Izhaja vsako sredo. C e a e i Letno Din 32.—,
fiolletoo Din 16.—, četrt-stno Din 9.—, inozemstvo Din 64.—. — Poštno-čckovni račun 10.603.
Cena icseratomi cela stran Din 2000.—, pol sira« ni Din 1000.—, četrt strani Din 500.-, 'Ia strani Din 250-, '/« str. Din 125-, Mali oglasi vsaka beseda Din 1.20.
LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO
Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška cesla 5
Telefon interurban 113,
Piše kmet iz ptujskega okraja.
Skoraj vsi stanovi se pritožujejo radi sedajnih težkih časov. Zato si uso-jam tudi jaz kot mlad gospodar javnosti raztolmačiti naše razmere. Lahko rečem, da nazadujemo vsi mladi gospodarji. Kaj je temu vzrok? Posestva, iki smo jih podedovali po starših, so po prej donašala lep dobiček, ko so se mo gli prodati pridelki za primerno ceno. Zdaj pa je drugače. Priženil ni nobeden izmed nas toliko, kolikor je moral šteti dote iz posestva in tako lahko rečem, da smo se vsi zadolžili. Kolikor jih poznam mladih gospodarjev, se sko raj vsem tako godi kot meni. Prodajali smo njive, drugi kak gozd ali travnik, zraven tega smo pa še dolžni, da komaj zmoremo za obresti. Kje naj dobimo za davek, ki je dosti velik, kje so druga plačila? Zraven tega še visi v zraku kuluk in davek na vprežno živino. Ali ni težak naš položaj? Kar bi se moglo prodati, gre dostikrat za prevži-tek. Pripomniti je tudi treba, da so mnogoteri izmed nas prevzeli zanemarjena polja in travnike, vozove polomljene, gospodarska poslopja stara ter pokvečena, poleg tega pa še tudi nekaj starega -dolga.Evo, sedaj pa napredno gospodari! Tak je naš položaj. Še druga reč nas teži, nimamo namreč delavskih moči, vkljub temu, da se čita po časopisih, da je po mestih veliko ljudi brez dela, radi tega, ker bi mnogokdo rad prijetno živel, delal pa seveda nič. Ali pa si tako plačo izgovarja, da mu je sploh dati ne moremo na deželi. — ¡Takšen je torej gospodarski položaj nas malih kmetov. Boljše izhajajo seve tisti stari gospodarji, ki imajo kaj denarja prihranjenega. Tako je tudi s ku lukom. Kdor ima denar ali pa delovne moči, lahko plača ali da odslužiti. Kaj pa naj storimo mi drugi, ki nimamo ne enega in ne drugega? Srečen je tudi ti sti, ld ima devet otrok. Ali naj tudi mi Čakamo te sreče? Bojimo se samo, da je ne dočakamo, če se nam ne bo drugače pomagalo.
Agrarna posvetovanja v Parizu. Na
spodbudo Društva narodov se je vršila
v Parizu agrarna konferenca, koje zaključke" je podpisalo 27 evropskih držav. Najvažnejši sklepi agrarnih posvetovanj v Parizu so: zaloge pšenice srednje in vzhodno evropskih držav so manjše, kakor je potreba evropskih dr žav, ki morajo uvažati žito. Na konferenci zastopane države so pripravljene v okviru dane možnosti pokupiti te zaloge. Glede odvišnih zalog koruze ter ječmena so se obvezale na konferenci zastopane države, da bodo krile vse svoje tozadevne potrebe pri v pošte v prihajajočih evropskih državah, zastopanih na posvetovanjih v Parizu. Konferenca je že ugotovila, da je velik del takih kupčij že sklenjen ali že v teku in so razne evropske države dovolile prav znatne uvozne olajšave. Izidu pariške agrarne konference pripisujejo tudi veliko politično važnost.
Posvetovanja rasSi meči na morju med tremi velesilami. Med Anglijo in Francijo je dosežen sporazum glede pomorske moči. Po tem sporazumu so priznali Angleži Francozom nadmoč nad italijansko bojno mornarico za 150 do 170.000 ton. To razmerje bi naj trajalo do leta 1936, ko poteče londonska pomorska pogodba, ki veže: Anglijo, Ameriko, Japonsko, ne pa Francije in Italije. Zastopnika Anglije, zun. min. Henderson in mornariški minister sta se mudila zadnje dni v Rimu, da bi pridobila za pomorski sporazum med Anglijo ter Francijo še Italijo. Italijani so pristali na od Angležev predlagani sporazum pod pogojem, da dobijo večje zunanje posojilo.
Izjalovljeni komunistični manevri. Po nalogu iz Moskve so nameravali
Smrtna žrtev atentata na albanskega kralja major Topola,
komunisti izkoristiti 25. februar v svoj prid. Izrabiti so hoteli brezposelnost evropskih držav za uprizoritev krvavih' nemirov, ki bi naj bili voda na njihov, mlin. Velike priprave so se vršile po komunističnih hujskačih v Berlinu, v Parizu, Dunaju, Pragi in po velikih' premogovnikih. V vseh državah so u-krenile oblasti pravočasno primerni korake, ki so onemogočili nemire ter spopade. Večinoma so bila komunistič na zborovanja prepovedana, ali so sq pa vršila ped najbolj strogim nadzorstvom policije.
Angleži pripravljajo zakon o prepo« vesli stavk. Angleška delavska vlada, liberalci in konservativci, ki so v opoziciji, se pogajajo za uzakonitev pred-< loga liberalcev, da se proglasi za nezakonito in nedopustno ona stavka, ki bi ogrožala po svojem trajanju: zdravje, varnost ali oskrbovanje prebivalstva z življenjskimi potrebščinami.
O razkolu v angleški delavski vladni sSraiiki se zadnje dni veliko piše. Središče nezadovolja z Macdonaldovo politiko je bivši delavski minister Oswald, ki zahteva zaščito notranjega trga in mobilizacijo kapitala za obnovo industrije.
¡^evolucija v južnoameriški državi Peru. Revolucijonarno gibanje v južnem Peru-ju je tolikanj napredovalo, da so osnovali revolucionarji svojo lastno vlado, ki si prizadeva, da bi razširila ustajo po vsej državi. Stara vlada v Limi se pogaja z vstaši, ker je samo še pokrajina Apurina, ki je še v oblasti vladnih čet, in loči severne ter južne vstaše, da se še ne morejo združiti.
ran
§i
Zagrebški nadškof dr. Anton Bauer je kot predsednik konference jugoslovanskih škofov izdal za vse katoliške vernike Jugoslavije okrožnico, ki jo je 26. februarja objavil zagrebški »Katoliški list«. V tej okrožnici se pravi med drugim: »Naš Odrešenik Gospod Jezus Kristus je večkrat prerokoval svojim učencem težke boje in preganjanja, ki jih čakajo na svetu. In zares! Od začetka skozi vsa stoletja je imela Cerkev v izvrševanju božjega poslanstva
neprestano boje s svetom. Sedaj tukaj, sedaj tam se stavijo v širokem svetu njenemu delovanju ~-dij večje sedaj manjše ovire; celo s krvavim preganjanjem se je hotelo in se hoče popolnoma uničiti njeno delovanje. Sami smo bili v naših dneh priče krvavih preganjanj, ki so divjala proti duhovnikom in vernikom v Mehiki, in še danes slišimo o uprav satanskih delih, ki jih počenja ruski boljševizem proti sv. Cerkvi, proti veri in proti Bogu samemu. Tudi po drugih deželah se moti in jemlje Cerkvi svoboda v izvrševanju njenega božjega poslanstva.
Nič boljše usode niso deležni naši bratje po krvi in jeziku, Hrvatje in Slo venci, ki so po mednarodnih dogovorih ostali pod Italijo. Duhovniki in učitelji slovanske narodnosti so skoro vsi izgnani, kar jih je pa še ostalo, ne smejo rabiti slovenskega in hrvatskega jezika v šoli in v cerkvi. Nikogar torej ni, ki bi otrokom razlagal verski nauk, — Kristusov nauk, v materinskem jeziku, ki ga edino razumejo. V mnogih krajih je vernikom prepovedano javno moliti v hrvatskem ali slovenskem jeziku, duhovnike pa, ki si drznejo pri-digovati v narodnem jeziku, poživljajo na odgovor.
Zares težka je njihova usoda in njihova bolečina odmeva v naših srcih, ker nam niso bratje samo po veri, am pak tudi po krvi in jeziku. In to bolečino toliko težje občutimo, ker kot katoličani vemo, da je to velik greh proti naravnim in božjim zakonom. Ker je ukazal Kristus Gospod učencem, naj »učijo vse narode«, naj »oznanjujejo evangelij vsemu stvarstvu« in sv. Pavel uči: »Vsi ste po veri božji otroci v Kristusu Jezusu. Ni več Juda, tudi ne Grka; ni več sužnja, tudi ne prostega; ni več moškega in ženske; kajti vsi vi »te eno v Kristusu Jezusu«, je jasno, kako težko grešijo oni, ki s silo ovira-ijo, da ne pride Odrešenikov nauk v srca in duše odraslih in nedolžnih otrok v njihovem jeziku, ki jim je edini razumljiv.
Popolnoma razumljivo je, da zaradi nasilja, ki ga morajo trpeti naši narod ni bratje, občutijo veliko bolečino tudi y Italiji sami vsi oni, ki v resnici ljubijo Cerkev, njeno svobodo in rast in ki jim je več za rešenje duš, kakor za poganska načela šovinističnega nacionalizma. Tako je sveti Oče že ponovno stopil v bran za naše preganjane brate in, kolikor je bilo v njegovi moči, je v lateranskem dogovoru zavaroval hrvatski in slovenski jezik pri poučevanju mladine v verouku in pri javnem Verskem pouku v cerkvah. Podobno so tudi nekateri škofje odločno nastopili
i>ri državni oblasti kot brani tel j i tep-anih pravic naših nai-odnih bratov. A <>blasti, zaslepljene od poganskega na-Cijonalizma, nočejo uvideti in popraviti grobih žalitev naravnega in božjega zakona. Jasno je, da je v teh razmerah vera naših bratov v težki preizkušnji in oni sami so v nevarnosti, da v versko-nravnem oziru popolnoma propadejo.
Predragi verniki! Previdnost božja ¡vodi svet in nič se ne zgodi na svetu brez sklepa ali vsaj brez dopustitve bo žje volje. Toda Gospod je hotel, da tu-
Vnebovzetje
oratorij za soliste, zbor in orkester, izvaja slovensko pevsko društvo »Maribor« pod vodstvom g. Janeza Gašpa-riča v proslavo
SOlefnice P. H. Sattnerja
dne 11. marca 1931, ob 8. uri zvečer v Marboru, dvorana »Union« na Aleksan drovi cesti,
dne 19. marca 1931 (na Jožefovo) v Celju, dvorana Ljudske posojilnice.
Obeh koncertov se bo udeležil gospod jubilant.
Sodelujejo: solisti gospa Lovšetova, g. Neralič in g. Živko, zbor »Maribora« in pomnoženi vojaški orkester.
Vstopnina: sedeži Din 10 in višje, stojišča 8 Din. Besedilo 3 Din s slikami 5 Din.
Predprodaja vstopnic v Mariboru: Ci-rilova knjigarna in Hofer, — v Celju: Slomškova zadruga in Goričar & Les-košek.
Po obeli koncertih ugodna zveza z večernimi vlaki.
di mi vplivamo na razvoj dogodkov na svetu, in to z molitvijo. S kolikim zaupanjem se torej lahko obračamo v svojih javnih molitvah k Bogu za vse one, ki so preganjani in preizkušeni in za svobodo sv. Cerkve v izvrševanju njenega božjega poslanstva. V tem zaupanju nas potrjujejo besede našega Gospoda Jezusa Kristusa, s katerimi je končal pri zadnji večerji svoj nagovor na učence: »Na svetu boste imeli stisko, ali zaupajte, jaz sem svet premagal.«
Zato odločam v sporazumu s preč. jugoslovanskim katoliškim episkopa-tom (jugoslovanski škofje), da se dne 19. marca t. 1. na praznik sv. Jožefa, za ščitnika sv. Cerkve, ali kjer se ta praznik ne praznuje slovesno, v nedeljo po tem prazniku, opravijo v vseh katoliških cerkvah v vsej državi javne molitve za versko svobodo naših narodnih bratov. V ta namen naj se po sv. maši ali pri večernicah izpostavi sv. Rešnje Telo in izmolijo litanije sv. Jožefa ter pripadajoče molitve.
Duhovniki naj to mojo okrožnico ob-razlože vernikom in naj jih povabijo, naj v ta namen ne molijo samo ta dan, ampak vedno.«
. _	.....'.""-"T"
Kulturni boj v Litvi. Litva ima 86% katoliškega prebivalstva, a kulturno-bojno vlado narodnih prenapetnežev. Ta vlada je prepovedala verske organizacije, podržavila je zasebne katoliške šole in sedaj namerava uvesti še civilni zakon. Zapira katoliško dijašt-vo ter duhovščino, katero nadzira po cerkvah po žandarjih. Lltvanski katoličani so pripravljeni na najostrejši od por in zahtevajo: povratek zakonitega reda, preklic kulturnoboinih odredb,
zopetno vzpostavitev cerkvenih organizacij in vrnitev šol, ki jih je vlada podržavila.
Rusija prepovedala uvoz nabožnih knjig. Na zahtevo brezverskega udru-ženja je prepovedala moskovska vlada vsak uvoz nabožnih knjig, zlasti svet, pisma in molitvenikov. Vse uvožene nabožne knjige bodo zaplenjene in sežgane.
statistika o širjenju brezverstva. —
Boljševiki napovedujejo, da bodo z izvedbo petletnega gospodarskega načrta izvedli tudi petletno protiversko akcijo in bi naj bilo po njihovih računih 1. 1933 v sovjetski Rusiji 12 milijonov — brezbožnikov. Kakor v Rusiji napreduje brezverstvo med socijalnimi demokrati in komunisti tudi po drugod. V Avstriji šteje brezbožna organizacija 42.000 članov; v Nemčiji cenijo socijal-demokraške brezbožne organizacije na 600.000 članov, komunistične na 100 tisoč. Pod to Statistiko spadajo le organizirani brezbožneži, ker z neorganiziranimi jih je mnogo več. Ruski boljševiki so uporabili v minulem letu za brezbožni tisk 3 milijarde 335.000 Din. Zelo se širi po velemestih tudi prosto-zidarstvo.
*
O halUkU.
Ko je od g. bana dr. Marušiča izdani pravilnik o kuluku zagledal beli dan, se o kuluku dosti govori in razpravlja v javnosti. Stališče kmetskega ljudstva v tem vprašanju je znano ter se pojas-nuje v raznih dopisih iz kmetskih vrst. V teh dopisih se razpravlja o kuluku v zvezi s sedanjo gospodarsko krizo, ki pritiska kmetski stan. Da bodo čitate-lji našega lista znali, kakšno stališče zavzema v tem vprašanju ljubljanska »Domovina«, hočemo nakratko navesti to, kar piše v svoji številki z dne 19. februarja t. 1. »Domovinina« sodba o kuluku je ta:
»Zaradi ponolnega nerazumevanja cestnih potreb so naše ceste propadle.' Zato je poiskala današnja vlada korenito sredstvo za popravilo cest v tako-, zvanem ljudskem delu — kuluku. IIu-' do je to breme, toda pametno izveden kuluk je edina pot, da hitro rešimo naše ceste propasti. Da bo dosegel ku-luk svoj namen, je treba pustiti cestarju, ki ima zadevno prakso, glavno besedo na cesti glede množine gramoza in časa posipanja, Drugič pa je treba breme kuluka tako razdeliti, da ne bosta nosila največ bremena delavec ili kmet. Ne glede na to, da bi se z nava<l nimi dokladami tako slabe ceste, ka-' kor so danes, ne mogle urediti, kmet tudi veliko laže odrine kuluk z delom kakor z denarjem, ki ga je tako malo v kmetskih žepih. Vsake tlake se ljudje boje, ker vedno bolj pojema smisel za skupne koristi, vendar bo kmet, ki vrši vse leto toliko tlake na svoji grudi, opravil rajši nekaj dni kuluka za ceste, kakor pa plačal zadevno davščino. »Kuluk ne bo večen!« nas je zagotovil ban godspod dr. Marušič. Ko bodo ceste zopet v dobrem stanju, bo tu<
di odpadlo to danes žal neizogibno zlo,1 *
NOVICE
Nemci ne dajo Slovencem slovenskih šol. Glasilo koroških Slovencev, na Dunaju izhajajoči »Koroški Slovenec«, piše v svoji številki z dne 25. februarja t. 1. v dopisu iz Bilčovsa sledeče: »V časopisih beremo, da so se Nemcem v Jugoslaviji dale prav obsežne pravice pri pouku nemških otrok v njihovem maternem jeziku. Ko slišimo, na koliko šolah so se otvorile paralelke z nemškim učnim jezikom, pač ne moremo molčati, da ne bi povedali svetu, kako je pri nas. Tukajšnji krajni šolski svet je pred poldrugim letom zahteval od deželnega šolskega sveta, naj odredi, da se vrši vsaj v I. razredu tukajšnje osnovne šole pouk samo v slovenskem jeziku. To pa zato, ker pridejo pri nas izključno le slovenski začetniki v šolo. Mi pa želimo, da bi naši otroci vsaj 1 leto bili deležni pouka v maternem jeziku. A niti okrajni niti deželni šolski svet nimata smisla za naše upravičene in pravične zahteve.« »Koroški Slovenec« zaključuje, kako čudno je, da mora jugoslovanska država, ki jo kulturni ošabneži smatrajo za nazadnjaško in balkansko, biti za zgled naprednemu in kulturno visoko stoječemu nemštvu.« Mi pa dostavljamo kot zaključek: Če se Nemci na Koroškem v svojem postopanju s Slovenci ne bodo ravnali po zgledu, ki ga daj» naša država, delajo Nemcem v naši državi slabo uslugo. V ljudsko zavest je namreč globoko prodrla resnica, ki jo vsebuje ta prislovica: »Kar nočeš, da bi se tebi zgodilo, tudi drugemu storiti ne smeš.« Nemci nočejo, da bi se njih otroci v ljudskih šolah raznarodovali, zato pa tudi ne smejo slovenskih otrok na Koroškem ponemčevati!
Smrt vrlega narodnega moža. V Roš-pohu pri Mariboru je umrl tamošnji obče spoštovani ter priljubljeni posestnik in župan Stanko Hauptman. Blago pokojni je bil član cestnega odbora, predsednik šolskega sveta v Kamnici in vedno navdušeno v slovensko narod nih vrstah. Umrl je v najlepši dobi kot žrtev jetike. Slava njegovemu spominu 1
Zlati jubilej redovnega življenja je
obhajala v ožjem samostanskem krogu vikarica zavoda šolskih sester v Ma riboru, s. M. Solastika Žurman.
Nočni vlomi v Mariboru. V noči od 24. na 25. februarja je bilo v Mariboru vlomljeno v dva tobačna paviljona in v prostore »Svobode. Sreča je bila ne-izsledenim vlomilcem mila na dveh mestih, vendar plen je le bolj neznaten.
V delavnico čevljarskega mojstra F. Kotnika v Studencih pri Mariboru je vlomil dne 22. februarja 28letni Stanko Ferfolja, odnesel čevlje in jih potem prodajal. Je že pod ključem.
Težka nesreča. V sredo dne 25. svečana je zagrabila lokomotiva delavca Pavka v delavnicah drž. železnic v Ma riboru in ga potisnila s tako silo ob rampo, da mu je polomila rebra in mu prizadjala Še več drugih poškodb.
PRAVIJO
fOOOOG
DOKAZ NJEGOVE VREDNOSTI!
Teh 700.000 zavot-kov Eiida Sham« 1 poo, položenih eden vrh drugega, bi doseglo 33-kratno višino stolne cerkve v Zagrebu.
Konji so se splašili GOletnemu hlapcu Martinu Pliberšek iz Ivamnice pri Mariboru. Hlapec jo padel z voza in si zlo mil levo nogo.
Žrtev neprevidnega ravnanja z orožjem. Ivan Korošec, sin trgovca in krč marja pri Pragerskem, je odšel zvečer s puško na cesto. Iz nepojasnjenega vzroka se je sprožilo orožje in krogla mu je razmesarila desno roko. Radi prevelike izgube krvi ga je našel njegov oče drugo jutro po nesreči mrtvega.
Nezavestnega so našli na cesti proti
Sv. Lenartu v Slov. goricah trgovskega potnika Rajmunda Herg in ga prepeljali v mariborsko bolnico. Ni znano, ali gre za napad ali za nesrečo.
Obsodba radi kraje sadjevca. Vini-čar Jožef Klobasa je izmaknil posestniku Francu Prajndlu v Rožičkem vrhu 500 litrov sadjevca. Obtoženega viničarja so zalotili pri nepoštenem delu na sveto noč 25. decembra 1930. Mariborski senat jo obsodil Klobaso na 2 meseca strogega zapora Jn na dveletno izgubo častnih pravic.
Novo carinarnico bo zgradila do letošnje jeseni mestna občina v Gornji HadKoni.
...................... ..... »»^Jiimat
Utopljeno so našli v mlaki Antonij^
Kolarič iz vasice Ščavnica pri Gornji Radgoni.
Divji lovci pretepli lovskega paznik^
Divji lovci so pretepli lovskega paznika Toplaka od Sv. Marka.
Služkinji pokradli blaga za 30.000 0.
V trgovini Klobasa in Smolčnik sta bili zaposleni sestri Mimika in Cilka Golob kot služkinji. Pokradli sta iz trgovine blaga za 30.000 Din in ga imeli shranjenega pri perici.
S kuhinjskim nožem si je Iztaknil oko devetletni sinček posestnika in tesarja Franca Gros iz Starega trga. O-troka so prepeljali v mariborsko bolnico.
Težko sta ponesrečila v zagorskem premogovniku rudarja Martin Kos in Martin Smrekar. Težko se je opekel v Zagorju ob Savi
rudniški delavec Franc Kokelj. Vnel se mu je bencin v užigalniku v žepu in se ima le hitri pomoči zahvaliti, da ni živ zgorel.
Ogenj je uničil posestniku Peršetn v £elenburgu, občina Tolstivrh na Koroškem, gospodarsko poslopje. Poslopje je bilo zgrajeno še le pred 2 leti.
Po 8 letih ponovno o* sojen radi umo ra. V Novem mestu je vzbudila zadnje
SLOVENSKI GÜ3FODAK'	, „ _	i. xnafCa' 1931}
/ Ji i /i /i $ .« . * * A .. A A ^ /* ' * *
dni veliko pozornost ponovna razprava proti Slavku Pintarju, ki je bil obsojen že lani na 18 let težke ječe radi roparskega umora posestnika Rajarja iz Rateža, ki ga je izvršil v družbi so-¡pomagača Žingerja v noči na 16. junija 1923. Radi lanske obsodbe se je pritožil Pintarjev zagovornik ter zahteval obnovitev procesa, katero je odredil zagrebški stol sedmorice. Ponovna obravnava je trajala dva dni v zadnjem tednu. Senat je ponovno obsodil morilca Pintarja na 17 let in 3 mesece ro-bije, na izgubo častnih pravic, na poravnavo stroškov, ki so nastali iz obnovitve procesa. Plačevati mora za o-troka umorjenega Rajarja mesečno po 150 Din, njegovi vdovi pa 25.000 Din za pogreb in druge stroške.
Reko so mu odrezala kolesa, Železniški premikač Jakob Valand je padel dne 25. februarja v Celju po nesreči pri premikanju pod kolesa vagona, ki so mu odrezala levo roko pod ramo. Ponesrečeni je ohranil še toliko moči, da je vstopil sam v rešilni avto.
Požar. Dne 26. februarja je zgorela posestniku Ažmanu na Poljščici pri Gorjah na Bledu hiša in gospodarsko ¡poslopje. Škoda znaša 40.000 Din.
Avtomati, koji govore. Na železniški postaji na Dunaju so postavljeni avtomatski aparati za čokolado in sladoled, aparati, koji govore. Čim spustiš vanj denar in dobiš, kar želiš, čuje se takoj iz avtomata jasen, muzikaličen glas: »Hvala Vam! Nadejam se, da me hočete v čim najkrajšem času zopet posetiti in pokloniti mi svojo pažnjo.« Publika prihaja z zadovoljnostjo in je brzo čokolada pri kraju, dočim se avtomati po parkrat na dan zopet polnijo.
Koliko bi stal en blisk? Nemški u-čenjak je preračunal, da bi prišel srednje močen blisk, ako bi rodile v njem nahajajočo se silo električne centrale, 70.000 Din.
Žrtve največje gnječe. Dne 31. maja 1770 so slavili v Parizu z umetnim ognjem poroko pozneje obglavljenega francoskega kralja Ludvika XVI. z Marijo Antonijeto. Mestni magistrat je pustil napraviti oder, na katerem so zažigali rakete in umetni ogenj, iz suhega lesa. Gotovo pol Pariza je šlo na večer gledat ognjeno znamenitost. Iskra od rakete je užgala leseni podstavek, ki je pričel goreti v plamenih. O-genj jc povzročil nepopisno zmedo med gledalci, ki so se hoteli rešiti po ulici Royal. Tukaj so zadeli begunci na množico, ki je prišla z vso naglico iz nasprotne strani, je imela krike groze za vzklike radosti in požar podstavka za umetni ogenj. Obe množici sta se zagozdili z neugnano silo druga v drugo. Drugo jutro so našteli 167 na smrt pohojenih in 138 oseb je ubila vsled človeškega pritiska porušena o-graja, s katero je bil baš tedaj na novo ograjen dotični mestni okraj.
Gladujoči milijonar. Najbolj čudaški milijonar Evrope je umrl zadnje dni. Bil je samec, pisal se je Creste, posedal je ogromna posestva na južnem Francoskem. Ta mož ni imel denarja naloženega v bankah, ni izpolnil nikdar kakega čeka, dosledno je odklanjal sprejem denarja v papirju, nikoli
ni kupil akcij ali borznih papirjev. Leto in dan je jedel opoldne: krompir, fižol ter nekaj fig. Na svojem posestvu je gospodaril sam. Creste je opravljal lastnoročno vsa, dela in opravila, ker ni ostala v njegovi hiši radi skoposti nobena ženska. Nizko najemnino je zahteval od kmetov prvi dan v četrtletju pri solnčnem vzhodu v kovinastem denarju. Pred kratkem mu je zapustil njegov brat borzne papirje v znesku 80.000 šilingov. Milijonarski skopuh je papirje skuril, ker ni razumel njihove vrednosti. Našli so ga mrtvega v lastni hiši in v njegovi kleti pa posode, ki so bile polne: zlatih, srebrnih, nikla-stih ter bakrenih novcev.
Največji mož na svetu se pelje preko Oceana. Ha Hapag parniku so morali smpraviti posebno postelj za 2.6C m dolgega Jakoba Ehrlich, Velikan je star 24 let in po rodu amerikaaski Nemec.
Umrl je »človek s čudoivornimi rokami«. V Holibudu v Ameriki je umrl zdravnik in kirurg dr. Alojz Beri. Vi Evropi se o njem malo zna, toda v A-meriki je bil ena izmed najpopularnejših oseb. Nazivali so ga »človeka s ču-dotvornimi rokami«. In v resnici. Beri je bil pravi čudotvorec. On je veljal v, novem svetu kot najspretnejši »krpač človeških obrazov«. Olepševal je lica filmskim zvezdam. Prekoničast ali pre potlačen nos je umel predelati v lepega in pravilnega. Bokserji po tekmah z brazgotinami po licu so se zatekali večinoma k njemu po pomoč. Znano je, da je imenovani čudotvorec operiral tudi boksača Demseja. Dr. Beri je umrl, star 50 let. Mnogobrojni njegovi pacijenti žalujejo zelo za njim.
Tepena vsak dan za zajutrek. Skozi 46 let dobivati vsako jutro pred zaju-trekom batine, ni posebno prijetno in presedati je pričelo to celo potrpežljivi Pavlini Dotzauer v Čikagu. Pavlina je bila nedavno z razporoko rešena te dnevne »telovadbe«. Izpovedala je, da jo je mož redno vsako jutro pretepel: Par je bil poročen pred 46 leti in ima štiri otroke.
Nevarno je v spaaju govoriti. Neki prijazen voznik v Bloomington v Se v. Ameriki je dovolil peljati se na vozu dvema moškima, ki sta ga na cesti za to prosila. Med vožnjo pa sta oba zaspala in pričela v spanju govoriti. Voznika je to, kar je slišal od njiju, tako »ganilo«, da je voz ustavil in izročil o-ba svoja potnika cestni policiji, ki je spoznala v njih iz ječe ubegla nevarna kaznjenca ter ju zopet spravila nazaj na varni prostor.
Zcjset došlo novo blago po nepričakovano nizkih cenah. Oglejte si pred nakupom v Trpinovem Bazarju, Maribor, Vetrinjska ulica štev. 15.	370
Poučna zgodba o Zlatici bi lahko nosila naslov: »Kakšno vlogo igra milo v našem življenju.« Milo je merilo kulture. Kako spremlja milo Zlatico na poti življenja, bo gotovo zanimalo cenj. bralke.	37-4
Poceni in dobro kupite same, ako še danes zahtevate nov, bogat cenik in vzorce blaga za
Poslopje opere na Dunaju, pred katerim je bil izvršen napad na albanskega kralja, kakor smo poročali že v zadnji številki. Zgoraj albanski kralj Ahmed
Zogu.
obleke Trgovskega doma Strmecki, Celje. Ne zamudite prilike, ker cene so že (tako nizke, da nižje sploh ne morejo biti! Oglejte si zaloge in prepričani bodete, da se tu še najbolje kupi!	~	364
Želodčne bolečine, pritisk v želodcu, zapeka, gniloba v črevesu, žolčnat okus v ustih, slaba prebava, glavobol, težak jezik, bleda barva obraza izginejo često po večkratni u-¡porabi naravne »Franz Joseiove« grenčice s tem, da jo izpijemo kozarec, predno ležemo spat. Specijalni zdravniki za bolezni v prebavilih izjavljajo, da je »Franz Joseiovo« vodo toplo priporočati kot v te namene služeče domače zdravilo. »Franz Joseiova« grsnčica .se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.	1?
Opozorilo! Podpisana lekarna opozarja p. t. občinstvo, da so se v zadnjem času poja\ile v prometu manjvredne imitacije »Pianinka« zdravilnega čaja. Vsled tega zahtevajte izrecno »Planinka« čaj ISahovee, v plombiranih pa ketih po 20 Din. Tudi na tehtnico (vago) je pod tem imenom po zakonu prepovedana in kaznjiva prodaja »Pianinka« čaja. Zato naj se vsaka zloraba ali podtaknenje takoj javi: lekarni Mr. Ph. L. Bahovec v Ljubljani.
»FJugs«-koss, škropilnice za sadno drevje in vinograde, »Rekord« lepljive drevesne pasove dobite pri glavni zalogi I Videmšek, Maribor, Koroščeva 30.	320
LISTNICA UREDNIŠTVA.
I. II., Sv. Jurij ob Ščavnici: O davčni oprostitvi družin z 9 ali več otroki smo že tolikokrat in tako podrobno poročali, da je ta stvar clobro pojasnjena. Kar se pa tiče ku-luka in davka na vprežno živino, ne moremo dati drugih pojasnil, nego smo jih dali na podlagi od g. bana izdanega pravilnika o ku-luku, odnosno njegovih besecl na seji banske-ga sveta, ko je govoril o taksi na vprežno živino. Ko bomo doznali druge podrobnosti, o-sobfto o tem, ali spada med oproščene davke namreč v družinah z 9 otroki — tudi ku-!uk in davek na vprežno živino, bomo svoje 'Čitatelje o tem obvestili.
I. K. v Korenjaku: Dopis preoster, zato
'¡neobjavljiv. Isto velja tudi za I. N. iz Haloz. *
lop s p§iiieCl§ filmi.
'.Štirje amerikanski banditi «so izvedli jpred kratkem nad vse zvit ter pretkan rop dragocenosti s pomočjo prevare ffilmanja.
Januarja letošnjega leta je prejel ¡znani filmski igralec Jožef S ho rman v Filadelfiji pismo, v katerem mu je bila ponujena sijajna namestitev pri izvršitvi filma. Film bi naj bil izvršen deloma v Filadelfiji, deloma v kopališču âia rajskem polutoku Florida. Jožef Shorman bi naj igral ulogo roparja firagocenosti. Shorman se je podal koj po ponudbi v pisarno v pismu mu oz-inačene filmske tvrdke in je podpisal jnagodbo. Ivo so mu izplačali predujem ¡1000 dolarjev, so ga še prosili, naj bi •bil prihodnji teden na razpolago za [filmske posnetke zunaj mesta Filadel-ifija.
- Med "tem so se pogajali filmski podjetniki v ulici Darwin z znanim draguljarjem, da bi jim prepustil svoje trgovske prostore za proizvajanje in fotografiranje filma. Draguljar Brodlyn ijo bil uverjen, da gre za posnetek zna-[menitega filma, v katerem bodo nastopili najboljši igralci in cela zadeva bo
še velika reklama za njegovo trgovino," koje slike bodo romale po celem svetu. Vrhu tega mu je bilo ponudenih 5000 dolarjev kot odškodnina, ako se pusti sam kot posestnik trgovine filmati. Njegova uloga bi obstojala samo le v tem, da bi igral presenečeno napadenega, katerega zveže po kratki borbi igralec Jožef Shorman. Kakor hitro b» zapustil Shorman trgovski lokal, ga bodo osvobodili takoj vezi.
Draguljar Brodlyn je bil navdušen za ponudbo in se je pokazal celo tako velikodušnega, da je izjavil, da bo igral ulogo napadenega brez 5000 dolarjev obljubljene mu nagrade.
Dva dni za tem je pričela igra. Ob 9. uri dopoldne se je ustavil pred dra-guljarjevo trgovino od igralcev zaseden avto. Kot prvi je izstopil Jože Shor man, potem so sledili številni drugi kot fotografi itd., ki so stražili zunaj na ulici. Kmalu za tem se je glasilo po velje režiserja: »Na delo!« Draguljar Brodlyn je bil kmalu premagan, Shorman mu je z vso naglico zamašil usta in ga porinil trdo zvezanega pod pu-del. Ivo je bilo delo glavnega igralca opravljeno, so odnesli drugi tolovaji iz trgovine vse dragocenosti in se odpeljali z oropanim premoženjem v pripravljenem avtomobilu.
Oropanega Brodlyna so našli še le drugi dan po izvedenem ropu zvezanega pod pudlom.
Kmetijska podnsžaisa Maribor in o-kcliš priredi v nedeljo dne 8. marca v vinarski in sadjarski šoli predavanje. Udeleženci se ob 9. uri dopoldne zberejo v šolski sobi, kjer bo gospod Fr. Aplenc najprej teoretično razložil pre-cepljanje neplodnih sadnih dreves; temu bo sledil praktični del v sadonos-niku. Podružnica vabi svoje člane kakor tudi nečlane k obilni udeležbi!
Ustanovitev rodovniškega odseka v škalah pri Velenju. Na zborovanju, ki se je vršilo pri sklicatelju g. Medvedu v Prelogah, se je ob obilni udeležbi posestnikov ustanovil živinorejski rodovniški odsek za selekcijo in mlečno kontrolo marijadvorske živine. Istočasno se je tudi ustanovil perutninar-ski selekeijski odsek rujave štajerske kokoši za omenjeni okoliš. Kmetijski referent g. Wernig je v daljšem govoru živo orisal koristi in podal smernice bodočega delovanja v odsekih. Odbor se je sestavil iz samih naprednih kmetov za oba odseka skupaj. Izvoljena rodovniška komisija je dne 10. 2. vpisala v rodovnik 43 krav in razdelila mlečne kontrole. Upamo, da bomo tekom časa pokazali najlepše uspehe v prid celokupnemu gospodarstvu.
Gospodarsko predavanje v Stranicah pri Konjicah. Dne 22. svečana je predaval v šoli na Stranicah g. kmetijski •referent inž. Ferlic iz Maribora o sadjarstvu. V uvodu je omenil splošno gospodarsko stanje, potem pa je poclal najvažnejša navodila za sadjerejo: sadite drevesa pravilno, primerno kako-
vosti zemlje, dajte drevesu hrane, gne' jite in branite ga sovražnikov, škropite! Ker so ptice marljive zatiralke sad-1 nemu drevju nevarnega mrčesa, skri bite tudi za varstvo ptičic. Bi želeli ka! takega še večkrat!
Kmetijski tečaj v čadramu, V nedet ljo dne 22. svečana se je pričel pri nas v prostorih ljudske posojilnice šesttei denski kmetijski tečaj. Tečaj bo vsak<( nedeljo in praznik v mesecu marcu' Pričetek takoj po rani službi božji tei traja do 11. ure. Popoldne se prične o i 1. uri ter traja da 3. ure. Možje ln fantje, poslužite se te ugodne prilike ter pojdite poslušat predavatelje, ker slišali boste dosti zanimivega in poduč-nega za prihodnje življenje.
Gospodarski tečaj v Majšpergu. Naša Kmetska zveza je priredila v četrtek dne 26. svečana v šoli jako clobro obiskan gospodarski tečaj. Vsestransko in temeljito pripravljeni in globoko zamišljeni govori gospoda tajnika Miha Krajnca in gospoda inž. Teržana so napravili na zborovalce jako ugoden utis, Gospodom govornikom kakor tudi nad vse delavni Ivmetski zvezi prisrčna zahvala!
isvez in uvoz naše države v preteklem letu. Iz objavljenih podatkov o naši zunanji trgovini je razvidno, da smo lani uvozili za G960 milijonov Din, leta 1929 pa celo za 7595 mil. Din. Kakor u-voz, tako je nazadoval tudi izvoz, kajti leta 1930 je znašal le 6780 mil. Din v. primeri s 7922 mil. Din v letu 1929. Te številke kažejo, da je naš izvoz celo bolj nazadoval kakor uvoz in zato je bila bilanca naše zunanje trgovine pasivna lani za 180 mil. Din, dočim je bila za leto 1929 aktivna za celih 327 mil. Din. To poslabšanje je pripisovati pred vsem splošni gospodarski krizi, ki je prizadela tudi našo državo. Največ smo lani izvozili stavbenega lesa, in sicer za 1157 mil. Din, nato koruze za 547 mil. Din, jajc za 512 mil. Din, bakra za 480, pšenice za 474, goveje živine za 318, sadja za 291 in prašičev za 285 mil.;' Din. Po državah kaže naša zunanja trgovina sledečo sliko: največ smo uvai žali iz Čehoslovaške in sicer za 1225 mil. Din, iz Avstrije za 1177 mil. Din, iz Italije za 783 mil., in iz Anglije 412 mil. ter iz Madžarske 405 mil. Din. Naš izvoz pa je šel v Italijo za 1919 mil D,! v Avstrijo. 1199 mil., v Nemčijo 791, % Čehoslovaško 556, na Madžarsko 487 in v Grčijo 410 mil. Din. Zlasti je lani raz viden velik napredek nemške trgovine z nami in ni več daleč čas, ko bo Nemčija med našimi uvozniki prva, pa tudi bode postala kmalu najboljši kupec naših proizvodov.
Licitacija za napravo, dobavo in vožnjo gramoza za banovinske in okrajne ceste v območju Okrajnega cestnega odbora Maribor je razpisana za dne 7. marca t. 1. ob 9. uri dopoldne v sejni dvorani Okrajnega cestnega odbora v Mariboru, Koroška cesta 26-11, za cestne odseke v sodnem okraju Maribor, za dne 9. marca t. 1. ob 9. uri dopoldne v uradnih prostorih bivšega Okrajnega cestnega odbora v Slov. Bistrici za cestne odseke v sodnem okraju Slov. Bistrica, za dne 10. marca it. 1. ob 10. uri dopoldne v uradnih prostorih bivšega Okrajnega cestnega odbora v Sv. Lenartu v Slov. gor. za cestne odseke v sodnem

okraju Sv. Lenart v Slov. gor. Skupaj se bo izdražbalo za 374.517 km banovinskih in okraj nih cest 19,565 m3 gramoza v skupnem znesku Din 1,946.096.—. Dobava mora biti izvršena najkasneje do dne 30. 9. 1931, delne količine pa že tudi prej. Pogoje in pojasnila za licitacijo dobe interesenti pri pristojnih občinskih uradih in med uradnimi urami pr Okrajnem jcestnem odboru Marbor.
Deske, štuke, štaielne, late, lepe krajnike In vinogradno kolje prodaja Gnilšek, Mari-fcor, Razlagova ulica 25.
Vprašanja in odgovori.
P. Fr. v L.
'Ali mora vsak panj biti 'druge barve, da jih čebele razločujejo?
Odgovor;,
Stare čebele le redkokedaj zgrešijo svoj panj, tembolj je pa potreben kak znak na panju mladim čebelam. Sprednje končnice panjev moramo pobarvati radi kozerviranja lesa, ker so izpostavljene raznim vremenskim ne-prilikam. Tako z istimi srtroški lahko konzerviramo les in olajšamo orientacijo čebelam, ako rabimo Tazne barve.
Po ugotovitvi nekaterih raziskovalcev čebel najlažje ločijo modro, belo in rumeno barvo, drugi pa priporočajo tudi še zeleno in svetlo-rjavo. Te razne barve razvrstimo tako, da je vsak sosedni panj druge barve. Ako postopamo na ta način, dosežemo, da so sprednje končnice konzervirane, čebelam olajšamo o-rientacijo in obenem smo lepšali čebelnjak.
Pri izberi barv in barvanju pa moramo biti želo previdni. Barvati moramo z oljnatimi barvami, ki smo jih kupili pri zanesljivi firmi. Posebno pa moramo paziti, da rabimo le samo prvovrsten firniž. Od barv zahtevamo, 'da na solncu ne oblede, niso lepljive in se ne .luščijo, zato barvajmo v tankih plasteh po 'dvakrat in trikrat. Seveda mora biti prejšnje barvanje popolnoma suho in šele potem lahko znova barvamo.
Priporočamo Vam, da si nabavite barve potom blagovnega oddelka Čebelarskega društva za Slovenijo v Ljubljani, Vošnjakova uli-.ca 4. Ako ste član gori omenjenega društva, ;lVam bodo gotovo šli na roko in Vam preskrbijo zanesljive, trajne in prvovrstne barve. Dobre barve so precej drage, a če se oziramo toa njih trpežnost, še vedno cenejše, kakor pa uianj vredne navadne barve.
L. P. v Š.
Nek mrčes mi uničuje koruzne seme. Kako ga očuvam?.
Odgovor:	W • ------
Na Vaše vprašanje bi mogli točnejše odgovoriti, ako bi vedeli, kake vrste mrčes Vam ^uničuje koruzne seitve. Tudi zdravnik ne more zdraviti bolezni, če je ne pozna. Če Vam 1)0 spomladi mrčes zopet uničeval koruzo, poiščite v zemlji škodljivca in ga nam pošljite. Morda so to strune (ličinke poljske pokalice), ali pa Vam morda pobirajo koruzo z njive le .vrane. Namočite seme v raztopini antiavita, ki ga dobite pri Kmetijski družbi, ali pa v miniju, ki se dobi v vsaki trgovini z železom. Ni pa tudi izključeno, da Vam seme ne uničuje »mrčes«, ampak da pognije v mrzli In Vnokri zemlji, ker pravite, da imate ilovico. Glinasto zemljo je treba osušiti, pravilno obdelovali In apniti. Na ta način napravimo Mažno, mrzlo in težko zemljo rahlo in primerno suho. O tem vsled pomanjkanja prostora tukaj ne moremo obStrno razpravljati.
H. D. v B.
Cesta, po kateri vozim že nad 30 let, ni zapisana. Pri razdelitvi g-iajne je pripadla sosedu. Ali nam sedaj lahko prepove vožnjo?.
Odgovor:
Po vseh cestah in travnikih, kjer ste Vi z Vašimi posestnimi predniki brez vprašanja vozili več nego 30 let, voiite naprej, če Vi ali Vaši posestni predniki pri razdelitvi gmajne niso soglašali s prepovedjo. Ceste se zarišejo v mape samo na prošnjo prizadetih strank in je eno in isto, ali je zarisana ali ne. — če je mositiček potreben in imate Vi pravico odvoza in dovoza, ga sosed ne sme odstraniti, razen če bi imel skozi to škodo.
H. D. v B.
Ali sme sosed, ki si nisva dobra, prepovedati spustiti bika na mojo kravo?
Odgovor:
Če je bik licenciran, ga mora vsak lastnik spuščati na vsako živinče, ki je dovolj staro, močno, zdravo in snažno. Če pa ni licenciran, ga pa sploh ne sme spuščati. Da pa se ognete takim čudnim prepirom, idite z Vašo kravo drugam, saj bikov ne manjka.
K. M. v St.
Kako se znebim trnja kopinje na gmajni?
Odgovor:
Domnevamo, da je trnje, ki ga Vi imenujete »kopinje« — robida. To trnje zatrete, ako mu julija ali avgusta nizko pri tleh odsekate stebla. To je treba napraviti julija ali avgusta, ne preje in ne pozneje. Ruvanje in izkopavanje korenin nič ne pomaga, ker iz vsakega koreninskega ostanka poženejo nova stebla. Tudi če odsekamo stebla nizko pri tleh. takoj prvo leto še ne izgine trnje, pač pa ga je vedno manj, ako nekaj let ponavljamo to delo v navedenem času, ter nazadnje popolnoma opeša in premine.
F. K. v C.
Svoj čas pod avstrijsko vlado je dobil oni, ki si je preuredil stanovanjsko ali gospodarsko poslopje, državno podporo. Ali je sedaj y Jugoslaviji tudi to za dobiti?.
Odgovor:
Pod avstrijsko vlado je samo tisti, ki je svojo hišo ali gospodarsko poslopje vzorno preuredil, dobil nagrado, ali pa je igrala politika vlogo. V Jugoslaviji še do sedaj nimamo fonda za to. Obrnite se na bansko upravo dravske banovine v Ljubljani, kmetijski oddelek, mogoče Vam iz enega ali drugega fonda kaj nakažejo. Pišite pa kratko in jedrnato.
GOSPODINJE
NEKAJ O KOKOŠfKAH.
(Konec.)
Ivoklja s piščeti je bila v primerno toplem prostoru in le ob solnčnih dnevih proti poldne je smela z družinico na prosto. Pred vsem so se piščeta varovala pred vetrom, mrazom in mokroto, katera silno kvarno vpliva na rast in zdravje.
Do petega meseca so spali pip ki v ločenem prostoru na ravnih nastlanih tleh in šele potem so smeli spati na drogih pri odrasli kuretini.
Izmed teh zgodnjih piščančkov je od brala soseda Barbka živahnega, krep-
ke razvitega petelinčka kot bodočega gospodarja kurje družine. Stari petelin, ki je doslužil, je bil obsojen za pod nož in je dal za žegnanje ob Jerneje-vem še dovolj dobro pečenko. Bratci novega gospodarja so pa opitani šli na trg in prinesli prvi dobiček gnezda.
Tako nekam okrog Vseh Svetih so jarčke znesle prve jajčke in nesle so pridno celo zimo s prav kratkimi odmori tja do misanja v avgustu. Ena jar čka pa ni nesla do predpusta. Obsojena je bila za v lonec, ker bi ne povrnila z jajčki več izdatkov za krmljenje.
Vse triletne in starejše kure je Barbka odstranila.
Nekam o pustu je soseda Barbka zopet kupila jajca za valjenje. To pot pa ojunačena po uspehu prvega leta kar za dva gnezda. Imela bi sicer že jajce domačih čistokrvnih štajerskih putk, ali cula je takrat pri predavanju, da so jajca dvoletnih kokoši priporočiji-vejša za valjenje kakor one enoletnih. In prav je storila. Iz teh dveh gnezd so so razvile še lepše in krepkejše živali. Odbrala je zopet mladega krepkega bir ta, ostale petelinčke je pustila kopu-niti ter jih prodala o Božiču lepo reje-ne in težke po 4 kg in čez.
Tretje leto je imela soseda že doma jajca za valjenje in tako si je polagoma brez večjih stroškov priredila lepo in zdravo kurjo družino, nad katero ni ma samo veselje ob pogledu nanjo, temveč, kar je glavno, lep hasek.
O pravilnem krmljenju in drugem pa prihodnjič.
Gnjat, pečena v krušnem testu.
Prekajena gnjat, najboljša je taka, ki ima še špeh s kožo vred, ali drug kos prekajene svinjine, operi in splak-ni v mlačni vodi, nato pa osuši s čisto platneno krpo. Meso zavij v vsaj tri pr ste debelo kipnjeno krušno testo ter speci prav počasi v vroči peči.
Pečenka iz prekajene svinjetine.
Napol prekajeno svinjetino ali klobase operi in splakni ter speči v peči kakor pečenko. Najboljši kos za to je riba ali šinek, ker ni preveč pust. Pod pečenko prilij prav malo vode, klobasam pa nič.
Taka pečenka jc prav izvrstna jed, seveda če ni meso pusto.
Namrznjen krompir
ima sladek okus. Izgubi ga, če krompir pred kuhanjem pustiš vsaj eno uro v mrzli vodi.	> " ■
Cene in seimsha poroCila.
Mariborski trg. Na mariborski trg v soboto dne 28. februarja so pripeljali špeharji na 92 vozeh 316 komadov zaklanih svinj, 5 krompirja, 10 sena, 3 otave in 3 slame. Svinjsko meso je bilo po 10 do 22 Din, špeh 12 do 17 Din. krompir 0.75 do 1.50, seno 75 do 85, otava 85 do 90, slama 55 do 65. Pšenica 2, Ječmen 1.50, oves 1.25 do 1.50, koruza 1.25 do 1.50, ajda 1 do 1.25, ajdovo pšeno 4.50 do 5, proso 1.75 do" 2, fižol 1.50 do Z. Kokoš 30 do 45, piščanci 35 do 75, gos 50 do 120, puran 50 do 120. Jabolka 4.50 do 10, suhe slive 10 do 12. Mleko 2 do 3, smetana 12 do 14, surovo maslo 32 do 36, med 12 do 20.

Mariborsko sejmsko poročilo z dne 27. svečana 1931. Na svinjski sejm je bilo pripeljanih 159 svinj. Cene so bile sledeče: Mladi pra-išči 7—9 tednov stari komad 195 do 200 Din. 3—4 mesece stari 250 do 350 Din, 5—7 mesecev stari 400 do 500 Din, 8—10 mesecev stari 550 do 600 Din, 1 leto stari 750 do 900 Din, 1 kg žive teže 8 do 9 Din, 1 kg mrtve teže 10 do 12 Din. Prodanih je bilo 79 svinj.
Mariborsko sejmsko poročilo z dne 24. svečana 1931. Prignanih je bilo 13 konj, 13 bikov, 200 volov, 284 krav in 8 telet, skupaj 518 komadov. Povprečne cene so bile sledeče: debeli voli 1 kg žive teže od 7 do 8.50 Din, pol-debeli voli od 6 do 6.75 Din, plemenski voli od 5.25 do 6.50 Din, biki za klanje od 6.75 do 7.50 Din, klavne krave debele od 5 do 6.25 Din, plemenske krave od 4.50 do 4.75 Din, krave za klobasarje od 2.50 do 3.25 Din, molzne krave od 4.50 do 5.50 Din, breje krave od 4.50 do 5.50 Din, mlada živina od 6.25 clo 8 Din. Prodanih je bilo 224 komadov, od teh za izvoz v Avstrijo 11 komadov, v Italijo nič.
Mesne cene v Mariboru. Volovsko meso 1. vrste 1 kg 18 do 20 Din, volovsko meso 2. vrste 14 do 16 Din, meso od bikov, krav, telic 8 clo 12 Din, telečje meso 1. vrste 22 do 30 Din, telečje meso 2. vrste 12 do 20 Din, svinjsko meso sveže 10 clo 22 Din.
0$ labtiomiseliiega reve-
žatasa.
Pred kratkem je umrl v Londonu lord Langford, ki je zapustil svoj naslov in premoženje nečaku C. W. Row-leju, ki je nastopal v avstralskem mestu Melbourne kot pevec.
Novopečeni angleški lord (bogataš) se je vedno rad kazal v ulogah pevca. Tekom 20 let je izvrševal danes srečni Rowley bogznaj koliko poklicev. Bil je natakar, prodajalec oranž in nočni čuvaj pri banki v avstralskem glavnem mestu Sydney.
Rowley je zapustil Angleško v starosti 22 let in se je podal v Avstralijo, da bi se posvetil tamkaj živinoreji. Ob
Našim naročnikom!
Naše npravništvo je z delom skoraj gotovo. Naslovi bodo prihodnji teden vsi novi. Prosimo naročnike prav lepo in resno, da nam natanko pišejo, če bi pri njihovem listu ne bilo kaj prav. Pišejo naj: 1. Če so list plačali, pa ga ne dobijo, kdaj so plačali in koliko? 2. Če je na naslovu kaka pomota, naj nam takoj pišejo, da jo popravimo, ker sama od sebe se nobena pomota ne bode odpravila. 3. Ako kdo dobi po pomoti dva izvoda, naj nam takoj vrne nepravi izvod in nanj napiše: Dobivam dva. Kdor ne bo upošteval teh naših prošenj, bo sam kriv, ako ne bode dobival našega lista v redu.
Upravništvo »Slov. Gospodarja«.

izbruhu svetovne vojne je moral vstopiti v angleško vojsko in se je boril z avstralskimi četami na polutoku Gali-poli. Vedno ga je spremljala občudova nja vredna sreča. Od cele čete je ostal on edini pri življenju. V zadnjem vojnem letu se je mudil s svojim polkom v Egiptu. V neki noči ga je napadel v mestu Aleksandri j a nek prenapetež z bodalom, ki se je odbilo na kovinasti kolajni, katero so pripeli v znak hrabrosti lahkomiselnemu Angležu na prša pred dobro uro.
V denarnih zadevah je spremljala Rowleya neprestano smola. Nikdar se ni mogel dokopati do kakega imetja in je živel kakor potepuh. Po vojni je bil v vrstah angleških čet, ki so bile zasedle nemško ozemlje ob reki Reni. V nemškem mestu Wiesbaden se je sezna nil z gledališkimi umetniki, ki so odkrili v njem pevski talent.
Iz Nemčije se je vrnil na Angleško, kjer se je poročil, a se je pustil kmalu ločiti in se je preselil v Kanado. V A-meriki se je podal kot divji lovec za lisicami in severnimi medvedi. Kot lo-
vec si je zlomil nogo in si je moral izbrati drug poklic. V mestu Winnipeg je nastopal kot pevec. Na parniku jo zabaval kot natakar najbolj izbrane goste s prepevanjem umetnih pesmi in skladb.
Iz Amerike je romal zopet v Avstralijo, kjer je bil rudar, potepuh in noč* ni čuvaj. Lepega dne se je seznanil z guvernerjem Avstralije, Tom. Bridges* ki je bil prijatelj njegovega strica, lorda Langforda. Pod njegovim uplivom se je posvetil petju, dokler ga ni napravila dedščina umrlega strica za —< plemenitega angleškega milijonarja.
KNJIŽNIČARSKI TEČAJ.
Prosvetna zveza v Mariboru priredi v torek, 10. marca, knjižničarski tečaj v Mariboru. Tečaj se vrši v dvorani Zadružne gospodarske banke. Začenja se ob ^ 10. uri predpoldne ter traja do 5. ure popoldne. Predavali bodo samo preizkušeni prosvetni delavci, predavanja ne bodo suhoparno naučna, mar več praktično poučna. Pridite, knjižničarji in knjižničarke, odnesno takšni, ki se hočete izvežbati za to velevažno službo v naših prosvetnih organizacijah! Nobenemu ne bo žal, ki se bo tečaja udeležil!
Sv. Jurij v Slov. gor. Oder je oživel in pesem se je zbudila. Saj je še zdrava mladost pri nas. Krekove »Tri sestre« so igrali dno 15. februarja, pa dobro igrali. A tudi gledat so prišli, pa še veliko jih je prišlo. To je veselje; za društveno blagajno najprej, a meni je še drugo po glavi šlo: naše ljudstvo ima smisel za prosveto, za veselje duha in krepost srca. Samo se je že priborilo svobodno in veselo v svojem prosvetnem društvu visoko do omike in še zna pot naprej, prav nič ne potrebuje česa drugega, tujega in vsilje-
Januš Goleč:
10
Vse je imelo uprt pogled na razburljivi prizor na hribu, že se je zadri iz polnega obupanega grla sejmar na sredini sejmskega dirindaja, da mu je izmaknil lopov denar, ko ga je našteval na roko za vole prodajalcu. Hrvaški prekupci, židje in Nemci so zagnali pri krčmarskih barakah jeri-lionski krik, da so obdani od vseh strani od najbolj drznih uzmovičev, ki so par že okradli s spretnim preparanejm žepa na telovniku in z iz-maknjenjem listnice, drugim so kar očito iztrgali denar iz rok, ko so pokali z njim pri likofu iz roke v roko po stari barantarski navadi. Vpitje prav na vrhu sejmišča, srditi dirindaj na sredini, obup pri barakah in kateri žandar, četudi so bili kar trije navzoči, bi naj pogodil v babilonski zmedi pravega uzmoviča ter roparja. Splošna ne-
zaupnost ter preplašenost sta prevzeli tako sej-marje, da so se začeli poštenjaki ter znanci med seboj otipavati s palicami in si predbacivati tatvino. In ravno v tem splošnem kričanju, poriva-nju, zmerjanju, preklinjanju, ruvanju ter tepežv. je bilo resničnim tolovajem malenkost, da so jo potegnili skoro neopaženo navzdol prot Št. Petru in Bizeljskem ter raznesli kot prvi po dolini, kaj strašnega se je zgodilo danes proti poldne na doslej poštenem svetogorskem sejmišču.
Ljudje na Sv. gorah, ki še niso bili prodali živine, so po teh obupnih prizorih bežali s prigo-nom navzdol vsak na svoj dom. Okradeni in oropani so robantili naprej in zahtevali izsleditev krivcev od žandarjev, ki so obljubili vse, a so bili prave ničle v primeri z Guzajevo organizacijo. Tako klaverno še menda ni bil zaključen nobeden svetogorski sejem, kakor po prvem in zadnjem obisku guzajcev 7. septembra.
Guzaj in nekaj njegovih tovarišev so bili pri polni mizi vsi ogorčeni nad- čisto novim tolovajskim pojavom na Gori, so pili ter plačali in se
¥§ah in€§€£
Din 13-
bo plačal vsak kdor hoče brati zanimive spise
KARL MAYA
ki bodo za jesen in zimo izhajali vsak mesec en velezanimiv zvezek
po ©in 13 -
Naročajte
v Tlshaml sv. Cirila, Harlftor, Korona 5
nega. — Naš pevski zbor se je predstavil s temeljito pripravljenimi pfesmicami; bo le res, da se »slavčki« znova bude.
Raskrižje. V zavou sv. Janeza Nek. smo u-stanovili nov tamburaški zbor, ki tvori društvo malih dečkov, kateri obiskujejo 4. in 5. razred osnovne šole. Bog daj dober napredek ¡V vsakem oziru!
Središče ob Dravi. Ne pozabite si ogledati > Društvenem domu razstave o liigijeni in o negi otroka! Tudi sosedje iz Ormoža, Sv. Miklavža, Sv. Bolfenka itd. boste goitovo imeli opravka v Središču, če pa drugega nimate, se gplača pot, če greste tja in si ogledate razstavo. Žene, dekleta, ali se udeležujete tečaja?
Opiotnica. Naše Katoliško prosvetno društvo se pridno giblje; zadnjo pustno nedeljo je uprizorilo veselo igro »Rodoljub iz Amerike«; ki je prav dobro izpadla, sedaj pa pripravlja igro »Žrtev spovedne molčečnosti«. Tudi naša knjižnica lepo deluje pod vodstvom našega <1 slavnega knjižničarja Tončeka Oblonšeka.
Vojnik. Slomškova proslava se je pri nas vršila v nedeljo dne 15. svečana. Zbralo se je precej ljudi v posojilniški dvorani pono'dno po večernicah, kjer je tovariš Kos najpoprej deklamiral Pregljevo pesem o Slomšku, potem pa je pevski zbor zapel pesem »Veselja dom«. Vršila se je nato kratka otroška igrica, nakar nam je bogoslovni profesor g. dr. Jeraj orisal Slomška koit organizatorja, pesnika in rodoljuba. Zopet je pevski zbor zapel dve Slomškovi pesmi in slavnost se je končala. Kaj pomeni Slomšek za naš narod, tega bi se moral globoko zavedati vsak Slovenec.
Pimm H Piisifc.
Našim kmeiem v pouk.
Žalostne razmere v Rusiji nam opisujejo tudi pisma, ki od tamkaj prihajajo v našo državo. Tu priobčujemo le nekaj pisem, ki so jih prejeli kazaki iz svojih rodnih krajev ob reki Kuban na severnem Kavkazu. Kazaki so bili jako zvesti carju, zato jih boljševiki hudo preganjajo kot svoje najbolj nevarne nasprotnike.Prvo pismo, katero navajamo, so pisali starši svojemu sinu kazaku v Jugoslaviji meseca decembra 1930. Glasi se:
Prvo pismo.
. . . »Novic je pri nas mnogo in mno go, a ne smerno jih pisati. Do zdaj smo še živi, a za zdravje ne sprašuj! Letina je bila tukaj srednja; posejanega je bilo malo, skoraj vsa zemlja je bila prazna, ker pri nas se dela kolhoz (skupno gospodarstvo). Pomladi so nam vzeli semena in, kdor ni hotel iti v kolhoz, so mu vzeli konje, ves inventar in niso pustili, da bi kaj sejal. Tako je ostala skoraj vsa stepa (ravnina) neobse-jana. A zdaj so vsem, ki niso v kolhozu, naložili, da morajo dati dosti zrna: vzamejo jim vse gospodarstvo in gospodarje same zaprejo v ječo. Izganjajo jih iz domov ter jih pošiljajo v mrzle kraje, kjer je silni mraz. Pri nas sedaj kmete zelo preganjajo. Mnogo je takih, ki so zapustili svoje domove in se razpršili na vse strani. Narod je razdeljen v bednjake, srednjake in kula-ke (velike kmete). Kulakov, ki so imeli po 6 in 7 konj, ni več, zato je pri nas zdaj revščina in jako hudo. Tvoj boter Pavel B ... je že 7 mesecev v ječi, pa nihče ne ve, zakaj . . .«
Iz tega pisma se jasno vidi, da komunisti hočejo ob Kubanu uničiti vse boljše kmete. Zato jih zapirajo, gonijo v izgnanstvo in koncentracijske tabore ter jim jemljejo vso lastnino. Takih koncentracijskih taborov je v Rusiji že na desetine. Število kmetov v njih dosega že število 400.000 in z vsakim dnem raste, ker boljševiki smatrajo kmete za »socijalno nevaren element«. Kmečki begunci, ki so zbežali zadnji čas čez rusko-poljsko mejo, pripovedujejo o življenju v teh taborih. V porečju Severne Dvine pri mestu Kotlas je taborišče, kjer je začasno zbranih približno 10.000 kmetov. Čakajo, da jih prepeljejo v drugo kraje. Velik koncentracijski tabor je v lesovih pod vasjo Makarika na Severni Dvini. Tam se nahaja sedaj okrog 30.000 ljudi v 275 barakah, ki so bile v naglici narejene iz desk in hlodov. Ti kmetje sekajo in obdelavajo les v velikih gozdih. Za časa dela v gozdu dobi vsak na dan 600 gramov kruha, 30 gramov ka-
še, 6 gramov sladkorja in 75 gramov, suhe ribe. To je vse in tudi plača za delo, ker druge plače ne dobijo. Oni kmetje, ki iz raznih vzrokov ostajajo v taboru in ne hodijo na delo, dobijo le polovico teh jedil. Velik tabor je tudi poleg Solvičegodska, kjer je okrog 50.000 izgnanih kmetov. V taboru poleg Velikega Ust juga jih je 70.000 in v Luži 15.000. A koliko jih je še v taborih v Sibiriji in na Soloveckih otokih!
Drugo pismo.
Iz drugega pisma, katero je pisal odrasli sin svojemu očetu kazaku v naši državi dne 12. decembra 1930, priobčujemo to-le: »Ukradli so mi dva vola in kravo. Tudi soseda Makova je bila okradena. Cel mesec sva skupaj iska- * la, a nič nisva našla. Voli so vredni 500 rubljev, krava pa 200 in še več. Novi čevlji stanejo 150 rubljev. Naložili so mi, da moram dati državi 13 pu-dov koruze (t. j. 208 kg), 15 pudov soln-čnic, 10 pudov ajde, 3 pude prosa, 170 pudov krompirja in 30 pudov sena. — Pud je 16 kg naše teže. — Šel sem k občini in potožil svojo nesrečo, da bi mi kaj odpustili radi tega, a odpustili so mi le proso in ajdo. Kako bodem za naprej delal, ne vem. Tukaj okrog vsa propada.«
Iz tega pisma spoznamo, da je varnost v sovjetski državi zelo mala, ker so kar tri goveda ukradli enemu posestniku. Morda so jih pa državni organi sami ukradli? Strašno je tudi to, da boljševiki zahtevajo tako silne dajatve od kmetov. V takih razmerah kmet res ne more shajati, zato ni čudno, da vse propada.
Tretje pismo.
Tretje pismo, iz katerega priobčujemo par besed, je bilo spisano meseca avgusta 1930 ob reki Kuban: »Vse naše gospodarstvo je konfiscirano in izročeno kolhozu. Ozimnega žita smo i-meli 7 desetin; vse so nam vzeli. Zdaj nimamo ne kruha, ne denarja. Goli in bosi smo. Živeti hočemo, a ne dajo nam živeti.«
Ste naročeni na list
Izhaja vsak teden.
Prinaša vsakokratni nedeljski evangelij in razlago ter druge pod-učne verske članke, razen tega pa resničen dogodljaj iz brazili jan-skega pragozda: »Mladostna prijatelja« in mične zgodbice za deco.
Stane mesečno samo 2 Din, celoletno 24 Din. Še danes si naročite NEDELJO po dopisnici na spodnji naslov:
Uprava NEDELJE, Maribor, Slomškov trg 20.
proti večeru mirno in brez kakega osumljenja razšli v odljudene kraje, odkoder so se bili na-tepli med poštene sej mar je.
Lipšinetovega Antoniča je pridržal Guzaj še pri sebi pri Mesarju. Zaupal mu je, kaj ga je doletelo v Podsredi in kako je sklenil, da se bo osvetil. On naj spi nocoj v Št. Petru. Jutri se naj vrača skozi Podsredo. Oglasi se naj na onem prokleto ponosnem županstvu s tem le pismom in priloženim denarjem. Pismo je bilo v nemščini in se je glasilo v slovenskem prevodu tako-le:
»Slavno občinsko predstojništvo
v Podsredi!
Podpisani trgovec s kožuhovino v Leobnu na Gornjem Štajerskem prosi slavno predstojništvo. naj blagovoli razglasiti dve nedelji zapored po glavni službi božji, da kupim žive mačke v trgu in iz okolice po 1.50 gld. komad. Prodajalci na;' blagovolijo živali zapreti v hlev. pri Podreber-šeku, v krčmi nasproti prangerju v Podsredi. Odpeljal in plačal bom takoj vsako množino glede
kožuhovine znamenitih podsrečkih mačk v pon-deljek zvečer po drugem preklicu. Prilagam denar za razglasitev v dobri nadi, da bo dovolj 1 Donašalec prošnje je moj zaupnik ter poverjenik, katerega dobro poznam ter mu zaupam izza dosedajnih tozadevnih kupčij.
V Leobnu, dne -i. septembra.
Mihael Walzinger 1. r., trgovec s kožuhovino.
Podsrečki župan je prečital pisanje enkrat, dvakrat, zmajeval je z glavo, verjeti je moral, ker je bila priložena lepa nagrada za razglašenje, pisava lepo razločna in še povrh gotovo od bogatega nemškega trgovca. Bogznaj s čim vsem ljudje danes trgujejo. Mačkijih mrcin je po trgu ter po okolici več nego dovolj in zakaj bi siromaš-nejši svet nekaj ne zaslužil na tako brzo ter lahko roko. Obljubil je Lipšinetu, da se bo zgodilo po gospodovi želji in sta se razšla brez nadaljnih pomislekov in povpraševanj. Antonič je še stopil v postilno k Podreberšcku, kateremu je raztol-
Iz tega pisma razvidimo, kako se godi kmetom, ki nočejo iti v kolhoz. Nimajo ne kruha in ne obleke. V Rusiji ljudstvo strada, v inozemstvu pa sovjetska vlada pod ceno prodaja zrno. Značilno je, kar piše carigrajski dopisnik angleškega lista »Thimes«: »Iz gotovega vira je znano, da je sovjetska Rusija od 1. decembra 1929 do 1. avg. >1930 iz črnomorskih pristanišč izvozila 975.000 ton zrna, od tega 780.000 ton v Anglijo.« Toliko se izvozi, a v Rusiji ni kruha n. pr. v pristanišču Novoros-sijslv lani za noben denar ni bilo dobiti belega kruha. Sovjetom ni nič za rusko zemljo, nič jim ni za ruski narod, če je bos, strgan in lačen, njim je le za to, da dobijo denar za širjenje komunizma.	A. K.
Razkrižje pri Štrigovi. Z velikimi stroški si je prav lepo uredil svoje poslopje naš mlinar Slomšek. Zadela pa ga je huda nesreča. Dne 3. februarja mu je na večno zaspala njegova dobra žena Ljudmila, rojena Končan iz Žalca Bila je zvesta in dolgoletna naročnica »Slov Gospodarja«. O hjeni priljubljenosti je pričal veličastni pogreb. Žalujoči mož izreka vsem udeležencem iskreno zahvalo!
Sv. Peter pri Mariboru. Za okrožno babico s sedežem pri Št. Petru je občinski odbor ime noval Ribič Terezijo. — Poročila sta se v pre-tečenem tednu Somer Mihael in Bračko Marija. Naj bosta v zakonskem stanu srečna! — Na izpraznjeno mesto v občinskem zasitopu je imenovan za občinskega odbornika Toplak Franc, posestnik in kovač iz Metave. — Skoraj teden dni smo bili brez pošte radi obolelosti pismonoše. V takem slučaju bi se moralo poskrbeti za pravočasno nadomestilo. _
Tudi avtobusni promet je bil ustavljen vsled obilnega snega, tako da smo morali peš mahati v ali iz mesta. — Šentpeterčani, ne pozabile si naročiti Mohorjevih knjig. Rok za
priglašenje bo skoro potekel, število udov Mo horjeve družbe mora v obširni šentpeterski župniji znatno narasti.
Št. Peter pri Mariboru. Županstvo je prejelo od kralj, banske uprave poziv na spomenico, ki se je dne 11. januarja t. 1. predala po zastopnikih občine gospodu banu, da ima sreski cestni odbor v Mariboru že nalog, da v najkrajšem času razpiše oddajo clel za nadaljevanje zgradbe v odseku Nebova—Ložane. Z ozirom na to se vrši I. javna pismena licitacija za oddajo gradbenih del prej omenjene ceste v četrtek, dne 5. marca t. 1. ob 11. uri dopoldne pri okrajnem cestnem odboru v Mariboru. Uradni proračun znaša 1,441.128.25 D. Upamo, da se v tekočem letu uresniči naša dolgoletna želja in dovrši vožna cestna zveza nele za Št. Peter in sosedne kraje, temveč za cele zgornje Slovenske gorice!
Sv. Biarjeia ob Pesnici. Kako žalostno so zapeli šmarješki zvonovi in nas vabili s svojimi milimi glasovi v Vosek k hiši žalosti. Zbirali so nas okrog mrtvaškega odra, na katerem je počivalo truplo spoštovanega in u-glednega posestnika Petra Deučman. Da je bil daleč, naokrog spoštovan in v čislih, je pokazal njegov pogreb dne 20. svečana, kakršnega že dolgo nismo videli. In kako tudi ne bi, saj smo spremili na zadnji poti moža pravice in resnice, ki nikomur krivice storil ni in tudi ne želel. Ob odprtem grobu mu je zapel moški zbor ganljive žalostinke, da nobeno oko ni ostalo suho. Tekle so solze iz srca v spomin moža, ki vreden pač najblažjih je solza. Ob prebridki izgubi moža, očeta,, ki zapušča ljubečo ženo ter sina in hčerko, jim izražamo iskreno sožalje! Darovalcem na sedmini za sklad 160 Din za novo bogoslovje in pev cem srčna hvala! Duh pokojnega pa naj vedno živi med nami!
Sv. Martin pri Vuriteigu. V vrsto tistih, ki so z letošnjim letom začeli okušati sladkosti in težave zakonskega življenja, sta stopila še tudi Ivan Pečar, vzgleden mladenič iz Spod. Korene, navdušen delavec v naših mladinskih organizacijah, in Lojzika Stor, vrla mladenka iz Zimice. Dne 15. svečana a!a si v r-vetišču Sv. Barbare v Slov. gor. obljubila večno zvestobo. Na novoporočenca naj rosi ne beški biagoslov!
Sv. Martin pri Vurberku. Žalostno so zapeli zvonovi, ko smo' spremili k poslednjemu po-
čitku našo dobro mater, zvesto ženo in skrb'-no gospodinjo Marijo Ornik iz Zatežke vasi.
V	jeseni sta obhajala s svojim možem Jurijem zlato poroko, sedaj pa je že ni več med živimi. Vsem, ki so se udeležili tako številnega pogreba, naj bode prisrčna hvala!
Vurberg pri Ptuju. Letos smo bili tako ere-čni, da smo spravili 11 parčkov pod zakonski jarem. 22 oseb broječa četa bi zavzemala pre« več prostora, ako bi jim hoteli vsakemu posebej čestitati, zato jim skupno kličemo: V, sreči in zdravju na mnoga leta! — Vkljub temu veselju naši fantje niso pozabili našega1 Prosvetnega društva. Priredili so kar 2 predstavi, kaiterih se je udeležila velika množica občinstva, da je bila prostorna dvorana vedno polna. Vsa čast gre našim vrlim fantom-igralcem, da so se potrudili in svoje vloge res prav dobro rešili. Fantje, le naprej po tako dobro začrtani poti! — Pri nas je padlo veliko snega. Toliko ga je bilo, da je nekatere borne kočice precej razmikastil. Bog za vse skrbi, tudi za uboge tesarje, da se ne bodo v. spomladi brezposelni sprehajali.
i
Ribnica na Pohorju. Slutnja mnogih, da bo za prvo polovico zima znatno popustila, zato pa v drugi polovici tem jačje zaropotala, se je končno obistinila. Skoro meter debeli sneg je pokril po 10. februarju naše doline, množine belih plasti po vrheh pa so merile še več. Nismo presenečeni niti zlovoljni, imajoč pred očmi obljubo starega ljudskega pregovora: »Pust na polici — Velika noč na gorici.«
V	pomlad stavimo vse svoje upe, želeč si je zgodnje-in lepe. — Letošnji predpust je zvabil pri nas znatno število samskega sveta v zakonski jarem. Kakšen je ta jarem, kaže ljudska beseda: Zakon je s strdjo pomazan križ, čim se strd poliže, ostaja zakonskim samo š» križ. — Tudi nas je obiskala gripa. Dasi je v nekaterih slučajih rada opasna, vendar pa smrtnih žrtev dosihmal ni zahtevala. — Kakor mnoge tudi nas ni prijetno zadela vest o kuluku. Položaj je že tako dovolj težaven, dajatev dosti, pa še pride pravilnik o kuluku.
Sv. Jurij v Slav. goricah. Nekaj novega, g. urednik, vam vseeno moram poročati. Posebno slovesno ženitnino smo imeli v Partinju dne 3. februarja. Poročil se je mladenič Alojz Tašner z Marijino družbenico Treziko iz u-gledne Plojeve hiše. Pod gostoljubno streho njenih starišev so veseli gostje darovali 200
mačil na videz čudno kupčijo in plačal v naprej najemnino za hlev in še za prehrano onih mačk, ki bi bile prinešene pred odpremo, da ne bo za-grešeno mučenje živali.
To so poslušali tržani in okoličani dve nedelji zapored, kar jim je preklicaval občinski be-rič izpred cerkve in jim zabičaval, da je razglas istiniten, ker "VValzinger v Leobnu je bogata in znana tvrdka za nakup ter razprodajo sirovih kož ter kožuhovine.
Štirinajst je bilo v Podsredi več nego dovolj pomenkov o čudni mačji kupčiji, pri kateri bo izkupil marsikateri za prazen nič po en in pol goldinarja. So se pa tudi našli prekupci, ki so stikali za večkrat nepotrebno mačjo nadlogo daleč naokrog.
Komaj so čakali zaželjenega pondeljka, ko se bo pripeljal oni nemški gospod, ki trguje z mačkami. Že v nedeljo popoldne se je oglasil pri Podreberšeku Lipšenetov Antonič in pogledal, če si niso morda Podsrečani vendarle razpukšali glede prevare. Kai še! Dva iznrazniena oddelka
v svinjaku sta že bila polna mačk vseh barv, ki so puhale ter prhale v nestrpni negotovosti, zakaj so zaprte in kaj bo z njimi. Trgovčev predsel je zopet izginil z izgovorom, da mora po gospoda, ki se bo pripeljal po železnici do Št. Jurja in bo v pondeljek popoldne gotovo tukaj.
Kar s parom brzih konj je pridrdral trebu-šasti gospod VValzinger iz Leobna v lepi gornje-štajerski noši s težkim zlatim lancem od ene strani obilnega trebuha do drugega. Lep koleselj se je ustavil pred Podreberšekovo krčmo nasproti prangerju. Gospod in Podsrečanom že znani spremljevalec sta izstopila in se podala na ogled mačkije robe, ki je bila natrpana že v treh oddelkih svinjaka. Trgovec je sporočil zbranemu in denarja željnemu občinstvu, da se lahko za par ur razide, ker mora počakati na veliki gajbi, ki vozita bolj počasi in v katere bo natrpal iz-borni mačkiji nakup. Ko bo blago prevzeto in v gajbah, bo plačal vsakemu od komada, kakor je bilo preklicano. Ljudje so razumeli zakasnenje prevoza in se razkropili no številnih trških krč-
Mostin, moštova esenca za napravo zdrave domače pijače se dobi v drogeriji Kanc-WoI-fram, Maribor, Slovenska ulica.	379
Učenca sprejme Miha Prelog, kovač v Slap-tincili, p. Sv. Jurij ob' Ščavnici.	367
Zdravega ¡in močnega fanita iz boljše hiše se; sprejme v učenje. Mesarija in prekajevalni-ca Franc Grobušek v Brežicah.	372
Organist in mežnar se sprejme. Naslov v u-pravi lista.	369
Kupim posestvo blizu železnice. Ponudbe na kavarno »Evropa« v Mariboru.	300

Din za društvo »Edinost«, zakar jim bodi izrečena srčna hvala! Novemu paru pa obilno sreče in božjega blagoslova v novem stanu.
Sv. Anicn v Siov. goricah. Žalostno pesem so zapeli zvonovi dne 22. januarja pri župni cerkvi in pri dveh kapelah ter naznanjali po okolici tužno vest, da nas je zapustila dobra mati Ivana Rek iz Andrejevec. Pred 15 meseci je smrt pobrala moža očeta Ludvika Rek ter oba preselila v boljšo domovino, kjer sta ju že čakala sin in hčerka. Rajna zapuščata tri odrasle otroke. Pogreb se je vršil v sprem stvu dveh gospodov duhovnikov in mnogo sorodnikov in sosedov. Le uživaj, zlata mati, za tvoj trud plačilo pri usmiljenem Bogu!
Sv. Bsliaok v Slov. goricah. Niti skrajno slabo vreme na Pepelnico dopoldne ni moglo odvrniti pogrebcev, da ne bi spremljali v tako častnem številu pokojne Roškarove Pepe k večnemu počitku. Tudi v »Slovenskem Gospodarju« zasluži rajna skromen spominek. Je bila sicer neznana širnemu svetu, a toliko pa bolj poznana v domačem okolišu po svoji vse stranski pridnosti in skrbnosti v gospodinjstvu, po svoji delavnosti za vsako dobro stvar.
V	to hišo namreč zahaja že dolga leta »Slov. Gospodar« ter vsi cerkveni, misijonski in pro svetni listi. Rajna šteje tudi med pokojnimi sorodniki takšne, ki delajo čast njeni spoštovani hiši, namreč že pred dvema letoma umr lega patra Viktorina, frančiškana, ki je bil brat njenega še živega moža, njegovo že rajno sestro, ki je bila usmiljenka; nadalje je imela tudi sama med svojimi sorodniki člana, ki se je posvetil duhovskemu stanu. Kakor upamo, se zdaj tudi že sama veseli v njihovi dru žbi v nebesih. Bila je, lahko rečemo, prava mučenica v svoji dolgoletni bolezni, pa muče-nica, ki je prav z Jobovo potrpežljivostjo prenašala trpljenje, ki ga ji je prisodila božja previdnost. Marsikoga bi spravilo tako trpljenje v obup, ako bi ne imel tako velike in močne vere v Boga, kot jo je imela ona. Zapustila je lep zgled, kako se je treba v velikem trpljenju junaško udati v božjo voljo!
V	veliko tolažbo žalujočim ostalim je številni sprevod, ki spričuje o splošni priljubljenosti pokojne, ki je dočakala lepo starost 67 let. 0-liranila si bo trajen spomin! Naj v miru počiva!
Biš. Snega na kupe, da komaj čez vidimo. Zameti, iz kojih se človek komaj izkoplje, čp
slučajno v nje zaide. Pod nastopajočim južnim vremenom pa je pričel kmalu kopneti. S streh, zlasti tam, kjer je nova opeka, se je hitro osipaval. Pri tem se je zgodila nesreča, ki je zelo usodno zadela mlado dekle Kram-berger Antonijo, kmetsko hčer v Bišu. Ravno v trenutku, ko je zletel del snega s sitrehe: je stopila pod kap in že jo je precejšnja količina snega podrla in zasipala tako močno, da ji je zlomilo eno nogo nad kolenom. Morali so jo izkopati iz snega, nakar so jo prenesli v hišo, kjer zdaj trpi velike bolečine. Iz srca ji želimo, da kmalu okreva!
Sv. Tomaž pri Ormožu. Da samemu ni biti dobro na svetu, je uvidel tudi naš župan gospod Ivarol Poštrak iz Lahonec. Zato je v nedeljo dne 8. svečana zbral svoje sosede, prijatelje, šest godbenikov, katere je prejšnji čas sam učil, ter tako ž njimi krenil v prijazno vas Radoslavci, kjer ga je na očetovem domu v beli obleki in z vencem na glavi čakala vrla Marijina družbenka Frančiška Vogrinec. V cerkvi sta nato sklenila neločljivo zakonsko zvezo. Občani želimo zakonskima obilno sreče! Samo s tem ne moremo biti zadovoljni, da gospod župan odlaga svoje mesto, ki ga je upravljal z enegijo in sposobnostjo.
Sv. Urban pri Ptuju. Od novega leta sem smo že 18 župljanov pokopali. Tako je Jožef Fras, mladi gospodar v Gaju, zapustil mlado vdovo, ko še niti eno leto nista skupaj gospodarila. Dne 16. t. m. pa smo pokopali ugledno gospodinjo Marijo Bračič iz Desternika. Naši lepi zvonovi so peli slovo svoji darežljivi botri, ki se je tudi v oporoki zopet spomnila domače župne cerkve. Pogreb je vodil mil. gospod prošt iz Ptuja ob veliki udeležbi domačega ljudstva. Počivaj v miru po truda- in trp-jenjapolnem življenju! — Na sedmini so nabrali gostje v spomin na rajno 170 Din za dijaško semenišče v Mariboru.
Sv. Urban pri Ptuju. Veseli pustni čas je tudi našo mladino zvabil v zakonski stan. 18 parov smo jih oklicali. Posebno naše neveste so na dobrem glasu. Od Sv. Bolfenka sta kar dva: Jože Nedelko iz Trnovca in Jože Pukšič iz Bišečkega- vrha; prišla si po neveste k nam v naše ugledne hiše. Ivan Kristl od Sv. Barbare v Slov. gor. je odpeljal si gospodinjo iz u-gledne hiše Irglove. Poročilta sta se tudi dolgoletna cerkvena pevca Kramberger A-lojzij in Marijina družbenka Jožefa Krajnc.
Na gostiji so nabrali namesto za godce za Dijaško semenišče 100 Din. Bog blagoslovi vse novoporočence!
Mala Nedelja. Veliko škodo je letos povzro-, čila preveč razmnožena divjačina. V prvi vrsti pride v poštev zajčja zalega. V občini je nekaj posestnikov, kateri so si ustanovili zasebne drevesnice, prvič radi denarne krize, drugič pa radi neenakomerne zemeljske površine. Iskušnja namreč uči, da drevesa, kateri* so vzgojena v peščeni zemlji, ne bodo uspela v mastni ilovici in obratno. Kar se pa tiče o-graje, moram omeniti, da je bil sneg približno tako visok, kakor ograja in je zajec lahko nemoteno preskočil ograjo. Torej bi bilo svetovati, da zakupniki lova ne bi bili preusmU ljenega srca napram zajcem ob času lova.
Sv. Jurij ob Ščavnici. Ta predpust smo imeli primeroma mnogo porok. Med drugimi se je poročil sin cerkvenega ključarja Aniion Fe-renc iz Žihlave z Miciko Znidarič iz fioleh-nečic. Kmetski sin Franc Nedelko iz Boleh-nečic s hčerko cerkvenega ključarja Miciko Štuhec, istotako iz Bolehnečic. Joško Šuman iz Kupetinec, vrl gasilec, igralec in tamburaš, član Bralnega društva, se je poročil z vzgled-no mladenko, članico Marijine družbe in dolgoletno igralko, pevko in članico »Bralnega društva šiviljo Frančiko Štuhec iz Bolehnečic. Bilo srečno!
Medvece pri Pragerskem. Na pustni večer, je priredila naš mladina zabavo. Prostore, kakor nalašč za to pripravne, je dala na razpolago posesitnica Sagadin, kakor tudi toplo večerjo. Dobri in .gostoljubni gospej bodi za to izrečena najlepša zahvala! Isto zahvalo izrekamo vsem darovalcem jestvin in dobrega vinčka, posebno iz vasi Sesterže, Turnže, G, Sovinsko, Medvec, Jurovc in Podlož.
Čaflram. Od torka, 24. februarja, zopet vozi avtobus Maribor—Celje. Težko smo ga pogrešali in nujno pričakovali, ker imamo z vlaki neugodne zveze. Dočim je bil avtobusni promet na glavni progi ustavljen, pa se je vendar na progi Oplotnica—Konjice redno vršil promet. Naš vrli šofer gospod Boris Volde je z veščo roko vozil po nevarnih serpentinah.
Čadram. K dopisu dz Čadrama v 7. številki, »Slovenskega Gospodarja«, kjer se je poročalo, da je občinski odbor občine Okoško v svo-i ji seji dne 25. januarja t. 1. vlč. g. župnika F, Hohnjeca imenoval za častnega občana, do-*
Hlapec priden in pošten se sprejme v žup-nišče v bližini Maribora.	361
Kupim večjo količino pristnega sadjevca. Josip in Amalija Deber-šek, Šmiklavž, Slov., Gradec.	357
Cepljene vinske trte
nudi I. trsničarska zadruga v Sloveniji, pošta Juršinci pri Ptuju, žel. postaja Moškajnci. Trte so vskladiščene pri načelniku Jan. Še-gula v Hlaponcih, kjer se tudi dobijo sadna drevesa, posebno bo-bovec. Za trte zahtevajte cenik, ki je brezplačno na razpolago. Kratek naslov za pisma: Trsničarska zadruga, p. Juršinci. 303
mah, kjer so pili na dober izkupiček za prav za prav ničevo robo, s katero že bodo znali odslej kam.
G. \Yalzinger je pri Podreberšeku dobro jedel ter pil, voznik je sprevajal razgrete konje po trgu. Ko je zadostil telesnim potrebam, je plačal ceho, Se dal lepo napitnino za najem svinjsko staje in pisal. Zaključeno pisanje je zaprl v kuverto, jo zalepil, položil na mizo in nekaj namignil skrivnostno tolmaču, ko je že šlo bolj na večer. Antonič je izginil iz sobe, g. \Yalzinger si je pretegnil zaspane ter od vožnje raztresene ude. Dvignil se je s stola, se potrepljal zadovoljno po trebuhu, se nasmehnil in stopil proti pragu, koder je baš šetal mimo po cesti njegov voznik z že izpočitima konjema. Na gospodov pokin je obstal. Že so odmevali s Podreberšekovega dolgega dvorišča nagli koraki z glasnim pozivom: »Sedaj !«
Kakor blisk sta se pognala trebušasti Gornji Štajerc in Antonič na voz. hlapec z bičern po
konjih in po trgu ter na desno navzdol proti Bistrici in v najhujšem peketu po cesti za potokom proti Kozjem. Za beguncema se je zakadil po dvoru in skozi vrata celi roj mačk ter mačkov, ki so se razkropile kot jata prestrašenih golobov na vse štiri vetrove po trgu. Ljudje so vreli iz krčem in se čudili divjemu mačkijemu pogonu, katerega so videli prvič in zadnjič, odkar je Podsreda trg. Skraja so bili uverjeni, da si je dovolil kak domačin nedopustno šalo z izpustom mačk in so kar navalili na Podreberšekovo krčmo. Mačke so se že bile razbežale vse do zadnjo ter poskrile po podstrešjih, hlevih in kolarnicah. Gornještajerskega Walzingerja in njegovega pro-kletega mešetarja od nikoder, gajb še manj —i ljudska nevolja je že prekipevala, ko je pogledal krčmar še enkrat v pivsko sobo, kjer sta se mudila tujca. Na mizi je ležalo zalepljeno pismo, k! je bilo naslovljeno v slovenskem jeziku na Pod" srečanke in se je glasilo:
(Dalje prih.l

datno poročamo, da je bil za častnega občana tudi soglasno imenovan gosp. vladni svetnik 6reski načelnik v Konjicah Dragotin Trsten-'jak kot priznanje in v zahvalo za dolgoletno plodonosno delovanje v konjiškem okraju in prav posebno še za občino Okoško. Gospodu Sreskemu načelniku je izročil diplomo častnega občanstva gospod župan Franc Flor v prisotnosti I. občinskega svetovalca gospoda Ignaca Potočnika v soboto dne 21. svečana s prisrčnim kraitkim nagovorom v imenu obč. »dbora ter prebivalcev občine Okoško z željo, da bi gospod sreski načelnik deloval še dolgo ¡vrsto let med nami za lepi konjiški okraj in 'za našo drago Jugoslavijo.
Tepanje pri Konjicah. Poročena sta bila pri Jias Alojzij Klančnik in Ivana Einfalt, oba iz poštenih, krščanskih hiš, kjer se čita tudi »Slovenski Gospodar«. Bog daj, da bi dočakala novoporočenca tudi še srebrno in zlato ¡poroko!
Lopata pri Celju. Gasilsko društvo Lopata pri Celju je imelo v nedeljo dne 22. svečana fivoj prvi redni letni občni zbor ob zelo lepem zanimanju članstva. Društvo je še čisto mlado, a sodelovanju vseh vaščanov se je posrečilo, da si je že prvo leto nabavilo motorno jbrizgalno, ki jo je dne 15. junija 1930 slovesno blagoslovil celjski opat preč. gospod Ju-rak. Na občnem zboru, katerega je v imenu žalske gasilske župe pozdravil gospod Joško Pišek, so bili storjeni važni sklepi za uspešno nadaljno delo društva v pomoč bližnjemu.
Sv. Jurij ob južni žel. Predpretekli teden je dz vasi Vrha pri Sv. Juriju prišla novica, da 'so zopet našli nekega obešenca. Ni še dolgo, ko se je neki okoli 701etni hlapec obesil v spodnjem trgu. Sedanji obešenec je šentjurski rojak J. Č., doma v Lokarjih pri Sv. Juriju. Bival je dolga leta ,v inozemstvu, delal po rudnikih in tovarnah. Pred nedavnim se je vrnil v svojo domovino pohabljen, dušev-aio in telesno uničen tako, da si sam ni mogel ■več služiti kruha s svojimi rokami. .V oskrbo ga je morala sprejeti okoliška občina. Hodil je od hiše do hiše in ljudje so mu kot občinskemu Revežu dajali stanovanje in hrano. Sedaj pa je v starosti 66 let končal na tako žalosten način svojo življenje. Ne vemo, ali je ¿bilo pomanjkanje ali hipna blaznost povod, Ji i ga je gnalo v obupno smrt. 1 Šmarje pri Jelšah. Naša zanimivost zadnjega časa je ljudsko gibanje. Presodite šte-jvilke! .V letošnjem predpustnem času smo tu jmeli 13 porok, 14 mrličev, 15 novorojencev in 16 oklicev. Da pa živimo v zdravem kraju, «am priča veliko število nad 80 let starih lju-jili, med katerimi se nahaja tudi Franc Jug v ^Globokem. 2e od leta 1873, tedaj skozi celih 58 let, je zvest naročnik »Slovenskega Gospodarja«! To bo v dveh letih lep jubilej! Najstarejša oseba v župniji je menda Nežka Ta-rčko v Stranjah št. 24. Rodila se je dne 20. 1. i!834 in gre tedaj .v svoje 98. leto. Bi bil tudi krasen jubilej to, če bi dočakala stoletnico!
Šmarje pri Jelšah. V enem tednu štirje mla Jdeniči na mrtvaškem odru! Pa četudi je naša ^upnija velika, je to vendar le prehudo. Anton Žohar v Gaju je vsled padca takoj izdihnil, Avgust štruklec pa 3i je prišel v Orehek po smrt, ki ga je v Lovrenčakovem vinotoču .v izzivanem pretepu doletela. Na pepelnično %redo se je novi grob zagrnil nad telesnimi o-Vtanki Franca Rodeža, pridnega kmečkega fanta iz ugledne hiše v Močlah. Že v svetovni "vojni si je nakopal kal smrti, nesrečno jetiko, 4u ga je mučila in rušila do njegovega 42. leta. Dobro pripravljen, je stopil sedaj pred Gospoda vojnih trum. da sprejme večnoveljavno
odlikovanje. Imel je prav lep pogreb. Dan poprej pa smo ob silno veliki udeležbi spremili k zadnjemu počitku vrlega fanta, vzglednega člana naše Marijine družbe in vzornega delavca Prosvetnega društva Ivana Vrhovšek p. d. Šafarjevega Anzeka. Kdor ga je videl kdaj na odru Katoliškega doma in slišal njegovo gladko besedo in neprisiljeno šalo, ga ni mogel več pozabiti. Gospod kaplan Rančigaj se je v imenu Marijine družbe in Prosvetnega društva od njega ginljivo poslovil in med dru gim z ozirom na žalostno smrt Štruklječevo. ki je ravno takrat ležal v »kostenjaku« na mrtvaškem odru, omenjal: »Eden fant je u-mrl s križem v roki in z molitvijo na jeziku, drugi pa z nožem v roki in s kletvijo v ustih. Katera smrt se bolj dopade?«
Zgornje Sečovo pri Rogaški Slatini. Letošnji predpusit sta iz naše vasi dva stopila v zakonski jarem. Po Gobčevo Nežiko je prišel iz sosedne župnije od Sv. Florijana pod Bočem posestnik Franc Ducman. Perkovič Anton pa je poročil vrlo mladenko Miciko Pirševo iz Ratanske vasi. Zagospodarila sta na domačem Ogrešekovem posestvu. Obema mladima paroma želimo, da bi jim v novem stanu bilo srečno življenje. Želimo, da bi tudi ti mladi pari zljubili svojega zvestega kmetskega prijatelja »Slovenskega Gospodarja« in mu ostali vedno zvesti naročniki ter agitatorji!
Sv. Križ pri Rogaški Slatini. Dne 20. februarja je umrl tukaj velespoštovani in priljubljeni upokojeni nadučitelj gospod Ivan Kit. Pokojni se je rodil dne 11. 6. 1858 na Rečici pri Kostrivnici. Na tukajšnjo križevsko šolo je prišel za učitelja dne 16. 10. 1880, dne 1. 9. 1905 je postal istotam nadučitelj ter ostal, dokler ni stopil v pokoj dne 20. 5. 1924. Poučeval je torej na eni šoli skoro celih 44 let, kar je pač zelo redek slučaj. Med tem časom si je pridobil med župljani velikih zaslug. Zato pa mu bomo ohranili trajno hvaležen spomin. — Minuli teden si je pri sankanju zlomila nogo učenka Micka Plemenitaš iz Teržišča. To je ena izmed najboljših deklamatork na sveto-križevskem odru. želimo ji skorajšnjega okre vanja! — Kot najkorajžnejša zimska športnika sta se izkazala gospod Juvanc in gospa Šketova, ki sta se minuli <teden v najhujši burji podala s smučki na Boč. Mislili smo, da jih bo burja med potom obrnila nazaj proti domu, pa sta vendar le vstrajala.
Podčetrtek. Mrtvaški zvon. Pred kratkim smo pokopali veterana naše župnije, dobrega farana Jakoba Pirš, ki je obhajal lansko leto zlato poroko. Kmalu za njim pa smo položili v prerani grob Terezijo Turk, ki je bila vzorna hišna gospodinja, žena in vzgledna žup-ljanka. Velik sprevod je pokazal, kako je bila pokojna zelo priljubljena pri vseh. Zapušča dva mala otroka in dobrega moža. Naj počiva v miru blaga žena, preostalim pa naše soža-lje! — Tukajšnje katoliško prosvetno društvo se prav dobro razvija. Enkrat nastopijo mladeniči, drugič pa mladenke, katere vodi zelo spretno prednica Marijine družbe Mici Prah. Bog živi!
Loka pri Zidanem mostu. V HuEaJšnji okolici v Lokavcu so zapeli novi zvonovi prav žalostno pesem dne 22. svečana ter so naznanjali tužno vest, da nas je zapustila v 73. letu starosti Jožefa Klenovšek, prevžitkarica v Lokavcu. Smrt Ji je pretrgala nit življenja in jo preselila v boljšo domovino, kjer ni trpljenja in ni skrbi, kjer se vse večno veseli. Zapustila je žalujočega moža in sedem odraslih o-trok. Bila Je zelo skrbna mati, mirnega značaja In med sosedi zelo priljubljena. Dne 24. svečana smo Jo oh veliki udeležbi spremili na
mirodvor k večnemu počitku. Počivaj v mf-ruT Žalujočemu možu in oitrokom, kakor tudi sorodnikom in prijateljem izrekamo naše iskreno sožalje!
Laško. S posebnim zanimanjem čitamo letos v našem okraju »Slovenskega Gospodarja. V marsikateri hiši že komaj čakajo na list. Posebno zanimiv je podlistek o Guzaju, kajti starejši ljudje še pomnijo, kako je Guzaj stra šil tudi po laškem okraju. Guzaju se je pripisoval tudi umor posestnika Zevšeka v Dd-blaitini v laški nadžupniji. — Čas gostij in kolin je minul. Gostije in koline se sicer ne obV hajajo več tako dolgo in slovesno kot nekdaj, vendar kmetje še precej držijo stari narodni običaj. O kakšnih nerednostih ni bilo slišati. Predniki naši so pili vino, letos še sadjevec primanjkuje. Vino iz laškega okraja je bilo na glasu, da je kislo. Od rajnega biseromaš-nika gospoda Janželja v Šmarjeti sem slišal, da je takratni župnik v Šmiklavžu, pesnik in pisatelj Ripšl, spisal legendo o nekem Lašča-nu in hudiču, ki sta za dušo dotičnega Laš-čana pokušala vino iz laške okolice. Župnik Ripšl je bil župnik pri Sv. Miklavžu v letih 1854 do 1859 in umrl kot dekan na Vidmu. Resnica je, da je bilo v tistih letih po našem okraju še precej vina. Nekateri posestniki so pričeli nekoliko obnavljati vinograde, drugi si zopet pomagajo na ta način, da zasajajo izabelo in tudi šmarnico. Želeti bi bilo, da se oprosti trošarine vino, ki ga kupi kmet od drugega kmeta za domačo porabo. Saj je bilo nekdaj tudi v Avstriji tako vino prosto užit-nine, in sicer ako ga je kmeit kupil od vinogradnika najmanjšo množino 56 litrov. Nekateri kmetje ne morejo na opuščenih vinogradih upeljati drugih rastlin, ker vsled bre-govitega in lapornatega sveta nobena druge* kultura ne uspeva. Vsled tega so prisiljeni, da dotične prostore zasadijo s trto. Smatramo, da ni nikakor na mestu, da v slučaju, če kmet sosedu proda vino od izabele, mora ravno itako plačati celo trošarino, kakor se pla-^ ča od kakšnega ljutomerskega rizlinga. Želimo, da vsaj banovina in občine za take slučaje opustijo trošarino.
Sv. Jedert nad Laškim. Razno. Vodovod je dobila šola s Cola inštaliral ga je J. Cilenšek iz Laškega za okroglo 32.000 Din; če bo dovolj vode, bo speljan še dalje, — Zadružna elektrarna je likvidirala, ker je Falska, ki tu ima prek speljan daljnovod v Trbovlje, izjavila, da je za transformator premalo odjema. — Cesta v Golce je po mnogih desetletjih sedaj vendar enkrat temeljito popravljena, za kar gre hvala bivšemu občinskemu gerentu dr. Lovšinu in odborniku Kurniku. — V Rečici so se postavili Krekovci na ličnem novem odru z igro »Poslednji mož«; bila je to prva gledališka predstava .v Rečiški dolini. — Z rečiško novo šolo in cerkvijo pa gre počasi, ker gospodarska kriza žuli tudi nas. = V Hudi jami še ni rudarskih redukcij, tudi praznovanja ne, ker je premog izvrsten in čislan ter gre ves v promet. — Roke so si podali pred oltarjem: Franc Petek z Gole in Uršula Grešak z Breznega, njen brat Rudolf in Ivanka llauptman s Turja, Mira Stokavnik iz Be-lovega in Jože Ulaga iz Zemuna, Ema Fajfar z Rečice in Peter Ručigaj iz Zabukovce. = V večnost pa sta šla Micika Lapornik (Pušnik) in mlinar Jernej Kirn, zvest naročnik »Slov. Gospodarja«, = Kmetska zveza ima sestanek vsako prvo nedeljo v mesecu, Krekovci vsako' tretjo. = Raznih predavanj hodijo naši poslušat tudi v Laško. Tu pri Sv. Jederti je predaval okrajni gozdar iz Radeč o stanju na ših gozdov, sečnji, pogozditvi ter zadevnih zakonskih določilih.
Radizel. Franc Breznar v Radizelu, občepri-Ijubljen m pošten fant, po poklicu čevljar, se je tako močno vsekal v nogo, da je moral iskati pomoči v mariborski bolnici. Dal Bog, da bi kmalu okreval!
Škale pri Velenju. Vendar enkrat se je za čelo pretresati vprašanje nove šole v Velenju in na velenjskem rudniku. Šoli v Skalah in v Velenju imata vsaka za tri razrede popoldanski pouk, ker ni prostorov. Dne 21. februarja se je 20članska komisija prepričala, da sila obe šoli potrebni, a kaj ko rudnik Velenje ne prispeva po svojih močeh.
»Jetnik v gorah meseca«, spisal T. C. Biid-ges, iz angleščine prevel A. Anžič. Cena 32 D. broš. 20 Din. 1— Povest ima vzgojni namen. Zaeno pa je zelo napeta pisana, poučna (glede Afrike, slonov, krokodilov, opic itd.) ter zabavna. Za dečke pravi užitek. Dobi se v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru.
Irl §rüe Milic o mi.
Pred kratkem se je vršila v francos kem mestu Lyon obravnava proti 29-letnemu mehaniku Aleksandru For-ger, ki je bil obtožen radi hudodelstva goljufije.
Bogat kmet Janez Marceli iz Lang-resa je obiskal pred meseci mesto Lyon. Ko je večerjal v krčmi, je bil priča razgovora dveh mož pri sosedni mizi. Eden je zaupal drugemu, da se namerava izseliti v Ameriko. Ta sklep je o-značil drugi kot brezupen. Časi, ko je bilo mogoče v Ameriki obogateli, so že davno minuli. Sploh niti misliti ni, da bi se tamkaj dokopal do premoženja človek brez sredstev. Kar se tiče njega, je že na cilju k bogastvu, ker je u-deležen na posestvu, ki leži na mescu. Gori na mescu so čisto drugi izgledi. Ko se je mudil zadnjič na luni, je pre-jiskal na posesti, katero mu je nakazali o Društvo narodov, kamenje in dognal, da vsebuje zelo mnogo zlata.
Na uprašanje drugega, če se udejst-vuje tudi glede poljedelstva, je menil, 'da je to umevno samo po sebi, a seve zelo omejeno. Zakaj bi se trudil s pridelovanjem pšenice, ko pa vsebuje zemlja milijone in milijone zlata.
Kmet Janez Marceli je kar zazijal od začudenja nad bogastvom na luni, Razlago potnika z mesca je imel za čisto resnico, saj je vendar čital ter slišal, kako streljajo s pomočjo raket na •mesec tudi ljudi. Sklenil je znanje z blebetavim posestnikom zlatih polj na mescu, mu plačal par litrov vina in tekom pogovorov mu je prodal mehanik «a 30,000 na roko izplačanih frankov 3 orale zemlje na mescu.
Drugi dan za to kupčijo je nekdo pojasnil kmetu zadevo z zlato vsebujočo zemljo na mesecu in Janez je ovadil prodajalca. Tekom dveh mescev so me lianika razkrinkali kot navadnega goljufa in mu prisodili eno leto ječe z izrecnim dostavkom. da mora odsedeti
kazen tukaj na zemlji in ne na luninih zlatih poljih.
Skrivainiea v zadnjih »Naših slikah«: Obrni sliko na glavo, zbiralka drv se pokaže na desno med drevesi.
V Sudini pzi Ptuju štev. 9. se preda posistvo
tik državne ceste, četrt ure do kolodvora. Cena se izve tam.	403
Proda se posestvo, hiša z gospodarskim poslopjem, vse o dobrem stanu, njive, travnike, neposekan gozd, 15 minut od železniške postaje Petrovče. Cena na zahtevo zemljišča. Vpraša se: Drešinja. vas 10, Petrovče. 384
Proda se radi selitve konj in voz z vso opremo, svinja s 4 praseti velike sorte. Marija Venko, Maribor, Vojašniška ulica 3. 385
Majer s 3 delovnimi močmi se sprejme: Marija Potočnik, Spodnje Radvanje, pošta Maribor.	387
Cepljena trsje in sadno drevjo ima Anton Tu jin, Modraže, p. Studenec-Polje.	102
Prodam malo posestvo, zidana hiša pri novi Cerkvi. Cena Din 15.000. Anton Kraine, Socka, Vojnik.	401
V petek, dne 6. in sobo;io 7. tega meseca velika prodaja sodno prevzetega pohištva, kakor clober šivalni stroj 050, kolo, ogledala, tri omare s predali, kredenca, omare, postelje, odeje, rjuhe, posoda, pernice, divan in dve uri in drugo.'Orožnova ulica 1.	400
Lepo posestvo v Dramljah 5 minut od glavne ceste, velika zidana hiša z opeko krita, gospodarska poslopja v dobrem stanju, posestvo, obstoječe iz njiv, travnikov, z lepim vinogradom, s sadonesnikom vseh vrst sadja, z velikim vrtom, dva lepa gozda, skupaj 18 oralov zemlje se takoj proda z inventarjem. Cena Din 100.000. Naslov: Alojz Arnšek, gostilničar, p. Dramlje pri Celju.	399
Bvosiaaovaiijska hiša z velikim dvoriščem in gospodarskim poslopjem, s pripadajočim vrtom in njivami ali brez istih, ob glavni cesti v- prometnem trgu na Štajerskem, primerna za kakega obrtnika ali upokojenca, se iz proste roke po ceni proda. Vprašanja na upravo Slovenskega Gospodarja pod »ugodna prilika«.	398
Posestva raznih velikosti rodovitna prodaja ugodno: Posredovalnica, Maribor, Sodna tilica 30.	395
Iščem služkinjo z dežele, pridno in pošteno, vajena nekoliko kuhanja in pranja, nastop z 1. aprilom. Plača po dogovoru. Valentin Dreo, trgovec, Sv. Trojica v Slov. gor. 396
!rem za majeija ali na malo viničarijo z 2 ali 3 delovnimi močmi. Naslov v upravništ-vu lista.	393
Hlapec priden, .24 do 35 let star, za vinograd-no delo in 3 krave oskrbovat. Plača 300 Din. — Dekla 2i do 35 let stara, 2 svinji, 3 krave molzti, se sprejme. Plača 300 Din. Maribor, Badlova ulica 10.	394
Občni zbor Krekove posojilnica v Mariboru,
r. z. z n. z., se bo vršil dne 21. marca 1931 ob 18. uri v zadružnih prostorih Meljska cesta 10. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Citanje revizijskega poročila. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1930. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Slučajnosti. V slučaju nesklepčnosti se vrši čez pol ure na istem mestu in z istim dnevnim redom drug občni zbor, ki je sklepčen ob vsakem številu navzočih ali zastopanih zadružnikov. — Nacelstvo.	397
Požar! Vsa pojasnila, zadevajoča zavarovanje daje brezplačno Ognjeslav Skaza, Ptuj. 351
Sprejmem več dobro izvežbanili presvečeval-cev jajc. Ponudbe pod šifro »Eksport«. 350
Sadno drevje bobovec, baumanko, cesarjevič, Huberjev moštnik, šampanjsko, damasonko in londonski peping za spomladansko sajenje od-daja Kari Gradišnik, št. Janž-črnova, p. Velenje. '	389
Hiša z vrtom, nekaj sadnih dreves, pri cesti električni tok mimo hiše, na lepem solnč-nem kraju pri postaji Orehovavas-Slivnica se proda. Izve se v Mariboru, Betnavska cesta G, Sinkovič.	392
25 nizkih vrtnic v 25 sortah najrazličnejših, naravnost čarobnih barvah, stane franko Vaša postaja 150 Din, 10 vrtnic stane 60 D. Od maja do novembra boste imeli mnogo nedolžnega veselja in vedno svež šopek. — Drevesnice bratov Dolinšelc, Kamnica, pošta Maribor.	370
Breskve lahko uživale od srede julija do konca septembra, ako naročite pri nas Sortiment 10 breskovih grmičev v 10 sortah naj-različneje zrelostne dobe; stane 125 D franko Vaša postaja. 20 grmičev v 20 sortah 250 Din. Drevesnice bratov Dolinšek, Kamnica, pošta Maribor.	371
Lepo posestvo z gospodarskim poslopjem, 14 oralov zemlje, se proda: Cadranska vas, Jer nej Rumež, Poljčane.	360
Sgrajmem učenca, dam vso oskrbo i h obleko.' Likeb,' pekarna, Sevnica.	375
Sablice za vozove po predpisu izdelane, pre-šane, emajlirane ter pasje znamke dobav-; lja najceneje tvrdka St. Bole, Maribor, Ne-krepova ulica 8.	355
Kravar oženjen z 1 do 2 delavnimi močmi, ki ima 30 do 40 krav za oskrbovati, se takoj sprejme v stalno službo pri:. Oskrbništvu graščine Turniš pri Ptuju,	352
Zanesljivo kaljiva semena, vrtno in poljsko o-rodje, kavo in drugo špecerijo, železnino,' najboljše škarje za trsje, kupite prav ugodno pri Jos. Jagodic, Celje, Glavni trg. 366
Cepljene trte prvovrstne komad 1.25 Din nudi, trtnica Franc Zelenko, Juršinci, Ptuj. 330
Harmonika, fina, lepa, nova, dunajska chro^ matična in diatonična za polovično ceno pri A. Pinter, Slov. Bistrica.	328
Franc Horvat, vrtnar v Ljutomeru št. 115, od-^ daja prav krasno, garantirano trsje: beli burgundec, laški rizling, silvanec itd., Cepljeno na Rupestris št. 9, Rip. in Port in na Balandai in Riparija 5. B. B.	339'
Lepa trgovska hiša na zelo prometnem mestu ob železnici z lepim vrtom ter gospodarskim; poslopjem ob železni progi s trgovsko konce1;, sijo v ptujskem srezu se da v najem ali sa takoj proda. Ponudbe na oglasni oddelek; pod šifro »Hiša«.	33t!
Prodam posestvo 8 oralov pri glavni cesti vi Vukovskem dolu 27, Ivan Zoreč, Jareniiia;
Ž
34!
Trsnice in drevesnice Vinko Hrastnik", St. Ilj. pri Velenju, nudijo prav krasno cepljenoi vinsko trsje kakor: beli burgundeo, laški rizling, silvanec itd., cepljeno na RupestrisJ št. 9 in na Riparijo Portalis. Za rast garaift tira 95%, za pristnost sorte 100%. tastnljc Vinko Hrastnik, absolvent vinarske: In sad-» jarske šole.	6,
Pomaranče in limone italijanskega In španskega izvora, in zelenjave, vedno sveže prvp^ vrstno blago nudi Celestina CUjmiiJj, Ljubi
liano. Pogačarjev trg 1, '
©fedeieisul
t <
a

E5 a
tj
Kakovost Vaše žetve zavisi ocl načina obdelovanja Vaših njiv. Ako ste v stanju, obdelovati zemljo po najnovejših metodah ter ako izkoristite pri tem lepo vreme, zamorete že vnaprej s sigurnostjo računati na ugoden zaslužek.
Vaša vprežna živina je po osemurnem delu izčrpana, medtem ko zamore Fordson delati 24 ur dnevno in se ga polegtega lahko uporablja za vsa poljedelska opravila.
S Fordsonom lahko popolnoma izrabite ugodne vremenske prilike. Vaše delo bo izvršeno brez truda in večjih stroškov, Vaša polja bodo v vzornem redu ter Vam bode s tem zajamčena ugodna letina. 750.000 kmetovalcev prišteva Fordson svojim hvaležnim prijateljem. Kar je storil za te, lahko stori tudi za Vas. Obiščite najbližjega Fordson zastopnika, kateri naj Vam razloži način obratovanja s Fordsonom, z brezplačno in brezobvezno predvedbo na Vašem posestvu, j
Fordson cene:
Fordson traktor z blatniki ...... Din. 48.000*—
Fordson traktor brez blatnikov . . . Din. 46.600— Gornje cene se razumejo za plačilo v gotovini, franko skladišče vsakega zastopnika v Jugoslaviji. Izprememba cen brez prednaznanila pridržana.
Nakup na ugodne obroke na podlagi Fordovega kreditnega sistema.
s Fordsonom, le laife m caiieji©
LINCOLN
			wmm	m
				

ne!
Ženski čevlji na eno zaponko v vseh modernih barvali
Ženski pumps čevlji iz laka, črne ali barvaste kože
Ženski Iroier-čevlji v vseh barvah
Šlrapacni moški čevlji v črni, ru-javi ali lak koži
Polčevlji moški v črni, rujavi ali lak koži
Original „Goodyear Welt" čevlji
Otroški čevlji
od
ilil iii
45
Prednosti teh čevljev so krasni modeli, elegantna peta in dober materijah
Zelo ukusni, zato jih vsaka dama rada nosi.
Najbolj eleganten čevelj za šetnjo.
Zelo udobna oblika. Te vrste se prodaja več tisoč parov na mesec.
Dobijo se v vseh oblikah in barvah. Za vsakega gospoda nujno potrebni.
Prekašajo vse v izdelavi in kvaliteti.
navzgor. 28 let že izdelujemo te edino pravilne higijenske čevlje za naše male.
Ljubljana - Maribor
Obiščite nas in prepričali se bodete, da prinašamo za pomlad navzlic nizkim cenam
edino kvalitetne Čevlje v najmodernejši izdelavi.
Tesarsko podjetje Kari Ramšak, Vitanje, prejema vsa tesarska dela, kakor popravila žag in mlinov po zelo nizkih konkurenčnih cenah.	373
pražba lova. Lovska pravica krajevne občine Studenci pri Mariboru se da potom javne dražbe do 31. marca 1935 v zakup. Dražba se vrši v torek dne 31. marca 1931 ob 10. uri v prostorih sreskega načelnika Maribor desni breg v sobi št. 35. — Sreski načelnik: dr. Ilacin s. r. No. 29 9/1.	359
Sprejme se takoj mlinarski vajenec iz poštene hiše, kateri ima v mlinu prosto hrano in stanovanje. Vpraša se pri Ivan Košec, mlin, Gorenje, pošta Šmartno ob Paki, Savinjska dolina.	358
Raznovrstne hiše in zemljišča najugodnejše prodaja odnosno pospešuje najem: posredovalnica Lesjak, Teharje 14.	380
Vabilo na redni občni zbor Gospodarske nabavne in prodajne zadruge v Mozirju, r. z. z
o. z., ki se bo vršil na Jožefovo dne 19. marca 1931 ob pol 9. uri zjutraj v posojilniški sobi v sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Potrjenje računskega zaključka za leito 1930. 3. Poročilo o izvršeni reviziji. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob istem času ne bit sklepčen, se vrši pol ure pozneje na istem mestu in pri istem dnevnem redu drugi občni zbor, ki veljavno sklepa ob vsakem številu navzočih članov.
365
V občini Ruperče, p. Sv. Marjeta ob Pesnici, 3 in yi orala travnika, se proda tudi v manj še parcele po dogovoru. Ludvik Grajf, občina Zgornji Duplek.	36:2
Vabilo Posojilnice v Slov. Bistrici, r. z. z n.
z., na redni občni zbor, ki se bo vršil v nedeljo dne 15. marca 1931 ob 10. uri dopoldne v posojilničnih prostorih hotela »Beograd« v Slov. Bistrici s sledečim dnevnim redom: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka in bilance za leto 1930. 4. Slučajnosti. Ako bi občni zbor ne bil sklepčen ob določenem času, se vrši eno uro pozneje drugi občni zbor, ki sklepa veljavno ob vsakem številu navzočih članov.	382


OJlOZRiS na*bol*šc in najvarnejše pri
I posojilnici v Mariboru
Gosposka ulica
t, z. z n> z.
Najugodnejše obresti za vioge in posojila. Stanje hranilnih vlog SW nad 62,000.000 dinarjev. -Spsg
Za varnost tiranllnlti vlog jamči nad 3.000 članov, večinoma trdnih kmetov in posestnikov, z vsem svojim premičnim in nepremičnim premoženjem kar znaša v vrednosti več sto milijonov dinarjev.	i MT" Denar lahko vlagate po položnici. Pišite po nje I ""^J

V V V V V W ▼▼▼▼▼ W
►
S&f&l Sp^S/S HFII^mFIIT ter 'z nemškili in avstrijskih tovarn. Vedno bogata zaloga, k M^F&SLofr» l-^i^eJljsILv I si jo pred nakupom izvolite ogledati. — Prodajamo tudi na ugodno obroke. — Vse dele za kolesa kupite po najugodnejših cenah pri nas. — Ves pribor za motorna kolesa vedno v zalogi. — Zastopništvo Dunlop-gume za avto in moto.
(J. 10.1, MARIBOR
Tattenbachova ulica št. 14 (nasproti Narodnemu domu)
388
llilllllilll
Najvarnejše in nafholfše naložite denar pri
iT © 11®	••■se	pa i ■
Ljudski posojilnici v Celju
rcgislrovani zadrugi z neomejeno zavezo	!
v novi lastni palači na oglu Kralja Petra ceste in Vodnikove ulice
Stanje hranilnih vlog zna-	,	„	Renhti davek
ša nsd Din 100,000.000 -. Za hranilne vloge jam« poleg rezerv in hiš nad SOOO	plačuje posojilnica iz svo-
roštvo^ter zastavo'£od žlanov-posestnikov z vsem svojim premoženjem,	jega in ga ne odteguje najugodnejšimi pogoji. vlagateljem.
192
Kava, dnevno sveže pražena
Vk kg od 13 Din do Din 27. = čaj nove žetve
svetovnih znamk v veliki izbiri in ceni je že prispel. — Zaloga celokupnega vedno s\ežega špecerijskega blaga direktnih virov po dnevni ceni.	J	1301
• 4 / ¿ 4 A •••! A '
čini boks
črni boks
r .avi boks
Vsi čevlji so solidno izdelani. — Kar ne uiaja. se zamenja ali vrne denar.	2
Trgovski dom Sternieckl, Celje tt.»
Veliki, ilustrirani cenik zastonj!
Najcenejše in najbolj*
kupite barve, Iakes firneže, terpentin, karbolineum, katran, krovne in izolacijske lepenke, maže za kolesa, olje za stroje in mast, bencin itd. itd. pri	376
Slovenska ulica 8
Telefon št. 2153
'Telefon št. 2153
Velika noč se bliža?
Cenjenemu občinstvu naznanjam, da je dospelo spomladansko blago za moške in ženške obleke v veliki izbiri po zelo nizki ceni. — Se priporoča	368
Klanfšek Fran jo,
Glavni irg	Maribor	Glavni trg
(zraven apoteke sv. Areli).
Vabilo na redni občni zbor Gospodarske zadruge v Ormožu, r. z. z o. z., ki se vrši v nedeljo dne 15. marca 1931 ob pol 9. uri dopoldne v dvorani Kletarske gostilne v Ormožu z dnevnim redom: 1. fiitanje zapisnika o lanskem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev bilance za leto 1930. 4. Volitev načelstva in nadzorsttva. 5. Slučajnosti. Ako b.i ta občni zbor ob navedeni uri ne bil sklepčen, se vršil pol ure kasneje drugi, ki sklepa veljavno ne glede na število navzočih članov, M Načetetvo.	392
ghsporina hI g a Aleksandrova 19
UM
MARIBOR
lasf.A.Prlsfernih
Aleksandrova 19
JVelika izbirna, zaloga: nogavic, otroških", ženskih In moških srajc, spodnjih hlač. Pletenin: maje, puloverov, telovnikov, lastni izdelki. Čevlje za doni in telovadbo, snežne čevlje, dežnike, igrače. — Lastna pletarna in predtiska-Vlja, tudi se prevzame entlanje in ažurlranje. t- Ves pribor za šivanje, kakor volna, svile itd. Krojači in šiviljo ^obe znaten popust. = Tudi gugalne konje, sanke, vozički za pupe po izredno nizkih cenah, ss Na drobno in na
debelo.	1334
javna zahvala.
Midva podpisana se s tem zahvaljujeva Zavarovalni Janki »Slaviji« v Ljubljani za solidno in kulantno odmerjeno odškodnino za najino zgorelo poslopje. Zategadelj jo najtopleje priporočamo vsakomur kot domači zavarovalni zavod, kakor tudi njenega zastopnika g. Josipa 'Jfurača iz Lokovine.	363
Pretaka, dne 19. 11. 1930. Josip in Marija Dreo.
H. C. UANSON
Trate pri Mariji Snežni na Velki, okraj Sveti Lenart v Slovenskih goricah.
menjalnica: vsakovrstnega zrnja. Prvovrstni mlinski Izdelki, točna postrežba, najnižje dnevne cen® brez vsake konkurence. "Pridite, poglejte, naročite 1	3
Volneno blago za ženske in moške obleke, svilo, kristal-svilo, tiskovino, kambrike, platno, robce itd. najceneje in v veliki Izbiri pri Kuhar in Hrovat, prej Kari Soss, Maribor, Aleksandrova cesta 9.	388
Dekla se sprejme: PurgaJ Ivan, Ranča 49, p. Pesnica. 386
Deklica od 14 do 18 let
se sprejme. Vpraša se pri gostilni Ferjc, Pesnica.	381
Ne odlagajte, da si o-
skrbite najboljše cepljene trte, kakor tudi korenjake le od dreves niče in trsnice J. Gradišnik, Smarjeta pošta' Celje.	304
Kava -t »Evropa« se priporoča z najboljšim pekerčanskim rizlingom in dnevnim koncertom. Mihael Kokol, kavarna u, "1 " 239
e 1 o ^ pomladi
Imamo veliko izbero moških in ženskih čevljav za vsak posel. Radevolje Vam svetujemo, katera vrsta je za Vas najprimernejša. Edino z ohutovjo, ki je izbrana za določeno svrho- morete zvišati kapaciteto svojega dela in zmanjšati porabo moči. Nikar ne nosite pri deiu čevljev, ki ste jih nabavili za praznik, marveč kupujte obutev, ki je specijelno izdelana za ta namen,	383
ZA MOŠS BELA:
ZA ŽENE:
ZA OTROKE
smo pripravili iznenadsnje. Porazdelili smo nove velikosti, kar pomeni
NOVO ZNIŽANJE CEN OTROŠKIH ČEVLJEV.
Želimo, da ima vsak otrok za najnevarnejše pomladna dni dobro obutev. Izkoristite to priliko. Oskrbits Vaše otroke takoj z močnimi čevlji za štrapac.
Vrsta 3767-22
Moški čevlji iz črne mastne kravine z dvojnim podplatom.
Vrsta 1937-22
Okusni polčevlji, ki jih morete nositi povsod in ob vsakem vremenu.
Vrsta 1945-11
Damski čevlji iz boksa z nizko peto.
Vrsta 3762-22
Za dež in slabo vreme. Podplat je dvojen in iz močnega kravj. usnja.
Vrsta 3922-08
»Mokasinke« — močni čevlji iz dullboksa z gumijastim podplatom.
OBIŠČITE NAS
Vrsta 1857-70
Čevlji za delo, v celoti az gumija, so edini, ki pri pomladnem delu na mokrem in v vodi obvarujejo nogi topli in suhi.
Vrsta 0767-09
Bakanči iz mastnega gornjega usnja s celo-gumiijevim podplatom. Ždrže dolgo časa, ako jih negujete z našo mastjo.
Vrsta 2357-17
Na deželi ne more;ie bi^ ti pomladi brez teh čevljev. So iz mehkega boksa z udobno nizko peto.
so najbolj hvaležne s
je izdatno učinkujoča, zato ceneno fosfatno gnojilo, vsebuje poleg fosforne kisline blizu 50 % učinkovitega apna. je najbolj preskušeno gnojilo za travnike, dete-ljišča in pašnike, lOjlffiSOlfffl ŽiiliHre raztrošena spomladi, u-H®ž^™=2B™0KaBE2SiaeESSBB činkuje ravno tako dobro
kakor v jeseni.
Spisi o vporabi se dobe brezplačno pri:
fcrclu
mrim w. 35.
Hlapec 30 do 40 let se sprejme za takoj (par glav goveje živine), mesečna plača 200 Din in vsa oskrba. Služba je stalna. Ivan Baumgartner, trgovec v Sv. Marjeti ob Pes. 322
Sprejmem takoj vajeir ca za sedlarsko obrt. hrana, stanovanje v hiši. Aoljz Laznik, sedlar, Slov. Bistrica. 340
□oonancnonDDannn
Šivalni stroji
znamko Kast & Gasscr
na 24 mesečne obroke
Puch & Slyria
na 10 mesečne obroke
PUCI T«?i£Sa
na 12 mesečne obroke
kakor tudi dobre stare šivalne stroje od Din 500'— in rabljena kolesa od Din 800'— naprej, pri
Dlojz Ussar
trgovina s šivalnimi stroji, kolesi in motorji 1G8
Maribor
Gosposka ulica 20
□□□□□□□□□□□□□□□D
O
Vam za 10 Din 1 kg predelam v vrvi in štran-ga. —- Vrvarna Anton Šinkovec. Celje, Gosposka ulica 3. — Zaloga kocev, plaht, žime, gurt in špage.	208
TO LAHKO TUDI 01!
Seda] sami muziciramo to r se izvrstno zabavamo v teh dolgih zimskih večerih. Veseljo in družabnost sta zaveli k nam. K svojim dobrim glasbenim instrumentom smo prejeli tudi popolnoma zastonj brezplačne učne zvezke, ki nas na prijeten način poučujejo v glasbi. Tudi VI se lahko naučite kak instrument.
1
Zahtevajte samo brezplačen
ilaun! Kotalog
s knjižico .Kako postanem dober glasbenik?" od največje in najcenejšo odpr.' tvrdke glasbil v Jugoslaviji
Neme! ¿Heroin
tvornica glasbil In harmonik
si prihranite, ako kupite sukno za moške obleke, volneno za ženske obleke* platno za vsakovrstno perilo, svilene rute, srajce, ovratnike, kravate, dežnike, nogavice itd.

SOtNCU"
Celje, Glavni trg 9
Za obilen obisk se priporoča 318
ALOJZ DltOFENIK
Tiskar: Tiskarna sy, Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Iirovatln v Mariboru. « Urednik: Januš izdajatelj: Konzorcij »Slovenskega Gospodarji«, predstavnik: Januš Goleč y
Goleč, novinar s Mariboru, & Mariboru»