PROSVETA
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE'
Uredniški in
MIT South UvBdak Am
OCflot oI hiklkitkBi MST South Uwndak Am
CtlCAQO to. ILL. PONEDELJEK« 11. MAJA (MAY 11). IMS vkled fat bi »ection 1103, Act of Pot 1. HIT, authorised on Juno 4. lilt,
Ameriške čete obkrožile japonsko vojaško trdnjavo
Enote desete armade dosegle uspehe v bitkah z Japonci v južnem delu Okinawa. Američani in filipinski gerilci zavzeli jez Ipo na Luzo-nu in potisnili v past več tisoč japonskih vojakov.—Avstralska in holandske sile prodrle do vzhodnega obrežja otoka Tarakana. Cung-king naznanil reokupacijo Fučova, kitajskega pristanisčnega mesta. Novi bombni napa« di na japonska mesta in industrijska srediiča
Guam, 21. maja.—Čete desete ameriške armade in pomorščaki so obkrožili Shuri, japonsko vojaško trdnjavo na Okinawi, in prebili japonsko linijo v južnem delu v več krajih, pravi poročilo iz glavnega stana admirala Chesterja W. Nimitza.
Ameriške sila polagoma dro-be odpor sovražnika v vseh sektorjih otoka. General John R. Hodge, poveljnik štijriindvajsfr-taga amerišlfcga armacjnega zbora, je izjavil pred časnikarji, da se japonska sila razkraja pod udarci.
Pomorščaki so pognali Japonce z utrjenih pozicij na zapadnl strani Shurija in jih zasedli. Ena ameriška pehotna divizija je okupirala strateglčne višihe na severovzhodni strani japonske trdnjave. Operacije ameriških sil na kopnem podpirajo bojna letala s bombardiranjem japonskih postojank.
Guam. 19. maja. — Ameriške čete so dosegle nekaj uspehov na fronti v južnem delu Oki-nawe v ljutih bitkah s Japonci, >da NaMia, fll&vns* mesto,.* trdnjava Shuri sta še pod kontrolo sovražnika. Enote dveh ameriških divizij ao zaaedle tri hribe v bližini Nahaja.
Admiral Cheater W. Nimitz poroča, da Japonci odločno branijo svojo bojno llhijo, ki ae razteza od Nahaja na zapadnem obrežju otoka dojJonabara na vzhodu. Dva JapAska bataljona sta bila uničena v -bitki z ameriškimi četami na fronti pri Asati.
Japonci so bili pognani s stra-tegičnega hriba v bližini Ase po ljuti bitki. Nekaj japonskih letal sc je pojavilo v ozračju nad fronto, a so bila kmalu razpršena. Nimitz ne omenja, koliko letal so Japonci Izgubili.
Manila« Filipini 19. maja.— Ameriške sile in filipinski gerilci so zavzeli jez Ipo, vir ene tretjine vode, ki prihaja v Manilo, in potisnili v past več tisoč japonskih vojakov. Japonci ni-■o razdejali tega jeza in prišel )e nepoškodovan v ameriške roke.
Filipinske gerilske enote pod Poveljstvom polkovnika Marcu-« AuKustina ao zapečatile vrzel enem koncu doline, v kateri » zbrane japonske sile, eme-riike čete pa ono na naaprotni «rani. Poročilo iz gUvnega sts-Kenerala Douglaaa MacAr-"»urja pravi, da se Japonci o-®upno bore.
Amen&ka pehotna divizija, £lere poveljnik je general ^r^nce Martin, je prodrla šest ¡¡"J daleč v centralni del otoka "•ndanaoja, zasedla Valencljo 'n dve japonski letališči. Tri 0'UKe ameriške divizije prodlra-o proti reki Manglml In drobe ^P"r japonskih til. MacArthur Pray>, da bo odpor sovražnika n" «m otoku kmalu zdrobljen. Avstralske In holandske čete 5rfidr1«' dO vzhodnega obrežja Tarakana. Vse važne t* i ria otoku so pod kon-£ " teh čet. Izgleda, da bo kmalu počiščen.
Kalkuta. ImSu. 19. maja.-£ 40 000 izčrpanih jamskih ^v beži v smeti Mtoul-bnt,; hj"nahaga mesu, pred »ndijskiml četami «L™*1* »HI 90 milj vzhodno KanKoone, glavnega burm-
Na ozemlju med Toungoojem in Promom v zapadnl Burmi se nahaja v pasti 12,000 japonskih vojakov. Obkroženi so popolnoma in v nevarnosti uničenja.
Čungldng, Kliajska, 19. maja
—Kitajske čete so za petami o-stankov japonskih divizij, ki be-že v smeri Paochinga, provinca Hunan, komunikacijskega cen tra. Prve kitajske čete so prodrle do točke, ki je oddaljena samo 15 milj od Paochinga.
Druge kitajske čete se vale proti Jangčiju, 40 milj severo-zapadno od Paochinga. Presekale so železnico Hengyang-Kvvelein.
Uradni komunike, objavljen danes zjutraj, pravi, da so kitajske sile reokupirale Fučov, pristaniščno mesto, iz katerega so se morale umakniti zadnji petek.
Washlngion, D. C« 19. maja. —Poveljstvo dvajsetega ameriškega letalskega zbora poroča, da je čez 150 bombnikov napadlo Tokio danes zjutraj. Ameriški letalci ao vrgli čez dva tisoč zažigalnlh In razstrelilnih Damo na loiijOTf imiusirijsKr predele, ki so porušile več tovarn In zanetile ogromne požare.
Drugi roji ameriških bombnikov so metali bombe na Nagojo, središče letalske Industrije na japonski celini, Osako in druga japonska mesta.
Novi napadi so bili izvršeni na japonske vojaške objekte In naprave na otoku Formozl. Rezultat napadov še nI znan.
Radio Tokio je ponovno posvaril ljudstvo na nevarnost s-meriške invazije japonske celine. Besednik vojnega ministra je opozoril japonsko ljudstvo, naj bo pripravljeno.
Nacizem bo Uvel, pravi Ley
Solnograd, Avstrija, 19. maja. —Dr. Robert Ley, vodja naclj-ske delavske fronte, ki je u-jetnlk ameriških čet, je dejal, da bo nacizem živel v Nemčiji. On je omenil avstrijske zastave, ki vihrajo v tem mestu, In dejal, da je med ljudmi, ki so jih razobesili, mnogo fanatičnih na-cljev. "Vedel sem, da bo nastal kaos po Hitlerjevi smrti," je rekel. "VI me lahko ustrelite ta ko j. Jaz bom ostal zvest Hitlerju in programu nacijske stranke. Poleg mene lahko po-bijete 80,000,000 Nemcev."
Juštični department odredil doportacijo Kuhna
Washington, D. C., 19. maja. —Juštični department je odredil deportacijo Frltza Kuhna, bivšega načelnika Nemško-eme-riškega bunda, nacijske organi zacije. Kuhn je nekdaj nagla šel, da bo postal diktator i Ameriki. Department je nazne nil. da bo Kuhn deportiran v Nemčijo kot nezaželjen tujec.
Obravnava proti Qaielinga oatoiena
Oslo, Norveška, 19. maja —Obravnava proti Vldkunu Quislin-gu, predsedniku bivše lutkarske vlade, ki je obtožen izdajstva, je MU odložena za nedoločen čas Avtoritete nleo razkrile vzrokov odložitve obravnave.
Jugoslovanska skupščina v Trstu
9 Diskuzije o ustanovitvi ljudskega tribiinala
Trat 19. maja. — Jugoslovani ao aklioall zborovanje splošne skupščine v tem mestu. Člani te to bili izvoljeni v zadnjih dneh z namenom restavriranja demokracije v Trstu, ki je postal sporna kost med Jugoslavijo in Italijo. Naznanilo o sklicanju zborovanja ne omenja not Velike Britanije in Amerike z zahtevo, da morajo jugoalovan-ske čete zapustiti mesto. i
(Brltska radlopostaja je citirale poročilo ameriške čaaniške agenture Associated Preaa, da je bila civilna administracija v Trstu Izročena skupnemu ekse-kutlvnemu odboru, ki ga tvorijo Slovenci in Italijani. Ta odbor je naznanil, da se bodo kmalu vršile avobodne volitve.)
Na skupščini je med drugimi govoril general Dušan Kveder, poveljnik jugoslovanske vojaška posadke v Trstu. Svoj govor je zaključil s vzklikom: "Naj dolgo šivi avtonomni Trst v okviru federacije demokratične Jugo-
Na zborovanju je<fcua razprava o ustanovitvi ljudskega tribunals, ki naj bi prevzel vodstvo Čistke v mestu. Skupščina je poslala telegrame maršalu Titu, msršalu Stalinu, predsedniku Trumsnu in pi^mlerju Churchillu.
Istočasno se je vršilo zborovanje jugoslovanske osvobodilne fronte v Gorici, ns katerem je bil izvoljen eksekutlvnl odbor. Poročilo pravi, da so partizani preprečili Italijanom formiranje bataljona, ki naj bi vodil odpor proti konskrlpcljl.
Socialistična vlada
v Holandiji
Člani delegacije omenjajo možnost
ftan Francleco. CaU 19. maja. —Člani holandske delegacije na konferenci Združenih narodov vidijo možnost socialističnega vodstva prihodnje holandske vlsde.
Člani kabineta Pietra Ger-brandyja ao resignirsll In s tem Izpolnili svojo obljubo, katero so dsll kraljici Vlljemlnl. Obljuba je bila, da bodo šli v pokoj ln,s tem omogočili formiranje novega režima, v katerem naj bi voditelji odpornegs gibanja proti nemški okupacijski alll dobili važne pozicije.
Socialist W. Drees, ki je igri! vsžno vlogo v holsndskem podtalnem gibanju v vojnem času, bo moitis nasledil Gerbrandyja kot predsednik vlade. Eelco Vsn Kleffens, zunsnji minister v sedenji vlsdl. ki je znen kot spreten dlplomst, bo najbrže obdržal svojo pozicijo.
Med delegstl petih velesil je prišlo do sporazuma glede ustanovitve odbore, ki nsj bi vršil funkcije svetovne zaščitne organizacije takoj po zaključenju konference Združenih narodov v San Franciecu. Zadevna resolucija je bila sestavljena in predložena bo delegatom v apre-jetje.
Odbor naj W tvorili reprezentanc štirinajstih držav, ki imajo sedeže v ekeekutivnih odsekih. Te drževe so Amerika. Velika Britanija. Ruaija, Kitajska, Avstrslijs, Brazilija, Kana-da. Čile, Mehika. Francija, Ce-hoelovskijs, Holandlja in Jugo-slavija. ,
preiskava proti nemsumu ad-miralumenitzu
Litti zah&vojo akcijo proti vojnim zlo-čintmm
KONFERENCA ZA-VEZNISKE KO. MISIJE
London. 19. maja. — Zunanji minister Antilop? Eden je razkril v parlamentu, da je blU odrejena prelsi^va proti nemškemu admiralu. Karlu Doenlt-zu, Hitlerjevemu nasledniku, katerega je Moakya označila za vojnega zločinca. Londonski listi poročajo, da je bil Doenitz aretiran.
Eden je podal izjavo o preiskavi proti Doenltzu pod pritiskom brltskega in ruskega tlaka, ki zahteva takojšnjo akcijo proti vojnim zločincem. Tisk zshteva kolektivne in individualne obravnave Jie samo proti nacljsklm gangežem, temveč tudi proti članom nemškega generalnega štaba«
Zunanji minister je zagotovil parlament, da i bo Hermann Goerlng kmalu postsvljen pred sodišče, da mu naloži zasluženo kazen. Dejal Je,^d« še nima Informacij, kje se eshsjs Joachlm von Ribbentrop, sunsnji minister v Hitlerjevi vladi, zaeno pa Je naglasil, de so bili storjeni koraki glede aretacije Rlbben-tropa.
Poročilo iz Copenhagna pravi, da je bil Kari Schnurre, trgo-vinaki veščak nefeUfkegs zunanjega urada, aretiran na Danskem. On se je nshsjsl v zadnjem marcu na Svedakem. General Albert von Ihne, bivši Hitlerjev tajnik, je bil aretiran v vili nekega ltaltyanskegs grofa v Rovertu. Pehotna divizija sedme smerlške armade je ujela Arthurja Oeiserjs, bivšega go-vernerja v Poznanu, Poljska, in genersla Helnza Reinefartha, poveljnika nemške posadke v Kueatrlnu.
Uradnik zavezniške komisije za kaznovanje vojnih zločincev je dejal, da bo na seji člsnov te komisije, ki se bo prlčels 31, maja, padla odločitev o proceau proti vojnim zločincem.
Emil Hacha, lutkaraki predalnik Češke in Moravljs, ki je podplssl pakt s Hitlerjem In mu s tem izročil Čehoslovskljo 1. 1939, je bil sretirsn. Poročilo o aretaciji je poslala iz Prsge v London ruaka easniška agentu ra Taaa.
Senat odobril zvišanje plač
Wsshlngton, D C., 19. msjs. —Senst je sprejel zskonskl ns-črt, ki določs zvišanje plač federalnim uslužbencem za šestnajst odstotkov. Načrt je bil poelan nižji zbornici, kjer bo tudi aprejet. Vojni delavski odbor je odobril zvijanje In Izjavil, da je v soglssju s programom stabilizacije,
1--
Francosko obrok je posejano z minami
Pariz, 19. meJs.-Francosko o-brežje od Dunktrka do španske meje Je posejano z nemškimi minami. Več it" ljudi je bilo ubitih, ko so stopili ns skrite mine. Francoski avtoritete so uposlUe rezoroŽane nemške vojake pri Iskanju in odatranjeva-nju min.
Truman obiskal bivšega driavsssga tajnika
Washington, D C, 19. maja. —Predsednik Truman je obiskal Cordelle Hulla, invšega državnega tajnika, ki se nahaja v mornaričnl bolnišnici v Bethea-di. Md. Razgovor med njima Je trajal M minut. Truman nI hotel razkriti predmeta razgovora.
Domače vesti
Osvobojen
Slickville, Pa.—Mary Repos jo prejela veselo vest od svojega sina Stanleyja, da je bil rešen iz nemškega ujetništva, v katerem ae je nahajal od 16. dec. 1944, in da je na poti domov.— Družina Louis V. Pirman je 5. msjs dobil krepko prvorojenko. Oče ln mati sta Člana društva 3T9 SNPJ ln upanje je, da postane tudi hčerka. Čeatitke!
Padel na Pacifiku
Wsukegan, 111.—Družina Mstt Slana je bila obveščene, ds je lani padel na Admiralakem o-točju njen ain Pvt Frank Slana. Pred dobrim letom je vojni d*| partment poročal, da je po£*i Šan od 15. apr., nedavno pa Js prišlo obvestilo, ds js bil ubit. Bil je član KSKJ, samoatojnaga društva in Eagles. K vojakom je šel prostovoljno novembra 1940 fh preko morja aprila 194». Poleg ataršev zapušča tri brate in dve aestrl.
Umrl na morju
Bssvsr Falls, Ps. — Drušins Thomss Pavllnlch js blls uradno obvsščsns, da je 10. jan, umrl na morju njen sin Nlcholas, atsr 21 let ln v službi pri mornsrlcl. Ta družina je že prej lzgublls drugegs slns v vojni in sts starša zdaj ostala brez otrok. Bil je član KSKJ.
Is Clevelaada
Cleveland.—Po dolgi bolssnl je umrl Matevž Debevec, star 73 let, doma iz vasi Rsdlek pri Bloksh, odkoder ja prišel v Ameriko pred 46 leti. Zapušča ieno, dva sinova (anega v vojni v Nemčiji), poročeno hčer, dve vnukinji, brata Andreja v Smlthfleldu, Pa„ ln več drugih sorodnikov.—V pondeljek Js v Colllnwoodu umrl Mirko Erde-lac, star 62 let ln doma iz Koprivnice ns HrvsŠkem, odkhder js prišel v Ameriko pred 32 leti. Tukaj zapušča Ženo.—Med 26 ClevelsndČsM, ki so btll osvobojeni ip nemškegs ujetništva, sts tudi dvs slovenska fsnts: Sgt. John Verhovnik ln Pfc. Ed-wsrd F. Hočevar. — Frank M. Kaatelic je bil . po 50 msssclh službovanja Čsstno Izpuščen Is armade. Preko morja, v Afriki ln Italiji se je nshsjal 28 ms-secev.—Iz bolnišnice se je vrnil domov Joseph Furlsn, ki-Je bil operlrsn ns želodcu.
Avtna unija odobrila načrt
Thomas priporoča takojšnjo produkcijo avtomobilov
Washington, D. C., 19. msjs.
—Unija združenih avtnlh delavcev, včlsnjlns v Kongresu Industrijskih orgsnizsclj, je odo-brlls načrt odbora vojne produkcije, ki določs produkcijo 200,000 novih svtomobllov v tem letu.
R. J. Thomas, predsednik unije, je po konferenci s člsnl odbora, priporočal takojšnjo produkcijo avtomobilov, kar nsj bi odvrnilo odalovitve delavcev. Ns sestsnku s časnikarji je dejal, da je bilo že več tisoč delavcev odpuščenih, ko je vladni odbor preklical naročila glede produkcije bojnih letel, tankov in vojaških motornih vosll po zaključenju vojne v Evropi.
"Začudil sem se, ko sem bil Informirsn, ds nobena vladna agentura nima Jaanega programa glede odvrnitve brecpoaelno-atl," je rekel Thomaa. "Vojaške avtoritete ao nam povedale, da bo čez 100,000 avtnlh delavcev izgubilo zaalužek v tem letu. Velike tovarn« v Willow Runu pri Detroitu bodo odslovile 41,-000 delavcev v prihodnjih tednih, ker ao bila naročile za produkcijo bojnih lets I preklicana "
Thomas J« naglasil, da bi morale vladne agenture posvsčstl večjo pozornost problemu brezposelnosti, ki pride v čaau preureditve induetrlj, ki so udeležene v produkciji orožjs, ze produkcijo civilnih potrebščin.
Stalinova izjava o poljski vladi
Formirana mora biti na podlagi sprejetih resolucij
London. 19. maja. — Radio Moakva poroča, da je Stalin podal Izjavo, da ae poljakl problem ln formiranje nove vlade lahko rešlts le ns podlagi resolucij, sprejetih na konferenci "velike trojice" v Jalti ns Krimu. Sov-jetaka Rualjs se bo držala teh resolucij.
"Moje mnenje js," pravi Stalin v Izjavi, "da ae poljsko vprs-šanjs mors rešiti na podlagi do-aeženeKa sporazuma med zavezniki. Treba je izpolniti naaled-nje pogoje:
"Kadar bo poljaka začasns vlada reorganizirana, mora zavzeti obliko narodne enotnoati na isti nsčin kot v Jugoslaviji, kjer Je bil svet narodne oavo-bodltve priznan kot jedro enotne vlade.
"Sovjeteka Rusija hočs prijateljsko poljsko vlsdo, ne pa tako, ki bi tvorila aanltejskl kor-don, naperjen proti Sovjetski uniji. V poljsko vlado morajo priti ljudje, ki imajo tesne zveze z ljudstvom.
"Aretacija šestnsjatih Polja-kov, katerih vodja je gensrsl Okullckl, notorlčnl rszkolnlk, nI V nobenem oslru povezana s vprsšsnjem preosnove poljske začasne vlsde, TI so blU srstl-ranl na podlsgl zakona, ki je bil uveljavljen v interesu zaščite sovjetskih srmad. Sllčsn sakon Ima Velika Britanija v Interesu svoie obrambe, i , "Poljake so sretirsle sovjetske vojailie avtoritete dogovora e do. Poroči Is dstl Poljaki povabljeni v Rusijo v svrho pogsjsnj, ao nereanlčna. Sovjetska vlada se ne bo nikdar pogajala z elementi, ki ao ogrs^ Žali zaledje ruskih armad."
»rUete na podlagi ataano poljsko via-
, da so hill pri za-
Nova japonska mirovna tipanja
Ponudbe niso uradnega značaja
VVsshlnfton, D. Cm 19. msjs.
—Japonci ao po razpuatvu Im-perljake zveze, fašistične stranke, obnovili tipsnjs zs sklenitev miru. Vodja te je bil premier Suzuki ln ustsnovljens js blls 1. 1940 pod vodstvom vojsšks klike, katera Je odgovorna zs zs hrbtni napad na Pearl Har-bor,
Uradni krogi v VVashingtonu ignorirajo poročila, da Je prišla ponudba glede kapitulacij« Ja-ponake ln ds so Jo zavrnili, ker nI bila v soglasju a formulo brezpogojne kapitulacij«.
"Tska poročila so bodo po na v-IJsls," je rekel pomožni vojni tsjnik Pstterson. "Jaz jim ne verjamem, možnost pa Je, ds bom presenečen."
V diplomatičnlh krogih ae o-paža in naglaše neuradni značaj japonaklh tipanj. TI vedo, da Japonski agenti In induatrljd Iščejo luknje v formuli brezpo-gojne kapitulacij« In prihajajo na dart s ponudbami br«z uradne podpor«. Amerlšk« avtoritete niso doalej našle trn ničesar, ki bi sličllo legitimni ponudbi, ns kater« osnovi se bi Ishko pričela pogajanja. Ponudba bo morala priti na bazi brezpogojna kapitulacij«, drugač« n« bo u-pošte vena.
Mnogo !zm«d teli n«uradnlh mirovnih tipanj j« prišlo v VVashington Iz nevtialnih držav. Ameriški svet ustanov« ra zu* nanj« odnošaje pravi, da j« formiranj « nov« Japonak« vlad« potlanllo v oepr«dJe kone«rva-Uvn« elemente, ki a« ogrevajo za akl«nitev miru. TI «l«mentl so apoznall, da a« odpor ja|mn* akih ali atalno krha pod udarci. Japonski krogi ae boje vatopa Rusije v vojno, odkar j« aovjet-ska vlada preklicala prijateljski pakt
JUGOSLOVANI IN ANGLEŽI NA STRAfi V TRSTU
Potrebščine za zavez• niike sile prihajajo v luko
TITO QDGOVORIL AMERIŠKIM AV-TORITETAM
Trat. 19. msjs.—Brltske čete ln Jugoslovsnskl partizani skupno strašijo važna poslopja zdaj, ko je spor glede kontrole mests postal zadeva diplomacija.
Napetost, ki je nastsls, ko so jugoalovsnake čete vkorakale v Trst ln ga zaaedle, se je polegle. Izgleda, da ata noti, kateri sts Velika Britanija ln Amerika naslovili msršalu Titu, rssčlstlll ozračje. Potrsbščlne zs zavezniške sile v severni Italiji prl-hsjejo v tržsško luko bres oviranja.
Tanki, ki ao ae nahajali na meatnem trgu, ao bili odstranjeni, Partizani drže mestno hišo ln v okolici prevlsduje mir. Kmetje Iz bližnjih krajev vozijo pridelke v Trst ln jih prodsjsjo prebivalcem.
Naslčevsnje prebivalcev je še vedno problem, toda upanje je, ds bo rešen, V krsjlh na ae-vernl ln zapadnl strani Trsta sa Je situacija Izboljšala po umiku Titovih čet s ozemlja na sapadnl strani reka Soče, katero so le četa usedle pred enim tednom.
Ameriška čete so blokirale cest« v več krsjlh pri Oorlcl, ko je maršal Tito odredil umik ju-gosl«venakih id Is pokrajin ns zapadnl etrani Soče. Brltsfte vojsške avtoritet« pravijo, da se Titova odredba glede evskuscl-je čet polagoma Isvaia« Titove sile še vedno kontrolirajo Trst, Gorico in drugs mssta na Istr-aksm polotoku kljub navzočnosti brltsklh ln smsrlških čet.
Amerlšks čete so ustevlle partizane in vozova, nstrpana s plenom. Večino mad onimi, ki so prišli na vzhodno strsn reke Soče, so tvorili člani brigad« itslljsnsklh komunistov Gsri-bsldij«ve divizij«, ki sledijo Titu.
Belgrsd. 19. majs.~Maršal Tito je v odgovoru ameriškim sv-torltetam, ki ao protestlrsle proti jugoalovsnskl okupscljl Celovca, sugsrlrsl, nsj jugoslovsn-sk« čete ostanejo na Koroškem, pridejo pa naj pod povsljstvo britskega feldmaršala Alexandra.
Danski parlamanl potrdil pogodbo
<¿o))enhagen, Dansks, 19. maja.*-!'ar lumen t Je aoglasno potrdil pogodbo mod Dsnako ln Am«rlko, da sl«dnjs dobi mor-nsričn« ln letalsk« bsze ns Greenlandljl. Pogodba Js blls skl«nj«ns pred nekaj mes«cl. Parlament J« tudi razv«!jsvl! vse proti komun lat Ičns zakone, Ta akcija j« bila g«ata prijateljstva me<l Dansko in sovjetsko Rusijo.
Apel na Trumana za intervencijo
C! lica g o, 19 msjs,—Ursdnlkl organizacije transportnih kom-psnij so ap«l!rali ns predsednika Trumana, naj poseš« v stavko voznikov tovornih avtov, ki J« ustavila pr«voz šlvll ln voj-n«ga materiala V stsvkl, katero J« oklicala neodvisna unija, j« zavojevanlh čez 7000 voznikov
Danska delegacija na poti na konferenco
Copenhag«n, Danska, 19. majs. —Danak« delegacija je zapustila to mesto in odpotovala na konferenco Združenih narodov v Sen Franciecu. Načelnik delegacij« j« Henrik Kauffman.
PROSVETA
PROSVETA
THE EN LI G HT EN MENT
GLASILO M LASTNINA SLOVENSKE NARODNE
JEDNOTE
Oryea «I	pubiUhod by Sioeena
Rm^bIm so ZAtuim— drtmw (iseea «« M«. I3SS m pol Ieta. %IM se émt rt Mi ss I Cook C«.. 17AS u c«U> Isto. S3.?» ss pol loto; sa
•«bKriptto» r«iOM tor the Uaáto* Ceooda UN por fea*. Chicage and toroif» eoM«teiee SSOO por 700«.
Com oflaaee po dogorom—NahupM Npiiif to .. ¿)mmko* ae ao rr»¿o)o. RofcopM liieren» vmMm (Miss, ¿ramo. potmi itd.) «o eraeje pošiljatelju lo » alošaju. «S Ja
Aifwiidrf rolo» o« < •ud unsolicited articles will no« bo retara •ocb as »torio», ptoTs. poems, will bo by sell addressed aa4 «
Naslov aa eso. kar tana stik s ;.....
PROSVETA USJSê So. Lawndala Ars« Chicago 23, IMnote
MEMBER OF THE fEOERATED
RAZNI KOMENTARJI
CaateM. O.—Vse jc starem kontinentu ... Le tu in Um se sliši pritožbe kakega gangsterja v maršaiski uniformi, ki se pritožuje nad svojo usodo. Kako kruti in zverinski so bili ti junkerji! Enako naj bi končali!
e
Prepirljiva Irska, posebno De Valere in njegova žiahta južne parcele, sta dobila j ako hladen j poklon v nedeljo, 13. maja, od britskega ministrskega predsednika Churchilla. V svojem govoru je dregnil ono, ki raje služi gangsterjem kot pa poltenim namenom.
Ako bi dal De Velera Angliji ne razpolago južne prista -
u	. u , . „r nišča v začetku vojne, ne bi to-
Po zbegan t logiki nekeg« »loven»kega urednik^ faje c«	„gl«iUh „ornar-
p«Ul (po»tala?) velik "r-r-revolucionar," « v nek< n«recn, de-	*
ieli dan« "MWi" ooi ljudje ki«, «pet let jobM v	> 7S2E2 ocean,. Se-
podzemski armadi proti nacijskim barbarom. In "fašisti" so zato. ker ae branijo domačih in tujih totalitarcev. Res ni čudno, če je svet Uko zmešan; toda če ga bodo učili Uki svetovni politični "stiokovnjski," bo še bolj na glavo poaUvljen. Naj še omenimo, da je znanje toga slovitega urednika Uko globoko, da Berlin dosledno piše—Bero!in ! Podobnih krilatic kar mrgoli.
* *
Pri nekem drugem slovenskem listu "svetovnega slovesa" (seveda v metropoli) pa uredniki In njih farovški pomočniki kar spati
Glasovi iz
naselbin
Nehaj z domačega vrta
ne morejo, kajti vso Slovenijo in vso Jugoslavijo bo pozobal— HUDIČ. Seveda BOLJftEVISKI hudič. Jojmene, kaj bo?! Sam Lucifer je prišel z VJfcmi svojimi pomočniki v nesrečno Slovenijo, sploh v vso Jugoslavijo in pričel širiti svoje SaUnske nauke.
NI dovolj, da so ti Hudičevi partizani porušili vse one cerkve in farovže, katere so naciji in domači klerofašistični brambovci spremenili v svoje trdnjave in kasarne, marveč so zdaj baje pričeli odpi avl Jati tudi obvezen krščanski nauk v šolah, zapirati samostane— seveda kolikor jih niso razdejali—-nune in menihe pa menda spodili na delo. Se več! Ti Hudičevi partizani nameravajo ločiti tudi cerkev od države! To je pa že preveč—mogoče tudi "več kot preveč"!
*
Rušenje farovžev in cçrkva, v katerih so se zabarikadirali bra-nitiljl Hitlerjevega reda In svete katoliške cerkVe—vse to je sigurno nsjvečje lopovstvo. Partizani bi se bili morali teh svetišč, katere so dobri nsci-katoliki spremenili v oborožena gnezda, na široko ogniti. Ampak ti poslanci Belcebuba se niso zmenili za Božjo kazen. Res jojmene, ksj bo s takim narodotp, ki se ne boji niti Božje kazni?!
$v slabše pa je, če se posjaruù samega Satana spravijo nad samo-sUne—nad svete menihe ln nune in fajmoitre ln kaplane, ell pa celo nad škofe, ki so prisegali, zvestobo Hitlerju in tretjemu rajhu, ria drugi strani pa molili za Mussollnija In njegovega zaveznika v Vatikanu. Pravimo, da ni hujšega kot če partizani, navdahnjeni od samega Boljšcvlškega SaUna, skušajo očistiti samosUne in fa-rovže in škofije naclfašistlčne nesnage, ki jc bila pripravljena vdi-njati sveto vero Hitlerjevemu redu in prodati svoj narod za 30 srebrnikov.
fte stokrat slabše pa je, če ti poslanci Satana pravijo, naj bo učenje krščanskega nauka, muslimanskega korana eii pravoslavnega katekizma prosta zadeva vsakega (Misamcznega Jugoslovana, cerkev pa ločena od države.
"Premislite, ljudje božji! V 'komunistični' Sloveniji, trdnjavi naše sv. cerkve, ne bo nihče več prisiljen učiti se katekizma in krščanskega nauka! Nihče več ne bo prisiljen hoditi v cerkev! Cerkvene poroke ne bodo več obvezne! Država ne bo več podpirala cerkve In njenih Kristusovih namestnikov! Vse breme v zvezi s podpiranjem cerkve fh dušnih pastirjev bodo morali nositi sami verniki, naši ubogi katoliški bratje in sestre ..."
Tsko čltamo v rnetropolskem listu "svetovnega slovesa."
*
Je res hudo—ali bolj podomače: "Je res hudič!" Vse naše najgloblja simpatije »o na strani teh revežev. Strašni dnevi so zanje napočili. Huda boljševiška mota jih tlači podnevi ln ponoči. Kaj bo s Slovenijo, z vso Jugoslavijo, če bo cerkev ločena od države; če se bo vsakdo lahko poročil nu aodišču; če za otroke v šolah ne bo več obvezen krščanski nauk, mohamedanakl koran, pravoslavni katekizem, etc. etc.; če bodo verniki morali sami vzdrževati, svoje cerkve ln šole, sami skrbeti zs dušne pastirje ln menihe ln nune in škofe ln svetnike .., Res bo vse Hudič vzel!
Vsa to stvsrl so sicer del ameriškega sistema, del ameriškega življenja. Žt» res. Ampak kur Je dobro za Ameriko, v kateri se )e tudi katoliška cerkev tazvllu v največjo versko ustanovo, v največji In najbogutejši cerkveni biznls, nI dobro zs Slovenijo, ni dobro za Jugoslavijo sploh za nobeno državo! Cerkev bi morala Id ti del države In obratno, kakor Je bila dolga, dolga stoletjn. Vsakdo bi motal iti k spovedi, vsakdo hoditi v cerkev, vsskdo zajemati učenost le v katekizmu, vsakdo »e poročiti v cerkvi In |i dajati Petrove novce, vsakdo bit! krščen ln cerkveno pokopan, vas kdo živeti le za "oni avetVda te nu tem svetu lažje obirajo in
izkoriščajo gospodarji v fraku in talarju . . .
*
Ubogi Slovenija! Uboga Ju««>slavija!, če res dobi versko svobodo^ približno Uko kot jo Imamo v tej deželi. V tej svobodi se rteor dobro počutijo tudi visok» in majhni dušni pastirji s lajiki vied. ki lahko svobodno molilo svoje»** llogs, lahko avobodno grade cerkve in samostane in ftupnlščs in svoje šola. Ampak v stalim kraju naj bi vse oetalo po starem. Ako ne, bi bil tudi Hitlerjev "novi ted" boliš* od—Satanskega boljševizma! Sigurno pa bi bil boljši, sploh najboli idealen tak red, taka veraks "svoboda" kot jo je zadnie dni razglas»! šnanski klerofašiatični krvnik Frank« Kot sto gotovo še čitali ali slišali, je Pranko osrečil ftpance s "popolno versko svobodo." toda le v okrtvu rimskokatoliška cerkve! Tske "verske svobode" bi bil* veseli tudi našt klerikalci—sploh klerikalci vsake narodnosti,
Nsm se nekaj sanja, da si ljudje okrog "svetovnega dnevnika" pulijo lasa tudi is nekegs drugega razloga Ce bo v starem kraju cerkev res posUvljeita ns laatne noge, odtrgsna od vladnegs korito, pri katerem se je redila kot debels svinja dolga stoletja, bodo na katoličane v tej deželi prihajati apeli za denarno podporo rs vzdrževanje cerkve v Jugoslaviji In tako bo manj denarja za slovenske-~4n pravoslavne— župnije tukaj. Zato tudi toliko grm as nja v klerikalnem in tudi pravoslavnem taboru proti "boljševizmu" v starem kraju
binah Atlantskega oceana verna Iraka pa se je izkazala bolj prijazna svoji sosedi Angliji
Kristjanska dogma vedno poudarja humanitarnost in toleranco, tega pa ne dobiš na Irskem med katoliško in protestontov-sko frakcijo.
e
Leto 1941 je na bregu Rokav-skega preliva stol državnik in gledal v razburkano valovje. Na ulicah Londona pa se je zopet slišalo ječanje siren ambulanč-nih avtomobilov. Po ulicah so padale Goeringove bombe tei ubijale rojake tega neomajnega državnika VVinstona Churchilla.
Churchilla je vzelo precej časa, preden je prepričal osUli svet o nevarnosti evropskih in orijentolskih gangsterjev. Morda bi bila smrt boljša kot živeti v Uko kritični uri. Ako bi ti gangsterji modernega časa uspeli ter premagali osUli svet, bi se pričela za vsa ljudstva moderna sužnost, ki bi potisnila zgodovina krutotva in galej na zadnjo stran.
e
Osebno, politično in versko prepričanje je postranska zadeva, kadar srečaš moža ali ženo, ki sU za seboj pustila delo v prid sreče, svobode in tolerance. Naj še dolgo žive možje, ki so rešili zemljo in morja pred modernimi pirati. Tisti, ki so se pa obračali po vetru ter tipali na os osišča, naj padejo na smetišča!
•	o
Pričela se je karavana, toda ne karavana kamel v puščavi, ampak karavina modernega brodovja. Nešteto naših mladih fantov se vrača domov preko hladnih valov severnega Atlantika skozi Panamski prekop v valove ogromnega Tihega oceana.
Tam na orijentu in na celini Azije, kjer udarjajo gorki valovi Pacifika s tokom Arktika, čaka še ogromno delo na naše fante in so borce drugih narodnosti. Vi, oceani, ogromne« so vaše meje in strahotne vaše globine! V temah teh globin počiva nešteto hrabrih mornarjev in drugih
dobrin. Vaši razburkani valovi se bodo unnli in vaše globine nasitile Ttadi podvodno piratstvo se bo gpnaknilo iz vaših globin in na vasi ogromni površini se bo pričelo ivljeoje miru in dobrin.
NADALJEVANJE
O.—Oj, U preslica, koliko mi je nakopala, ali kljub temu jo ljubim
Prejel sem precej pisem radi preslice. Mnogim ni poznana, ko pa jo vidijo, pravijo, da so jo poznali v stari domovini. Neka tu rojena članica me je vprašala, kako ae rastlina imenuje v angleščini Angleški slovar pravi: "Equiaetum (ekwisitum) a widely distributed genus of rush-like cryptogamous plants, especially those known as horsetails or scouring-rushes. A bristle."
Das i sem že opisal, kako se mora ravnati z njo, me le vedno vprašujejo, prav tako, kakor da bi bil v tem biznesu, Naberi jo, posuši v senci, da ne izgubi moči, skuhaj iz nje čaj in ga spij vsaj tri velike kozarce na dan. V nekaj tednih se boš počutil bolje, ako se boš ravnal po teh navodilih. Seveda, alkoholnih pijač ne smeš piti, kar ti bo povedal tudi vsak zdravnik, ki to ma resen namen ozdraviti.
V stori domovini, v okolici Ljubljane, so imenovali to rastlino tudi "žabčija", ker raste če-stokrat blizu močvirja. Naziva-jo jo tudi konjska mrva, ker je podobna konjskemu repu.
Neki rojak'bi rad vedel, zakaj so oni, ki so šli v Rusijo, zopet nazaj priili. Zato, ker ni vse zlato, kar se sveti. Ameriška goveja ali telečja pečenka je veliko okusnejša kot sovjetoka ribja juha. Rusija je za Ruse dobra, ker so jcunavajeni, ni pa za Američane, ki so navajeni na kaj boljšega^ Sicer pa sem se zadnjič zmotil, ko sem zapisal, da so šli .trije v Rusijo, kajti bilo jih je pet.	Mjl
Dotični dopisnik tudi pravi, da je bil avstrijski vojak in pozneje ujetnik v Rusiji in sedaj nam hoče pokazati alovanstvo sovje-tov. No, saj to ni nič novega za nas, ki poznamo slovanstvo Cesar Franc Ješef je izgubil vojno, ker je imel jako slabo vojo štvo. V svoji službi je imel ludi dobrega vojaka Švejka, kateri je tudi bil ujetnik v Rusiji. Skoraj vsi so bili ujetniki, a nihče ni maral za slovanstvo in sovje-te, kajti komaj so čakali, da so prišli v Ameriko, ker v slovan-t ki državi ni. vse zlato, kar* se sveti, In prav Uko se ne cedi med za vsakim vogalom. . |
Da, tukaj se večkrat dogodi, ia |e sedem «labih let, nato pa pride sedem dobrih in imamo dovolj piva, žganja, šunk in po-Vce. Lahko prepevaš po slovensko, prirediš igro, svobodno moliš, kolneš itd. Vse je dovoljeno v tei deželi demokracije. Well, prijatplj Alojz Pire, ti
vedno bežali, mi pm vražnika in tako amo tudi iz-podfaUi velikega sanjača, ki je sanjal o veliki Nemčiji, a da pravijo, da je izvršil samo-, nekaj, kar je on priporočal
PONEDELJEK, 21 Maja
r

RrodaUlke v veletrgovtal R. H. Mac y Co. v New Torke so sa pealuitla nove metoda sa tsvojevaaje me sd noga povUka R « « » u • se agitadlo mad odjemalci la dosegla svtšanle. Orgaalstraae ae V an!)I trgovskih pomočnikov CIO. SUka kaše unijehaoa urad nike la aekaj deklet s letaki, katere so delila mod
Čitali smo, da ae je končno svet zdramil. Res? Šele? Jaz pa sem mislil, da je bil veliki oče v Beli hiši, ki ga je pred kratkim poklicala ba|e lana v večna lovišča, zdramljen že pred več leti in je bil slutil, kaj prihaja. Strela fcgja, saj smo razumeli, kam ga vodi njegov cilj. Pod njegovim vodstvom smo prikorakali tja, kjer so se gro-zodejstva začele in sedaj so ustavljena.
Zakaj niso smariiki listi poročali o Rusiji to, kar poročajo danes? Ali menda ne zato* ker so Slovani? Saj vendar niso samo Slovani ruski državljani. Poročali niso zato, ker sovjeti ng dovoljujejo ameriškim poročevalcem v svojo "demokratično'* državo in Uko ne morejo o neki stvari poročati, ako je ne vidijf sami. Well, fantje, vi boste morali iti v Sovjetsko Rusijo in Um priboriti svobodo govora in tiska. Saj še ubogi Molotov ne sme storiti nobenega koraka, ne da bi poprej vprašal Jožeta SU? lina, če sme storiti to ali ne. Da» najbolje je, da pojdete v Rusije in Um priborite to, kar imate tukaj.
Ameriki ae moramo zahvaliti, da ni danes, podjarmljena Rusija in druge slovanske dežele. Ameriška produkcija je rešila svet. To dobro ve tudi Jože SU-lin in je javno dal priznanja ameriški produkciji. Torej, v<d oni, ki ste za sovjete, posnemajte Stalina in recite: "Thanks to American production that saved us from hitlerismi"
"Ali boš odgovoril tistemu, id je dejal, da se ne bom povzpel , tako visoko kot Hitler?" me j« vprašal neki rojak. Nič mu ne , bom odgovoril, ker se ne izplar (ča. Pozdrav vsem mojim kolegom in Judi "Big" Tonyju.
Frank Barblč.
TO IN ONO West Mlddlaae», Pa^-Nekate-
rim ljudem ni nikoli prav. Ko je neka babura iz Sharona zvedela, da je umrl predsednik Zedinje-nih držav Roosevelt, je pokleknila na dvorišču, se ozrla proti nebu, poljubila zemljo, nato pa se zahvalila Bogu, da je umrl Roosevelt in zaeno izrazila, da bi ga moral hudič k sebi že poprej poklicati. Taki so ljudje! Kaj hočemo,
V okraju Palm Baach. Fla« Je skupina unijskih pleskarjev bra, Plačno prebarvala sirotišnico aa pohabljene otroka.
bolj Unko . . ." sva se pogovarjala. Na tem mestu izrekam družini pokojnega Gradišarja globoko sožalje.
a Kakor sem že omenil, smo se 27. aprila peljali po opravkih v Cleveland. Tam smo dospeli že ob desetih dopoldne. Najprej smo šli zajtrkovat v gostilno Hribar in ShusUrsic, potem pa po opravkih za Slovenski dom. Po delu smo obiskali tudi Slovenski narodni dom na St. Clair ave., prav Uko gostilničarja Pet-kovška, družino Perše in Fab-jančič. Najlepša hvala za prijaznost in smotke, Joe.
Ko sem se 2. maja peljal z nočnega dela, sem se gredoč
so zdravi Naša družina pa ne pozna nikogar izmed njihovih sorodnikov ali prijateljev, zato pošiljam imena dotičnih Prosve-ti za objavo.
Sledeči so bili osvobojeni od ameriških Čet, s katerimi se je seznanil moj brat John: Marije Meze, doma iz Vrhnike ob Potoku, št. 22, pri Ljubljani; Marija Skorjanec, katera ima mater nekje v Zedinjenih državah; Jože Kukovec, Rožna ulica 26 Ljubljana.
Frances Mesec.
PRISPEVKI ZA JUGOSLAVIJO
_____________ ____ _ ___ Eaat Helena. Mont. — Naša
usUvil pri moji omoženi hčeri Podružnica št. 28 JPO-SS je tu-
Zagar. Ona mi je vsa vzhičena di letofi zbrala nekaj denarja u
povedala, da sU bili tisto jutro staro domovino. Zbrali bi goto-
na dvorišču dve srni in en sr- Vo več» toda "«kateri voditelji
njak. Ko je Jack stopil ven, da 50 P°P"«tiU in prenehali delati
žre na delo, so se splašile in ena fa .orf?anizacijo, katero so od
se je zagnala na sosedovo veran-l . '? 8 navdu&njem M-
do, nato se zaletela v vraU, pre- pinUi' To Je	vPliva,° na
Kila u™	„roU onil posamezne podružnice in mnoge
bila šipo, nato pa preko sobe v jedilno shrambo, kjer je zopet razbila šipo in skočila na prosto. Kar nisem mogel verjeti, da je resnica, toda ogledal sem si škodo, ki jo je naredila srna in se prepričal, da so srne resnično obiskale Sharon. Srne so namreč prišle na obisk k lovcem ... O. tem obisku je poročal tudi sharonski časopis.
Anton Valentin&č.
nm¡
ZADEVA JETNIKA BOWERSA
St. Lotila. Mo*—Kdor daruje kaj za kakšno stvar, je upravičen vprašati, kako stvar napreduje. Prejel sem nekaj pisem, v katerih me rojaki vprašujejo, kako je z jetnikom Joevom Bowersom.
so prenehale z aktivnostjo. Škoda, da so nekateri glavni uradni-ki pri JPO-SS Uko nestalni. Ni vredno, da bi o teh stvareh sedaj razpravljali, rečem pa, da je bila organizacija JPO-SS že prej ranjena, predno se je pričela dobro razvijati.
Darovali so sledeči: Anton Mihelcich $20; po $5: Frank Hrella, Frank D. Sasek. Jack Skof, društvo Lovec 143 SNPJ, društvo sv. Cirila in Metoda 45 KSKJ in društvo sv. Alojzija 43 ABZ, osUli, po številu šestnajst, pa manjše vsote. Skupaj $72. Najlepša hvala vsem darovalcem!
Josepfa M. Sasek. tajnik in blagajnik.
Obljubil sem, da bom v javnosti poročal, kako bo izpadla .	njegova zadeva. Njegova proš-
jih je mnogo, katerim ne more nja za pomilostitev bi imela pri-ne Bog in ne hudič ustreči, pa Iti pred poroilostitveni odbor 10. če bi jim same piške serviral I gpriia. Čakal sem in čakal ob-na krožniku., Leta 1906, ko «emjvestila od pomilostitvenega od
živel v Pueblu, Colo., sem prvič volil in potem skozi naprej, vendar pa moram reči, da ni v tem času še noben predsednik toliko dobrega storil kot Roosevelt. Ko sem čul, da je umrl, sem kar.ob-sUl In dejal: "Prehitro, dost. prehitro je umrl!" Skoda, da ni živel vsaj še eno leto in uredil povojne razmere v prid naroda, kajti pri takih ureditvah je treba dobrih, poštenih in razumnih mož. O Rooseveltu lahko z mirno vestjo rečemo, da je imel vse te vrline.
Ko smo se v petek, 27. aprila, peljali proti Clevelandu po opravkih za Slovenaki dom Sharonu, smo se mimogrede ustavili v Warrenu, O., kjer so imeli mrliča in so se prav pripravljali, da ga poneso k zadnjemu počitku. Toda prišli smo še ob pravem čaau, da smo se poslovili od njega, tmrl je Frank Grodišar, gqopodar ln oče, sur M let, doma is Lašč Zapustil je soprogo in več od raslih otrok.
Frsnka sem dobro poznal še iz Puebla, Colo. Tam sva skupaj delala v cinami, katere sedaj nI več. Leta ItlO pa sem se preselil Iz Puebla v Sharon. čez neka i let pa se je "prifursl" v Shsron tudi Grsdtšar, toda delo mu ni ugajslo in ae je zopet povrnil v Pueblo, kasneje pa se Je preaelil v Warren, in živel Um do svoje smrti.
France me je večkrat obiskal in vselej sva si imela veliko povedati. Pueblo sva klicala "naša stara domovina** ln v mislih sva imela mnoge prijatelje tz Puebla. "Včasih pa je res hišno b lo. tukaj pa ni tako; tam smo
bora, toda do danes še nisem na jasnem, ali bo prošnja uslišana ali ne. Od osebe, ki je v dotič-nem odboru, sem zvedel, da še ni prišla na vrsto, ker ima še drugih 140 prošenj rešiti. Često-krat vzame ves teden, predno odobrijo ali zavržejo eno samo prošnjo.
Torej tukaj je zadržek. Do-tlčna oseba pa mi je obljubila, da bo prišla Bowersova prošnja pred odbor U mesec. Odvetnik in jez ne moreva nič več pomagati. Midva sva imela jako veliko dela z zadevo in prav Uko veliko stroškov. Morala sva vložiti cele kup* prošenj, ki so obsegale veliko strani. Prošnje sva morala tudi izročiti mero-dajnim osebam, kajti vsaka prošnja mora priti šerifu v roke, ker se takih dokumentov ne sme po Došti pošiljati. Kakor hitro bom dob>l kakšno obvestilo od pomilostitvenegs odbora, bom v javnosti poročal.
Joe. ako boš čital te vrstice poprej kot pride tvoja zadeva pred odbor, prosim to, de se sa» držiš (n ne dolži in ne meči krivde ns nikogar. Odvetnik in j iz sva storila vae, kar je bilo v najini moči, da te dobimo na pro-«to. Torei, bodi previden!
Ciril Medved.
SLOVENKI IN SLOVENEC OSVOBOJENI
Chlcaoo. Moj brst John Meoec. ki ae nahsjs s prvo sme-riško armado v Nemčiji, Je pisal zadnji teden In nam sooro-
sporo-
čil, da j» srečal dve Slovenki in onega Slovenca, katere je osvobodila prva ameriška armada Osvobojanci ao ga prosili, naj
včasih na debelo pili, tukaj pa sporoči njihovim sorodnikom, da
O DELU V LIVARNI
Milwaukee. Wis. — Sedaj zopet delam v tovarni, in sicer de set ur na dan. Plačajo okrog $1.25 na uro. Toda ko človek dobi ček v roke, ostane malo de narja. Od plače odglodajo za to in ono in bogzna še za vse kaj in ček je podoben okostanjaku.
Tu delajo tudi kranjski Janezi in neki Ribničan. Slednji dela tu že mnogo let in ko sem Ri vprašal, kaj bo počel z denarjem, mi je odgovoril: "Kaj neki . . ." Jaz pa sem si mislil, da morda kupi konja in mu da ovsa, da se bo imel vsaj on dobro v tej deželi. Oves namreč ni racionIran.
Čestokrat delamo kar po st-dem dni v tednu. Ko sem prišel v to deželo, se mi ni niti sanjalo, da bom kdaj obogatel .. . Sedaj pa vse kaže. da bo denarja kar na koše . . • Gospodje, dvonožne zverine n« vrhu človeške družbe, pa so plačani dvakrat na mesec
Upam, da bom nalovil v mojo malho veliko dolarjev, kajti delo je kot igračka, dolarjev pa na koše . 1 . Vse grt	kik,J
da bi bilo s salom namazano, v tem delu sem se uril že pred 1® leti in kar sa človek enkrat ni-uči. nikoli več ne pozabi. A*o bi že poprej vedel, da imajo nekateri delavci tako dobro pla^' «a dela, bi že dsvno poprej P"* šel po koline v Milwaukee N* nič zato. kar som malo p^m bom ps delal malo bolj d«l*o popravil, kar sem zamudil
Sedaj ps moram končati. K^ papirnice so na stavki in j« ** I je. da ne napišem dopis, ksjti lahko se z#odi. ds ne bi zagledsl belega dnev.
Kakor hitro bom imel dovog densrjs, si bom	J
v livarni kuhsl in spal kaju «
ko bo še najboljše
Frsok tre*
V Prosveti se	- ^
ne In delavske vorfl AM atete vsak
1
pnNEPELJSK. 21. MAJA
Slomški vodniki in preroki
Dr. Ivan Lah
(Nadaljevanje)
Primož Trubar (1508-1586)
I
v
¡I!
Tako sta se z velikimi težavami rodili prvi dve slovenski knjigi sta nastopili svojo pot v domovino. Neznan "prijatelj vseh Slovencev" prihaja kot dober učitelj s knjigo v roki in poziva vse, ki jim je mar prave vere, da sodelujejo pri vzgoji naroda. Toda njegova beseda je našla le malo odmeva v domovini, Trubar pa ni
razpolagal z denarnimi sredstvi,1-
da bi nadaljevM svoje delo. A dobra usoda je poskrbela zanj in u nas. Prišel je na Nemško-ko-perski škof P. P- Vergerij, ki se Je zavzel za našo stvar in pomagal Trubarju, da je leta 1555 izdal zopet prvi dve knjižici v latinskih črkah in prevod "Evangelija svetega Matevža."
V predgovoru Trubar govori o težavah, ki jih ima pri svojem delu, kajti "slednji začetek je težak in nepopoln," vendar poln navdušenja piše "tej pravi cer kvi božji tega slovenskega jezi ka" in ji pošilja svoje delo, ker "večji del ljudi v naši deželi druzega jezika ne zna, samuč ta slovenski" in je to edini način, da narod spozna pravo versko resnico.
Tako je naš veliki reformator postavil temelj slovenski pismeni kulturi. Njegovo delo je rodilo svoj sad. Kulturno življe nje v naši domovini se je začelo prebujati. Slovenska knjiga dobiva čim dalje več prijateljev in podpornikov. Domače plemstvo, ki je večinoma pripadalo novi veri, postane krepka opora našemu kulturnemu delu. Na gradovih, kjer se je dotlej čula slovenska beseda le med tlačani in služabniki, postane slovenska knjiga dragocen dar. V mestih zmaguje slovenska beseda, ki si je priborila svojo pravico v cerkvi.
Trubar marljivo nadaljuje svoje delo. Že leta K>57 izda prvi del "Novega testamenta," v nadaljnjih dvajsetih letih pa izvrši ves prevod. Med tem so se razmere tako izpremenile, da so ga kranjski stanovi povabili, naj se vrne v domovino. Leta 1561 se je Trubar slavnostno vračal v Ljubljano. Cerkev av. Elizabete v meščanskem špitalu je postala središče novovernikov. Tu je Hribar pridigoval in pripravljal ustanovitev slovenske evangelske cerkve in šoje. Ni bil več sam. Okoli njega se je zbrala četa zvestih učencev in delavcev.
V Ljubljani je bila ustanovljena stanovska srednja šola. Njen ravnatelj je postal naš tedanji prvi vzgojitelj Adam Bohorič iz Krškega, ki je z vsemi silami podpiral Trubarjevo delovanje. Na tej šoli je poučeval tudi nadarjeni Sebastijan Krelj iz Vi-Pave, ki je postal naš drugi pisatelj. A Trubarja je klicala dolžnost zopet na Nemško. Slovenska knjiga je dobila med tem novega plemenitega podpornika. Hans Ungnad baron Soneški, 81 štajerski deželni glavar, je Pnsel na VVuertenberško, da bi razširil Trubarjevo delo na vse balkanske Slovane, da bi bili vsi ezm nove prave vere, in upal J* celo, da bo izpreobrnil one «ovinske nevernike, ki so se bi-11 poturčili, kajti vedel je, da *ga slovanski jezik tja do Cari-Ma, kjer je bila srbščina ne-** diplomatski jezik. Zato je Ustanovil v Urahu tiskarno, kjer bi se tiskale slovenske in hrvatske knjige z latinskimi, «"»golskimi >n cirilskimi črkami.
Tako se je Trubarjevo delo razširilo preko ozkih slovenskih mej in seglo na srbohrvatfcka tla, kjer je vzbudilo v življenje nove sile.
Trubar je postal vodja uraške tiskarne, a sam ni mogel izvrševati vsega dela, zato je dobil so-trudnike med hrvatskimi glago-ljaži. Kako živahno je bilo delovanje v uraški tiskarni, kaže dejstvo, da se je v nji natisnilo v nekaj letih 25,000 knjig. Res je, da se z njimi niso ipolnile visoke sanje barona Ungnada, ki je žrtvoval posvetno imetje za svoje versko prepričanje, a njegovo ime bo zapisano trajno v naši kulturni zgodovini.
Ko je Trubar uredil razmere v uraški tiskarni, se je vrnil v Ljubljano in pripravljal "cerkveni red" za svojo slovensko cerkev. Ko pa je leta 1564 knjir ga izšla, je moral zapustiti domovino, ki jo je poslej videl le še enkrat. Živel je v Derendinge-iui in nadaljeval svoje delo, ki je doseglo vrhunec z izdajo "Ce-nega novega testamenta" (leta 1582).
Slovenska zemlja je preživljala v teh časih težke notranje in zunanje boje. Ob njene meje so udarjali krvavi turški napadi, ki jih je junaško odbijalo naše plemstvo, po deželi pa je trajal boj med novo vero in njenimi nasprotniki. Kljub burnim časom je kulturno delo tudi doma napredovalo. Leta 1575 so ustanovili v Ljubljani tiskarno, da bi pospešili tisk slovenskih knjig. Izšlo je v nji nekaj knjig sv. pisma, a leta 1580 je bila tiskarna zaprta.
Vse to ni ostrašilo naših kulturnih delavcev, ki so izpopolnili delo Trubarjevo s krasno izdajo "Biblije," t. j. celega sv. pisma v prevodu Jurija Dalmatina; izšla je leta 1584 v Witten-bergu. Obenem z njo je izšla prva slovenska slovnica, ki jo je v latinščini napisal A. Bohorič in stalno določil slovensko pisavo, ki je po njem dobila svoje ime.
Trubar je še doživel te uspehe svojega dela., Bil je v stalni zvezi z domovino in je še na smrtni postelji prevajal Luthro-vo postilo. Umrl je dne 28. maja leta 1586 v Derendingenu, kjer krasi njegov grob v cerkvi spomenik s sliko Kristusovega vstajenja in z latinskim napisom, ki slavi njegovo življenje in delo.
Izvršil je veliko poslanstvo med Slovenci. Prišel je ob času, ko se je prerajal svet okoli nas, in je v duhu svojega časa razoral njivo slovensko, da je rodila prvi kulturni sad. On je naš prvi glasnik nove vere, vere v življenske sile malega naroda, ki se je takrat komaj zavedal, da živi. Zgodilo se je, kakor v prikazni, ki jo je videl prerok Eze-hijel: po polju so ležale raztresene kosti človeške, a dihnil je vanje božji duh in so oživele. Tako je v duhu Trubarjevem oživel naš narod v prvem kulturnem razmahu.
Toda komaj je zatisnil oči naš prvi vodnik, začeli so se bližati črni oblaki nad slovensko domovino. Prihajali so od nemškega Gradca, kjer je bil dvor nadvojvode Karla in od leta 1586 univerza, ki je pripravljala mladino na boj proti protestantatvu. Dolgo so deželni stanovi odvračali pretečo nevarnost in ščitili versko svobodo naših pokrajin, ki jim je#bila nagrada za obrambo državnih mej proti turškim napadom.
Po bitki pri Sisku je turška nevarnost minila in jezuiti so prišli v Ljubljano, da izvrše delo izpreobračanja. Do leta 1600 je večina slovenskih knjig zgorela na grmadi . . . Predikantje in učitelji so bili izgnani in z njimi vsi, ki se niso odrekli "krivi" vi-
ri. Mnogi so se poskrili tn zata- n	* • •
jili svoje prepričanje. Med zad- PrOVUt10 MSI(0 /tOZirilMl
njimi, ki so zapuščali domovino *
In Iskali svobode drugod, je bil Trubarjev sin Micijan. Mnoga je zanesla pot daleč v svet In so se izgubili v tujini.
Tako je bilo uničeno kulturno delo polatoletjs. Slovenske knjiga so izginila ia naroda. Zavladala je protiseformacija. A pesnik Aškerc je imel prav, ko je dal umirajočemu našemu prvemu glasniku slovenske misli na usta besede:
Nikoli ti« nmrje duh ¿loosJki. Duševnega ttvljenja »usti ogenj, ki zanetil bi ga nekdaj,
ugasnil ni. O neki lepi dan, ulp« se iskra, ttsča na skrivaj, in ropot oživi duh narodov.
(Dalje prihodnjič)
Delegat rdeče Kine v San Franciscu
■'K '
Napisal WUllaaa Wlnter
Komunistična stranka Kine je zastopana na konferenci v San Franciscu. Njen predstavnik je prijazen, srednja «Ur, dobrovo-ljen Kitajec po imenu Tung Pi-Wu. Tung si priaadeva, da bi objaanll Amerikancem cilje in politične smernica svoje stranke.
Stranke, ki niso vključene v kuomintangu, so v San Franciscu v manjšini, tako da kuomintang
odloča o vsem na podlagi svoje večine pri glasovanju. Kljub temu pravi Tung, da je srečen, da je prišel v San Francisco, ker mu daje to priliko, da razčisti vsaj do neke mere napačne vtise, ki so se razširili v Ameriki glede kitajskim komunistov. Pregled tega, kar pripoveduje Tung, je v kratkih besedah naslednji:
Teoretično ni v ideologiji kitajskih komunistov ničesar, kar bi jih bistveno ločilo od komunistov v drugih deželah. Njih cilj je, da sezidajo svoboden svet, v katerem naj izginejo vojr na, izkoriščanje in skrb za golo življenje. To mora biti v bistvu cilj človeškega napredka, pravi Tung, a kitajski komunisti so se namenili, da izvedejo ta cilj na Kitajskem.
Toda razmere na Kitajskem so zelo različne od razmer v drugih deželah. Postopek mora biti zategadelj tudi popolnoma drugačen. Kitajska ja strašno zaostala, tako v gospodarskem kot v političnem pogledu. Tam ni demokracije, niti načrtov za gospodarski podvig dežela. Prvi cilj mora biti vsled tega, da sa doseže demokratična vlada in dvigne standard žlvljehja ljudi stva.
Kitajski komunizem je različen od komunizma v Sovjetski uniji, ker so razmere povsem drugačne, pravi Tung. Teh dveh sistemov ne velja zamenjavati.
V onih predelih Kitajske, v katerih vladajo komunisti, ni nobenih veleposestnikov. VeČina ljudstva se preživlja kot delavci ali mali kmetje. Uživajo pa popolno svobodo govora, pisanja in shodov, svobodo vere, vclitev in vse druga demokratične pravice.-
Komunistična stranka ne do-mlnlra političnega življenja v teh krajih, temveč se strogo drži načela "tretjine", kar pomeni, da je razmerje med komunisti in nekomunisti v javnih službah 1:2, po en komunist na dva nekomunista. Pri volitvah pa niti komunisti sami niso prisiljeni, da bi volili svojega kandidata, ln često tudi dejansko glasujejo proti njemu. V pogledu poljedelstva je poglavitni cilj sedanje vlade, da zniža najemnino zemljišč, ki ja ogromna, in iznosi približno 90%, sem in tja
lo polna dramatičnih prtsorov. ¡V"*»- lolaloas. ubM. .
n« daljne» Pacifik«, toda lo »grešil In tnétü v »orle. Zadnje ln Potopili le več rmrrlikili Indij.
Slika Itala nekega Japonekega m
¡ ln dinamito«, mislil troščUI ne
pa tudi 80; vsega pridelka—tako da ostane kmetu-najemnlku, ki je delal ln sa potil, le zelo malo. Tudi posojila .si prizadeva komuniasUčna stranka napraviti manj pogubna. Povprečne obresti so več kot 24% na leto, tako da po komaj treh letih posojilo poskoči sa 100%.
Po vojni nameravajo komunisti temeljito preurediti te namere, n katerih gredo skoro val plodovi dela poaeatnikom zemlje. Preobrat se mora isvrilti mirnim potom, pravi Tung, <n sicer tako, da bo narod sam odločal o tem, kaj hoče. Dokler pa traja vojna, se je treba zadovoljiti s tem, da as zniža breme narodu, v kolikor pač mogoče.
Na vaemkomunističnem ozemlju so bile ustanovljene zadruge, ln sicer sadruge konzu-mentov in produeentov, ter so v veliki meri povečale prldelak, V pokrajini Yenan dela akoro vsa vojska od čaaa do Časa na polju, da pomaga kmetom.
Od komunistov kontrolirana ozemlja imajo skupno prebival stvo skoro 95 milijonov ljudi. Armada šteje preko 900,000 mož Oprema teh čet so puške in strojnice, toda, ker ni nobenih dobav iz zunanjega sveta, so mnoge teh čet le slabo opremljene in oboroiene. To je redna srmada. Poleg nje so še mlllčne čete, ki štejejo preko 2,200,000 mož. Te dete so rezerva, ki se začasno le vežba ter poseže v boje le, ako je njihovo domače ozemlje napadeno. Obseg ar made ni bil povečan, ker primanjkuje orožja. Cilj teh oboroženih sil pa je, po besedsh Tungs, pobijanje Japoncev.
Investicije ameriškega kapitala bi bile dobrodošle, ln bi bile tudi pod zaščito vlsda. Komunistične oblasti so besne le proti veleposestnikom in oderuhom. Ta komunistične stranka nI pro-tlkspltsllstlčns, temveč la proti izkorlščevsnju. Ona zahteva za narod demokratičnih pravic In obtožuje kuomintang, da je dfk-tatoričen.—ONA.
Delo obnove V Donšhi kotlini
Moskva. (ONA)—Delo obnove v ogromnem industrijskem okfsju Donske kotline, katerega so Nemci teko temeljito porušili, napreduje s toliko brzino In uspehom, ds bi Jo bili ruski Inženirji smstrsll za sanjavo ln vlzionarno, ako bi Jo bil kdo ns-povedsl še pred dobrim letom dni.
Tem, kjer so bila pred dveml leti seme razvaline, mrtev svet, delajo le s polno psro ogromne Instalacije premogovnikov ln tovaren orodja. Dolge kače vagonov prihajajo In odhajajo, do vrha natovorjene • premogom, koksom in Jeklom Trlstošestde-«et preplavljenih premogokopov jo zopet v obratovanju, veliko število jeklarn In livarn, toma-tevih peči In tov/rn koksa bruha svoj dim v zrak tam, kjer so se razprostirale nekaj me. secl seme puste rs zvali ne In pogorišča
Mesec zs mesecem poskakujejo številke produkcije, Tovarna zs železo ln Jeklo JensklJevo prod uri rs 12,000 ton ne mesec več kot Je bilo računano pred
nego nežna bela polt To pa nikakor ne pomeni, ds je gotova polt "superiorna" aH gotova vrsta rase "inferlorna."
V vseh lastnostih in potesah človeka, ki v resnici šteje, kot n. pr. moč, vzdržnost, inteligenca, Izurjenost, plemenitost, srčnost ln hrabrost, domišljija, tar možnost pojmovanja ln mišljenja v abstraktnem smislu—v vsem tem nI bistvenih razlik med rasami. Nekateri posamezniki ene aH druge rase aH plemena posedujejo več teh zaieljlvih snačll-nostl ln talentov, drugi manj.
Znanstveniki so si že veliko prizadevali, da bi našli sares bistvene razlika, ki štejejo ln katere bi dajale podlago sa obstoječe nazore o tem vprašanju, ali razen vidnih fizičnih značilnosti ln razlik v barvi, polti, las itd., niso mogli najti in dognati ničesar, kar bi potrjevalo ideje o kaki višji ali manj vredni rasi.
Znanstveniki so potom svojih raziskovanj dognali to, da vlso-koiaslost ali prltllksvnoat, bls-trost sli zsbltost, hrabrost sll strahopetnost, talentiranost sll prspibstost razuma, godbena nadarjenost aH nedovsetnost do glasbe, krepkoat aH šibkost, nagib do brezbožnostl ali bresboš-tva— vsa to nima nobene sveže s raso ali plemanom, Iz katerega kdo Izhsjs. Vso to je odvisno od dedščine posameznika—nikakor ps ne od plemenske dedščine—pač pa več od okolja in civi-lisacije, v kateri je bil odgojen posameznik aam in njegovi predniki.
Piše dr. Margaret Mead
Kot vemo, obstajaj* mnoge tradicij ona 1 ne ideje o plemenih ln Isvoru, ki so zasUrele in ki niso prav nič v skladu z modernimi znanstvenimi dognanji. Te zastarele ideje ln nazori precej ovirajo razvoj boljšega razumevanja med rasnimi ln narodnoatnimi skupinami. Mnogo teh zastarelih nazorov ln Idej najdemo v naši vsakdanji govorici; najdemo jih' v poeziji in v pregovorih. Posledica tega je, da se napačno na-zlranje z ozlrom na raanl izvor prenaša od generacije do generacije. In če hočemo preprečiti posledice, Izvirajoče U nevednosti ln napačnih pojmov pro-šllh generacij, tedaj moramo biti vedno čuječl v tem pogledu.
Eden Izmed vsakdanjih pojmov, ki naletimo nanj, je, da ao nekateri ljudje "člatega" raane-ga aH plemenakega izvora, do-člm ao drugi mešani ln torej plemensko nečisti oz. nepristni. V resnici se Je Človeško pleme mešalo med seboj Že tisočletja. Mešane rasne akuplne ao bile v mnogih alučajlh osamljene tekom generacij in tako si je ljudstvo teh skupin postalo medsebojno podobno fizično, a v drugih alučajlh pa se je mešanje s zunanjimi osir. tujimi skupinami nadaljevalo ln v takih skupinah ae ni raavil določen rasni ali narodni tip človeka.
Kadar govorimo o mešanih ali "pristnih" akupinsh, moramo vedeti, da ja precej aaviano od tega, na katero zgodovinsko dobo ae naalsnjamo. Kadarkoli so namreč Člani dveh akupln bili tekom zgodovina ločeni med ae-boj za dolgo dobo, so tudi razvili očividne različna fizlčpe svoj-atvenoatl, in če aklenejo potem potomci takih akupln mcdaeboj-ne zakone, opazimo, da otroci iz tsklh zskonov v resnici lsgleda-jo "mešani", posebno ako jih primerjamo a priatnim sorodstvom na eni ali drugi strani. To» da ako ae potem ti mešani tipi še nadalje Ženijo in molijo med aeboj, opazimo, da ae je lz raane aH narodne mešanim razvil "pri-aten" rod ali akuplna. To ae pravi, da ao poznejše generacije razvile gotova fizično svoj-stvenoatl, ki so ae iz družinskega os. rodbinskega sorodstva
Îrenealo na vea rod ali skupino,
1 ae je aprlčo teh avojatvenoati potem ločila od drugih akupln ali rodov.
V podeželskih krajih vidimo, da so al ljudje medaeboj veliko bolj podobni nego mestni prebi valcl, to pa zato, ker na dežall je Izhajalo potomatvo iz rodbin, ki ao tam živele morda stoletja, a v meatlh pa ae ljudstvo nepro-stsno meša med aeboj, ker Je dotok prsblvalstva v mesta sta len.
Človolko pleme poseduje to jakost, da nima v svojih vrstah skupin, kl bi sa na mogla mešati med seboj. Ts možnost mešsnih zakonov med člani različnih skupin Je povezans s človekovo dostopnostjo do prilsgodenjs spremembam.
Ta dostopnost človeka do prilsgodenjs različnim spremembam omogoča, da vzamejo visoki ljudje v zakon pritlikavce, de-beloglsv! drobnoglave Itd., ps imajo lahko eni kot drugi lep«» in sdrsve potomce. Ravno tako Je človekova prilagodljivost tista, ki mu omogoča, da sa privadi različnim klimam, da uživa lahko raznoliko hrano ln dela pod različnimi okolščlnsmi, ae uri uči različnih jezikov ln različnih načinov življenja. Ta Izredna prilagodljivost človeka, ki vključuje tudi motnost medsebojnih zakonov med različnimi skupinami. Je nepreoenljivs človeška posest, ksters edina mu je omogočile, ds se je ratoirll po vsem svatu—po svetu, katerega bi radi spremenili v eno samo občestvo . .,
Drugo napačno pojmovanje ln razlaganje glede raanih skupin je ono o "superlornlh" In "Infe-r lomih" rasah. Pleme ali rasa Je v glavnem označba za tri velike ljudske skupine, ki so živele ločene druge od druge tako dolgo, da ao rssvlle precej ostre ln vidno začrtane raxllk» to so kevkeiko, zamorsko in mongolsko pleme Razlika med temi rassm! je v fizičnih svojstveno-stih, kot v laseh, postavi In barvi. Te telesne znečllnoeti pa ae rsvnsjo tudi po podnebju in teko vidimo, ds Je temne j šs polt bolj prilagodljiva vrotl klimi
Celo tri glavne raae, v katere
delimo človeštvo, niao bele«le velikih razlik v krajih, kjer ao se stekala skupaj ljudstva vseh treh plamen. RazUke so ostale ponajvnš zato, kar je bilo potovanje omejeno ln so ljudja ostajali v svojih krajih. Pred štiristo leti so živeli v Ameriki otir. na ameriškem kontinentu člani ene od treh velikih plemen— Mongololdl; danes pa se razvija nov fizičen tip lz vseh treh glavnih plemen.
Zelo valno je tudi, da varno, kdaj lahko rabimo oanačbo rasa ln kdaj ne. Tako n. pr. moramo vedeti, da al raaa Poljakov ali Iroev, Angležev ali Špancev. To ao narodnoati, ljudje, ki prihajajo iz lato dežele ali driave ter govore isti jesik, posedujejo isto kulturo itd. Tudi nimamo kstoliike rase ali židovske rase. Katoličani, žldja, protesten tj e, vsi so skušali obdržati svojo vero s tem, da so prepovedovali ln odsvetovali sklepanje zakonov s drugo ver ni ml, rasen ako ja dru-governi zakonski drug ali družica bila prlpravljens prestopiti v vero svojega zakonskega druga. Vse tri religija pa so sprejemale v svoje vrste posameznike vseh plemen. Židovski priseljenci Is Rusije, francoakl katoličani, ki so se priselili v Kanado ln potem od tam v Združena driave, so ohranili mnogo svoja privatne kulturne dedščine, ki so jo tseno s svojo varo prinesli s seboj v novi svet. Toda vslic vsemu temu so to le verske skupine In nt rasa. Faktlčno je skoro vse na svetu, kar najbolj oenl-mo—državljanstvo, jezik, vera, nsčln življenja—docela neodvta-no od rase. Včasih se pripeti, ds se pojsvijo posamezniki, ki hočejo ločiti človeka od njegovegs brsta človeka, kot sa ja to «godilo v zadnjih letih ... Ustvariti ln vzpostaviti hočejo vas razlik, ki v resnici na obstojajo.—PLI8.
Načrt za kontrolo oblačilnih cen
Večlns Izmed nss se zsveds, (?a cena oblaki atalno narašča. Od čaaa, ko je pofcijnl predsednik Roosavalt Izdal naredbo, d« moralo ostati oblačilne obleke na določeni stopnji, sa ja oblaka podražila za 12 odstotkov, ln to od spomladi leta 1943 pa do konca mi marea letos. To'pomeni, da potrošimo $1.20 več na vsakih ,c dolarjev, ki jih' izdamo zs obit*
ko. Csns obiski jt nsrssls msd tam, ko so ostsle cena drugamu blagu ns rszmeroms stabilni stopnji. Vzrok tsmu j t najti v pomanjkanju cenejšega blaga sa Izdelovanja obleke, bombslnih nogavic, otroška oblekt, kot tudi delovne obleke.
K podražitvi obleke v splošnem je pripomoglo dejstvo, ds v trgovinah skoro nI več nsjtl cg-najše vrste obleka, vslad časar smo pač prlmoranl kupiti drsijo obleko — aH pa nič. Reanica ps je tudi, ds ts drsžjs obleka v trpešnostl ln kakovosti ni boljše vrste oblaka, psč ps najčešče cenena obloks prodsns po višJt ceni.
Nsdsljni vzrok povlšsnju o-blsčilnlh con Ja Iskati tudi v tem, da Jo oblačilno produkcija zanemarila izdelovanje cenejše obleke, ker jo v krojenju dražja obleke več dobička. Zahteva po oblokl Je precej visoka, blaga primanjkuje ln teko ao obisčllns podjetja posegla po večjih dobičkih, ki Jim Jih Je nudila ta okolščins.
V avrho pobijanja dviganja cen obleki in v prizadevanju, ds ae aprsvi ns oblačilni trg potrebne količin« cenejše obleke, je ursd zs upravo cen (OPA) skupno s uradom ss vojno produkcijo (WI'R) stopil v razgovore s zastopniki oblačilne industrije z namenom, ds se izdels program, potem karega bo mogoče kontrolirati cene obleki ter vzpoalaviU plodnosti sa dobivanje blaga srednjih cen s dovoljenjem WLB Obe veliki vojni vlsdnt organizaciji ps primata, ds Je velike teževs z vzpoetav-Ijsnjern kontrole v vojnem času v tako valiki ln komplicirani ln-duatrljl kot j« naša oblačilna industrija.
Chester llowles, sedenji administrator. Je detofc da ima ts vlsdns agencija največje preglavice s uveljsvljenjem kontrole cen v oblačilni* Industriji. V mesecu marcu so bila v teku kongresna zaališavanje, toda o-blsčilni in tekstilni rnsgnsti ao pobijali vlsdnl program kontrolo een, češ. da bi isvajenjs Istega vrglo ns cesto mnogo izurjenih
oblačilnih delavcev tej bi mors-več kot 6,000 Ion preko tega kar j« mnoge tvorniee zapreti vrel«. Je pridelala leto 1040. Ts slučsj Ns podlsgi takih In sllčnlh pri-je značilen za aemeh, s katerim toAb in protestov Je bil program letom dni, da bo producirala— napreduje okrsj.	' nekoliko spremenjen, "ne da bi
Izgubil na svoji učinkovitosti, ampak jt tako omiljen omogočil dobivanja do voljnih zalog blaga sa krojenje glavnajšlh vrst obleke za konzumente," kot Ja to objasnil« tozadavns Isjsvs vladnegs vojntga urada sa produkcijo.	•
Po nsČrtu WPB ln OPA, ki je bil, pradlottn pred ptr meseci, je uprsvičen vsak oblačilni izdelovalec valnejšlh vrst oblake do prednosti v dobivanju blaga, ln sicer ns podlagi njegove prejšnje dokassne količine proizvodnje, Ns ta način morejo oblačilni tovsrnsrJl dobiti potrebno blago sa civilno uporabo In predilnice so obvesane, da drle blago za one tovarnarje, ki imajo prednostne (priority) pravice. Kdino na ta način, pravi OPA, bo mogoče zagotoviti stalno dobavo potrebnega blaga ss krojenje obleke nižjih ln srednjih cen. ter preprečiti isteka-nje tkanin v tovarne, kjer Isde-lujtjo drago obleko.
Ds se prepreči znižanje kakovosti, je obvezan vssk izdelovalec, ds uporsbljs Iste vrsts blago in Isto kakovost krojenja kol v prvi polovici lets 1943. Za zsičlto konzumentov bodo mo-rsll oblačilni tovarnarji prlšitl ns vssk luis isdelsne obleke list k s cenami, določnimi od OPA, ki pravi, ds konsumentl žt poročsjo o trgovinah, ki Imajo na rsipolsgo obleko is rssnlh bombažnih iRsnin, ns kateri ao
erllrjon« določen« cene. Prlčs-uje se, ds bo že prihodnja mesece na trgu več delovne, a podnje in vrhnj« obleke po niljih ln aiednjih cenah, a čemer bo velik" pomagano posebno delavskim slojem, katere je naraščajoča draginja v obleki najbolj prizadela. V splošnem bo ta obleka boljše kakovoeU In nižje cene, s pomniti moramo vkljub temu, ds je še vedno potrebno paxitl nA obleko, ki Jo Imamo In jo tudi pokrpati, da bo več čaaa držala.
_______-rus.
AOITIRAJTK ZA PROtfVKTOt

PROSVITA
VRHNJA PLAST
r	(Nadaljevanj«)
V Petru je rasla strelna slutnja. Zapičila mu je nohte v možgane, čutil je nemir, čutil je, kako mu vre kri v glavo, in njegovo srce je prosilo na kolenih, naj ne bo resnica, kar mu kot strašen sum legs na dušo. , "Maretka! Povej!" "Peter, zdravnik je—hinavec!" "Hinavec, hinavec--— Maretka, ne razumem te. Hinavec--zakaj?"
"Peter, jaz pustim tovarno in pojdem za deklo na kmete. Nič več mi ni prebiti!" Maretka je začela ihteti. Peter pa je govoril na pol iepetaje: "Ne, ne grel, Maretka! Ti nisi za težko delo. Tu ostaneš—ssj ti pomagam jaz; nič se ne boj. Ssj kmalu vse mine—in vse bo drugače! Povej mi torej, zakaj bi bil hinavec novi zdravnik. Meni ugaja prav zelo!"
"Boljši je Seme; ta pokaže zlobnost kar naravnost, zdravnik je pa zvit lisjak!" "Zakaj ?"
"Seme mi je danes razmetal dva zavoja žreb-ljev in odtrgal 20 vinarjev. Zdravnik je to videl. Kasneje se je vrnil in mi dal krono—za mater—je rekel. Tudi pri ravnatelju bo prosil zame, je rekel. Ali tista Korta, že vel, tista je rekle, da me hoče le ujeti na krono. Zato sem jo vrgla proč in je ne maram, rajli beračim!"
"Maretka, ne veruj tega! Korta je kača. O zdravniku tega ne morem verjeti!" "Res ne verjsmeš?" "Zares ne, Maretka!"
'Ti ne vel, kaj sem trpela! Kar zbežala bi bila!"
"Nič ne beži! Potrpi in bodi močna, Maretka, povem ti, da pride dan—stralen dan—Zaupaj!"
Petru 10 se divje zasvetile oči, da je dekle osupnilo, ko je njeno oko srečalo ta ogenj. "Peter, Bog ne daj, da bi mu kaj prizadel!
Lepo te prosim, ne ubijsj!"---
Peter se je nasmehnil; le s silo je vrgel črno odejo ns misli, ki jih ni smel in ni upal izdati Maretki.
"Na ubijaj? Menil, da sam tsk!" "Saj vam, da nisi-Lahko noč!"
Za pečjo so je zdramila starica, ko je Maretka zaprla vrata. "Peter, moliva!" . "Lel"
"Čelčena si, Msrlja ... ki je za nas krvavi pot potil!"
Peter so Je boril spočetka v molitvi—vpiral je oči v razpelo na steni—a počssi je to izginjalo. Ustnico so se mehanično gibale; v mladeniču se jo dvigal sum in dvom. Voro je vdahnil svoji ljubljenki, voro v poštenost zdravni-kovo-itoda njegova vara vanjo je trepetala, kakor bilka na stopi—votor jo žvižgal mimo njo in cvilil: Vsi so enaki—vsi so onski! In na stani je vidol namesto zbičanega, kronanega Od-relenika—slovesno vstajenje—in množice so se zbiralo in dvigale posti tor kričsle: "Zbudite so, vstanito!"
VI.
Egon Seme je hodil tistega jasnega večera ogrnjon s havelokom po cesti, ki je vodila mimo paviljona, kjer jo bilo kontrolorjevo stanovanja. Nebo je bilo prekrasno, zvezde so gorele tako na gosto, da jo drugs drugo mračila in tako bliiu so bile, da bi človek iskal debla, ki sega do neba in potresel bi ga, pa bi se vsulo kakor snoiink izpod neba teh zlatih draguljev.
Toda Seme ni bil mož, ki bi pod to praznično
kupolo imel alovesno misli. Njegova domišljija je rila v lužo; rajli jo gledal zlato zvezde v bližnjem umazanem tolmunu, kjer so v blatnem ledu mežale kakor pijane velče. Pogosto se je pa oziral na razsvetljena okna kontrolor-jevega stanovsnjs, kjer je mimo gardin hodila vitka postava, kronana z mogočnimi črnimi lasmi in oblečena v elegantni matine.
Seme je ob vsakem pojavu pridržal korak, skozi nos je gnocsl laško ljubavno pesem, njegove oči so se prilepile na okno, zenice so se mu lirile in spodnja ustnica mu jo lezla naprej. S silo se jo moral odtrgati od okna. Vendar ni glave okrenil proč od svetlih lis v prvem nadstropju. Kakor strasteh lovski tat je prežal na plen, da ga ubije vsaj z očmi, da vsaj njegovo misli ugledajo srno pred nogami.
Izza cipresnegs grma se je naenkrat pojavila ženska postava, ogmjena z veliko ruto, ki je kakor ponoiena cunja visela čez ramo. "Dober večer, milostni gospod oficir!" Semenu jo bilo silno vleč, če ga jo kdo tako nazval, ker je bil izredno ponosen na to, da je nekoč rožljal s sabljo po ulicah. Korta, zvita ženska, jo to dobro vedela. Globoko se mu je priklonila in ročno zasukala glayo na vso strani, iščoč, je 11 vso varno, kakor prepodena kača, ki se dvigne iz trave in gleda po sovražniku. ' Seme je bil Jesen, da ¿a je motila. "Kaj hočeš! Marš! Poberi so!" "Samo besedico, prosim, eno samo besedico! Kako me je zeblo, ker sem čakala tu na mrazu; pa za tebe vse potrpim, Egonček!"
Seme se je ugriznil v ustnico. Udaril bi bil žensko, toda bil jo njen rob—zasužnjil se je sam.
"Ksj imaš? Hitro povej!" "Kronico sem vam prinesla pokazat! Poglejte, novi zdravnik jo začel posipati pot do Ma-retke s takim-le peskom!"
Pomolila Jo izpod rute raztrgan rokav, in na dlani prav prod obrazom Semenovim so je posvetila krona.
"Kaj, kaj, povoj! Kaj hoče?" "I no, nič, ali pa jo podoben vam, gospod Egon, ki tudi zalezujete to gosposko mačšco. Vrnil so jo, ko sto jo vi ozmerjali in< jI dal krono. Pa Jo jo vrgla—hinavka—jaz som Jo pa pobrala, dobra Jo. Hihihl! Torej, Egonček, pazi na ta kruhek, da ti ga zdravnik ne poje izpred nosa!"
"Kaj mi mar! Boži!"
Seme se je obrnil in s komolcem odrinil Kor-to ter upiral oH' zopet na razsvotljepa okna. j. , "Egon!" Korta ga je potegnHa z* havelok. "Egon, še ti mi daj ono krono. Vel, dveh potrebujem."
"Ubijem to, če no greš! Izgubi se!" Seme Jo sičal skozi zobe ln samahnil z roko.
Korta se ga ni bala. Prihulila so Je, njene oči so so bliskalo v temi kakor mački, ki drži v krempljih ujeto miško.
"Hi-hi-hi! 'Golobček moj, srček moj'-enkrat tako, potem pa: 'Ubijem te!' Egonček, kronico —če ne, bo Jutri v tovarni škandal, da te bo psa sram!"
Seme je segal v lep po krono, ki je izginila v iztegnjeni roki s raztrganim rokavom. Pest se Je zaprla, nadzornik je zaikrtal z zobmi, Korta pa je že izginila v noč, kakor zli duh. Seme je puhal za njo grozne kletve. Toda videl ni, kako se jo na ovinku pridružila črni senci le druga, večja in kropkejša in sta obe senci zavili v bližnjo bcznico.
(Daljo prihodnjič.)
GIGANT
Odlomki iz romana "Drugi dan"
Il)a Ehrenburg
(Nadaljevanje)
V.
Slabi ao bili prvi vtisi, ki jih je dobila Irina v šoli. Ko je prišla prvič k pouku, ao otroci tulili: >"9odaJ ninjamo ruščine, sejo imamo!" Vaedla ae je v zadnjo klop ln molčala. Ni hotela biti naailna. Nato je vstal rdečelaa paglavec in pričel govoriti: "Obravnavati moramo problem prehranjevanja. Včeraj sem dobil Juho ln v njej črva. čemu dobivamo Juho a črvi? Dalja: strežnice nam mečejo krožnike kakor peom! Imam tudi nekaj pritožb, kar ao pouka tiče. Matematiko ao nam podaljšali za tri i*re. Nič čudnega, čo nastopi preobremenjenost! Peta akupina lani aploh ni imela nemščine, nam Jo pa vsiljujejo! Kdo jo bo rabil? Dva umivalnika ata aamo in pri njih ttata prokleta kača! Umivati so sploh ni mogoče. Mila ne dobivamo Msrjs Sergejevna nam je ošab-no zabrusila, da ga sploh ne rabimo, ampak da ga le uničujemo. Ivan Nikolajovič poučuje avoj predmet kot da bi bil pravi /
naaprotnik revolucije, čemu nam vailjujejo zgodovino? Kot da bi nas zanimala! Predlagam, da v znak protesta zapustimo
šolo!"
Rdečelasec Je bil Kostja. O-čitno Je bilo, da je bil on poglavar vsega razreda, kajti vai ao mu bili poslušni. Ko je majhno dekletce opozorilo svoje sošolce, da se na zborovanju ne sme kritizirati učnega načrta, ao soglaa-no planili nanjo: "Mauka, 9brt-
4» »i nos!.....Uči se sama. če ae
ti ljubi!" "Uh, ti 'derdidaa'! "V Ivana Ntkolajeviča Je zate-lebana'" Dekletce Je zardelo in zaklicalo: "Lenol>e ste!" Miška, ki Je sedel v zadnji klopi poleg Irine. je vstal in zabrundal: "Predlagam, da začnemo a ki* šitvtjo discipline. predlagam majhno rabuko.T Kar je sledi-lo, je bilo vae prej kot zborovanje. Miška je (k ima zal Mau-kin hrbet s kredo. Inni je pri-letela v obraz umazani cunja. Otroci ao od nekod privlekli mačka Maček je aopihal in cvilil. V kotu je tulil majhen po-balin. češ, da mu je nekdo čr-
nilo razlil. Kostja Je prišel k Irini ter je samozavestno dejal: "Lahko greste! Pouka danes ne bo!"
Par tisoč otrok jo bilo na tovarnah. Živeli so s svojimi sUr-11 po barakah in zemeljskih votlinah. Oče in mati sta delala: gradils sta gigant. Otroci so se pa klatili po snegu in blstu. Bombardirali so avtomobile a kamenjem in zafrkavali stare
Kirgize: "Kirgiz ima v r--
kis!" Razmetsvsll so deske in pločevinaste škatlje, se pretepali in preklinjali. Paška, sin nekega kopača, je vpil: "Krotov Je Anjutko povabil v barako in Um
jo jo poj--- Oče je nahru-
lil Palko: "DHU gobec, mrha! Ubijem te, če te le kdaj tajen»!" Toda Paška ae ga ni bal. Iz Via-divoatoka je prišel ln ves svet se mu Je zdel majhna kepa; on, Palka. pač ne more nikjer poginiti. S Tjomko Čelilovim sta ukradla Nemcu Günther ju veliko klobaso in Itiri steklenice piva. Napila aU ae in šla v luknjo na ledu kopat. Ko ae je Tjomka nekoč a krivogledim Pavllhom pretepal, mu je U zasadil nož v trebuh, ni čutil ne krvi ne bolečin. Le ogorčeno Jo kričal Ta mrha. kožuh mi je prerezal!" Kopači ao ae jezili, ker Jim Je Tjomka plašil kljuaeta Toda giganta je Tjom-
"Papo so reklL oko Wallace preskrbi dovolj dola sa vae, potom I bova morala tudi midva delati ko doraatova..."
ka ljubil. Ko so januarja radi hudega mraza počivala vsa dela, jo Tjomka stopil k inženirju Solovjovu in dejal: "Sami lenuhi so! Pustili bodo, da bo beton zmrznil. Jaz bi lahko šel s svojimi tovariši h koksnim ogre-valnicam; poglej, imam podložene hlače."
Daška Ignatov je silil v Ame-rikanca Dynesa, ki je bil pri Martinovih pečeh: "Dobil bi rad kilo bonbonov. Napilite mi izkaznico za amerikansko prodajalno. Tam jih gotovo dobim. Denar dam jaz!" Kostja se je bahal, čel, kako je prometen: dva obeda dobi v kantini dnevno. Vanjka, ki so mu pravili "Jež," so jo nekoč v Topolnikih priplazil na nogometno igrališče in z žebljem prebodel dve žogi. Ko so ps pionirji sklenili, da bodo aktivho sodelovali pri gradnji obrtne šole, jo lati Vanjka štirinajst dni neumorno delal. Podajal je zidarjem opeko in ni zamudil pri, delu niti minute. Ko ¿a je Ljoia vabil, haj pride k njemu, da mu bo po* kazal škorca j ki ga je vlovil, ga je Vanjka ost*6 zavrnil: "Pusti mo! Toliko dela je, ti pa prihaja s takimi otročarijami!" Premagal je izkušnjavo kljub vroči želji, da bi imel kakega Ikorca.
Učitelji sodili preobremenjeni z delom. Qd jutra do večera so sedeli v Šoli. Starii se niso mogli brigati za deco. Ko je priila PaAkin* mati domov, je stopila s sopihanjem in stokanjem k umivalniku. Paikin oče je pil žganje in v svoji ohromelosti tulil na sina: "Od česa i-maš tak obrazf Ves spačen si!"
Divje in hitro so rasli otroci. Gigant je bil za nje nekak pragozd. Občudovsli so amerikan-ske žerjave in vrvenje najrazličnejših strojev in ljudstev. Sa-| njarili sp o tam, da bodo kmalu postali inženirji in risali so fantastične načrte/ Šolska berila so jim bila dolgočasna. Znanje I so si hoteli priboriti med strelno
opeko, Kirgizi, premogom in ilovico. Radi napol gnile jabolke so se stepli. Cesto pa jo kak predrznež zamenjal svojo kožu-hovinasto čepico za Ikatlo cigaret. i Če jih je spraloval učitelj o revoluciji L 1900, so bili v zadregi: za nje je bila to davna preteklost. Zato so pa poznali vse avtomobilske znamko. Vedeli so kdo je na seznamu udarnikov in kdo na črni listi. Ljubili so gigant; toda zdelo se jim je, da ga odrasli prepočasti gra de. Omalovaževalno so gledali na bradate kopače ali primitivne samokolnice. Priznavali so samo ekskavatorje. Zmerjali so se s kulaki in gradili majhne aeroplančke. Pred tepeiem so se posvetovali: "Ne i dlanjo, temveč s pestmi!" Sovražili so tuje strokovnjake, a občudovali cowbojske klobuke ln kratke angleške pipice! S polnimi žepi peska so med nemško uro vpri-zorili "plinsko vojno." Vojaški pouk so cenitf nad vse. Splaziti se brez virtopnic v kino so smatrali za tveganja vredno delo Znani so jim bili vsi filmi Hary Piel je bU Junak. Vedeli so za vse konzume in javne kuhinje. Kot živi prospekti so vedeli, kje se dobi ta ali oni predmet in po čem so na trgu jajca. Poznali so delovanje visokih peči. Pisali so s pravopisnimi napakami; slovnica jim je bila Ipanska vas.
Kostja je dejal nekoč Angležu, ki je delal v elektrarni: "Danes še tlačite Indijce, toda ko bodo postali Indijci klasno zavedni, ne preostane od vale Anglije niti figa," Anglež se je prisiljeno smehljal in vpralal: "Odkod vel to?" Kostjs se ni dal premotiti: "Komaomolskajo Pravdo čitam. Ko bom dovrlil šolo, bom šel v Indijo in se boril proti Angležem." Kostji je bilo enajst let.
Ivan Nikolajevič je stokal, zmučen od samega hrupa in tuljenja, ki se je razlegal okoli njega: "Brezvestni otroci!"
1
Ravnodušno mu je Miška odgovoril: "No, pa smo! Tudi brez vesti se izhaja, pa še kako!" Ko je Olga Vladimirovna svetovala otrokom izdajanje stenskega časopisa, je Miška vso noč delal Drugo Jutro je pojasnil materi, zakaj Je pTObdel vso noč: "Če kolektiv od mene kaj zahteva, moram to na vsak način izpolniti."
i Med njimi so. bili izumitelji, pustolovci, pesniki, pretepači, pa tudi sebičneži. Če je učitelj znal pihati na njihova srca, so pozabili na kamenje in kupčije. Pazljivo so poslušali in se vsajali nad sosedom, če je vpralal tovariša, ali bo kmalu odmor. Tvorili so zadnji kader revolucije in bili so še otroci.
Irina je bila šele v dvajsetem letu. Dobro je razumela vabljivo šepetanje pomladi, ki se je prikradla skozi široko odprta okna v učilnico. Ljubila jo le drsalke, halo — klice v gozdu in bonbone. Morda je sanjala o Kuznecku tako, kot je sanjaril rdočelasi Kostja o Indiji Ko pa se je znašla pred otroci, Je izgubila glavo. Predorasla je ie bila, da bi govorila v njihovem jeziku. Obraniti običajno hladno razdaljo med otroci in učiteljem, ije, tega ni mogla, tega ni hotela. Jezna je bila sama nase kot otrok. Kako si le upa govoriti o kontrarevolucijonar-nih dejanjih? Ne, mora se jim pojasniti . . .
Obupano je zrla okoli s$be. Plaho je spregovorila: "Otroci . . ." toda že je skočil Kostja na Miškin hrbet in pričel vpiti: "Pouk je radi izčrpanega programa končan!" Otroci so se smejali. Takoj so vse opazili: nogavice, rdečico, tresoč glas. Videli so, da se jih Irina boji Plesali so okoli nje in peli:
(Dalje prihodnjič)
PONEDELJEK. 21 x,^ ****** mali oglati
SENČNIKOV H
Izkušene šivalke. Visoka nu. Čisto, prijazno del.vnT P
tEMBRANDT
25» E. Erie St.
REMBRANDT LAMP qui
259 E Erij» m snrl HADE
superior 2467
HIŠNA GOSPODINJA
HIŠNA DELA Mala familija, navadno kuh-Privatna soba in kopalni Plač* $30.00 Kličite SHEldrakc 2227
OPRAVLJENA SOBaIT^ZT Privatni vstop, gorka VOdT gd
S. Keeler.
2232
l KOMADA ZOFA in st^T
steljm opravi. Dnevna postelja T hlnjska omara in prepro,e^^^ni-etc. Kličite zvečer FATnr-fv ^
VSLED SLABEGA ZDRAVJA S dam	1 aker *
no za dom, vrt, ali kokošjo reS^n,
iSSh Sit?' Bus
Kličite HUDson 2»ie.
DELO DOBE
vtim
"JANHRESES"
ŽENSKE ZAr ČIŠČENJE V VSEH DELIH MESTA
Delovno ara od 5:30 popoldne do 12. ura zračtr. Vojno nujna Industrija. Rabimo tudi
v Jedilnici
VPHAiAJTE prit
illinois bell telephone company
"EMPLOYMENT OFFICE-ZA ŽENSKE
"Street Floor 309 W, Washington Street
S. N.P.J.

v tiskarsko obrt spadajoča dala
Ti<ka vabila ca veselice in «bode, vizitnlca, ' TsJ&km) knjigo, koledarje, letake itd ▼ slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, angleškem Jeziku In drugih........
VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SNPJ. »A TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI
.... Vat pojasnila dajo vodstvo tiskarna
Pišite po informacijo na naslov:
SNPJ PRINTER Y
JU7-ŠS S. Lawndalo Avenue • • fhlr^o 21 Illlaob
ANY MNBft TOBAY?
my Plkbar aaš M«llj
I lluti rat rti by Gregory D'Alvttu)
naročite si dnevnik pros veto
12. redae haaeeoalja ao lahko mooH na m Pvosvato Is dva. tri štiri aH pat llaawv ia aoe draUea k «ni naroi-taao sa vas enaka, aa Uaae aH astlaaa 9100 ss _ _	KSa aa člani še plačajo psi iiiismU 01.20 sa
Oatolk. aa Jim to prišteje k metalni, je IkO predrag sa On»e MOJ. Lfat
•eteve je v vsaki *dW sifcl». ki ki	w _
c .ES-^-Vaolaj kakor hitro kateri teh članov preneha biti člaa SNPJ, ali če ss preseli proč od druiine hi bo sahtevsl asm svoj ltit tednik, bode moral tisti član Is tfotiČae družina, ki je tako skupne naročena na dnevnik Proavete, to takoj naznaniti «prsvništvu lista.
doplačati dotično vsoto listu Prosveta. Ako tefs m stori todaj mora «pravniltvo mižati datum as to vsoto naročniku.
k narotalnL Torej aedaj al taroka, raä. SNPJ. Uat Pioseoos Je f*la lastnina la aafcdo. hI hft sad ¿Mal Mat vsak dan.