PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE' Uredniški in MIT South UvBdak Am OCflot oI hiklkitkBi MST South Uwndak Am CtlCAQO to. ILL. PONEDELJEK« 11. MAJA (MAY 11). IMS vkled fat bi »ection 1103, Act of Pot 1. HIT, authorised on Juno 4. lilt, Ameriške čete obkrožile japonsko vojaško trdnjavo Enote desete armade dosegle uspehe v bitkah z Japonci v južnem delu Okinawa. Američani in filipinski gerilci zavzeli jez Ipo na Luzo-nu in potisnili v past več tisoč japonskih vojakov.—Avstralska in holandske sile prodrle do vzhodnega obrežja otoka Tarakana. Cung-king naznanil reokupacijo Fučova, kitajskega pristanisčnega mesta. Novi bombni napa« di na japonska mesta in industrijska srediiča Guam, 21. maja.—Čete desete ameriške armade in pomorščaki so obkrožili Shuri, japonsko vojaško trdnjavo na Okinawi, in prebili japonsko linijo v južnem delu v več krajih, pravi poročilo iz glavnega stana admirala Chesterja W. Nimitza. Ameriške sila polagoma dro-be odpor sovražnika v vseh sektorjih otoka. General John R. Hodge, poveljnik štijriindvajsfr-taga amerišlfcga armacjnega zbora, je izjavil pred časnikarji, da se japonska sila razkraja pod udarci. Pomorščaki so pognali Japonce z utrjenih pozicij na zapadnl strani Shurija in jih zasedli. Ena ameriška pehotna divizija je okupirala strateglčne višihe na severovzhodni strani japonske trdnjave. Operacije ameriških sil na kopnem podpirajo bojna letala s bombardiranjem japonskih postojank. Guam. 19. maja. — Ameriške čete so dosegle nekaj uspehov na fronti v južnem delu Oki-nawe v ljutih bitkah s Japonci, >da NaMia, fll&vns* mesto,.* trdnjava Shuri sta še pod kontrolo sovražnika. Enote dveh ameriških divizij ao zaaedle tri hribe v bližini Nahaja. Admiral Cheater W. Nimitz poroča, da Japonci odločno branijo svojo bojno llhijo, ki ae razteza od Nahaja na zapadnem obrežju otoka dojJonabara na vzhodu. Dva JapAska bataljona sta bila uničena v -bitki z ameriškimi četami na fronti pri Asati. Japonci so bili pognani s stra-tegičnega hriba v bližini Ase po ljuti bitki. Nekaj japonskih letal sc je pojavilo v ozračju nad fronto, a so bila kmalu razpršena. Nimitz ne omenja, koliko letal so Japonci Izgubili. Manila« Filipini 19. maja.— Ameriške sile in filipinski gerilci so zavzeli jez Ipo, vir ene tretjine vode, ki prihaja v Manilo, in potisnili v past več tisoč japonskih vojakov. Japonci ni-■o razdejali tega jeza in prišel )e nepoškodovan v ameriške roke. Filipinske gerilske enote pod Poveljstvom polkovnika Marcu-« AuKustina ao zapečatile vrzel enem koncu doline, v kateri » zbrane japonske sile, eme-riike čete pa ono na naaprotni «rani. Poročilo iz gUvnega sts-Kenerala Douglaaa MacAr-"»urja pravi, da se Japonci o-®upno bore. Amen&ka pehotna divizija, £lere poveljnik je general ^r^nce Martin, je prodrla šest ¡¡"J daleč v centralni del otoka "•ndanaoja, zasedla Valencljo 'n dve japonski letališči. Tri 0'UKe ameriške divizije prodlra-o proti reki Manglml In drobe ^P"r japonskih til. MacArthur Pray>, da bo odpor sovražnika n" «m otoku kmalu zdrobljen. Avstralske In holandske čete 5rfidr1«' dO vzhodnega obrežja Tarakana. Vse važne t* i ria otoku so pod kon-£ " teh čet. Izgleda, da bo kmalu počiščen. Kalkuta. ImSu. 19. maja.-£ 40 000 izčrpanih jamskih ^v beži v smeti Mtoul-bnt,; hj"nahaga mesu, pred »ndijskiml četami «L™*1* »HI 90 milj vzhodno KanKoone, glavnega burm- Na ozemlju med Toungoojem in Promom v zapadnl Burmi se nahaja v pasti 12,000 japonskih vojakov. Obkroženi so popolnoma in v nevarnosti uničenja. Čungldng, Kliajska, 19. maja —Kitajske čete so za petami o-stankov japonskih divizij, ki be-že v smeri Paochinga, provinca Hunan, komunikacijskega cen tra. Prve kitajske čete so prodrle do točke, ki je oddaljena samo 15 milj od Paochinga. Druge kitajske čete se vale proti Jangčiju, 40 milj severo-zapadno od Paochinga. Presekale so železnico Hengyang-Kvvelein. Uradni komunike, objavljen danes zjutraj, pravi, da so kitajske sile reokupirale Fučov, pristaniščno mesto, iz katerega so se morale umakniti zadnji petek. Washlngion, D. C« 19. maja. —Poveljstvo dvajsetega ameriškega letalskega zbora poroča, da je čez 150 bombnikov napadlo Tokio danes zjutraj. Ameriški letalci ao vrgli čez dva tisoč zažigalnlh In razstrelilnih Damo na loiijOTf imiusirijsKr predele, ki so porušile več tovarn In zanetile ogromne požare. Drugi roji ameriških bombnikov so metali bombe na Nagojo, središče letalske Industrije na japonski celini, Osako in druga japonska mesta. Novi napadi so bili izvršeni na japonske vojaške objekte In naprave na otoku Formozl. Rezultat napadov še nI znan. Radio Tokio je ponovno posvaril ljudstvo na nevarnost s-meriške invazije japonske celine. Besednik vojnega ministra je opozoril japonsko ljudstvo, naj bo pripravljeno. Nacizem bo Uvel, pravi Ley Solnograd, Avstrija, 19. maja. —Dr. Robert Ley, vodja naclj-ske delavske fronte, ki je u-jetnlk ameriških čet, je dejal, da bo nacizem živel v Nemčiji. On je omenil avstrijske zastave, ki vihrajo v tem mestu, In dejal, da je med ljudmi, ki so jih razobesili, mnogo fanatičnih na-cljev. "Vedel sem, da bo nastal kaos po Hitlerjevi smrti," je rekel. "VI me lahko ustrelite ta ko j. Jaz bom ostal zvest Hitlerju in programu nacijske stranke. Poleg mene lahko po-bijete 80,000,000 Nemcev." Juštični department odredil doportacijo Kuhna Washington, D. C., 19. maja. —Juštični department je odredil deportacijo Frltza Kuhna, bivšega načelnika Nemško-eme-riškega bunda, nacijske organi zacije. Kuhn je nekdaj nagla šel, da bo postal diktator i Ameriki. Department je nazne nil. da bo Kuhn deportiran v Nemčijo kot nezaželjen tujec. Obravnava proti Qaielinga oatoiena Oslo, Norveška, 19. maja —Obravnava proti Vldkunu Quislin-gu, predsedniku bivše lutkarske vlade, ki je obtožen izdajstva, je MU odložena za nedoločen čas Avtoritete nleo razkrile vzrokov odložitve obravnave. Jugoslovanska skupščina v Trstu 9 Diskuzije o ustanovitvi ljudskega tribiinala Trat 19. maja. — Jugoslovani ao aklioall zborovanje splošne skupščine v tem mestu. Člani te to bili izvoljeni v zadnjih dneh z namenom restavriranja demokracije v Trstu, ki je postal sporna kost med Jugoslavijo in Italijo. Naznanilo o sklicanju zborovanja ne omenja not Velike Britanije in Amerike z zahtevo, da morajo jugoalovan-ske čete zapustiti mesto. i (Brltska radlopostaja je citirale poročilo ameriške čaaniške agenture Associated Preaa, da je bila civilna administracija v Trstu Izročena skupnemu ekse-kutlvnemu odboru, ki ga tvorijo Slovenci in Italijani. Ta odbor je naznanil, da se bodo kmalu vršile avobodne volitve.) Na skupščini je med drugimi govoril general Dušan Kveder, poveljnik jugoslovanske vojaška posadke v Trstu. Svoj govor je zaključil s vzklikom: "Naj dolgo šivi avtonomni Trst v okviru federacije demokratične Jugo- Na zborovanju je Isto. S3.?» ss pol loto; sa •«bKriptto» r«iOM tor the Uaáto* Ceooda UN por fea*. Chicage and toroif» eoM«teiee SSOO por 700«. Com oflaaee po dogorom—NahupM Npiiif to .. ¿)mmko* ae ao rr»¿o)o. RofcopM liieren» vmMm (Miss, ¿ramo. potmi itd.) «o eraeje pošiljatelju lo » alošaju. «S Ja Aifwiidrf rolo» o« < •ud unsolicited articles will no« bo retara •ocb as »torio», ptoTs. poems, will bo by sell addressed aa4 « Naslov aa eso. kar tana stik s ;..... PROSVETA USJSê So. Lawndala Ars« Chicago 23, IMnote MEMBER OF THE fEOERATED RAZNI KOMENTARJI CaateM. O.—Vse jc starem kontinentu ... Le tu in Um se sliši pritožbe kakega gangsterja v maršaiski uniformi, ki se pritožuje nad svojo usodo. Kako kruti in zverinski so bili ti junkerji! Enako naj bi končali! e Prepirljiva Irska, posebno De Valere in njegova žiahta južne parcele, sta dobila j ako hladen j poklon v nedeljo, 13. maja, od britskega ministrskega predsednika Churchilla. V svojem govoru je dregnil ono, ki raje služi gangsterjem kot pa poltenim namenom. Ako bi dal De Velera Angliji ne razpolago južne prista - u . u , . „r nišča v začetku vojne, ne bi to- Po zbegan t logiki nekeg« »loven»kega urednik^ faje c« „gl«iUh „ornar- p«Ul (po»tala?) velik "r-r-revolucionar," « v nek< n«recn, de- * ieli dan« "MWi" ooi ljudje ki«, «pet let jobM v > 7S2E2 ocean,. Se- podzemski armadi proti nacijskim barbarom. In "fašisti" so zato. ker ae branijo domačih in tujih totalitarcev. Res ni čudno, če je svet Uko zmešan; toda če ga bodo učili Uki svetovni politični "stiokovnjski," bo še bolj na glavo poaUvljen. Naj še omenimo, da je znanje toga slovitega urednika Uko globoko, da Berlin dosledno piše—Bero!in ! Podobnih krilatic kar mrgoli. * * Pri nekem drugem slovenskem listu "svetovnega slovesa" (seveda v metropoli) pa uredniki In njih farovški pomočniki kar spati Glasovi iz naselbin Nehaj z domačega vrta ne morejo, kajti vso Slovenijo in vso Jugoslavijo bo pozobal— HUDIČ. Seveda BOLJftEVISKI hudič. Jojmene, kaj bo?! Sam Lucifer je prišel z VJfcmi svojimi pomočniki v nesrečno Slovenijo, sploh v vso Jugoslavijo in pričel širiti svoje SaUnske nauke. NI dovolj, da so ti Hudičevi partizani porušili vse one cerkve in farovže, katere so naciji in domači klerofašistični brambovci spremenili v svoje trdnjave in kasarne, marveč so zdaj baje pričeli odpi avl Jati tudi obvezen krščanski nauk v šolah, zapirati samostane— seveda kolikor jih niso razdejali—-nune in menihe pa menda spodili na delo. Se več! Ti Hudičevi partizani nameravajo ločiti tudi cerkev od države! To je pa že preveč—mogoče tudi "več kot preveč"! * Rušenje farovžev in cçrkva, v katerih so se zabarikadirali bra-nitiljl Hitlerjevega reda In svete katoliške cerkVe—vse to je sigurno nsjvečje lopovstvo. Partizani bi se bili morali teh svetišč, katere so dobri nsci-katoliki spremenili v oborožena gnezda, na široko ogniti. Ampak ti poslanci Belcebuba se niso zmenili za Božjo kazen. Res jojmene, ksj bo s takim narodotp, ki se ne boji niti Božje kazni?! $v slabše pa je, če se posjaruù samega Satana spravijo nad samo-sUne—nad svete menihe ln nune in fajmoitre ln kaplane, ell pa celo nad škofe, ki so prisegali, zvestobo Hitlerju in tretjemu rajhu, ria drugi strani pa molili za Mussollnija In njegovega zaveznika v Vatikanu. Pravimo, da ni hujšega kot če partizani, navdahnjeni od samega Boljšcvlškega SaUna, skušajo očistiti samosUne in fa-rovže in škofije naclfašistlčne nesnage, ki jc bila pripravljena vdi-njati sveto vero Hitlerjevemu redu in prodati svoj narod za 30 srebrnikov. fte stokrat slabše pa je, če ti poslanci Satana pravijo, naj bo učenje krščanskega nauka, muslimanskega korana eii pravoslavnega katekizma prosta zadeva vsakega (Misamcznega Jugoslovana, cerkev pa ločena od države. "Premislite, ljudje božji! V 'komunistični' Sloveniji, trdnjavi naše sv. cerkve, ne bo nihče več prisiljen učiti se katekizma in krščanskega nauka! Nihče več ne bo prisiljen hoditi v cerkev! Cerkvene poroke ne bodo več obvezne! Država ne bo več podpirala cerkve In njenih Kristusovih namestnikov! Vse breme v zvezi s podpiranjem cerkve fh dušnih pastirjev bodo morali nositi sami verniki, naši ubogi katoliški bratje in sestre ..." Tsko čltamo v rnetropolskem listu "svetovnega slovesa." * Je res hudo—ali bolj podomače: "Je res hudič!" Vse naše najgloblja simpatije »o na strani teh revežev. Strašni dnevi so zanje napočili. Huda boljševiška mota jih tlači podnevi ln ponoči. Kaj bo s Slovenijo, z vso Jugoslavijo, če bo cerkev ločena od države; če se bo vsakdo lahko poročil nu aodišču; če za otroke v šolah ne bo več obvezen krščanski nauk, mohamedanakl koran, pravoslavni katekizem, etc. etc.; če bodo verniki morali sami vzdrževati, svoje cerkve ln šole, sami skrbeti zs dušne pastirje ln menihe ln nune in škofe ln svetnike .., Res bo vse Hudič vzel! Vsa to stvsrl so sicer del ameriškega sistema, del ameriškega življenja. Žt» res. Ampak kur Je dobro za Ameriko, v kateri se )e tudi katoliška cerkev tazvllu v največjo versko ustanovo, v največji In najbogutejši cerkveni biznls, nI dobro zs Slovenijo, ni dobro za Jugoslavijo sploh za nobeno državo! Cerkev bi morala Id ti del države In obratno, kakor Je bila dolga, dolga stoletjn. Vsakdo bi motal iti k spovedi, vsakdo hoditi v cerkev, vsskdo zajemati učenost le v katekizmu, vsakdo »e poročiti v cerkvi In |i dajati Petrove novce, vsakdo bit! krščen ln cerkveno pokopan, vas kdo živeti le za "oni avetVda te nu tem svetu lažje obirajo in izkoriščajo gospodarji v fraku in talarju . . . * Ubogi Slovenija! Uboga Ju««>slavija!, če res dobi versko svobodo^ približno Uko kot jo Imamo v tej deželi. V tej svobodi se rteor dobro počutijo tudi visok» in majhni dušni pastirji s lajiki vied. ki lahko svobodno molilo svoje»** llogs, lahko avobodno grade cerkve in samostane in ftupnlščs in svoje šola. Ampak v stalim kraju naj bi vse oetalo po starem. Ako ne, bi bil tudi Hitlerjev "novi ted" boliš* od—Satanskega boljševizma! Sigurno pa bi bil boljši, sploh najboli idealen tak red, taka veraks "svoboda" kot jo je zadnie dni razglas»! šnanski klerofašiatični krvnik Frank« Kot sto gotovo še čitali ali slišali, je Pranko osrečil ftpance s "popolno versko svobodo." toda le v okrtvu rimskokatoliška cerkve! Tske "verske svobode" bi bil* veseli tudi našt klerikalci—sploh klerikalci vsake narodnosti, Nsm se nekaj sanja, da si ljudje okrog "svetovnega dnevnika" pulijo lasa tudi is nekegs drugega razloga Ce bo v starem kraju cerkev res posUvljeita ns laatne noge, odtrgsna od vladnegs korito, pri katerem se je redila kot debels svinja dolga stoletja, bodo na katoličane v tej deželi prihajati apeli za denarno podporo rs vzdrževanje cerkve v Jugoslaviji In tako bo manj denarja za slovenske-~4n pravoslavne— župnije tukaj. Zato tudi toliko grm as nja v klerikalnem in tudi pravoslavnem taboru proti "boljševizmu" v starem kraju binah Atlantskega oceana verna Iraka pa se je izkazala bolj prijazna svoji sosedi Angliji Kristjanska dogma vedno poudarja humanitarnost in toleranco, tega pa ne dobiš na Irskem med katoliško in protestontov-sko frakcijo. e Leto 1941 je na bregu Rokav-skega preliva stol državnik in gledal v razburkano valovje. Na ulicah Londona pa se je zopet slišalo ječanje siren ambulanč-nih avtomobilov. Po ulicah so padale Goeringove bombe tei ubijale rojake tega neomajnega državnika VVinstona Churchilla. Churchilla je vzelo precej časa, preden je prepričal osUli svet o nevarnosti evropskih in orijentolskih gangsterjev. Morda bi bila smrt boljša kot živeti v Uko kritični uri. Ako bi ti gangsterji modernega časa uspeli ter premagali osUli svet, bi se pričela za vsa ljudstva moderna sužnost, ki bi potisnila zgodovina krutotva in galej na zadnjo stran. e Osebno, politično in versko prepričanje je postranska zadeva, kadar srečaš moža ali ženo, ki sU za seboj pustila delo v prid sreče, svobode in tolerance. Naj še dolgo žive možje, ki so rešili zemljo in morja pred modernimi pirati. Tisti, ki so se pa obračali po vetru ter tipali na os osišča, naj padejo na smetišča! • o Pričela se je karavana, toda ne karavana kamel v puščavi, ampak karavina modernega brodovja. Nešteto naših mladih fantov se vrača domov preko hladnih valov severnega Atlantika skozi Panamski prekop v valove ogromnega Tihega oceana. Tam na orijentu in na celini Azije, kjer udarjajo gorki valovi Pacifika s tokom Arktika, čaka še ogromno delo na naše fante in so borce drugih narodnosti. Vi, oceani, ogromne« so vaše meje in strahotne vaše globine! V temah teh globin počiva nešteto hrabrih mornarjev in drugih dobrin. Vaši razburkani valovi se bodo unnli in vaše globine nasitile Ttadi podvodno piratstvo se bo gpnaknilo iz vaših globin in na vasi ogromni površini se bo pričelo ivljeoje miru in dobrin. NADALJEVANJE O.—Oj, U preslica, koliko mi je nakopala, ali kljub temu jo ljubim Prejel sem precej pisem radi preslice. Mnogim ni poznana, ko pa jo vidijo, pravijo, da so jo poznali v stari domovini. Neka tu rojena članica me je vprašala, kako ae rastlina imenuje v angleščini Angleški slovar pravi: "Equiaetum (ekwisitum) a widely distributed genus of rush-like cryptogamous plants, especially those known as horsetails or scouring-rushes. A bristle." Das i sem že opisal, kako se mora ravnati z njo, me le vedno vprašujejo, prav tako, kakor da bi bil v tem biznesu, Naberi jo, posuši v senci, da ne izgubi moči, skuhaj iz nje čaj in ga spij vsaj tri velike kozarce na dan. V nekaj tednih se boš počutil bolje, ako se boš ravnal po teh navodilih. Seveda, alkoholnih pijač ne smeš piti, kar ti bo povedal tudi vsak zdravnik, ki to ma resen namen ozdraviti. V stori domovini, v okolici Ljubljane, so imenovali to rastlino tudi "žabčija", ker raste če-stokrat blizu močvirja. Naziva-jo jo tudi konjska mrva, ker je podobna konjskemu repu. Neki rojak'bi rad vedel, zakaj so oni, ki so šli v Rusijo, zopet nazaj priili. Zato, ker ni vse zlato, kar se sveti. Ameriška goveja ali telečja pečenka je veliko okusnejša kot sovjetoka ribja juha. Rusija je za Ruse dobra, ker so jcunavajeni, ni pa za Američane, ki so navajeni na kaj boljšega^ Sicer pa sem se zadnjič zmotil, ko sem zapisal, da so šli .trije v Rusijo, kajti bilo jih je pet. Mjl Dotični dopisnik tudi pravi, da je bil avstrijski vojak in pozneje ujetnik v Rusiji in sedaj nam hoče pokazati alovanstvo sovje-tov. No, saj to ni nič novega za nas, ki poznamo slovanstvo Cesar Franc Ješef je izgubil vojno, ker je imel jako slabo vojo štvo. V svoji službi je imel ludi dobrega vojaka Švejka, kateri je tudi bil ujetnik v Rusiji. Skoraj vsi so bili ujetniki, a nihče ni maral za slovanstvo in sovje-te, kajti komaj so čakali, da so prišli v Ameriko, ker v slovan-t ki državi ni. vse zlato, kar* se sveti, In prav Uko se ne cedi med za vsakim vogalom. . | Da, tukaj se večkrat dogodi, ia |e sedem «labih let, nato pa pride sedem dobrih in imamo dovolj piva, žganja, šunk in po-Vce. Lahko prepevaš po slovensko, prirediš igro, svobodno moliš, kolneš itd. Vse je dovoljeno v tei deželi demokracije. Well, prijatplj Alojz Pire, ti vedno bežali, mi pm vražnika in tako amo tudi iz-podfaUi velikega sanjača, ki je sanjal o veliki Nemčiji, a da pravijo, da je izvršil samo-, nekaj, kar je on priporočal PONEDELJEK, 21 Maja r RrodaUlke v veletrgovtal R. H. Mac y Co. v New Torke so sa pealuitla nove metoda sa tsvojevaaje me sd noga povUka R « « » u • se agitadlo mad odjemalci la dosegla svtšanle. Orgaalstraae ae V an!)I trgovskih pomočnikov CIO. SUka kaše unijehaoa urad nike la aekaj deklet s letaki, katere so delila mod Čitali smo, da ae je končno svet zdramil. Res? Šele? Jaz pa sem mislil, da je bil veliki oče v Beli hiši, ki ga je pred kratkim poklicala ba|e lana v večna lovišča, zdramljen že pred več leti in je bil slutil, kaj prihaja. Strela fcgja, saj smo razumeli, kam ga vodi njegov cilj. Pod njegovim vodstvom smo prikorakali tja, kjer so se gro-zodejstva začele in sedaj so ustavljena. Zakaj niso smariiki listi poročali o Rusiji to, kar poročajo danes? Ali menda ne zato* ker so Slovani? Saj vendar niso samo Slovani ruski državljani. Poročali niso zato, ker sovjeti ng dovoljujejo ameriškim poročevalcem v svojo "demokratično'* državo in Uko ne morejo o neki stvari poročati, ako je ne vidijf sami. Well, fantje, vi boste morali iti v Sovjetsko Rusijo in Um priboriti svobodo govora in tiska. Saj še ubogi Molotov ne sme storiti nobenega koraka, ne da bi poprej vprašal Jožeta SU? lina, če sme storiti to ali ne. Da» najbolje je, da pojdete v Rusije in Um priborite to, kar imate tukaj. Ameriki ae moramo zahvaliti, da ni danes, podjarmljena Rusija in druge slovanske dežele. Ameriška produkcija je rešila svet. To dobro ve tudi Jože SU-lin in je javno dal priznanja ameriški produkciji. Torej, vl kakšno obvestilo od pomilostitvenegs odbora, bom v javnosti poročal. Joe. ako boš čital te vrstice poprej kot pride tvoja zadeva pred odbor, prosim to, de se sa» držiš (n ne dolži in ne meči krivde ns nikogar. Odvetnik in j iz sva storila vae, kar je bilo v najini moči, da te dobimo na pro-«to. Torei, bodi previden! Ciril Medved. SLOVENKI IN SLOVENEC OSVOBOJENI Chlcaoo. Moj brst John Meoec. ki ae nahsjs s prvo sme-riško armado v Nemčiji, Je pisal zadnji teden In nam sooro- sporo- čil, da j» srečal dve Slovenki in onega Slovenca, katere je osvobodila prva ameriška armada Osvobojanci ao ga prosili, naj včasih na debelo pili, tukaj pa sporoči njihovim sorodnikom, da O DELU V LIVARNI Milwaukee. Wis. — Sedaj zopet delam v tovarni, in sicer de set ur na dan. Plačajo okrog $1.25 na uro. Toda ko človek dobi ček v roke, ostane malo de narja. Od plače odglodajo za to in ono in bogzna še za vse kaj in ček je podoben okostanjaku. Tu delajo tudi kranjski Janezi in neki Ribničan. Slednji dela tu že mnogo let in ko sem Ri vprašal, kaj bo počel z denarjem, mi je odgovoril: "Kaj neki . . ." Jaz pa sem si mislil, da morda kupi konja in mu da ovsa, da se bo imel vsaj on dobro v tej deželi. Oves namreč ni racionIran. Čestokrat delamo kar po st-dem dni v tednu. Ko sem prišel v to deželo, se mi ni niti sanjalo, da bom kdaj obogatel .. . Sedaj pa vse kaže. da bo denarja kar na koše . . • Gospodje, dvonožne zverine n« vrhu človeške družbe, pa so plačani dvakrat na mesec Upam, da bom nalovil v mojo malho veliko dolarjev, kajti delo je kot igračka, dolarjev pa na koše . 1 . Vse grt kik,J da bi bilo s salom namazano, v tem delu sem se uril že pred 1® leti in kar sa človek enkrat ni-uči. nikoli več ne pozabi. A*o bi že poprej vedel, da imajo nekateri delavci tako dobro pla^' «a dela, bi že dsvno poprej P"* šel po koline v Milwaukee N* nič zato. kar som malo p^m bom ps delal malo bolj d«l*o popravil, kar sem zamudil Sedaj ps moram končati. K^ papirnice so na stavki in j« ** I je. da ne napišem dopis, ksjti lahko se z#odi. ds ne bi zagledsl belega dnev. Kakor hitro bom imel dovog densrjs, si bom J v livarni kuhsl in spal kaju « ko bo še najboljše Frsok tre* V Prosveti se - ^ ne In delavske vorfl AM atete vsak 1 pnNEPELJSK. 21. MAJA Slomški vodniki in preroki Dr. Ivan Lah (Nadaljevanje) Primož Trubar (1508-1586) I v ¡I! Tako sta se z velikimi težavami rodili prvi dve slovenski knjigi sta nastopili svojo pot v domovino. Neznan "prijatelj vseh Slovencev" prihaja kot dober učitelj s knjigo v roki in poziva vse, ki jim je mar prave vere, da sodelujejo pri vzgoji naroda. Toda njegova beseda je našla le malo odmeva v domovini, Trubar pa ni razpolagal z denarnimi sredstvi,1- da bi nadaljevM svoje delo. A dobra usoda je poskrbela zanj in u nas. Prišel je na Nemško-ko-perski škof P. P- Vergerij, ki se Je zavzel za našo stvar in pomagal Trubarju, da je leta 1555 izdal zopet prvi dve knjižici v latinskih črkah in prevod "Evangelija svetega Matevža." V predgovoru Trubar govori o težavah, ki jih ima pri svojem delu, kajti "slednji začetek je težak in nepopoln," vendar poln navdušenja piše "tej pravi cer kvi božji tega slovenskega jezi ka" in ji pošilja svoje delo, ker "večji del ljudi v naši deželi druzega jezika ne zna, samuč ta slovenski" in je to edini način, da narod spozna pravo versko resnico. Tako je naš veliki reformator postavil temelj slovenski pismeni kulturi. Njegovo delo je rodilo svoj sad. Kulturno življe nje v naši domovini se je začelo prebujati. Slovenska knjiga dobiva čim dalje več prijateljev in podpornikov. Domače plemstvo, ki je večinoma pripadalo novi veri, postane krepka opora našemu kulturnemu delu. Na gradovih, kjer se je dotlej čula slovenska beseda le med tlačani in služabniki, postane slovenska knjiga dragocen dar. V mestih zmaguje slovenska beseda, ki si je priborila svojo pravico v cerkvi. Trubar marljivo nadaljuje svoje delo. Že leta K>57 izda prvi del "Novega testamenta," v nadaljnjih dvajsetih letih pa izvrši ves prevod. Med tem so se razmere tako izpremenile, da so ga kranjski stanovi povabili, naj se vrne v domovino. Leta 1561 se je Trubar slavnostno vračal v Ljubljano. Cerkev av. Elizabete v meščanskem špitalu je postala središče novovernikov. Tu je Hribar pridigoval in pripravljal ustanovitev slovenske evangelske cerkve in šoje. Ni bil več sam. Okoli njega se je zbrala četa zvestih učencev in delavcev. V Ljubljani je bila ustanovljena stanovska srednja šola. Njen ravnatelj je postal naš tedanji prvi vzgojitelj Adam Bohorič iz Krškega, ki je z vsemi silami podpiral Trubarjevo delovanje. Na tej šoli je poučeval tudi nadarjeni Sebastijan Krelj iz Vi-Pave, ki je postal naš drugi pisatelj. A Trubarja je klicala dolžnost zopet na Nemško. Slovenska knjiga je dobila med tem novega plemenitega podpornika. Hans Ungnad baron Soneški, 81 štajerski deželni glavar, je Pnsel na VVuertenberško, da bi razširil Trubarjevo delo na vse balkanske Slovane, da bi bili vsi ezm nove prave vere, in upal J* celo, da bo izpreobrnil one «ovinske nevernike, ki so se bi-11 poturčili, kajti vedel je, da *ga slovanski jezik tja do Cari-Ma, kjer je bila srbščina ne-** diplomatski jezik. Zato je Ustanovil v Urahu tiskarno, kjer bi se tiskale slovenske in hrvatske knjige z latinskimi, «"»golskimi >n cirilskimi črkami. Tako se je Trubarjevo delo razširilo preko ozkih slovenskih mej in seglo na srbohrvatfcka tla, kjer je vzbudilo v življenje nove sile. Trubar je postal vodja uraške tiskarne, a sam ni mogel izvrševati vsega dela, zato je dobil so-trudnike med hrvatskimi glago-ljaži. Kako živahno je bilo delovanje v uraški tiskarni, kaže dejstvo, da se je v nji natisnilo v nekaj letih 25,000 knjig. Res je, da se z njimi niso ipolnile visoke sanje barona Ungnada, ki je žrtvoval posvetno imetje za svoje versko prepričanje, a njegovo ime bo zapisano trajno v naši kulturni zgodovini. Ko je Trubar uredil razmere v uraški tiskarni, se je vrnil v Ljubljano in pripravljal "cerkveni red" za svojo slovensko cerkev. Ko pa je leta 1564 knjir ga izšla, je moral zapustiti domovino, ki jo je poslej videl le še enkrat. Živel je v Derendinge-iui in nadaljeval svoje delo, ki je doseglo vrhunec z izdajo "Ce-nega novega testamenta" (leta 1582). Slovenska zemlja je preživljala v teh časih težke notranje in zunanje boje. Ob njene meje so udarjali krvavi turški napadi, ki jih je junaško odbijalo naše plemstvo, po deželi pa je trajal boj med novo vero in njenimi nasprotniki. Kljub burnim časom je kulturno delo tudi doma napredovalo. Leta 1575 so ustanovili v Ljubljani tiskarno, da bi pospešili tisk slovenskih knjig. Izšlo je v nji nekaj knjig sv. pisma, a leta 1580 je bila tiskarna zaprta. Vse to ni ostrašilo naših kulturnih delavcev, ki so izpopolnili delo Trubarjevo s krasno izdajo "Biblije," t. j. celega sv. pisma v prevodu Jurija Dalmatina; izšla je leta 1584 v Witten-bergu. Obenem z njo je izšla prva slovenska slovnica, ki jo je v latinščini napisal A. Bohorič in stalno določil slovensko pisavo, ki je po njem dobila svoje ime. Trubar je še doživel te uspehe svojega dela., Bil je v stalni zvezi z domovino in je še na smrtni postelji prevajal Luthro-vo postilo. Umrl je dne 28. maja leta 1586 v Derendingenu, kjer krasi njegov grob v cerkvi spomenik s sliko Kristusovega vstajenja in z latinskim napisom, ki slavi njegovo življenje in delo. Izvršil je veliko poslanstvo med Slovenci. Prišel je ob času, ko se je prerajal svet okoli nas, in je v duhu svojega časa razoral njivo slovensko, da je rodila prvi kulturni sad. On je naš prvi glasnik nove vere, vere v življenske sile malega naroda, ki se je takrat komaj zavedal, da živi. Zgodilo se je, kakor v prikazni, ki jo je videl prerok Eze-hijel: po polju so ležale raztresene kosti človeške, a dihnil je vanje božji duh in so oživele. Tako je v duhu Trubarjevem oživel naš narod v prvem kulturnem razmahu. Toda komaj je zatisnil oči naš prvi vodnik, začeli so se bližati črni oblaki nad slovensko domovino. Prihajali so od nemškega Gradca, kjer je bil dvor nadvojvode Karla in od leta 1586 univerza, ki je pripravljala mladino na boj proti protestantatvu. Dolgo so deželni stanovi odvračali pretečo nevarnost in ščitili versko svobodo naših pokrajin, ki jim je#bila nagrada za obrambo državnih mej proti turškim napadom. Po bitki pri Sisku je turška nevarnost minila in jezuiti so prišli v Ljubljano, da izvrše delo izpreobračanja. Do leta 1600 je večina slovenskih knjig zgorela na grmadi . . . Predikantje in učitelji so bili izgnani in z njimi vsi, ki se niso odrekli "krivi" vi- ri. Mnogi so se poskrili tn zata- n * • • jili svoje prepričanje. Med zad- PrOVUt10 MSI(0 /tOZirilMl njimi, ki so zapuščali domovino * In Iskali svobode drugod, je bil Trubarjev sin Micijan. Mnoga je zanesla pot daleč v svet In so se izgubili v tujini. Tako je bilo uničeno kulturno delo polatoletjs. Slovenske knjiga so izginila ia naroda. Zavladala je protiseformacija. A pesnik Aškerc je imel prav, ko je dal umirajočemu našemu prvemu glasniku slovenske misli na usta besede: Nikoli ti« nmrje duh ¿loosJki. Duševnega ttvljenja »usti ogenj, ki zanetil bi ga nekdaj, ugasnil ni. O neki lepi dan, ulp« se iskra, ttsča na skrivaj, in ropot oživi duh narodov. (Dalje prihodnjič) Delegat rdeče Kine v San Franciscu ■'K ' Napisal WUllaaa Wlnter Komunistična stranka Kine je zastopana na konferenci v San Franciscu. Njen predstavnik je prijazen, srednja «Ur, dobrovo-ljen Kitajec po imenu Tung Pi-Wu. Tung si priaadeva, da bi objaanll Amerikancem cilje in politične smernica svoje stranke. Stranke, ki niso vključene v kuomintangu, so v San Franciscu v manjšini, tako da kuomintang odloča o vsem na podlagi svoje večine pri glasovanju. Kljub temu pravi Tung, da je srečen, da je prišel v San Francisco, ker mu daje to priliko, da razčisti vsaj do neke mere napačne vtise, ki so se razširili v Ameriki glede kitajskim komunistov. Pregled tega, kar pripoveduje Tung, je v kratkih besedah naslednji: Teoretično ni v ideologiji kitajskih komunistov ničesar, kar bi jih bistveno ločilo od komunistov v drugih deželah. Njih cilj je, da sezidajo svoboden svet, v katerem naj izginejo vojr na, izkoriščanje in skrb za golo življenje. To mora biti v bistvu cilj človeškega napredka, pravi Tung, a kitajski komunisti so se namenili, da izvedejo ta cilj na Kitajskem. Toda razmere na Kitajskem so zelo različne od razmer v drugih deželah. Postopek mora biti zategadelj tudi popolnoma drugačen. Kitajska ja strašno zaostala, tako v gospodarskem kot v političnem pogledu. Tam ni demokracije, niti načrtov za gospodarski podvig dežela. Prvi cilj mora biti vsled tega, da sa doseže demokratična vlada in dvigne standard žlvljehja ljudi stva. Kitajski komunizem je različen od komunizma v Sovjetski uniji, ker so razmere povsem drugačne, pravi Tung. Teh dveh sistemov ne velja zamenjavati. V onih predelih Kitajske, v katerih vladajo komunisti, ni nobenih veleposestnikov. VeČina ljudstva se preživlja kot delavci ali mali kmetje. Uživajo pa popolno svobodo govora, pisanja in shodov, svobodo vere, vclitev in vse druga demokratične pravice.- Komunistična stranka ne do-mlnlra političnega življenja v teh krajih, temveč se strogo drži načela "tretjine", kar pomeni, da je razmerje med komunisti in nekomunisti v javnih službah 1:2, po en komunist na dva nekomunista. Pri volitvah pa niti komunisti sami niso prisiljeni, da bi volili svojega kandidata, ln često tudi dejansko glasujejo proti njemu. V pogledu poljedelstva je poglavitni cilj sedanje vlade, da zniža najemnino zemljišč, ki ja ogromna, in iznosi približno 90%, sem in tja lo polna dramatičnih prtsorov. ¡V"*»- lolaloas. ubM. . n« daljne» Pacifik«, toda lo »grešil In tnétü v »orle. Zadnje ln Potopili le več rmrrlikili Indij. Slika Itala nekega Japonekega m ¡ ln dinamito«, mislil troščUI ne pa tudi 80; vsega pridelka—tako da ostane kmetu-najemnlku, ki je delal ln sa potil, le zelo malo. Tudi posojila .si prizadeva komuniasUčna stranka napraviti manj pogubna. Povprečne obresti so več kot 24% na leto, tako da po komaj treh letih posojilo poskoči sa 100%. Po vojni nameravajo komunisti temeljito preurediti te namere, n katerih gredo skoro val plodovi dela poaeatnikom zemlje. Preobrat se mora isvrilti mirnim potom, pravi Tung, "9odaJ ninjamo ruščine, sejo imamo!" Vaedla ae je v zadnjo klop ln molčala. Ni hotela biti naailna. Nato je vstal rdečelaa paglavec in pričel govoriti: "Obravnavati moramo problem prehranjevanja. Včeraj sem dobil Juho ln v njej črva. čemu dobivamo Juho a črvi? Dalja: strežnice nam mečejo krožnike kakor peom! Imam tudi nekaj pritožb, kar ao pouka tiče. Matematiko ao nam podaljšali za tri i*re. Nič čudnega, čo nastopi preobremenjenost! Peta akupina lani aploh ni imela nemščine, nam Jo pa vsiljujejo! Kdo jo bo rabil? Dva umivalnika ata aamo in pri njih ttata prokleta kača! Umivati so sploh ni mogoče. Mila ne dobivamo Msrjs Sergejevna nam je ošab-no zabrusila, da ga sploh ne rabimo, ampak da ga le uničujemo. Ivan Nikolajovič poučuje avoj predmet kot da bi bil pravi / naaprotnik revolucije, čemu nam vailjujejo zgodovino? Kot da bi nas zanimala! Predlagam, da v znak protesta zapustimo šolo!" Rdečelasec Je bil Kostja. O-čitno Je bilo, da je bil on poglavar vsega razreda, kajti vai ao mu bili poslušni. Ko je majhno dekletce opozorilo svoje sošolce, da se na zborovanju ne sme kritizirati učnega načrta, ao soglaa-no planili nanjo: "Mauka, 9brt- 4» »i nos!.....Uči se sama. če ae ti ljubi!" "Uh, ti 'derdidaa'! "V Ivana Ntkolajeviča Je zate-lebana'" Dekletce Je zardelo in zaklicalo: "Lenol>e ste!" Miška, ki Je sedel v zadnji klopi poleg Irine. je vstal in zabrundal: "Predlagam, da začnemo a ki* šitvtjo discipline. predlagam majhno rabuko.T Kar je sledi-lo, je bilo vae prej kot zborovanje. Miška je (k ima zal Mau-kin hrbet s kredo. Inni je pri-letela v obraz umazani cunja. Otroci ao od nekod privlekli mačka Maček je aopihal in cvilil. V kotu je tulil majhen po-balin. češ, da mu je nekdo čr- nilo razlil. Kostja Je prišel k Irini ter je samozavestno dejal: "Lahko greste! Pouka danes ne bo!" Par tisoč otrok jo bilo na tovarnah. Živeli so s svojimi sUr-11 po barakah in zemeljskih votlinah. Oče in mati sta delala: gradils sta gigant. Otroci so se pa klatili po snegu in blstu. Bombardirali so avtomobile a kamenjem in zafrkavali stare Kirgize: "Kirgiz ima v r-- kis!" Razmetsvsll so deske in pločevinaste škatlje, se pretepali in preklinjali. Paška, sin nekega kopača, je vpil: "Krotov Je Anjutko povabil v barako in Um jo jo poj--- Oče je nahru- lil Palko: "DHU gobec, mrha! Ubijem te, če te le kdaj tajen»!" Toda Paška ae ga ni bal. Iz Via-divoatoka je prišel ln ves svet se mu Je zdel majhna kepa; on, Palka. pač ne more nikjer poginiti. S Tjomko Čelilovim sta ukradla Nemcu Günther ju veliko klobaso in Itiri steklenice piva. Napila aU ae in šla v luknjo na ledu kopat. Ko ae je Tjomka nekoč a krivogledim Pavllhom pretepal, mu je U zasadil nož v trebuh, ni čutil ne krvi ne bolečin. Le ogorčeno Jo kričal Ta mrha. kožuh mi je prerezal!" Kopači ao ae jezili, ker Jim Je Tjomka plašil kljuaeta Toda giganta je Tjom- "Papo so reklL oko Wallace preskrbi dovolj dola sa vae, potom I bova morala tudi midva delati ko doraatova..." ka ljubil. Ko so januarja radi hudega mraza počivala vsa dela, jo Tjomka stopil k inženirju Solovjovu in dejal: "Sami lenuhi so! Pustili bodo, da bo beton zmrznil. Jaz bi lahko šel s svojimi tovariši h koksnim ogre-valnicam; poglej, imam podložene hlače." Daška Ignatov je silil v Ame-rikanca Dynesa, ki je bil pri Martinovih pečeh: "Dobil bi rad kilo bonbonov. Napilite mi izkaznico za amerikansko prodajalno. Tam jih gotovo dobim. Denar dam jaz!" Kostja se je bahal, čel, kako je prometen: dva obeda dobi v kantini dnevno. Vanjka, ki so mu pravili "Jež," so jo nekoč v Topolnikih priplazil na nogometno igrališče in z žebljem prebodel dve žogi. Ko so ps pionirji sklenili, da bodo aktivho sodelovali pri gradnji obrtne šole, jo lati Vanjka štirinajst dni neumorno delal. Podajal je zidarjem opeko in ni zamudil pri, delu niti minute. Ko ¿a je Ljoia vabil, haj pride k njemu, da mu bo po* kazal škorca j ki ga je vlovil, ga je Vanjka ost*6 zavrnil: "Pusti mo! Toliko dela je, ti pa prihaja s takimi otročarijami!" Premagal je izkušnjavo kljub vroči želji, da bi imel kakega Ikorca. Učitelji sodili preobremenjeni z delom. Qd jutra do večera so sedeli v Šoli. Starii se niso mogli brigati za deco. Ko je priila PaAkin* mati domov, je stopila s sopihanjem in stokanjem k umivalniku. Paikin oče je pil žganje in v svoji ohromelosti tulil na sina: "Od česa i-maš tak obrazf Ves spačen si!" Divje in hitro so rasli otroci. Gigant je bil za nje nekak pragozd. Občudovsli so amerikan-ske žerjave in vrvenje najrazličnejših strojev in ljudstev. Sa-| njarili sp o tam, da bodo kmalu postali inženirji in risali so fantastične načrte/ Šolska berila so jim bila dolgočasna. Znanje I so si hoteli priboriti med strelno opeko, Kirgizi, premogom in ilovico. Radi napol gnile jabolke so se stepli. Cesto pa jo kak predrznež zamenjal svojo kožu-hovinasto čepico za Ikatlo cigaret. i Če jih je spraloval učitelj o revoluciji L 1900, so bili v zadregi: za nje je bila to davna preteklost. Zato so pa poznali vse avtomobilske znamko. Vedeli so kdo je na seznamu udarnikov in kdo na črni listi. Ljubili so gigant; toda zdelo se jim je, da ga odrasli prepočasti gra de. Omalovaževalno so gledali na bradate kopače ali primitivne samokolnice. Priznavali so samo ekskavatorje. Zmerjali so se s kulaki in gradili majhne aeroplančke. Pred tepeiem so se posvetovali: "Ne i dlanjo, temveč s pestmi!" Sovražili so tuje strokovnjake, a občudovali cowbojske klobuke ln kratke angleške pipice! S polnimi žepi peska so med nemško uro vpri-zorili "plinsko vojno." Vojaški pouk so cenitf nad vse. Splaziti se brez virtopnic v kino so smatrali za tveganja vredno delo Znani so jim bili vsi filmi Hary Piel je bU Junak. Vedeli so za vse konzume in javne kuhinje. Kot živi prospekti so vedeli, kje se dobi ta ali oni predmet in po čem so na trgu jajca. Poznali so delovanje visokih peči. Pisali so s pravopisnimi napakami; slovnica jim je bila Ipanska vas. Kostja je dejal nekoč Angležu, ki je delal v elektrarni: "Danes še tlačite Indijce, toda ko bodo postali Indijci klasno zavedni, ne preostane od vale Anglije niti figa," Anglež se je prisiljeno smehljal in vpralal: "Odkod vel to?" Kostjs se ni dal premotiti: "Komaomolskajo Pravdo čitam. Ko bom dovrlil šolo, bom šel v Indijo in se boril proti Angležem." Kostji je bilo enajst let. Ivan Nikolajevič je stokal, zmučen od samega hrupa in tuljenja, ki se je razlegal okoli njega: "Brezvestni otroci!" 1 Ravnodušno mu je Miška odgovoril: "No, pa smo! Tudi brez vesti se izhaja, pa še kako!" Ko je Olga Vladimirovna svetovala otrokom izdajanje stenskega časopisa, je Miška vso noč delal Drugo Jutro je pojasnil materi, zakaj Je pTObdel vso noč: "Če kolektiv od mene kaj zahteva, moram to na vsak način izpolniti." i Med njimi so. bili izumitelji, pustolovci, pesniki, pretepači, pa tudi sebičneži. Če je učitelj znal pihati na njihova srca, so pozabili na kamenje in kupčije. Pazljivo so poslušali in se vsajali nad sosedom, če je vpralal tovariša, ali bo kmalu odmor. Tvorili so zadnji kader revolucije in bili so še otroci. Irina je bila šele v dvajsetem letu. Dobro je razumela vabljivo šepetanje pomladi, ki se je prikradla skozi široko odprta okna v učilnico. Ljubila jo le drsalke, halo — klice v gozdu in bonbone. Morda je sanjala o Kuznecku tako, kot je sanjaril rdočelasi Kostja o Indiji Ko pa se je znašla pred otroci, Je izgubila glavo. Predorasla je ie bila, da bi govorila v njihovem jeziku. Obraniti običajno hladno razdaljo med otroci in učiteljem, ije, tega ni mogla, tega ni hotela. Jezna je bila sama nase kot otrok. Kako si le upa govoriti o kontrarevolucijonar-nih dejanjih? Ne, mora se jim pojasniti . . . Obupano je zrla okoli s$be. Plaho je spregovorila: "Otroci . . ." toda že je skočil Kostja na Miškin hrbet in pričel vpiti: "Pouk je radi izčrpanega programa končan!" Otroci so se smejali. Takoj so vse opazili: nogavice, rdečico, tresoč glas. Videli so, da se jih Irina boji Plesali so okoli nje in peli: (Dalje prihodnjič) PONEDELJEK. 21 x,^ ****** mali oglati SENČNIKOV H Izkušene šivalke. Visoka nu. Čisto, prijazno del.vnT P tEMBRANDT 25» E. Erie St. REMBRANDT LAMP qui 259 E Erij» m snrl HADE superior 2467 HIŠNA GOSPODINJA HIŠNA DELA Mala familija, navadno kuh-Privatna soba in kopalni Plač* $30.00 Kličite SHEldrakc 2227 OPRAVLJENA SOBaIT^ZT Privatni vstop, gorka VOdT gd S. Keeler. 2232 l KOMADA ZOFA in st^T steljm opravi. Dnevna postelja T hlnjska omara in prepro,e^^^ni-etc. Kličite zvečer FATnr-fv ^ VSLED SLABEGA ZDRAVJA S dam 1 aker * no za dom, vrt, ali kokošjo reS^n, iSSh Sit?' Bus Kličite HUDson 2»ie. DELO DOBE vtim "JANHRESES" ŽENSKE ZAr ČIŠČENJE V VSEH DELIH MESTA Delovno ara od 5:30 popoldne do 12. ura zračtr. Vojno nujna Industrija. Rabimo tudi v Jedilnici VPHAiAJTE prit illinois bell telephone company "EMPLOYMENT OFFICE-ZA ŽENSKE "Street Floor 309 W, Washington Street S. N.P.J. v tiskarsko obrt spadajoča dala Ti