TE D N I K (i lasilo socialistične zveze deloviveca ljudstva Leto XXV. št. 36 Ptuj, 21. septembra 1972 Cena 0,70 din ( Analiza uresničevanja ustavnih dopolnil Komite občinske konference ZKS Ptuj je v sodelovanju s sindikati opravil analizo uveljavljanja ustavnih dopolnil v vseh delovnih organiza- cijah na področju gospodarstva v ptujski občini. Na osnovi vprašal- nika o ustanavljanju temeljnih orga- nizacij združenega dela, so bili zbrani podatki iz 32 podjetij, ki zaposlujejo nad 10 delavcev. Sumar- nik vprašalnika je v petek 15. septembra 1972 obravnaval občin- ski jf«litični aktiv in ga ocenil kot resničen prikaz dejanskega stanja v naših delovnih organizacijah, ki pa ni posebno ugoden. V 32 delovnih organizacijah je zaposlenih skupno 8.900 delavcev, ki so samoupravno organizirani v 152 delovnih enotah ali obratih. Od teh kar 18 podjetij tvori kot cek)ta eno enoto; ostaUh 14 podjetij pa ima od 2 do 26 enot ah -obratov. Dislocirane enote imata samo dve podjetji, to je „Sigma" in „Les" Ptuj, skupno 7 delovnih enot na območju drugih občin, ki zaposlu- jejo vsega 159 delavcev. Na vprašanje, če so v podjetju že sprejeli program dela v zvezi z ustanavljanjem temeljnih organizacij združenega dela, sta pritrdilno odgovorih samo dve delovni organi- zaciji - Ptujska tiskarna in Proiz- vodno podjetje Meglič". V 12 delovnih organizacijah prograih ses- tavljajo, v 7 pa še k temu niso pristopili; kar 11 delovftih organi- zacij pa je odgovorilo, da programa ne Dotrebujejo! ie slabše je z odgovori na skupino vprašanj v~ zvezi s pripravljanjem osnutkov samoupravnih aktov, ki morajo biti usklajeni z ustavnimi dopolnili. Le 3 delovne organizacije (Opekarna Žabjak, gostin. podjetje Breg in živilska industrija „Petovia") so odgovorile, da so že izoblikovali osnutek sprememb in dopolnitev statuta podjetja; 7 delovnih organi- ^cij, je odgovorilo, da so ti ^moupravni akti v začetni fazi dela; ^ 15 delovnih organizacijah jih še ne pripravljajo: kar 18 delovnih organi- ^cij pa je odgovorilo, da pri njih ni možnosti za ustanovitev TOZD (te^meljnih organizacij združenega Prav odgovor teh 18 delovnih organizacij je zaskrbljujoč, ker kaže na to, da tisti, ki so odgovarjah na vprašanja, ne razumejo bistva ustav- nih sprememb, ki opredeljujejo TOZD kot temeljno organizacijsko obliko samoupravljanja in gospo- darjenja delavcev. .Tudi v manjših delovnih organizacijah imajo delavci ustavno pravico, da se proglasijo za TOZD. Osnovni pogoj za ustano- vitev TOZD je proizvodna in tehnološka-zaključenost, torej druž- beno-ekonomsko zaokrožena in učinkovita celota. Ce kdo, potem te pogoje izpolnjuje vsako samostojno, čeprav malo proizvodno podjetje, saj zajema celovitost - proizvodnja, sredstva, trg in razvoj. Razlika bo le v tem, da bo podjetje kot celota tvorilo eno TOZD, medtem ko bodo večja podjetja postala organizacije združenega dela z več TOZD. Ni pa dovolj, da se neka delovna organizacija samo proglasi za TOZD. Temu je treba prilagoditi tudi vse samoupravne akte, ki morajo pome- niti preosnovo dosedanjih odnosov v nove odnose, ki bodo temeljih na samoupravni volji delavca in s tem utrjevali njegov položaj. To je bistvo ustavnih sprememb v prvi fazi, ki morajo biti čimprej uresničene, saj je to pogoj za uspešno uveljavljanje druge faze ustavnih sprememb, ki se že pripravljajo in bodo v naslednjih mesecih že v javni razpravi. Doseda- nje oblike neposrednega in posred- nega upravljanja niso bile vedno učinkovite in so delavca odtujevale od dejanskega upravljanja in odloča- nja. Prav zato je namen ustavnih dopolnil, da se z njihovo uresni- čitvijo okrepi predvsem samouprav- ni položaj delavca v TOZD. Na to področje bo v naslednjih tednih prvenstveno usmerjena politi- čna aktivnost vseh subjektivnih sil v občini. Kot so se dogovorih na seji koordinacijskega aktiva, bo 26. septembra skupna seja komiteja ZKS in predsedstva občinskega sveta ZSS Ptuj, na katero bodo povabili člane ustreznih komisij pri obeh občinskih organih. Osrednja razprava o uveljavljanju ustavnih dopolnil in o samoupravnih odnosih pa bo na prvi konferenci Zveze sindikatov občine I*tuj, ki bo verjetno 6. oktobra 1972. F. Fideršek Zvone Dragan med ptujskimi gospodarstveniki v sredo, 13. septembra 1972 je obiskal Ptuj Zvone DRAGAN, predsednik komisije za družbeno- ekonomska vprašanja in gospodar- sko politiko pri CK ZKS. V prostorih nove Blagovnice PE „Pa- nonija" Ptuj je najprej sodeloval na seji statutarne komisije veletrgovine Mercator iz Ljubljane, kije zasedala v Ptuju. PohvaUl je delo in prizadevanja v tej veliki trgovski organizaciji, ki je glede uveljavljanja ustavnih dopolnil lahko drugim delovnim organizacijam v Sloveniji .VI zgled. Na osnovi samoupravnega sporazuma, ki ga bodo podpisali še letos, bo ta velika organizacija združene^ dela imela 19 TOZD, ena od njih bo tudi PE „Panonija" Ptuj. Popoldne pa je Zvone Dragan imel 4-urno razpravo s ptujskimi gospo- darstveniki. Sodelovali so člani komisije za ekonomska vprašanja pri občinski konferenci ZKS in direk- torji večjih gospodarskih organizacij v ptujski občini. V uvodni besedi je Zvone Dragan obrazložil širša gospodarska vpraša- nja v Jugoslaviji in Sloveniji, povezana z uveljavljanjem ustavnih dopolnil; podrobneje pa se je zadržal na položaju Ptuja v mari- borski regiji, v severovzhodni Slove- niji in v Sloveniji kot celoti. Povezano s tem je nakazal tudi rešitve, ki se nakazujejo v programu razvoja Slovenije. Posebej se je zadržal pri bankah, ki so bile v zadnjih dveh letih močno izpostav- ljene in kjer se je prešlo v izdelavo novega koncepta upravljanja. Kon- kretno je omenil Ljubljansko banko, kjer so se najodgovornejši dejavniki angažirali pri ustanoviteljskih aktih, v skladu z ustavnimi spremembami in je sedaj to prvi model v Jugoslaviji, kakšno naj bo poslova- nje in upravljanje v banki. V zvezi z razvojem severo- vzhodne Slovenije je povedal, da ima to območje velike ambicije, kar je tudi v interesu celotne Slovenije. Ob tem pa je postavil vprašanje, ah bo Mariborska banka sposobna zagotavljati gospodarstvu tega ob- močja dovolj ptrebnih kreditov. Na to vprašanje mora dogovoriti gospodarstvo samo. Menil je, da ne bo uspešnega vključevanja v evrop- ske finančne tokove, če bosta ljubljanska in mariborska banka vodili vsaka svojo pohtiko. Ne gre samo za odnose med tema dvema bankama, ampak je v tem tudi odnos severovzhodne Slovenije do celotne Slovenije. Iz tega odnosa je treba videti tudi položaj Ptuja. Razpravo je začel Franc TETIČ- KOVIC, selaetar komiteja, ki je opozoril na to, da se stvari glede pospešenega razvoja manj razvitih območij v Sloveniji bistveno ne premikajo, ampak se še vedno čuti zapostavljenost. Prednosti ptujskega gospodarstva so predvsem v kmetij- stvu, vprašanje pa je, ali bomo znah to prednost izkoristiti. Glede dislo- ciranih obratov smo imeli doslej slabe izkušnje, primer likvidacije Taninke v Majšperku, potreba pa je po večjem odpiranju delovnih mest, saj je v občini le 19 odstotkov zaposlenih občanov. Opozori tudi na to, da v srednjeročnem programu razvoja Slovenije ni nikjer omenjena industrija aluminija, čeprav to skup- no s predelavo pomeni močno vejo gospodarstva. Oton POLiC iz KK Ptuj je vprašal, ali je razvoj gospodarstva v Sloveniji odvisen samo od ene banke. Menil je, da to ne more biti odvisno od dobre volje posamezni- kov, ampak od spoštovanja začrtane politike. Glede izvajanja ustavnih dopolnil in določil samoupravnih sporazumov o delitvi dohodka in osebnih dohodkov je menil, da se načela vedno ne spoštujejo. Marjan BERLIC, direktor Elek- trokovinarja, je poročal o sodelo- vanju njihovega podjetja z ,,Iskro" iz Kranja pri gradnji novega objekta v Ptuju, vendar pri Ljubljanski banki ni bilo razumevanja glede kredifa, zato se glede integracije ne morejo naprej dogovarjati. Omeni tudi primer, ko jim je zaradi republiških finančnih mahinacij „Gorenje" od- povedalo nadaljnja naročila izdelave črpalk. (Nadaljevanje na 2. strani) Seminar o pokojninskem in invalidskem zavarovanju v četrtek, 14. septembra, je bil v prostorih Narodnega doma v Ptuju seminar o pokojninskem in invalid- ' skem zavarovanju. O spremembah, ki so nastale s tem v zvezi, je prisotne seznanil Janez Erjavec. Po • predavanju o osnutku zakona so udeleženci postavljali vprašanja. Med drugimi problemi so aktualizi- rali tudi štetje vajeniške dobe in kadrovskega roka v obdobje minule- ga dela. Kadrovski rok verjetno bo upoštevan, vajeniška doba pa ne, ker bi potem morah vključiti vse srednje, višje in visoke šole, kar pa za enkrat ni možno. Govorilo se je tudi o tem, da bi žene glede delovne dobe bile enake moškim, matere pa bi naj uživale mnogo več ugodnosti, ker dajo na poseben način družbi mnogo. Govorih so tudi o minimalni pokojninski osnovi, kar bo tudi treba urediti. 'VL VREME do nedelje. 1. oktobra 1972. Polna luna bo v soboto, 23. septembra ob 5.07. Začetek jeseni. Napoved: Verjetno bo ves čas '^^Po in toplo vVeme. Le v četrtek, septembra, so možne krajevne Plohe z grmenjem. Alojz Cestnik 2 STRAN TEDNIK — ČETRTEK, 21. septembra 1972] Kdaj bo rešen problem Železniškega prehoda na Ormoški cesti Ni ptujskega voznika, Ai pešca, ki se ne bi vsaj enkrat dnevno srečal s tem problemom. Mnogo negodovanj in pritožb pa je tudi s strani stanovalcev ob železnici in njenem križišču z mednarodno in republi- ško cesto I. reda. Železniški prehod na Ormoški cesti je edini možni prometni prehod proge v Ptuju. Ptuj je včasih imel podvoz, ki pa danes ni več v rabi, ker ga je od prometa odražala nova cesta z dravskega mosta in se sedaj nahaja v sredi mestnega parka in služi le pešcem. Vendar težav v zvezi z omenjenim prehodom ne delajo vozniki, temveč železnica in njena trdoglavost pri reševanju skupnih občinskih proble- mov, kakor tudi slabo urbanistično projektiran in izveden prehod, ko so ga pred nekaj leti popravljali in obnavljaU. Mnogi posamezniki, najbolj pa Drago Klobučar, načelnik oddelka za varstvo prometa in registracijo vozil, so večkrat poskušali rešiti problem prehoda, toda pri širši javnosti nikoh niso dobili prave podpore, čeravno so vsi bili za takšno akcijo in so tudi vedeli, da je potrebna. Največji problem je prepogosto in nepotrebno zapiranje ceste s strani železnice, ko ta premika in sestavlja vagone v nove vlakovne kompozici- je. To premikanje opravljajo naši prizadevni in zelo priljubljeni železničarji ob najbolj kritičnih in najbolj neprimernih urah prometa, takrat ko je ta najbolj gost in ko vsaka železniška zapora povzroči pravi kaos na cestišču, ki ga reši samo prizadevnost naših uslužben- cev prometne mihce. Kakšno lepo mnenje imajo o železnici stanovalci ob progi si lahko mislimo, ko slišimo, kako nežno se ob polnočnih in ranih jutranjih urah premikajo vagoni in izpušča para iz lokomotive. Najbolj je to pri srcu tujim gostom v hotelu Poetovio. Verjetno bi bilo mogoče, oziroma bi morali vagone premikati bolj mirno in s čutom odgovornosti ker so splošna družbena lastnina in niso namenjeni razbijanju. Kako lepo je opazovati premikača v lokomotivi, kako gospodovalno se smeje z nje, ko gleda cele kolone vozil pred zapornico; in ko se njemu nikamor ne mudi. Iz urbanističnega načrta naše železniške postaje smo videli nasled- nje: vsi tiri so izhodni v obe smeri - zato se tudi kompozicije lahko sestavljajo v nasprotno smer, to je v smeri Mošk^njc, kjer ni nikakršnega prehoda. Železnica se je pri tem predlogu zgovarjala na minimalno nagnjenost terena, zaradi katerega, kakor trdijo oni, ne bi mogli dobro premikati vagonov. Izračuni so pokazali, da je to laž, ker je torno število zaviranja na oseh vagona 'večje, kakor padec terena. To pomeni, da bi se vagon ustavil sam od sebe, če bi ga porinili v smer padca terena, kakor se ne bi tudi takoj ustavil, če bi se ga porinilo v smer vzpona, ker ga dejansko sploh ni! Železniško področje je v praktičnem uporabnem namenu dejansko vodoravno, le teoretično obstoja nagib, ki pa je tako majhen, da sploh ni vreden omembe. Drugi izgovor železnice je ta, da premika vagone v smeri prelaza zato, ker nektare izmed njih nato laže spravlja v remontno delavnico, ki je uvozna samo s te strani. To je res, toda kompozicijo bi lahko sestavili na nasprotni strani in bi le končno skupino, ki gre v popravilo, porinili s smeri prelaza. Lahko pa je tudi to pobiti, ker so delavnice tako daleč od prelaza (za dolžino 40 vagonov), da četudi se jih premika, oziroma poriva v delavnice iz mestne smeri, ni potrebno zapreti železniškeg;^ prehoda prek ceste. V Sloveniji in drugod je mnogo postaj, kjer premikajo vagone na tako nagnjenem terenu, da je treba zavirati ročno in s tirnim zatičem in je kljub vsemu mogoče sestaviti kompozicijo. Ptujčani ob idealnih pogojih tega ne zmorejo, oziroma nočejo. Isto velj za njihove kolege na Pragerskem. Nihče ne oporeka železnici, če zapre cesto zaradi vlaka, morda tudi včasih zaradi premika izredno dolgih kompozicij, da pa postane zapiranje vsakodnevna moda, nav^: da in morda nagajiva muhavost posameznikov in to zaradi lokalnega premikanja vagonov po postaji, bo treba najbrž preprečiti. Ker se tega' ni dalo doseči s sporazumom, se bo morala komisija za varstvo prometal| zateči k'drugačnemu reševanju tegalj problema. I Drugi problem v zvezi z rešitvijo že obstoječega je, da je treba razširiti prehod za najmanj dva metra v smeri proti čuvajnici. S tem bi. lažje zavijali v mesto iz smeri Rogoznica in ne bi zadrževali prometa po prednostni cesti. Tudi iz mesta v Rogoznico bi lažje zavijali, ker bi bila možna razvrstitev po sredi cestišča, kar sedaj ni bilo mogoče, ker je bil prelaz preozek. Sedaj vozilo, ki zavija v levo, zavre ves promet za seboj in ker mora dati prednost nasproti vozečim, je lahko takšno nepotrebno zaviranje prome- ta neskončno dolgo. Takšna razširi- tev bi zelo izboljšala obstoječe stanje na sedanjem križišču in prehodu prek proge in tudi ne bi mnogo stda (glej skico). Premesitev naprave za spuščanje zapornic v čuvajnico je velikega pomena za dežurnega zaporničaija, ker ni več izpostavljen mrazu, dežju in snegu, je pa ta premestitev rodila nov problem. Pregelda nad Ormoško cesto ni več in rezultat tega so ujeti avtomobili med zapornice. Potrebno bo ponovno montiranje signalne luči na zapornice, kakor je to bilo že prej. Ta signalna luč je bila mnogo bolj vidna od obstoječe, ki jo parkirano vozilo s strani v križišču pred zapornico zakrije, ravno tak^ prvo vozilo na glavni cesti. To je treba urediti še pred pojavom zimske megle. Predsvem zato, ker naši vozniki, še bolj pa tujci tako radi pridivjajo v to nevarno križišče. Tretji problem je prekomplicirana in nepopolna označitev celotnega križišča. Pred prodajalno Borovo je treba postaviti trimetrski drog z v nočnem času svetlečo označbo smeri Zagreb in Maribor. Obstoječe nizke smerne tablice zakrije vsako vozilo, ki čaka na neprednostni cesti pred križiščem. Tudi znak pred prelazom naglavni cesti mora kazati zavoj in ne naravnost kot sedaj (skici). Najbolj pa bi razbremenilo celot; no križišče, če bodo naši urbanisti začeh mishti na dodaten nadvoz nekje za postajo v Rogoznici. Sedaj še to področje ni naseljeno in ne bo problemov z lastniki zazidalnih parcel. Podvozi v Ptuju niso mogoči zaradi nizke talne vode in poplav. Hkrati je treba še opozoriti na podvoz na Zagrebški cesti, ki je nekoliko prenizek za hladilnike in visoke tovornjake. Cestišče bo treba poglobiti, ker bo prehod podobnih vozil vse večji z razvojem kmetijske- ga kombinata Ptuj. PR Zvone Dragan med ptujskimi gospodarstvenilekaj desetletji pobijaU njihove brate in sestre - morda celo očete. Noben razumen človek ne more razumeti propagande emigracije, ki pravi, da se bori za boljše življenje Jugoslovanov, in potem to ,,boljše" življenje ustvarjajo s pomočjo raz- streliva, ki ruši naše domove in s trudom postavljene gospodarske ob- jekte, ki jemlje družini očeta, morda mater, ah celo vse; da o premnogih težkih invalidih sploh ne govorimo. Bomba, podstavljena v beograjski kinodvorani, oziroma vržena na naše konzularno predstavništvo ne bo ro- dila simpatij naših narodov, čeprav imamo še mnogo nerešenih proble- mov, temveč bo rodila občutek gnusa, neodobravanja in odpora. Morda je temu kriva naša pasivna poUtika in podpora do naših zaved- nih in pravih zdomcev, ki so v tujini izpostavljeni izsiljevanjem in pohtič- no propagandnim pritiskom. Naša skupnost bi morala za nje storiti več in jim bi morala nuditi večjo pomoč in podporo v primerih izsiljevanja. Premalo je jugoslovanskih klubov, kjer bi se zbiraU naši zdomci ob prostih urah. Naš človek se v tujini resnično počuti osamljen in prepu- ščen izsiljevanju raznih ekstremistič- nih skupin. Svetovna javnost vse bolj obsoja teroristično dejavnost. To so spo- znah tudi naši ustaški ubežniki iz švedskih zaporov, ki so prileteh v Španijo kot heroji, misleč, da bodo dobili politični azil in podporo, sedaj pa sklonjenih glav čakajo v španskih zaporih na svojo nadaljnjo usodo. Ptujska občinska delegacija odpo- tovala v Arandželovac v ponedeljek zjutraj je pod vodstvom predsednika SO Ptuj - Franja Rebemaka odpotovala v Arandelovac štiridesetčlanska delegacija predstavnikov druž- beno-političnih organizacij ter predstavnikov tiska in radia. Delegacija se bo udeležila občinskih proslav občine Aran- delovac, s katero je ptujska občina pobratena. Ptujčani so s tem vrnili obisk, ko so nas predstavniki Arandželovca obi- skali v avgustu ob našem občinskem prazniku. VLADIMIR KNEZ: Jutri zjutraj in vedno Hitrost, vabljiva in dehteča neznanka. Kakšna blazna lepota, ko lahko razmišljaš o ljubezni in drviš ter se tako malo zavedaš sebe, še manj okolja. Verjetno bi kdo drug sedaj pomishl, da je najlepše v njem povezano z zunanjo površino, večbarvno in čudovito. Ne, ne more biti tako, vsaj zanj ne. Poglobljen vase, nasilno in s strastjo, brzi in ničesar ne vidi. Samo njen glas shši, ki mu govori o bodočnosti, njuni bodočnosti. Lasje ji valovijo, iskreče sijejo njene temne oči v ognju, prižganem zanj, zdaj in vedno. A vse to so le njegove misli in drhti v bolečem hrepenenju po trenutku srečanja. Da, čas ob njej mu pomeni trenutek, kratek, enkraten, resnično neponovljiv. Ne, ni je živah, ki bi bila podobna človeku. Tako čudovit in oduren je hkrati. Ljubezen s sovraštvom, nežnost z grobostjo. Bolesten krik poleti na vse strani in udari s hitrostjo rečeče pume v njegovo zamišljenost. Skuša ustaviti. Prepozno. Grozljiv curek krvi zadene v šipo pred njim in sam ne ve zakaj - beži. Več dni že postopa iz sobe v sobo. Neka praznina ga pritiska, nemiren je in bolan. Ves čas posluša le krik in se sprašuje, .'.akaj tako. Zakaj se je ravno njemu moralo pripetiti. Mnogo vprašanj si postav- lja. Hoče govoriti, shšati glas, ki mu je ljub. Zeh nasvetov, tolažbe. Krivda je resnično v družbi pridobljen fenomen, tega se zaveda in občuti jo na vsakem koraku. Tudi, ko spi. Brez usmiljenja ga zasleduje in ga trpinči - hudobno, cinično. Rjove. Lepo je kričati bolečino, tuhti v žalosti in strahu in biti podoben nebogljeni živali. Prav nič lep, a usmiljenja vreden. Čuti, kako se v njem poraja strah. Shši korake znotraj in upanje zašije v njem. da bo ugledal njen napiejan obraz. Povprečen, a umirjujoč. A ne. Mati odpre vrata. Temno ga gleda, ko ga povabi, da vstopi. Rekel bi, da je'jokala. In koliko ljudi je tukaj. Gledajo ga. otožno, ihteče. Srh ga spreleti, ko opazi črnino na njih. Na vseh. In vsi pogledi so uprti vanj. Magična sila ga vodi mimo temnih pogledov v njeno sobo, zamračeno in hladno. Še vedno čuti poglede na sebi. Zagleda jo, mirno in nepremično. Takšno kot vedno, vendar se mu ne nasmehne, ne pogleda ga. V daljavo uprte lepe oči strmijo. Leži na postelji in nemi lasje so razpuščeni, kako zelo jih ljubi, a njeno hce je belo, nenavadno belo. Zdi se mu, da ni ona, da vse, kar vidi ni res, da'je mogoče kje drugje in si domišlja. Da sanja Dotakne se je in se zdrzne. Mrzlo meso. Tako blizu njega je, a v resnici nedosegljivo daleč. Nikdar večje ne bo. Vrže se ob posteljo in objame telo, ki je samo še truplo. Vidi praske na licu, mnogo prask in ve, kaj je povzročilo njen konec.' A noče verjeti. Znova in znova sliši tisti grozen krik. Jokal bi, a le krčevita bol mu stresa telo. Beži, beži. Od tukaj do konca in nazaj. Išče rešitev, ki je ni. Ubil je dekle, ne da bi vedel, da je žrtev njegova ljubljena, ki je mogoče v tistem trenutku, ko je strahotna ženska razširila svoja krila nad njo, hotela poleteti v njegov obj(jm, da ga poljubi in mu pove, da ga zelo ljubi. Neopisno. Stoji ob oknu in kadi. Gleda ljudi in ne mara razmišljati, ker ga misli ubijajo, a vendar se vse v njem začenja in končuje v razmišljanju. O maščevanju. A kako? Toliko avtomobilov drvi po cesti in eden je njegov. Bil je, sedaj je lastnik nekdo drug. Ne mara ob sebi krvi drage^ Ne more več. Vse se vrti v krogu. Želi, hrepeni. Vedno se je v njem dogajalo tako. Preganja ga vest. Ne more in noče se otresti strahovitega pritiska, ki je močnejši z dneva v dan in ni je mogočnejše sile. Kletev prihaja z njegovih ustnic. Obsodili , so ga. Pravno. Jutri zjutraj pojde v novi dom in vedno bo živel v njem. Vseeno mu je. Mrtva ljubezen ga vedno preganja. Še enkrat ga želi objeti, še enkrat poljubiti in mu zadati sladko bolečino kot takrat, ko ga je nežno vlekla za lase in ga ljubkovala. Noče verjeti, da zanjo ni več prostora tukaj, kjer je svet drugačen, kjer obstajajo čustva, dogodki, strast in blišč, ponižanja in viharji revolucij, ne more razumeti, da zaradi nje -nekdo globoko trpi in ne ve, da se ga polasti groza, ko pride v njegovo bhžino in se želi pogovarjati z njim. Vendar se je ne želi ostresti. Še zadnjič odide na grob, se vrže na mrzlo jesensko zemljo in joče. Prosi jo, da se vrne, čeprav ve, da je ves čas ob njem. Ne mara razumeti, da ne potrebuje mrtve, ampak živo, ki bi z njim jokala in se prav tako smejala. Verjame, da bo tukaj končno našel mir. Sreče zanj tako več ni. Tiha je cehca, tihi so zidovi. Veter, ki piha skozi lino, mu šepcče: In spreletijo ga mravljinci, ko spozna resnico. Za mrtve ni zidov, ni preprek. Veter ni veter, ampak draga, ki ga še vedno ljubi, ker ga je ljubila, ko je umrla pa čeprav jo je pregazil on. Mrtvi ne poznajo pravil živih, mrtvi oproščajo. Čuti, daje še vedno njegova vest, ki ga bo morila, ga uničevala v hladni, temni, umazani cehci, kjer bo živel večno sam med štirimi zidovi in - z njo. On kadi cigaro in se ji ljubeznivo nasmehne: ,,Povej, ženka, ali škoduje zave- sam, če kadim? " ,,Ti si pa res uvideven mož, dragi! Da, dim škoduje zavesam." „ Dobro," reče skrbni mož, „potem jih pa takoj snemi!" ZAVARUJTE SEBE IN VASE PREMOŽENJE PRI ZAVAROVALNICI „SAVA"! Zastopstva v vseh večjih krajih Jugoslavije. Pisairna v Ptuju: Krempljeva ul, 8, tel. 77-028. 8 STRAN TEDNIK — ČETRTEK, 21. septembra 1972] IŠČEMO ZANIMIVE LJUDI: Adalbert Slekovec - profesor, ravnatelj, ribič, numizmatik itd. Prof. Slekovec za svojo delovno mizo v šoli Predstavljam vam najstarejšega oBčana Pršetinc pri Tomažu, Franca Filipiča. V četrtek, 14. septembra je bil star 97 let. Živi pri svojem najstarejšem sinu v Pršetinci 44 a, pošta Tomaž pri Ormožu. Žena Matilda mu je umrla 1. 1968,, imela sta 7 otrok: Ludvika, Vero, Slavico, Frančeka, Roziko, Janka in Meri. Rojen je bil 14. septembra 1875. leta v Hujbaru, občina Lahonci, hodil v 3-razredno šolo v Svetinje. Leta 1906 je kupil posestvo v Pršetincih. Leta 1948 pa se je odselil v Podgradje pri Ljutomeru. V prvi svetovni vojni je bil 4 leta vojak, sicer pa zaposlen .občasno v raznih tovarnah. Upokojitve ni dosegel in tudi nobene denarne pomoči sedaj ne prejema, zato ga preživljajo sinovi in hčere. Za ta leta je v dobrem zdravju. Cez 3 leta bo dočakal 100 let. Foto in tekst: Anton Kosi Vsi Ptujčani poznamo Adalberta Slekovca, vnetega zbiralca starin, kovancev, znamk, Ijubite^a živali, ri- biča m poleg vsega tudi ravnatelja posebne šole v Ptuju, ki poučuje še na gimnaziji. Vedno me je mučila radovednost, kako lahko nekdo v eni osebi združi toliko stvari hkrati in želela sem si, da bi se srečala s tem človekom, ki najde poleg službe še vedno dovolj časa za svoje konji- čke. S kolegom sva ga poiskala na de- lovnem mestu, kjer ga lahko najdeš vedno, saj z vsem svojim delom stre- mi za izboljšanje pogojev za delo na posebni šoli v Ptuju. Sedel je za lepo pospravljeno pisalno mizo, s kupom papirja pred seboj. Pri peči je sfal originalen star kolovrat, eden od treh, kolikor jih ima v svoji zbirki. Na eni izmed pohc sta bili dve poso- di iz kdove katerih časov, v okviru se je prijazno držal borči, majhen psiček, nekdanji ljubljenček našega sogovornika, ki živi le še na fotogra- fiji in v spominu prof. Slekovca. Na steni je visela tudi diploma ribiške družine, kar priča, da je med številnimi starinami našel svojo me- sto t^di ribiški pribor. V prijetnem razgovoru sem izvedela marsikaj, kar bo prav gotovo zanimalo tudi vas, dragi bralci. Ker je toliko stvari, za katere se zanima ah jih zbira naš in vaš znanec, nisem vedela, kje naj zač- nem. Najprej sva se ustavila pri njegovem priljubljenem športu - ribarjenju. Povedal mi je, daje že 42 bt ribič in da je doživel že marsikaj razburljivega ko je s trnkom v roki nestrpno pričakoval žrtve. Najbolj mu je ostal v spominu dogodek izpred 11 let, ko je lovil v Pacinju. Na vabo se je ujela 5 kg in pol teŽca ščuka. Ker je bilo spolzko, mu je spodrsnilo in je padel v Pesnico, vendar je ščuko srečno privlekel h kraju. Ko pa jo je prijel za škrge in jo je hotel vreči na obrege, mu je /drugič spodrsnilo. Imel pa je srečo in mu ščuka kljub njegovim nezaže- Ijenim kopelim ni ušla in jo je srečno spravil na suho. Doslej je ujel že mnogo lepih in velikih rib kot soma, ščuke, sulce, krape in druge. Znamke zbira že 30 let. Specializi- ral se je na jugoslovanske, avstrijske, nemške, zadnje čase se je njegova zbirka povečala z znamkami s po- dročja astronavtike. Sodeluje s šte- vilnimi filatehsti iz inozemstva in z njimi izmenjuje znamke in izkušnje pri zbiranju. Pa sem ga povprašala še po enem konjičku, ki ga spremlja že 15 let. To je zbiranje starih kovancev ali kot se to strokovno imenuje, numiz- matika. Povedal je, da ima že ogromno starih kovancev, ki jij, sploh ne more več prešteti, sploh pa se ne da govoriti o njihovi vrednosti, ker je v zbiranje vloženega toliko dela in truda in seveda tudi denarja, da se to skoraj ne da povedati Največje plačilo za dolgoletno zbira- nje so pokii albumi, na katere je sihio ponosen, še posebej pa na benečanski novec. V svoji zbirki ima tudi nekaj denarja, ki ga lahko proda, v glavnem pa denar menjuje z drugimi zbiralci. Razen službe, ki terja celega člo- veka, izkoristi vsak prosti trenutek med počitnicami za potovanja, kar •bi torej tudi lahko prišteh v njegovo konjičkarsko zbirko. Doslej je pre- potoval Italijo, Grčijo, Turčijo, Bel- gijo,- Madžarsko, Češko, Avstrijo, od vseh držav pa mu je najbolj ugajala Grčija, ki jo je obiskal 1964 leta. Navdušili so ga številni zgodo- vinski spomeniki iz antične dobe, med njimi preročišče Delfi, Ohmpi- ja, kjer prižigajo ohmpijski ogenj, labirint na otoku Kreti. Vsakič, ko se odloči za kakšno potovanje, se prej seznani z deželo, ki jo bo obiskal, tako, da ve že v naprej, kaj bo videl in na kaj mora biti pozoren. Ko sem ga ob koncu povprašala še, kaj si najbolj že h in česar se veseh, mi je odkrito dejal, da trenut- ka, ko bo odložil z ramen breme, ki ga nosi že 40 let, to bo takrat, ko bo šel v pokoj. In to bo enkrat ob koncu septembra letos. Takrat bo ptujska posebna šola ostala brez skrbnega in prizadevnega ravnatelja, ki jo vodi že od leta 1959., pogrešali Bga bodo tudi dijaki na gimnaziji, ^sr še izredno poučuje. ' V soboto sem si ogledala še njego- vo zbirko starin doma in preseneče- na sem obstala pred pohiimi albumi kovancev, znamk, pred starimi me- daljami. Kaj takega si namreč nisem mogla niti zamišljati. Skoraj bi bila pozabila povedati, da je Ptuj ob 1900-letnici leta 1969 izdal posebno spominsko znamko in pečat, ki sta bila zamisel prof. Slekovca. Dolga leta pa je tudi aktivno sodeloval pri pripravah na tradicionahii pustni karneval. Dragi bralci, upam, da sem vam vsaj površno predstavila svojega so- govornika in njegove konjičke. Ce bi hotela vsaj malo podrobneje po- brskati po njegovem delu, bi mi zmanjkalo prostora. Ob povratku so mi v mislih še vedno plešah pred očmi kovanci, znamke, ribe, kolovrati, psiček Bor- či, še vedno sem imela pred očmi človeka, ki sem ga končno spoznala. Prof. Slekovcu se zahvaljujem za čas, v katerem mi je razkril svoja zanimanja in svoje zbirke. Tekst in foto: Silva Spolenak Prof. Slekovec ob delčku svoje zbirke, ki se ne da vrednotiti z denarjem Šolske skrbi so obesile na klin Letošnje šolsko leto je že zakorakalo v normalni tok. Prve ocene so že našle svoje mesto v redovalnici in z njimi se spreminja tudi razpoloženje njihovih imetni- kov. To pa letos ne velja več za dekleta ^ kot so Slavica, Milena, Stanka in Gordana, ki se že naprej veselo smejejo, saj so šolske skrbi že obesile na khn. Svoja mesta v šolskih klopeh so prepustile svojim mlajšim naslednicam, medtem ko so se same spoprijele z novim življenjem na raznih delovnih mestih in z novimi ljudmi. Kljub temu, da tudi tukaj ne poznajo šale, ko je potrebno prijeti za delovne rekvizite pa najdejo še vedno dovolj časa, da se skupaj prijetno razvedrijo. Foto in tekst: VH Aparat je zabeležil trenutek njihovega veselja jgDNIK — ČETRTEK, 21. septembra 1972 STRAN 9 • KUSTIKA IN ^uni-krila Minikrila se že celo deset- l^jje ne umaknejo iz svetovnega j^a mode - pa naj jih razni na- ijprotniki še tako preganjajo. Očitno (jolgoživa, zato se ob njih nabira kup čisto nepričakovanih izsled- kov. V nekaterih velikih ameriških koncertnih dvoranah so preseneče- no ugotovili, da se akustika teh dvo- pp močno poslabša med koncerti, (;jer prevladuje mlado občinstvo. Zadeve so se lotili z instrumenti in ped kratkim objavih rezultate: mi- nikrila vpijajo kčmaj pol toliko zvo- ta kot daljša oblačila - in ker arhi- lekti niso načrtovah dvoran za golo- nogo občinstvo, sedaj med koncerti za'mlade v dvoranah neprijetno, vot- ' jo odmeva . . . POMOČ NAJMLAJŠIM LJUBI- TELJEM PISANE BESEDE Da bi se na območju bistriške občine kar največje število mladih tudi v prostem času posvečalo pisanju, je že pred pričetkom letošnjega šolskega leta kulturna skupnost občine sklenila posvetiti več pozornosti, predvsem v obliki strokovne in finančne pomoči vsem šolam: ki izdajajo svoja literarna glasila. Trenutno izhaja v občini sedem šolskih glasil. Kulturna skupnost bo podpirala tudi prizadevanje mladih in najmlajših pri kulturnem udej- itvovanju na vseh ostalih področjih. V ta namen je že odobrila potrebna finančna sredstva, iz katerih bodo nagrajevah urejene in dobre sestavke najmlajših piscev iz občine, ki jih bodo objavljali v šolskih ali podobnih glasilih. VH Pohorski smerokazi Obiskovalcu bistriškega Pohorja si ni potrebno „behti glave" kako in v katero smer je potrebno stopiti, da bi po kar najbhžji in tudi najbolj zanimivi poti prispel do naslednje planinske postojanke ah zgodovin- skega obeležja na področju bistri- škega Pohorja ah tudi predelih Pohorja v okviru sosednjih občin. Skrb za to „ugodnost" obiskoval- cev bistriškega Pohorja je prav gotovo pripisati v največji meri (če ne že povsem) Planinskemu društvu IMPOL iz Slov. Bistrice, ki si vsako leto kot prvo spomladansko akcijo naložijo obnovo planinskih markacij w smerokazov do vseh pomembnej- ših planinskih postojank na bistri- škem Pohorju. Popolnoma prepričljivo bi smero- s katerimi se srečujemo ob avtomobilskih ah drugih nižinskih poteh, kvarili izgled gozdnega okolja in bi predstavljali njegove tujke. Tega so se dobro zavedah tudi planinci PD IMPOL, ki so si na pomoč poklicali kar naravo. Tako so vse markacije in navedbe krajev, do katerih je mogoče priti po tej ali oni planinski poti, označene kar na drevesih. Takšna obeleževanja imajo razen naravnega izgleda še eno prednost. So namreč mnogo trajnej- ša, saj jih razboriteži, ki „morajo" pokazati svojo moč tudi v naravi, ne uspejo kar zlahka obrniti ah celo uničiti, kot je to vehkokrat usoda mnogih siceršnjih smerokazov. Še ena prednost je, ki jo ne bi veljalo opustiti. To pa je, da se po smerokazih PD IMPOLa odvija le promet pešcev. Foto in tekst: VH ^°8led na smerokaz povzroča občutek prijetnosti in spodbujanja k "^aaljevanju poti EN POPOLDAN S TRGOVKAMI PRI »ZARJI« Spoštovani bralci, gotovo poznate trgovino pri Zarji, tam na Srbskem trgu, ki je že 20 let na voljo kupcem od blizu in daleč; tistim z bolj suho denarnico in tudi tistim redkim srečnežem, ki jih skrbi, kam z denarjem. Seveda jo poznate, saj smo še pred kratkim marsikoga slišah, da je rekel: ,,Veš, to sem pa kupil pri Tušeku, pa še drago ni bilo". Sedaj pa Tušeka ni več, ker je odšel v pokoj, ki si ga je po 20 letih, kar je bil poslovodja v „naši" trgovini, res pošteno zaslužil. 20 let - to je tohko, kot je trgovina stara, pa dela v njej tudi sedanja poslovodkinja, ki se je tam izučila in ostala zvesta vedno založenim pohcam do danes. Tudi njo vsi poznate. Ce ne drugače, pa na videz. Točno, to je Kosijeva Cita, ki vas vedno, ko vstopite v trgovino, prijazno sprejme in vam s pomočjo svojih sodelavk sohdno in poceni postreže. Kakor vi, dragi bralci, tudi jaz dobro poznam to „štacuno", odkar pa sem v petek, 8. septembra stopila tudi za prodajno mizo pri Zarji, pa moram reči, da mi tam še bolj ugaja. Ko sem bila še tako srečna, da mi ni bilo treba hoditi v šolo in sem se lahko ves dan s sosedovo Majdo igrala na dvorišču, sem vneto zatrjevala, da bom, ko zrastem, trgovka. Pod brajdo sva imeh svojo trgovino in tam so najine stranke dobile vse od sladkorja do čokolade v prahu, ki jo je na žalost nadomeščal pesek, postrežba pa je bila vedno hitra in poceni, ker takrat še niso bile v modi konkurenčno visoke cene, kot danes. Žal pa sem morala vse prehitro zapustiti ta svoj otroški svet in se odločiti za pokhc, ki sedaj nima kaj dosti zveze s trgovino. Zato pa sem dočakala vsaj ta trenutek, da sem lahko kot popoln amater prebila nekaj ur za „pul- tom".. Soseda Frančka, ki kot pravi, dela v trgovini samo 18 let, mi je posodila enega izmed svojih plaščev, kolegica Mira pa mi je, ko je bilo to potrebno, odstopila svoj blok in „moja malenkost" seje šla pokazat strankam. Od začetka so me malo po strani gledale, češ, od kod si se pa ti vzela, a ko sem jih povprašala kaj želijo, so se kar sprijaznile s tem, da imajo pri Zarji novo delovno moč. Moja prva trgovska trofeja je bila stranka, ki je prišla po nogavice. Bojim se, da je kar med odmorom „skočila" v trgovino in to naravnost iz šole. Tako se je namreč često zgodilo tudi meni, ko sem še drgnila šolske klopi. Druga je bila ženska srednjih let, ki je iskala moške robčke. Našli sva prave, napisala sem ji račun, robčke strokovno zavila (tako, kot sem že večkrat videla druge trgovke) in že sem nestrpno pričakovala naslednjega kupca. Pa pride čez čas v trgovino starejša mamica, si ogleduje pohce in razmišlja, kaj bi bilo najboljše za njo. Povprašala sem jo, kaj žeh, pa je rekla, da potrebuje blago za kmečki predpasnik. Pokazala sem ji tri vrste blaga s tremi razhčnimi cenami. Ko si ga je temeljito ogledala, se je odločila za najcenejšega. Mira mi je odstopila svoje škarje in z malo truda je moja neizkušena roka uspela lepo ravno prerezati platno. Ker mi je ženica ugajala, sem jo še malo zadržala in ji pokazala rute, od katerih si ie eno izbrala. Soet nov uspeh v prepričevanju, kajne? Moje nove kolegice so se mi po strani muzale, ko sta prišli dve stranki in se kar takoj namenili proti meni. Takrat sem imela, že kar ,,precej" prakse in sem jim lepo postregla Po moji zaslugi sta pustili v blagajni nekaj nad 30 starih jurjev. Roko na srce, malo mi je pomagala tudi Mira, pa tudi katera od drugih vaj en k, ,ki je vedno, ko je videla, da sem v kaši, prihitela kot po naključju mimo mene in mi na skrivaj oošepnila, kje lahko kaj najdem. Ce v trgovini slučajno ni bilo strank, so mi moje nove sodelavke rade delile nasvete, kako blago je na polici, kakšne trgovske nazive imajo, in podobno. Škoda, ker se nisem že enkrat lani šla trgovke, saj me gotovo v šoli ne bi mučilo poglavje o blagu, ki sem se ga morala naučiti. Ne smete mishti, da sem v času mojega trgovanja postregla samo omenjenim štirim strankam. Ne, bilo jih je še več, a nisem jih utegnila prešteti. Najbolj posrečena je bila oseba, ko je vprašala eno izmed kolegic, če sem jaz že dolgo pri njih in če bom tam ostala, ona pa je rekla, da mi je všeč pri njih in bom verjetno res kar trgovka. No, ta je pa lepa. Enkrat me ljudje imajo za zdravnico, drugič so prepričani, da sem se čez noč prelevila v trgovko. Oba pokhca, ki sem ju spoznala doslej, sta mi ugajala, ampak tako pa spet ne, da bi se za nju odločila. Morda bo v tretje boljše? Trgovka je lep, a težak poklic, saj mora človek igrati pravega klovna pred ljudmi. Vedno moraš biti vljuden, nasmejan, pa če imaš pred seboj še tako izbirčno stranko, da bi jo po tihem najraje nekaj odposlal, ker se ji sicer zameriš. Zal pa je malo potrpežljivih in vedno nasmejanih trgovcev in prav gotovo so Cita, Frančka, Marija. Zora, Danica, Milena, Mira. Silva (pa ne jaz) in bodoče pomočnice Jožica, Marica, Jožica II, Zlatka in Darja, lahko lep vzgled kolektiva, ki ve kaj hoče, ki svojim strankam hitro, vljudno in po nizkih cenah ponuja in prodaja blago. Dragi bralci prepričana sem, da so moje besede odveč in da o trgovini Zarja veste sami več kot jaz, zato bi svoje dogodivščine zaključila z nasvetom, da tudi v naprej radi kupujte tam, kjer vam je najbolj všeč in kjer za malo denarja dobite veliko stvari - pri Zarji. Da pa je prišla do tega spoznanja, se je šla samo en dan trgovke Silva Spolenak Izkoristili smo trenutek, ko ni bilo .^gužve" in napravili spominski posnetek. Na fotografiji so samo trgovke iz popoldanske izmene, tiste, s katerimi sem preživela „En dan s. . " Namesto venca na grob Marije Podbreznik upokojenke Trgovskega podjetja »Panonija« Ptuj prispeva Trg. podj. »Merkur« Ptuj 400 din, kot prispevek za gradnjo ptujske bolnišnice. 10 STRAN TEDNIK — ČETRTEK, 21. septembra 1972] PTUJSKI KOMORNI ZBOR pred nastopom v Gorici v Ptuju že dolga leta obstoja in deluje moški komorni pevski zbor, katerega predsednik je Tone Hlupič, dirigent pa prof. Branko Rajšter. V. zboru poje '31 pevcev, ki prihajajo na vaje iz najrazhčnejših krajev v okolici Ptuja, prav tako pa so razhčni tudi njihovi poklici, ki pa seveda nič ne vphvajo na kvaliteto petja, ki je zares visoka. V razgovoru s predsednikom zbora Tonetom Hlupičem in prof. Hribernikom smo izvedeU, da je ptujsko občinstvo zahtevna a hvaležna publika in pevce prijazno sprejme medse. Razumevanje za njihove finančne probleme pa kažejo tudi ptujska podjetja in občina, ki jim vedno radi priskočijo na pomoč s svojimi prispevki. Pevci prihajajo na vaje tudi po 5 x tedensko, neicateri pa se vozijo tudi po 15 km daleč. Ljubezen in veselje do petja torej ne pozna razdalj in pevci ptujskega komornega zbora to pravilo popolnoma potrjujejo. Vadi- jo v prostorih glasbene šole v Ptuju. Zbor si je postavil nalogo, da bo v letošnjem letu pripravil samostojen koncert v Ptuju, ki pa bo zahteval zelo veliko dela in truda, saj je za študij in vajo ene same pesmi potrebno tudi več rnesecev trdnega dela. V programu imajo tudi obisk naših zdomcev v tujini, ker se zavedajo, da morajo tudi njim vsaj v pesmi približati domovino. V svojem dolgoletnem delu je zbor požel že veliko pohval in tudi lepih nagrad, najbolj veseli pa so bih prav gotovo leta 1967, ko so prvič nastopih na tekmovanju pevskih zborov v Gorici in odnesli kar dve visoki nagradi. V obveznem delu programa so dobih 11. nagrado, v skupini narodnih pesmi pa 4. nagrado. Tudi letos se bodo udeležili tega tekmovanja, ki poteka za Memorial Segicija. Nastopali bodo v konku- renci 32 zborov iz najrazhčnej ših držav. Pevci pravijo, da če zasedejo eno izmed prvih 10-mest, bo to velik uspeh, saj bo kvaliteta zborov zelo visoka in bo torej odločitev zelo težka, V 7-članski komisiji bo tudi slovenski predstavnik, to bo dirigent in komponist kranjskega pevskega zbora , France Prešeren". 21.sept. ob 20.15 se bo za naše pevske predstavnike že za-^el „boj za obstoj" saj bodo takrat .lastcpili v obveznem programu. 22. sept. pa je na sporedu prosti program. Naša sogovornika sta se v imenu pevcev ptujskega komornega zbora zahvalila za dosedanje razumevanje in se priporočila, da bi podjetja in ustanove tudi v naprej ne ostala gluhih ušes in bi jim vsaj v toliki meri pomagala skozi finančne probleme, kot doslej. Ker vemo, da vsi Ptujčani radi prisluhnejo lepi narodni in umetni pesmi, smo prepričani, da želje naših pevskih izbrancev ne bodo ostale brez odmeva. Uredništvo Tednika želi našim glasbenim predstavnikom, da se v Gorici kar najbolje odrežejo/ in s pesmijo ponesejo v svet ime in sloves našega starega Ptuja Tekst: S. S. Foto: S. Kosi ANTON INGOLIČ ZOPET V PTUJU Letos je Ljudska in ■ študijska knjižnica Ptuj povabila pisatelja Ingoliča, našega rojaka in, nekda- njega ptujskega profesorja, zopet v Ptuj. Pisatelj rad ustreže naši želji, saj mu je življenje in delovanje v Ptuju dalo pobudo in motive za prva obsežnejša hterarna dela. Pisatelj Ingolič nas bo obiskal v zadnjih dneh septembra. V načrtu imamo trj Uterarne prireditve. Prvo srečanje, ki bo 29. septembra ob 19.30 v Narodnem domu, je namenjeno odraslim in dijakom srednjih šol, drugo naslednjega dne ob 9, uri dopoldne prav tam učencem višjih razredov osnovnih šol, tretje pa bo istega dne ob 18, uri v Podlehniku, Ingolič sodi med naše najplodovi- tejše pisatelje. Je bister opazovalec živo popisuje predvsem kmečko življenje in delo, haloške viničarje, dravske splavarje. male obrtnike, tovarniške delavce, pozna probleme naše mladine in vnaša vedno nove snovi v naše propovedništvo. Iz njegovih del diha toplo čustvo do zatiranih in izkoriščanih. Bralci radi prebirajo Ingoliča in dobro poznajo njegove knjige. Zato je pisatelj svetoval, naj bi bila ta srečanja v obliki razgovora, tako da bi mu publika postavljala vprašanja v zvezi z njegovimi deli. Tako ga bomo tudi najbolj spoznali. Ob tej priliki bo pisatelj podpi.so- val svoja dela, zato priporočamo obiskovalcem, ki imajo v svoi domači knjižnici Ingoličeve knjj^ da jih prineso v podpis. ANČKA ŠUMENJAK Ljubezen Ljubezen ne vpraša, kje si doma? Ljubezen ne vpraša, kaj sta si dva, v življenju bila. Ljubezen ne gleda, na beh obraz. Nikoli ne vpraša, za uro, za čas. Se tiho, prav tiho prikrade v srce. Potem ti najdražje je neko ime. Ni moč ga izgnati več iz srca. Jo hočeš pregnati, ubogat ne zna. V duši ostane, vse dni in noči in ljubljena vedno ti v srcu živi. RODILE SO: Terezija Kozoderc, Apače 52 - dečka; Ehzabeta Zupančič, Skorba 14 - Aleksandro; Frančiška Mikša, Gorišnica 53 - Milana; Julijana Vaupotič, Gruškovje 132 - Marja- na; Marija Žmauc, Zagorci 59 - dečka; Viktorija Tomanič, Hranji- govci 3 - dečka; Matilda Golob, Bresnica 21 - dečka; Kristina Tominc, Zlatoličje 5 - dekhco; Ivanka Rodošek, Slape 11 - deklico; Slavica Bezjak, Podvinci51 - Dušana; Marija Matjašič, Lackova 4 - deklico; Terezija Krajnc, Strejaci 14 - dečka; Milojka Kozoderc, Reševa 12 - dekhco; Majda Sagaj, Lebanja 38 - Roberta; Ivanka Kumer, Cerovec 21 - Borisa; Anica Golob, Dornava 105 - dečka; Neža Kurnik, Slovenja vas n. ,h. - deklico; Marija Vajda, Bukovci 107 - Tatjano; Sonja Kranjc, Dravinjski vrh 2/b - Petra; Klara Horvat, Dragovič 51 — deklico; Marija Vidmar, Oplotnica 183 - Karino; Katica Draškovič, Dragonja vas 17 - deklico; Marija Lukman, Šardinje 35 - dečka. POROKE: Anton Goričan, Spuhlja 120 in Alojzija Pintarič, Spuhlja 120; Stanislav Kojc, Sedlašek 3 in Ehzabeta Marčinko, Lancova vas 19, Janez Rajh, Reševa 2S in Martina Širovnik, Titov trg 10; Stanislav Kolar, Potrčeva 59 in Kristina Sekelšek, Potrčeva 59. UMRLI SO: Jožef Ačko, Potrčeva 13, roj. 1897, ijmrl 12. septembra 1972; Avgusta Slaček, Trg svobode 2, roj. 1896, umrla 12. septembra 1972. „Kaj vzame š, kadar si prehlajen! ,.§est robcev na dan." Med prijateljicami: ,.Kako ti j moja najnovejša fotografija všeč! „Imenitna je. Taka bi morala resnici biti." „Ah nisi bil ti včeraj slučajp pijan? " „Pijan že, pijan, ampak t slučajnol" Tovarna gumijevih in kovinskih izdelkov ter servisnih dejavnosti »SIGMA« v Ptuju Rajšpova ul. štev. 13, razpisuje sledeča PROSTA DELOVNA IN UČNA MESTA 1. dva kvalificirana trgovska delavca za prodajalni v Ptuju in Ormožu POGOJ: KV trgovec kovinske stroke, vsaj z dveletno prakso; 2. dva vajenca — trgovca avtomateriala POGOJ: končana osemletka, prednost imajo kandidati z boljšim učnim uspehom. Prošnje za razpisana prosta delovna in učna mesta je na gornji naslov vložiti 10 dni po objavi razpisa. Kandidati za razpisana prosta delovna mesta (moški) morajo imeti odlužen vojaški rok v JLA. Osebni dohodek po pravilniku o delitvi osebnih dohod- kov podjetja. Zaposlitev je možna takoj ali po dogovoru. Kandidati za učna mesta morajo prošnjam priložiti kra- tek življenjepis in mnenje šole. Prošnje se ne kolkujejo. jgDNIK — ČETRTEK, 21. septembra 1972 STRAN 11 PR. FRAN BRUMEN: Glavoboli (Nadaljevanje) Pr i migrenskih glavobolih je opra- vičeno v prvi vrsti misliti na funkcionalne motnje. Na tak način bi bih pojasnjeni tudi mnogi drugi nekarakteristični glavoboli v dolgi vTsti med migreno do takoimenova- banalnih glavobolov. Tudi pri y5eh takih primerih je potrebno misliti predvsem na psihogene vpli- ve TUDI PSIHOGENE FAKTORJE JE POTREBNO VSELEJ LE ZELO KRITIČNO UPORABLJATI KOT VZROČNIKE IN SE NIKAKOR NE ZADOVOLJITI ZGOLJ Z NJIMI RADI POMANJKANJA OZIROMA NEDOKAZLJIVOSTI OBJEKTIV- NIH VZROC NI KO V. V mnogih primerih je pri migreni uveljavljena, ah pa vsaj utrjena domneva, da so psihični vplivi v vzročni zvezi z njihovim nastaja- njem. To posebno velja za takome- novane „praznične", počitniške" in „dopustniške" migrene, ki se pojav- ljajo ob povsem določenih prilikah. To dokazuje, da okolnosti sprožijo duševne konflikte, ki povzročijo migrenske glavobole, ki nastopajo mnogokrat še pred odhodom na dopust, torej še pred spremembno bivališča. Diagnostični pomen pojava bole- čin je posebno pri migreni tako- rekoč dvakrat subjektiven. Prvič kot občutek bolnika in drugič po vrednotenju po zdravniku, ki more ta simptom ovrednotiti le po svojih subjektivnih izkušnjah. Te pa' so lahko iz lastnega doživetja, ah pa so naslovnjene na primere pri drugih bolnikih. Pomen subjektivnosti bo- lečin mnogokrat prezremo. Nimamo vselej na razpolago zanesljivih krite- rijev, ki bi potrdili, oziroma dokaza- h, ah je neka bolečina organskega izvora, ah ne. Eno pa zdravnik ve, oz. mora vedeti, da TEŽAVE, POVZROČENE PO NEORGAN- SKIH BOLEČINAH, NISO ZA BOLNIKA NlC MANJ RESNICNE, razen, ako, jih namenoma simulant- no navaja. Kako težko je iz kvalitet razhčnih bolečin, ki j"ih navajajo bolniki, napravljati nezmotne zaključke, do- življajo zdravniki vsak dan pri svojih bolnikih. Pogosto opažamo, kako za bolnika pozitivni dogodki, n.pr. razveseljive razvedritve bolečine ublažijo, ah pa jih celo popolnoma kupirajo. Nasprotno pa opažamo, kako negativno delujoča doživetja, n.pr. strah pred nečem, ah pa samo podzavestne domislice na neko pretnjo, včasih tudi kesanje, včasih občutek izkoriščanja; občutene bo- lečine povečujejo. Isto velja tudi za različne druge s psihičnim dogaja- njem povezane težave. vasomotoriCni glavobol jez zelo razsežen, zgolj teoretično ustvarjen, toda znanstveno tudi še neutemeljen pojem. Večina zdravni- kov uvršča v to skupino vse tiste kronično potekajoče glavobole, pri' katerih ni opaziti kakih posebnih spremljujočih znakov in pri katerih tudi niso ugotovljive nobene osnove, ki bi kazale na ev. simptomatsko poreklo. Tako je ta vrsta glavobolov dobila skupinsko oznako banalni glavoboli. Ta naziv pa nam ne pove nič več in nič manj, kot le to, da ne vemo, ne odkod, ne zakaj. Druga skupina zdravnikov pa prišt eva te glavobole v vrsto migrenskega sin- droma, češ tudi migreno povzročajo motnje v krvnem obtoku, pri tem pa prezirajo dejstvo, da je to le nedokazana hipoteza. Tako so v tej skupini pomešani glavoboli raznega porekla. (Nadaljevanje prihodnjič) SANJE - VIR ZDRAVJA Čeprav človek prespi ali vsaj preleži skoraj tretjino življenja, si znanost še vedno ni na jasnem o »dejavnostih", povezanih s tem stanjem človeškega organizma. Ne drži več staro mnenje, da potrebuje vsak človek kakih osem ur spanja in ^ je počitek pred polnočjo najbolj- ši. Dejstvo je, da ta ah oni potrebuje deset ur spanja, kdo drug pa polovico manj in da je spanec v Pfvih urah najtrdnejši ne glede na dnevni ah nočni čas. Očitno so pretirane tiste skrbi, ki jih mnogi delajo zaradi nespeč- nosti. Čedalje širša raba raznih spalnih praškov zdravju bolj škodu- je, kakor koristi. Raziskovalci pra- ^jo, _ da si človek na splošno odpočije, če mirno in z zaprtimi ^čtni leži v postelji in dremlje, pa čeprav ne nastopi trdno spanje. , Nove raziskave pripisujejo sanjam čedalje večji pomen za zdravo, ^epčilno spanje. Ne velja več stara domneva, da trajajo sanje le nekaj ^kund in da ljudje večinoma ^njajo tik preden se zbudijo. •Raziskovalci so spremljah premike oci spečih ljudi. Ugotovili so, da ^kdo sanja vsako noč po večkrat. I^dar se oči pod zaprtimi vekami naglo premikajo, človek sanja, asprotno pa kaže njihova mirna je^, da trdno spi brez >anj. Samo v Onem spanju ljudje smrčijo, govo- J° ali pa se sprehajajo kot Človek, ki ga zbudimo sredi sanj, l^^^l^am pobit in nespočit. To so gotovih na prostovoljcih, ki so jih ^Dujah vsakikrat, kadar so začeli "jati. Nasprotno pa prebujanje sredi trdnega spanja brez sanj ni imelo neugodnih posledic. Po vsem tem sodijo raziskovalci, da so sanje človeku prav tako potrebne kakor spanje. Sanjajo vsi ljudje, razlika je zgolj v tem, da se nekateri tega ne spominjajo. Sanj v barvah je po nekaterih ugotovitvah okoh osemdeset odstotkov. Raz- iskovanje sanj kot znanost je tako rekoč še v povojih, torej utegnejo znanstveniki na tem področju od- kriti še marsikaj koristnega za zdravje. Za elektrificirano gospodinjstvo Jedi, ki se rade navzamejo tujega duha, ah močno dišeče jedi shranju- jemo v hladilniku vedno v posodah, ki jih lahko dobro zapremo. Ce je le mogoče, naj bodo posode štirioglate oblike, steklene ah iz plastične mase. Zmrznjena živila, ki jih moramo pred pripravo odtaliti, kot npr. sadje, pečenke, perutnino itd., tali- mo previdno pri sobni temperaturi ah v hladilniku, nikdar pa ne v vroči vodi, pečici ah na štedilniku. Sladkorno moko, ki se je sprijela v kepe, najhitreje in najbolje zdrobino v mešalniku (1. stopnja). Ne pozabi- mo posode pokriti! Ce pripravljamo v mešalniku suro- vine za pecivo, damo v mešalnik najprej jajca, tekočino, maščobo in sladkor ter dobro premešamo. .Moko dodamo šele nazadnje. Sestavne dele mašalnika po upora- bi takoj speremo pod tekočo toplo vodo. Pri čiščenju se izogibajmo ostrih čistilnih sredstev - čistilnega peska, noža, jeklene volne ipd. V pralnem stroju lahko perilo tudi škrobimo. V nekoliko vode zmešamo rižev ah krompirjev škrob in zavremol V pralni stroj vložimo perilo, ki ga nameravamo škrobiti, natočimo vodo in nastavimo regula- tor na predpranje. Temperatura ostane na O stopinj C. Ko doteka voda v stroj', dodamo škrobno raztopino. Poškrobljeno perilo vza- memo iz stroja, stroj pa trikrat speremo, da opravimo morebitno usedlino škroba. POZOR PRED ZASTRUPITVAMI Z GOBAMI V zadnjem tednu smo imeli v Splošni bolnišnici v Ptuju šestnajst pacientov, ki so se zastrupili z gobami. V zadnjih treh dneh 9 primerov. Kljub temu, da gre za laqe obuke zastrupitev, brez hujših posledic, smatram za potrebno, da se seznani naše prebivalstvo o zastrupitvah z gobami. Glede stopnje zastrupitve že glede na čas, ko nastanejo težave po zaužitju gob, lahko postavimo določen prognostičen zaključek. Upoštevati je treba, da do zastrupi- tve pride lahko tudi ne samo s strupenimi gobami, ampak tudi z užitnimi ah dalje časa neprimerno shranjenimi gobami, za kar gre v naših primerih. Namreč tudi užitne gobe npr. jurčki, če so stari ah nekaj časa shranjeni v hladilniku, se začnejo razkrajati in nastanejo določeni produkti razgradnje, ki so strupeni. Po navadi gre za lažje zastrupitve, če nastopijo težave kmalu po zaužitju gob (četrt, ena, do dve uri) in so zelo burne: krči v trebuhu, bruhanje in driska. Takšne primere smo imeh pri nas. Težave po navadi prenehajo že po prvih 24 urah. Pri tegih obhkah zastrupitev nastopijo prvi znaki dokaj pozno po zaužitju: 12 ur ah celo en ali dva dni. Težave se razvijajo počasi z rahlimi bolečinami v trebuhu, ki se stopnjujejo z izgubo apetita, bruha- njem, driskami in rumenico po koži. V vsakem primeru, ko gre za zastrupitev z gobami, je potrebno zdravljenje v bolnišnici. V naših primerih je šlo za paciente v starosti od 12 do 75 let in so po nekaj dneh vsi odpuščeni zdravi. V večini primerov so imeh gobe shranjene v hladilniku nekaj časa. Smatramo, da je zaradi nenadne zahladitve vreme- na prišlo do začetka razkrajanja; gobe na pogled niso bile videti stare in je prišlo zaradi tega do zastrupitve tudi v tistih primerih, ko so zaužili še sveže utrgane jurčke. Zato priporočamo skrajno previd- nost pri nabiralcih in potrošnikih gob. Posebno odsvetujemo uživanje gob otrokom oz. starejšim izčrpa- nim osebam, pri katerih lahko kljub „laqi" obliki pride do tegih posledic. Dr. A. T. ,Počakaj, prehod ni bil dovolj širok.' V POLSKAVSKI OSNOVNI ŠOLI SKRBIJO ZA LEPŠE OKOLJE Učenci osnovne šole v Sp. Polskavi so se ob začetku šolskega leta vključih v tekmovanje za najlepše urejeno okolje, ki ga organizira Turistično društvo obči- ne Slov. Bistrica. Akcijo na polskavski osnovni šoli je prevzela pionirska organizacija v tesnem sodelovanju z vsemi člani šolskega kolektiva. Medtem ko člani pionirske organizacije izkoristijo vsako priložnost in v času po pouku opravljajo okoli svoje šole vrtnarska in druga olepševalna dela, se jim v njihovih prizadevanjih uspešno pri- družujejo tudi člani šolskega kolek- tiva, ki so v zadnjem tednu opravih za lepše okolje šole nad 100 udarniških ur. Prav tako pa se kot posamezniki udeležujejo tudi akcij, ki jih organizira v ta namen pionirska organizacija šole. Pri urejanju okolja posvečajo posebno pozornost v polskavski osnovni šoh urejanju zelenic in cvetličnih gredic. Prevzeh pa so tudi nalogo, da bodo urejevali okolico spomenika NOB v središču naselja. VH 12 STRAN TEDNIK — ČETRTEK, 21. septembra 1972] Kostanj - dar jeseni Pravi ali domači kostanj, ki nima prp nič skupnega z divjim kosta- njem, je eno od redkih dreves, ki je ostalo čisto naravno, divje rastoče. Niti ga ne gojimo v drevesnicah, niti ga ne obrezujemo in gojimo, ne pozna raznovrstnejših zaščitnih škropiv, ampak raste v sončnih logih in zelenih gozdovih, kjer je še dovolj toplo, da dobro uspeva. Edino cepili so ga ponekod, da daje debelejši sad. Francija, Italija, Španija, Portugal- ska in Turčija ga pridelajo največ. Severno od Alp je bolj redek, najdemo ga še v nekaterih predelih, ki imajo milejše podnebje, saj obrodi in dozori le tam, kjer lahko uspeva še vinska trta. Kostanj je slasten dar pozne jeseni. Od vseh divijih sadežev je najbolj hranljiv in med vsemi najbo- gatejši z vitamini. „Vroči narodi!"-kličejo za malimi^ črnimi pečinami kostanjarji po cestah Dunaja in Muenchna, Pariza in Zuericha pa tudi pri nas v mraku prijetno zadiši po pečenem kosta- nju. Moknat in sladek kostanj je bogat oglikovih hidratov. Zato je bil v prejšnjih časih med poglavitnimi živili prebivalcev sredozemskih de- žel. Spadal je celo k zimski zalogi, kot danes krompir. Šele potem, ko se je krompir bolj razširil, ga je spodrinil. 100 gramov kostanja ima tolikšno hranilno vrednost kot 80 gramov kruha. Toda bolj važno kot kalorije je bogastvo vitaminov. 'Kot naravni gozdni sadež vsebuje poleg teh dragocenih življenjsko važnih snovi tudi sledove elementov in mineral- nih soli. Poleg vitamina BI je v kostanju veliko C vitamina. V 100 gr kostanja ga je 50 mgr, to je pribhžno tohko kot v grapefruitu ali jabolkih in več kot v marsikaterem drugeiti sadežu, ki uspeva pri nas. C vitamin v kostanju je zelo obstojen, niti s pečenjem niti s kuhanjem ga ne uničimo. Kostanja se morajo izogibati bol- niki s sladkorno boleznijo in žolčni- mi težavami, priporočajo pa ga pri boleznih ledvic, srca in ljudem, ki imajo previsok krvni pritisk. Tudi zdravi ga morajo dobro prežvečiti, da ne obremenijo preveč prebavnega trakta, ker sicer lahko povzročijo napenjanje, težave v želodcu in zaprtje. Kostanj pečemo in kuhamo. Pe- čen kostanj lahko pripravi vsaka gospodinja kar na elektriki. Kostanj J. nožem zarežemo na izbočeni strani, stresemo v staro železno posodo in pokrijemo s pokrovko. Od časa do časa ga premešamo, ko pa je že pečen, ga potre se mo v skledo in za nekaj minut pokrijemo s prtičkom. da je nekaj časa v sopari in se potem lepše lupi. Kadar kostanj uporabljamo za slane in sladke jedi, ga kuhamo. Najbolje je že surovemu sleči zunanjo rjavo kožo, ker potem kuhanega lahko hitreje olupimo in to že toplega in pokritega, vodo pa seveda odlijemo. Mora pa ostati vlažen, da se rjava kožica ne posuši. S kostanjem polnimo perutnino, predvsem gosi in purane, pečemo ga z mesom, poda se k prekajencmu mesu in divjačini, serviramo ga z zelenjavami ali pa ga ponudimo v sladkih okusnih sladicah. PECEN PURAN S KOSTANJEM Očiščenega purana nasolimo ne- kaj ur pred pečenjem in namažemo po trebušni votnili s sesekljanim zelenim peteršiljem. V golšo mu nadevamo na pol kuhan kostanj in zašijemo. Pečemo počasi eno in pol do tri ure. Pečenega razrežemo na kose, naloži- mo na oval in obložimo s kosta- njem. Vse polijemo z rjavim sokom pečenke, ki smo ji odhh mast, če je bil puran premasten. KOSTANJ Z ZELENJAVO Kostanju odstranimo zunanjo ko- žo, ga kuhamo deset minut in olupimo. Olupljenega dušimo do mehke^ v telečji juhi, ki smo ji dodah jušno kocko, sesekljan, zelen peteršilj in nariban muškat. Ko je mehek, ga stlačimo, da dobimo gostljato zmes. V to zmes naložimo kuhan brstični ohrovt ali večje kocke zelene, ki smo jih prej povaljah v vročem razpuščenem maslu. Tako kostanjevo prilogo lahko ponudimo k pečenemu in kuhanemu mesu. Prav z rdečim zeljem in špinačo. KOSTANJEV KOMPOT Po desetminutnem kuhanju ko- stanj olupimo in vložimo v sladkor- no vodo, ki smo jo gosto skuhale. Kostanj naj počasi vre, ko je mehek, ga ohladimo, dodamo vanilin slad- kor in sok pol limone. Prav dober in lep je kompot, če narežemo vmes kocke kutinovega ah ribezovega rdečega želeja. Trdo meso postane mehkejše, če mu dodamo malo konjaka. Kadar imamo pred seboj večjo kohčino čebule, ki jo moramo zrez^ti za dober golaž, nehote pretakamo solze. Ce na pol prerezano čebulo podržimo za nekaj sekund pod vodni curek, bomo delo veliko lažje opravih. Seveda ponovimo to večkrat, najbolje pri vsaki polovici. Ce nam je voda od rok, čebulo in roke namakamo v vodo, ki jo imamo v skledi pred seboj Dobra kuharica obrača vsako meso z dvema žlicama ali kuhalnica- ma in nikoli z vihcami, ker izgublja nabodeno meso sok, ki bi sicer ostal v njem. Za odstranjevanje laka in oljnih barv vzamemo 100 gramov natrije- vega vodnega stekla in 50 gramov koncentriranega amonijaka in s to raztopino navlažimo predmet, s katerega hočemo odstraniti barvo ali lak. Ko se barva zmehča, jo obrišemo s hrapavo krpo. Ce hočemo prozorno steklo napraviti motno, ga premažemo z raztopino magnezijevega sulfata (grenka sol) in piva. Ko se sol ne topi več, je tekočina dovolj nasičena. Pri sušenju sulfat na steklu lepo kristalizira. Pozneje pa ga z vodo lahko izmijemo. Da bo pomaranča ali limona bolj sočna, jo povaljamo na trdi podlagi ali jo za nekaj minut namočimo v toph vodi. To se posebno obnese pri povsem zrelem sadju. Upognjene lesene deščice zravna- mo tako, da jih čez noč položimo v vodo in obtežimo. Otrok in voda Skoraj ni dneva, da ne bi v lastnem ah sosedovem stanovanju zaslišali otroškega stoka in joka, katerega vzrok je voda; oziroma vsakodnevno umivanje in kopanje. Otroški jok najmlajših izraža neza- dovoljstvo, neprijetnost, prestraše- nost in nezaupanje; vendar nas je prav malo, ki bi se vprašali zakaj joče in če je to potrebno. Večina mish, da je kopanje r otroka neprijetno in da drugače n. more biti ter da se bo otrok nanj že navadil. Vendar so dejstva običajno ravno obratna, tako, da otrok iz dneva v dan postaja vse bolj boječ in nezaupljiv do vode. Krivci, da se otrok boji vode, so največkrat starši, ki so pri prvih otrokovih srečanjih z vodo ravnali nepravihio in nepremišljeno. Obču- tek vode za otroka je nekaj nenaravnega, vendar je lahko zelo prijeten, če otroka nanj prevadimo postopoma. Otrok sam se po svoji zvedavi in radovedni tiravni čustve- nosti ne boji vode, boji se le vseh nelagodnih občutkov, ki so v zvezi z njo. Otroci se navadno zelo radi igrajo v vodi ah pa z vodo. Vsled napak staršev pa otrok kaj kmalu dobi odpor proti vodi. Prvo srečanje z vodo more biti postopno, dovolj je. da prvič otroka samo namočimo in kaj več sploh ne poskušamo. Voda more seveda biti primerne temperature, prav tako zrak, vsekakor je bolje, da je vse topleje kot premrzlo. Mraz otroku pomeni občutek odtujitve-. Voda, v kateri kopamo otroka, naj ima enako temperaturo kot otrokovo telo. Naše mlade matere nimajo nikakršnih izkušenj s kopanjem, tako da njih togost, ne iznajdljivost in neznanje otroku ustvari odpor. Po porodu zaradi nespečnosti in utrujenosti matere postanejo zelo živčne, razburljive in se težko privadijo na nove razmere, tako da to spremenjeno stanje v prvih desetih mesecih po porodu lahko otroku prinese precej negativnih posledic. Zato je koristno, če v prvih mesecih otrokovega življenja očetova ljubezen podpira materino v oskrbi za otroke. To lahko pride najbolj do izraza pri kopanju otroka. Pogosto otrok materam med kopanjem drsi po roki, nervozno in prehitro poskujj' končati kopanje, otroku zmoč, oči ali pa mu v nje spravijo miinj' ah kakšno drugo pekočo kemikali tako da ta majhen revež v kopa„: vidi in čuti mučenje. In v kolil(( otrok med kopanjem zajoče. matei še bolj hitijo in še bolj grešijo. Zjj so običajno očetje boljši otro^ kopalci, čeravno se tega poj redkeje oprimejo. Otrok se v veU in močni očetovi roki poč,, varneje, očetje so bolj počasni im manj razburjajo, tudi vso zadevo i jemljejo tako resno kot matere i kopanje pogostokrat spremenijo igro. Strah in nenehni strepet mater-; ko ji otrok med kopanjem zdrsi p roki, je dovolj, da se otrok prestrj in ni več zaupljiv do vode, kiju temu, da se ni nič pripetilo, ft očetih tega ni. Mnogo truda in časa je potrebtM| da otroka privadimo na vodo in trenutek nepazljivosti je potrebi da ne postane vse naše delo zani in da napake nikoh več ne mogoče popolnoma odpraviti ter ponovno pridobiti otrokovega : upanja. Dokazano je, da se otrok lah prej nauči plavati kakor hoditi, ki večine živih bitij plava refleksno! ne razumsko. V ZDA, SZ in Angi je že precej otrok plavalcev, kater: starost še ni prekoračila eno leto.2 takšne otroke že obstoje cela vis plavalnih tečajev. Tudi kot uči« plavanja je oče boljši od mater Plavati lahko pričnemo otroka ko dopolni dve leti, ker je takJ otrok že dovolj odporen za daH kopanje na prostem, ter je tj umsko toliko razvit, da bo 1 razumel gibe svojih staršev. ZeljS' dolžnost staršev bi morala biti,J njihov otrok čim prej splava, kajl tem mu voda ne bo več tuja in t« bolj varen bo v njeni bližini. j Otrok in voda lahko postani velika prijatelja, če bomo otrol prav6časno in pravilno privadili' njo in če bo že v rani mlado' postal dober plavalec in poznava« vode in vseh njenih nevarnosti- tem bi se zelo zmanjšal smrtni Slovencev, ki ga vsako leto pobil>. naše vode; največ med njim' otrok-ne plavalcev. jgDNIK — ČETRTEK, 21. septembra 1972 STRAN 13 iVictor Auburtin 'aradiž oče bog je mrmral predse v svojo jplgo brado: ..Ti ljubi bog, kako lep . bil paradiž, ki sem ga takrat Jjstvaril v srednji Aziji ali pa je bilo „3 Kavkazu? Z lisastimi košutami, golobi in s prepelicami, ki imajo vrh jjve majhen čopek. Tudi sadno jfjvje se mi je posrečilo in zraven postavil tablo z napisom: Trsanje sadja strogo prepovedano! Vse je bilo tako hčno in potke so bile posute s peskom. In vsak dan je l,ila nedelja. Kakšna škoda, da mi je tisti malopridni par vse pokvaril." Tako je ljubi bog dolgo obujal spomine. In ker je že star in že od nekdaj malo trmast, si je rekel: zdaj bom pa prav zanalašč ustvaril nov paradiž, prav tak kot prejšnji, a to pot ga bom iz previdnosti postavil v bolj odročno lego. Iztegnil je stvarniško roko nad neizmernim vodovjem oceana in že g je iz globin počasi dvignil velik otok z modrimi gorami in visokimi skalami. Otok se je takoj prekril z gozdovi kafrovca, v dolinah so rasla bujna dišeča zehšča, banane in ananas so bih že zreli in živali s prekrasnimi kožuhi so se podile čez jase. Na pobočjih gora so se lesketale žile najčistejšega srebra. Ko je bilo vse to gotovo, je razprostrl oče bog čez otok jutranjo zarjo, kot je še nikoli ni bilo in na vseh obalah so valovi peli hvalnico gospodu. Kot takrat je nekaj časa opazoval vse to in ugotovil, da je v redu. Dva dni pozneje je plul mimo vzhodne strani otoka angleški rušilec ,,Arrogant". Komandant, kapitan Huller, je ugotovil, da ima pred sabo novo deželo. Pristal je, zapičil v zemljo Union Jack in imenoval otok „Queen Marys Land". V istem času je plul mimo zahodne obale francoski potniški parnik ,,Bossuet", ki je vozil operetno skupino v Valparaiso. Kapitan je ugotovil, da ima pred seboj novo deželo. Pristal je, zasadil trobojnico in imenoval otok „Ile de la Fraternite". Razsodišče. Ultimat. Napad s plinom. Bodeča žica. Ročne bombe. Strelski jarki. Navzkrižni ogenj. Blokada. Mitralješka gnezda. Glavni štab. Kritje. Plavajoče mine. Umet- no usnje. Zmagovalci. Tanki. Zelje. Vojaški pridigar. Uši. V^sjni dopisni- ki. Zračni napad. Papirnate srajce. Podmornice. Vislice. Španska gripa. K vragu! je vzkliknil bog. Zdaj je mojega potrpljenja konec. Ves planet mora izginiti, zdrobiti ga moram, da ne bo delal sramote mojemu stvarstvu! V silni jezi je stisnil pest in jo dvignil nad rjavo zemeljsko kroglico, ki se je sikajoče in prasketajoče vlekla skozi eter. Toda - ni udaril, ampak je raje spet vtaknil roko v hlačni žep in njegova volja je postala milejša. Ne, si je rekel^ vsako stvar je treba premishti. Skoda bi bilo metuljč- kov. ,,No, Tonček, zadnjič smo se učih sklanjati samostalnike. Povej, je sa- mostalnik, ,hlače' ednina ali mno- žina? " „Zgoraj je ednina, spodaj pa dvo- jina, tovariš učitelj." Najpopularnejše skladbe zabavne glasbe Ptujske in bistriške prodajalne še vedno prodajajo stare zaloge plošč, ker novih še ni. Zastopniki podjetij za izdelavo gramofonskih plošč ter kaset so bih na dopustu tako, da nove pošiljke pridejo komaj koncem septembra. Med narodno-zabavno glasbo je še vedno največje povpraševanje za ploščo s posnetki ptujskega festiva- la, nato sledi Henčkov trio s ploščo „Me žena je pustila', in tretja najbolj iskana plošča je nova LP Toneta Kmeteca. V zabavni glasbi je še vedno veliko z^imanje za posnetke festivala Slovenksa popevka, predvsefti za melodijo ,,Ljubljanski zvon." Tudi Oto Pestner in njegov uspeh , Vse je lepše, ker te ljubim" še ni pozabljen. Veliko zanimanje je tudi za ploščo Krunoslava Slabinca ,,Zbog jedne divne črne žene". Od tujih dostopnih posnetkov je najbolj iskan ansambel The Svveets z melodijo Little Willy. Kljub padanju popularnosti ansambla The New Seekers gredo njihove plošče še vedno dobro v prodajo. Podobno je s ploščami našega ansambla Pro Arte. Trenutno najbolj iskani plošči Hov beoatiful Sundy in American Trilogv Elvisa Presleja so natiskane pri Jugotonu, vendar jih v prodaji še ni, mogoče bodo kupcem dostopne že ta teden. NARODNA GLASBA 1. ME ŽENA JE PUSTILA (Henčkov trio), 2. POD GORJANCI JE OTOCEK (Ansambel Slak), 3. ZAPOJ ŠKRJANCEK moj (Ansam- bel Planika-Ptuj 72), 4. LJUBICA LAHKO NOC (T. Kmetec), 5. GREMO NA POKLJUKO (Avse- nik), 6. ZLATI ZVOKI (Avsenik), 7. NE JEMLJI NEVESTA SLOVO (T. Kmetec), 8. CAKAL SEM OB POTOKU (Štirje kovači), 9. SONČ- NA POMLAD (Veseh hmeljarji), 10. VRNI SE, OCE (Jože Kreže), 11. MATERI (Fantje treh dolin), 12. KJE SO ROŽICE (Veseli hmeljarji). ZABAVNA GLASBA 1. AMERICAN TROLOGV (Elvis Presley), 2. MATI, BODIVA PRIJA- TELJA (Oto Pestner), 3. LITTLE WILLY (The Svveets), 4. OTROCI MORJA (Edvin Fliser), 5. PEGA- STO DEKLE (Arsen Dedič), 6. LJUBLJANSKI ZVON (Ljubka Dimitrovska), 7. PUPPY LOVE (Donny Smoud), 8. HONKY CAT (Elton John), 10. VSE JE LEPŠE, KER TE LJUBIM (Oto Pestner), 11. DOBER DAN, MAMA HELENA (Franc Koren), 12. WHEN FM OVER JOU (Elvis Presley), 13. DAN, KI GA JE ZAMENJALA NOC (Jože Kobler), 14. FM SORRV BABY (Dave Clark five), 15. ZBOG JEDNE DIVNE ČRNE ŽENE (Krunoslav Slabinac) RADIO LUXEMBURG 1. AMERICAN TRILOGV 2. HOW BEATIFUL SUNDV, 3. WHEN FM OVER YOU, 4. HONKY CAT, 5. PUPPY LOVE, 6. LITTLE WILLY, 7. SAMSON AND DELIAH, 8. FM SORRY BABY, 9. SCHOOL'S AUT 14 STRAN TEDNIK — ČETRTEK, 21. septembra 1972] Kotalkarji in drsalci potrebujejo prostor že vrsto let nazaj raste število lastnikov kotalk in drsalk. Običajni prostor razkazovanja njihovih umet- nosti in sposobnosti pa so ptujske ulice in ceste, ker posebej za ta šport urejenega igrišča ni. Največ- krat se ta hitra drvenja po pločnikih končajo z zaletom v mimoidoče, huje pa je, kadar katerega izmed kotalkarjev zanese v nasproti vozeče vozilo. Tudi v zimskem času ni primerne- ga prostora za drsanje v Ptuju. Ribnik v Ljudskem vrtu je premaj- hen in vzdrževanje ledene površine je težko. Drsalci na slepih rokavih Drave pa neredko končajo v vodi in jih le pomoč in prisotnost drugih reši tragedije. Ko so gradili rokometni stadion, so govorili, da bo namenjen tudi drsanju v zimskem času. Nanj naj bi se namreč pozimi pohla voda v višini od osem do deset centimetrov. Ker je opremljen s reflektorji, bi za drsanje bil najideahiejše mesto. Morda bi temu namenu lahko služilo tudi sedanje košarkarsko igrišče, kaj bodo o tem sklenih za to dejavnost odgovorni ljudje, bomo videh letošnjo zimo. Ker j.e v planu sehtev sedanjega sejmišča na prostor k veterinarski bolnišnici, bi lahko sedanje sejmišče spremenili v otroško igrišče in športni park za takšne panoge, kijih IHuj še nima. (Drsanje, mini golf, bahnanje, itd.) To sejmišče je v bhžini treh velikih ptujskih podjetij - TAP, Sigma Tehnoservis, PE- TROL in Agrotransport bi lahko delavcem teh kolektivov služili tudi za rekreacijo in odmor med delom, verjetno bi navedeni kolektivi pod- prli akcijo preureditve sedanjega sejmišča. Občinski možje imajo v načrtu sedanje sejmišče spremeniti v tržni- co, kar pa ni primerno zaradi bližine Grajene in ker z drevja nenehno odpadajo listi, žuželke in ptičji odpadki, kar za tržnico ni primerno. Pod drevjem pa bi se zadržale tudi neprijetne vonjave. Da pa bi ta lep nasad kostanjev posekah, ne pride v poštev, ker so to pljuča mesta ob najbolj industrijskem predelu mesta. Zato je najbolj primerno, da iz sedanjega sejmišča naredimo lep športno-otroški park, ki bo namen- jen tudi sprostitvi delavcev v času oddiha; na koncu nasada kostanjev pa je idealen prostor za drsališče. Ne smemo pozabiti, da imamo Pt ujčani tudi hokejsko društvo, ki tekmuje na lastne stroške v hokejski conski hgi. PR Srečanje veteranov Ormoža in Petrijanca Minulo soboto so se' zaradi pomanjkanja ustreznega nogometne- ga igrišča v Ormožu srečali v Ivanjkovcih veterani nogometa dveh krajev, Ormoža in Petrijanca iz SR Hrvaške. Sedaj so „fantje" že v letih, vendar je sobotno srečanje pokazalo, da še marsikaj zmorejo. Res je, da ni bilo tako kot pred leti, tam nekje okrog leta 1948, ko so bile prijateljske tekme na dnevnem redu. Nogometni klub ,,0RAC" Petrijanec in nogometno moštvo Ormoža sta v tistih časih, ko so ljudje več dah na šport kot sedaj, imela aktivne prijateljske odnose v obhki športnih srečanj. Po nekaj letih zatišja so se Petrijančani spomnili in obnovili prijateljske stike ter povabili Ormožane na prijateljsko srečanje v Petrijanec. V soboto so Petrijančani vrnili obisk. Najprej je bila seveda tekma. Veterani v starosti od 36 do 56 let so pokazah vehko prizadevnosti, vendar je bilo opaziti pomanjkanje kondicije. Nogometno igrišče je bilo razmočeno, ponekod sta bila blato in voda. Številni gledalci (večina iz Ormoža) so se v nekaterih trenutkih igre lahko nasmejali do solz, saj so zaradi slabega terena bih padci in druge ,,parade" zelo pogoste. Petrijančani so že v prvem polčasu prešli v vodstvo z 2:0, potem so s« Ormožani malo potrudiU in skotai izenačili pa se jim ni posrečilo, p^ rezultatu 3:2 so skoraj izenačili vendar je nasprotnikov golmar, spretno branil svoja vrata tako, da se je tekma končala z rezultatom 3:5 za goste. Seveda, veljalo je olimpij- sko načelo, važno je sodelovati ne pa zmagati. Ormožani so svojim prijateljem pripravili lepe spominske plakete, sami pa so od gostov prejeli večjo kohčino petrijanske speclali- tete (sil s smetano in čebulo). Darilo je bilo vsekakor lepo presenečenje. Po nogometnem srečanju so vg skupaj zbrali v gostilni in svoje ponovno snidenje proslavili ob zakuski in vinski kapljici. Bilo je mnogo obujanja spominov na mladost, na tiste čase, ko so fantje s svojimi dekleti hodili na prijateljska nogometna srečanja v bhžnjo in daljno okohco. Ni bilo avtomobilov, bili pa so kmečki vozovi in dobra volja, vse to pa je pomenilo več. kot pomeni sedaj kup denarja (če je!). Spomnih so se tudi svojih sedaj že umrlih prijateljev in poudarili pomen svojih srečanj v času, ko je bratstvo med narodi in narodnostim v Jugoslaviji zelo potrebno. jI Pred nogometno tekmo v Ivanjkovcih V Ptuju potrebujemo vsaj še štiri javne telefonske govorilnice Občani, kakor tudi premnogi tuji obiskovalci mesta večkrat vprašu- jejo, zakaj ptujska PTT enota po mestu ne postavi zadovoljivo število javnih telefonskih govorilnic. Ptuj po številu prebivalcev ni ravno veliko mesto, je pa velik po svoji razsež- nosti. Predvsem nova stanovanjska naselja so zelo oddaljena od mestne- ga središča, pravtako večja indu- strija podjetja. Tudi bolnišnica potrebuje telefonsko govorilnico in to najbolj v času obiskov bolnikov s strani svojcev. Ptujski PTT bi moral postaviti govorilnice v Trubarjevem naselju, pred bolnišnico, na Ormoški v bj^žini podjetij Sigma, TAP in Agrotransport, na Bregu pri marke- tu Izbire; vsekakor pa bo treba misliti tudi na Turnišče, Rogozniško naselje in novo naselje v Budini- Brstje. Ker PTT dodatno usposablja ptujsko telefonsko centralo še za cca. 400 priključkov je dobro, da bi pri tem mislilo tudi na te občanom nujno potrebne telefonske govoril- nice in upajmo, da na njih ne bodo pozabih. PEŠ IN Z AVTOSTOPOM IZ ŠKOTSKE (Nadaljevanje s 5. strani) Povedala sta tudi, da imata sedaj tudi v Slov. Bistrici znance, med njimi pa sta posebno omenila prof. Ladislava Lešnika, ki jima je bil v pomoč in orientacijo, (avtorju tega članka pa v pomoč pri razgovoru, za kar se mu zahvaljujem). Po opravljenih malenkostih sta, kljub pozni uri (19,30) nadaljevala pot. Nista pozabila izročiti pozdra- vov vsem bralcem Tednika in občanom Slov. Bistrice. Tekst in foto: Viktor Horvat Strelstvo v nedeljo, 17. t.m., se je začelo jesensko občinsko prvenstvo v streljanju z zračno puško, naslednje nedelje pa bo izvedeno še z MK (malokaliberskim) orožjem in voja- ško puško. Zaradi slabega vremena je bila udeležba slaba. Tekmovale so ekipe v sestavi 10 strelcev. Zmagala je ekipa SD Turnišče s 1622 ^ogi. Sledile so: Kidričevo 1504, Želez- ničar 1330, ,,Jože Lacko" 1071 krogov. Najboljši posamezniki: Člani: Stanko Pulko 179; Mihelač 175; Stanko Rogina 167 krogov (vsi Tur.) itd. Članice: Olga Kramberger (Kidr.) 158; Zinka Kosi (Kidr.) 146; Angela Skok (Tur.) 137 krogov. Mladinci: Stane Horvat (Tur.) 165; Anton Branšteter (Kidr.) 161; Jože Reš (Kid.) 159 krogov. Od mladinkfje bila najuspešnejša Zdenka Skok (Tur.) s 156 krogi, od pionirjev pa Emil Senčar (Žel.) s 128 krogi. Ob zaključku programa tekmo- vanj bodo najboljši posamezniki prejeli diplome in nagrade. Pretekli teden je bilo na MK strelišču v Kidričevem odstreljano zadnje kolo liga tekmovanja z MK puško. Med seboj so tekmovale 4 strelske družine in sicer Turnišče in Kidričevo iz občine Ptuj ter Kovinar m Podgorci iz občine Ormož. Prepričljivo je z vehko prednostjo zmagala ekipa iz Turni šča, ki se bo v nedeljo, 1. oktobra, pomerila v finalu v Ljubljani z najboljšimi ekipami strelskih družin Slovenije. Želimo mnogo uspehov. Alojz Kožel Očka: ,.Mamica mi je rekla, da si bil zelo poreden. Ali je to res, Matjažek? " Sinček: „Veš očka, mamica je pa tebe včeraj babici tožila. Najbrž ima nekaj proti obema." ROKOMET: DRAVA-BRANIK (10:7) 17:15 Na prvenstveni rokometni tekmi vzhodnoslovenske lige je domača Drava premagala Branik iz Maribora. Srečanje sta vodila sodnika Pavič (Ravne) in Ogner (Maribor) pred približno 150 gledalci. V težavni in enakovredni igri je ptujska Drava osvojila obe točki. Zaradi dežja pred tekmo je bilo igrišče zelo težavno, predvsem mokra in spolzka žoga je rada uhajala igralcem iz roke. Obe ekipi sta bili zelo borbeni, med domačini ima največ zaslug za zmago vratar Crešnik, ki je v odločilnih trenutkih večkrat uspeš- no posredoval in s tem očuval vodstvo domače ekipe. Spet, kot že nekohkokrat, je treba kritizirati nešportno obnašanje ob- činstva, ki provocira sodnike in igralce s prostaškimi izrazi, večkrat tudi grozi s fizičnim obračunom in podobno. Naši - ptujski navijači se ne zavedajo, da s tem najbolj škodijo ugledu našega športa in športnikov, oziroma delajo velike probleme in težave vodstvu kluba. PR NOGOMET DRAVA-NAFTA (2:0) 3:2 V 3. kolu slovenske nogometnf hge je ekipa Drave iz Ptuja v težkem boju premagala ekipo Naft? ^ rezultatom 3:2. Pred pribhžno 500 gledalci je srečanje vodil sodni'' Lončina iz Ljubljane. Prvi polčas igre je pripadal domačinom, medtem ko je ' drugem polčasu Nafta zaigrala bolje, celo izenačila rezultat, tako da se d" konca ni vedelo, kdo bo zmagovf lec. Vrbanec je štiri minute pr^" koncem dosegel zmagoviti gol T^ domačine. Igra je bila zelo lepa ^ fair. Ptujska Drava po 3. kolu vodi na lestvici slovenske nogometne lig^ jgDNIK — ČETRTEK, 21. septembra 1972 STRAN 15 pober den fsen fkup! fJajbrž mi neje treba posebej ome- njati, da gnes, ^do van jas teti rezervirani kot pisen, drgoč dež gre. loje letos že čista nekaj vsokodnev- jjga. Pa vete, do kak daleč gre dež? 53^10 do hrvaške meje, od tan dale pa kisa pada. Moren van povedati, ^ sen SI že duge gate obleka, saj ^.Jte tokšne porhatne z dugimi kovi". Mrzlo je tak, ke sam si začela ; Micoj že kuriti. Bliža se nan ialostna jesen, ki nan ne obeta čista nič dobrega: krampir je tak droben, da mo ga lehko pozimi zobali kak viobli proso, po večini pa še je zavolo prevejke može zagnila. O jobolkah si lehko letos samo sanja- mo. Na spomlod je fse tak lepo cveio, da smo si mislili, ke do nas v jesen jobolka doj zasipale. Zaj pa momo provega hujdiča. O jobolkah nega ne duha ne sluha, tak ke še si niti kljujecof nemo mogli posišiti, ne da bi še kokšni dinar zaslužili z jobotkami. Drevje iz leta v leto vrag jemie, nega pa nikoga, ki bi se začeja ukvorjati z obnovo našega propadajoče sadjarstva. Največ ško- de nan dela kapar, ki so se mu pridružili še drugi najrazličnejši driovni škodlifci. V goricah še ne- kak kože, samo da je grozdje tak trdo, da mo ga mogli v cajti brotve z motkami tucti. Če de se sunce še duže za meglami skrivalo, te de letošji vinski pridelek tak kisel, ke do mogle cuker fabrike samo. za sladkaje^ mošta cuker delati. Ja, ja..., fčosik smo si peli tisto pesmi- co: Jesen, rumena dobra žena, kaj nam bo prinesla", letos pa de viža lote pesmi čista drgočišja: ,,Jesen, rumena dobra žena, zakaj si nas lačne pistila . . ." Zaj pa te poglednimo kaj nan piše Ganzof Jurek: , Zdravo Lujs! Tebe no fse tiste, ki te radi mojo najpret praf lepo pozdrovlan. Zodjič si se nan toža, da ti je Mica odisla hmelj obirat. V po dni srca si se mi zasmila. Ve, tudi moja zvesta Urša je odišia hmelj^ cufat no mi je rekla, da je nikol več nemo vida. Ve, mela srna nekšni družinski škandol, po- grobla je culo no šla. Lujs, zaj pa bi te rad še neka pita. ^es, jas sen med tistimi, ki so že v ^nziji. To pred krotkin sen čuja, da do pre zdaj naše mršave pokojnine nakozali na hranilne knjižice. Jas porto tokšnemi predlogi iz sle- dčih razlogof: Fsokega prvega v mesci že tak nestrpno čokan na tisto miloščino, kak ločni pes na kost. Do pošte man eno dobro vuro peš za iti, malo mo si v gostilni doj fseja pa de ša en frtol penzije k vra^i. Kaj pa do k tumi naši pisrno- nose rekli? Tote de tokšni način izpločevoja penzij najbolj prizadeja, saj nedo več trinkgelta dobli. Jas predlogan, naj nan rajši vejkše penzi- je dojo ne pa da nan zdaj še to v držovne blagajne shranuvlejo. Te pa srečno, lepo te pozdrovla Ganzof Jurek Serbus Jurek! Pišeš, ke ti je Urša odišia. Nič se ne boj, saj de čista zagvišno prišla nazaj. Saj veš kak provi tisti prego- vor — pofsodik je lepo, duma pa je najlepše! Pje, nesen veda, da si ti že penziju- nist. Pišeš, da dobiš miloščino, veš fseeno pa je bojše neke kak nič. Saj sen jas tudi že za penzionista zrel pa kaj, če tote kmečke penzije tak pomalen fkup butajo. Jurek, če boš meja peneze na hranilni knižici, ti jih nedo mogle duma miši pojesti, pa še obresti boš doba. Gdo boš ša na pošto po peneze, se na vejko zogni gostilne no fseh svojih prijote- lof, saj se ti lehko resen zgodi, da boš brez penzije domu priša. Saj veš, da je pri nas tak, da bi radi tan šparali, ge nega kaj šparati, tan ge je dosti dnara pa tak šparaje neje potrebno. Veš, tudi jas sen šparaven clovik. To pred leti sen dobro inošt oda no sen si nalpža neke jurjof na hranilno* knigo. Če de dinar še dale naprej po berglah hoda, te de tista naložba glih tejko vredna, da de mi lehko Mica en krenec kupla, kdo mo krepna. _ Do tečas pa srečno. Vaš Lujs NI KRIV V Springfildu', država Misuri, je bil neki Džon Dendi poklican pred sodnika za prekrške ker se je napil na javnem prostoru. Sodnik ga je vprašal, kako sploh more sebi dovoliti, da se neke sobote zgoda j zjutraj sprehaja po ulici brez hlač. - Oprostite, prosim - je dejal okrivljeni. - Bil sem prepričan, da je bila nedelja. KRIŽANKA VODORAVNO: 1. ostanek pri izdelavi sira. 8. ameriški filozof iz 19. stoletja, Emersonov učenec, 9. potočna žiVal, 10. gorski iglavec, 11. medmet začudenja, 12. orožje žuželk, 13. reka, ki teče skozi Velenje, 15. simbol za iridij, 16. cirkuško prizorišče, 18. avstralski divji pes, 20. razhčna soglasnika, 21. oster in bodičast plevel, 24. otok ob zahodni irski obah, 26. osebni zaimek, 27. podzemlje pri starih Grkih, 28. poganjek, brst, 29. kraj pri izlivu Sore v Savo, 31. španski pisatelj iz 19. stoletja (Pedro Antonio de). NAVPICNO: 1. organizmu škod- ljiva snov, 2. konjski glas in tudi ime za konje, 3. časovni termin, 4. težko poljsko delo, 5. mesto v srednji Grčiji, ki ga je razrušil Aleksander Veliki leta 335 pred štetjem, 6. surovina za izdelavo porcelana, 7. poosebljena jutranja zarja pri Rim- ljanih, 12. vsakdanji domači pogo-' vor, frazerstvo, 14. mongolski vla- dar, 17. grška boginja zarje, 18. grški denar, 19. država, ki vodi boj proti Arabcem, 22. brazilski sodob- ni pisatelj (Jorge), 23. moško ime (Egidij), 25. levi pritok Pada, ki teče skozi Lago di Como, 28. debela odeja, 30. oznaka za Vranje. Fotoamaterji, pozor! Na naših vsakodnevnih sprehodih, med delom in zabavo opazimo mar- sikaj zanimivega, kar drugi ne vidijo aH nočejo videti. Ce imamo foto- grafski aparat je to imenitna prilož- nost, da napravimo lep in edinstven posnetek in s tem dokažemo, da skozi življenje ne hodimo z zatisnjc- nimi očmi. Dragi bralci fotoamater- ji, ker bi vaše posnetke radi videli tudi drugi, vam dajemo priložnost, ki je nc velja zamuditi. Razpisujemo natečaj za najboljši amaterski posne- tek tedna, ki ga bomo objavljah v našem Tedniku. Izbira motiva je prosta. Poslani posnetki naj bodo v velikosti razglcdnicc. Razpis velja le za amaterje. Pogoji za sodelovanje: Na tie- objavljcni posnetek velikosti riiz- glednice boste na zadnjo stran prile- pili zadnji objavljeni kupoii našega Tednika in vpisali nanj svoj primek in ime, datum in naziv posnetku. V prilogi lahko po volji navedete tudi ostale podrobnosti. Posnetke bo ocenjevala komisija uredništva in najboljše bomo tudi objavih. Ko bo zbrano primerno število posnetkov bo naše uredni- štvo organiziralo razstavo vseh pri- spehh posnetkov. O tem kaj več boste zvedeli v prihodnjih številkah našega tednika. Dragi fotoamaterji, želimo vam mnogo sreče pri vašem delu! Uredništvo Edini izmed obrtnilcov Do torka, 19. septembra 1972/so z območja občine Ormož prispevali v solidarnostni sklad, namenjen za pomoč prizadetim po julijskih poplavah: občinska konferenca ZK - 40 din, občinska konferenca SZDL - 42 din, občinski sindikalni svet - 56 din in 1.000 din dotacije, občihsko sodišče Ormož - 511,00 din, gradbeno podjetje Ograd Ormož - 6.132,00 din, in Slovenija vino - obrat ,,Jeruzalem" Ormož - 20.230,00 dinarjev. Druge delovne organizacije in ustanove, med njimi tudi uprava občinske skupščine so sprejele sklepe o vplačilu pri.,pevka, le-to pa bodo opravile v prihodnjih dneh. Poziv o sohdarnostni akciji je občinski sindikalni svet Ormož poslal tudi dvaindvajsetim zasebnim obrtnikom s področja ormoške občine. Do torka se je pozivu odzval Samo delovni kolektiv kleparstva Edija Voljča iz Ormoža in v solidarnostni sklad prispeva! 350,00 dinarjev. jr ,,Špela, ko boš moja, ti ne bo nihče smel skriviti niti lasu na glavi!" „Joj, ah to pomeni, da ne bom smela hoditi k frizerju? " 16 STRAN TEDNIK — ČETRTEK, 21. septembra 1972] NEDELJA, 24. septembra: 9.40 Ptujski festival; 10.12 Kmetijska oddaja; 10.55 Mozaik; 11.00 Otro- ška matineja; 11.50 Mestece Peyton; 12.40 TV kažipot; športno popol- dnej 18.00 Po domače; 18.15 Močnejše od življenja; 19.50 Cik- cak; 20.00 TV dnevnik; 20.2 5 3-2-1; 20.30 Lice ob licu; 21.20 Kratek film; 21.30 Športni pregled; 22.00 Poročila. \ PONEDELJEK, 25. septembra: 9.05 Odprta univerza; 9.35 TV v šolif 10.30 Angleščina; 10.45 Nemščina; 11.00 Glasbeni pouk; 14.45 TV v joli; 15.40 Angleščina; 15.55 Nemščina; 16.10 Francošči- na; 16.45 Madžarski TV pregled; 17.50 L. Suhodolčan: Medvedek na obisku; 18.05 Risanka; 18.15 Obzornik; 18.30 Kremenčkovi; 18.55 Mozaik; 19.00 Mladi za mlade; 19.45 Kratek film; 19.50 Cikcak; 20.00 TV dnevnik; 20.25 3-2-1; 20.35 Veliki dan Berte L; 21.45 Kulturne diagonale; 22.25 Poročila. TOREK, 26. sej)tembra: 9.35 TV v šoli; 10.40 Ruščina; 11.00 Osnove splošne izobrazbe; 14.45 TV v šoh; 15.35 Nemščina; 15.55 TV vrtec; 16.10 Angleščina; 17.15 Madžarski TV pregled; 17.5 0 M. Kyber: Patentirani krokodil; 18.10 Risanka; 18.20 Obzornik; 18.35 Glasba in ritem; 19.00 Mozaik; 19.05 Iz sveta oblikovanja; 19.25 Radijske zveze v zdravstveni službi; 19.50 Cikcak; 20.00 TV dnevnik; 20.25 3-2-1; 20.3 5 Harry Munter; 22.10 Likovni nokturno; 22.20 Poročila. SREDA, 27. septembra: 9.20 TV v šoli; 11.00 Osnove splošne izobrazbe; 16.45 Madžarski TV pregled; 17.50 Vitez vihar; 18.15 Obzornik; 18.30 Jazz na ekranu; 19.00 Mozaik; 19.05 Od filma do filma; 19.20 Dežela limbe in metuljev; 19.50 Cikcak; 20.00 TV dnevnik; 20.25 3-2-1; 20.35 Mi med seboj; 21.35 M. Krleža; Leda; 22.35 Poročila. ČETRTEK, 28. septembra: 9.35 TV v šoli; 10.30 Angleščina; 10.45 Nemščina; 11.00 Francoščina; 14.45 TV v šoli - ponovitev; 15.40 Angleščina — ponovitev; 15.55 Nemščina — ponovitev; 16.10 Glasbeni pouk; 16.45 Madžarski TV pregled; 17.35 L. Suhodolčan: Zdravnik; 18.15 Obzornik; 18.30 Vsi vlaki sveta; 18.55 Mozaik; 19.00 Mestece Peyton; 19.50 Cikcak; 20.00 TV dnevnik; 20.15 Amster- dam: nogomet AJax: Independiente; 22.00 Vohuni, agenti, vojaki; 22.30 Glasbena oddaja: Ipavec; 23.00 Poročila. PETEK, 29. septembra: 9.30 TV v šoli; 11.00 Angleščina; 14.40 TV v šoli; ;6.10 Osnove splošne izozbraz- be; 16.45 Madžarski TV pregled; 17.40 Nastop zbora iz VVernigeroda; 18.10 Obzornik; 18.25 Naši operni pevci; 5 8.35 Gospodinjski pripo- močki; 18.5 5 Ekonomsko izrazo- slovje; 18.05 Sodobniki; 19.35 . . .; 19.50 Cikcak; 20.00 T V dnevnik; 20.25 3:2-1; 20.35 Strast pod bresti; 22.15 Kratki fUm; 22.30 Poročila. SOBOTA, 30. septembra: 9.35 TV v šoli; 5 7.50 Po domače na Loškem gradu; 18.15 Obzornik; 18.30 V deželi klobukov; 18.5 5 Obisk v živalskem vrtu; 19.20 Mozaik; 19.25 Na poti k zvezdam; 19.50 Cikcak; 20.00 TV dnevnik; 20.25 3-2-1; 20.30 Sabor narod- nih pesmi; 31.30 Pribočnik njegove ekscelence; 22.55 TV kažipot; 23.15 Poročila. GORIŠNICA 24. septembra: am. barv. TARAS BULJBA. LJUTOMER 21. septembra: am. barv. kom. MOJI OTROCI, TVOJI OTROCI, NAŠI OTROCI; 23. in 24. septem- bra: am. barv. film MOST PRI RE- MAGENU; 27. SEPTEMBRA: am. barv. film TA PREKLETI DONO- VAN. SLOV. BISTRICA 23. in 24. septembra: am. barv. film NOV OBRAZ V PEKLU; 27. in 28. septembra: fran. barv. film NOC ROPARJEV. PTUJ 21. septembra: am. barv. film MACHO CALLAHAN; 22. septem- bra: it. barvni film REVOLVE- RAŠI; 23. in 24. septembra: am. barv. Balada O DINGUSU MAGEE- JU; 24. septembra: ob 10. in 16. uri am. barv. film SAMOMORILSKI KOMANDOS; 26. in 27. septembra: fr. barv. film NICOLAS PHILI- BERT V VOJNI IN LJUBEZNI; 27. septembra: ob 20. uri am. barv. film ROMANCA KONJSKEGA TATU. IN ŠE KUHINJSKI NASVET LOVSKA ENOLONČNICA 5 dkg suhih gob, 10 dkg govedine, lOdkg svinine, 1 dkg moke, 3 dkg masti, 5 dkg čebule, J/2 kg krom- pirja, 1/2 dl kisle smetane, 2 kisH kumarici, 1 liter kostne juhe ah vode. Prejšnji dan namočene suhe gobe skuhamo. Na koščke zrezano meso povaljamo v moki, ga prepražimo na masti, na kateri smo prej prepražih čebulo. Nato dodamo gobe in na kocke narezan krompir, osohmo in zalijemo. Že skoraj kuhani enolonč- nici dodamo smetano in narezano kislo kumarico. HLADNA RIŽEVA JUHA ZVINOM Potrebujemo 10 dkg riža, sol, 3/4 1 vode, limonino lupino, košček cimeta, pest rozin, sladkor po okusu, 4 del belega vina ah jabolčni- ka, sok ene limone, en rumenjak. Opran riž zakuhamo v nekoliko slano, vrelo vodo, dodamo košček hmonine lupinice, cimet, rozine in sladkor. Ko je riž mehak, odstavi- mo, primešamo rumenjak. Ohlajeno juho postavimo v hladilnik. GOBE S SMETANO Jurčke (dodamo laliko .tudi hsi- čke ah kako drugo užitno gobo) pregledamo, ostrgamo kocene, raz- režemo na lističe in v vodi oplakne- mo. Na olju pražimo drobno nareza- no čebulo in ko ta na pol zarumeni, dodamo oprane in na pol ožete gobe. Solimo, popramo, dodamo zrno strtega česna, po potrebi prilijemo vode ah juhe in na slabem ognju dušimo. Ko so gobe na pol dušene, jih odkrijemo, da se nekoli- ko izparijo. Zgostimo jih z žličko podmeta, osvežimo s peteršiljem in prilijemo smetane. IŠČEM opremljeno ali prazno sobo v Ptuju. Slavko Erjavec, pri Valen- ku, Reševa 1, Ptuj. 6 ha POSESTVA (dovoz možen z avtomobilom), hišo in gospodarsko poslopje v Halozah prodam. Naslov v upravi. PRODAM skoraj novo 6-basno kla- virsko harmoniko. Naslov v upravi. PRODAM tovorni avto v voznem stanju. Ivan Cartl, Hajdina 103. KOMPLETNO otroško posteljico in stajico prodam za 200 din. Vprašaj- te Ciril-Metodov dr. 15/19. DVE POSTELJI z žimnicami, dva tapecirana vložka in dve nočni oma- rici prodam. Vprašajte Rogozniška cesta 30. PRODAM kombiniran otroški vozi- ček, otroško posteljico, tekače za spalnico in sesalec. Ivan Meznarič, Kidričevo 4. TRAKTORSKE BRANE, tridelne, kvalitetne, dobite takoj po 2.2 50 din pri Ediju Voljču, kleparstvo, Ormož, tel. 70027. PRODAM dobro ohranjeno spalni- co. Vprašajte pri Kolariču, Vičava - Kettejeva 3, Ptuj. SPREJMEM kmečko dekle za čuva- nje dveh otrok. Plača po dogovoru. Jakob Ferleš, Ul. Lackove čete 5, Ptuj (Nova vas). HIŠO in 17 arov njive v Hajdošah prodam. Vprašajte v Hajdošah 5 9, Hajdina. TOVARNA GUMIJEVIH IN KO- VINSKIH IZDELKOV TER SER- VISNIH DEJAVNOSTI „SIGMA" PTUJ, Rajšpova ul. štev. 13 išče v Ptuju VEC SAMSKIH SOB za krajši ali daljši čas za svoje delavce, to je člane delovnega kolektiva. Ponudbe je poslati na gornji na- slov najpozneje v roku 10 dni po objavi. FANTOVSKI BALONSKI PLAŠČ, podložen s krznom za 14 let in dekliški zimski plašč za 13 let, oboje skoraj novo, ugodno prodam. Vprašajte v Bevkovi ulici 3, Ptuj. KUPIM pralni stroj stare znamke. Naslov v upravi. PRODAM radio in dobro ohranjen osebni avto DKW, 1965 letnik. Sta- ne K^oflič, Mariborska c. 14, Ptuj. HOROSKOP OVEN: Tista oseba, ki ne more i; lokala, ni za vas, čeprav ste vanjo še zaljubljeni. Počasi boste ugotovili, kako prav imata oba sorodnika! Povabili boste tri! BIK: Ponosna simpatija ni več tako vabljiva, da bi nanjo računali V poznih urah se boste imenitno zabavali. Izkušenost se spet splača. Varujte se psa . . DVOJČKA: Skupaj bosta delali in denar štela. Skrivna ljubezen ne dela nikomur težav. Lepo zbrani družba vas obdari. Debelušna osebi izboljša svoje obnašanje in vas preseneti. RAK: Lepo sprehajanje; zanalašč boste šli po znanih stopinjah proti znanemu ,domu, ko bo šel nekdo domov. Četrtina poti do velikegi cilja je za vami. Zdaj bo vse hitreje, LEV: Prehod v novo družbo it nove navade. Dobrota pride iz dveli hiš iz ene pa nevosčljivost. Poi lesenih stopnicah hodite in upate ra bodočnost v ljubezni. DEVICA: Nekdanja želja se spe: oglasi sedaj v boljših okoliščinah. Veseli boste med znanci ob polni mizi. Prazne razdira sorodnik, pametno govori šef. TEHTNICA: Dobra pošta spreme- ni nedeljo in marsikaj, kar je v zvezi z ljubeznijo. Tisti, ki se zanaša m sorodnike ob vas izgublja. Iz mesti vam prinesejo čokolado. ŠKORPIJON: Obvestilo bo prišlo z enodnevno zamudo. Sedeli boste* naročju, poslušali in_ sklepali Omejitev, ki jo priporočajo zdrav niki boste sprejeli. Zlobni sorodniki! STRELEC: Vaše usmiljenje do mevžaste osebe se bo kmalji končalo. V nedeljo boste videli, kako se nekdo sili v žalost, ki se m« ne poda. Ne smete popuščati pr« važnimi odločitvami. KOZOROG: Dober odnos do družbe, denarja in žensk, s katerim niste v sorodu. Razvajena oseba vai samo še ta teden ovira. Domišljave« boste podkurili za večne čase. VODNAR: Eno uganko bost« razvozljali in eno znano osebo vzljubili. Nekje se dogovarjajo, kak« bi vas seznanili s tisto osebo, ki v® rada vidi. Lepša služba. RIBI: Za čustva poskrbita dv« osebi hkrati, prva z velik«' uspehom. Po kosilu v nedeljo s prične sproščena doba žara« priznanja in denarja. Doživeli bost primere nevzgojenosti. RIBIŠKA DRUŽINA PTUJ pri,redi v nedeljo, 24. septenil)ra 1972 ol) uri v bazenu O r e š j e MEDDRUŽINSKO TEKMOVANJE v lovu rib s plovceni za prehodni pokal Ribiške družine Ptuj. Tekmujejo tričlanske ekipe iii po- samezniki. Prijave tekmovalcev se sprejemajo od 8 do 8.30 v gostilni »NOVI SVET«. Vabimo ribiče k čim večji udeležbi. Obenem vabimo tudi prebivalce Ptuja, da si to zanimivo prireditev ogledajo. RIBIŠKA DRUŽINA PTUJ TEDNIK izdaja časopisni, zavod Ptujski tednik, Ptuj, Vošnjakova ' Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik: Anton Bauman, Izhaja vsa* četrtek. Tekoči račun pri SDK Ptuj, št. 524-3-72. - Tiska Mariborski tis^ Maribor, .Svetozarevska ulica 14.