-----    305    -----
Slovensko slovstvo.
Živali kmetijstvu in gozdarstvu koristne , s posebnim ozirom na zatiranje škodljivega mrčesa. Po drugem natisu Viljema Schleicherja izdala družba kmetijska kranjska.
Pod tem naslovom je ravnokar na dobrih dveh polah na svitlo prišla knjižica — res zlatega denarja vredna mladim in starim. Ministerstvo kmetijstva je to knjigo v nemškem jeziku živo priporočalo družbi kmetijski; družba jo je brala in našla, da je res velike hvale vredna, in zato jo v jezik slovenski prestaviti dala po g. Jan. Tomšiču, ki um6 kmetijske reči prav lepo po domače prestavljati. Življenje koristnih in škodljivih živali je v knjižici tako mikavno popisano , da bode gotovo vsak vesel, kdor si je iz nje zajel mnogo naukov. — Dobiva se v pisarnici družbe kmetijske po 10 kraje.
* „Opis iz zgodovine Trsta in okolice njegove11 je v 6. snopiču prišel na svetlo. Tudi ta snopič nam potrjuje, da smo resnico govorili, ko smo brž iz začetka priporočali to delo, s kterim je g. Godina Vrdelski
------    306    ------
pokazal, da je popolnoma kos predmetu, kterega se je lotil. — Kdor še nima te knjižice, naj si jo omisli; saj le 6 soldov veljd snopič.
*  „Slobodni Slovenec"  —  se  imenuje  neki tiskan
{>apir, ki je začel v Mariboru na svetlo hoditi kot pri-oga onemu listu, ki je bratranec ljublj. „Tagblattu" in se zove „Tagesbote fur Untersteiermark". Sram nas je, da tako pisarijo stavimo pod naslov „slovenske^a slovstva", al ker je tiskana v našem jeziku, ne moremo drugače, da jo omenimo iz zgodovinskega ozira. Tudi v Ljubljani je 1848. leta izhajati začel enake gore list „Pravi Slovenec"; al ker ga noben pravi Slovenec ni bral, šel je kmalu rakom žvižgat. Da mu je vrednik oni tiskar E. Janžič, ki je v tiskovni tožbi „Slov. Naroda" sodniji v obraz rekel, da slovenskega jezika kar nič ne zna, to ni cel6 nobeno čudo, saj za tako robo bi bil tudi dober tiskarjev hlapec.