ВагапшђепБођ!
Veitae тЛ	~1П|-[|| Ди^_ М, РмМ^ рв / Ввтсчг^ (te т«гми whlbar) жмжжША KM 1.— trel Нмм (.кжАИеЖИЛ KM ОДО ЦмМИцММп
ABoestemmgeB ввс Ztmmg m dan mmohfolgemdem Moset werden mtr acbrtftUoh ши1 mr |)ta M. 4м iMfenden МмиЛш mtmoaiam
ErmkbMg, &m IS. September IM#._ j. Mogai^
Fiihrer nemškemn narodn
»Zalo sem po dolžnosll odredfl ш one ukrepe, ki so se lahko nkrenili za la primer, da se obvanfe nemški Reidi pred usodo, katere maršal Badogllo in njegovi možje niso prizadeii samo Dncefn ii italijanskemu narodn, temveč so hoteli v njo pahniti tudi IVemUJo.« - Poročilo o dogodkih v Italiji
FUhrerhauptquartler, 10. septembra. FUhrer Je Imel v petek zvečer Iz svojega Haupt-quartlera sledeči nagovor na nemški narod, katerega uo prenagle vse radioddajne postaje: MoJi nemški rojaki In rojakinje!
Oproščen težkega bremena pričakovanja, ki je na nas že dolgo časa pritiskalo, vidim, da je prišel sedaj trenutek, da zopet govorim nemškemu narodu, ne da bi s« moral poslu-Htl sam pred seboj ali pred javnostjo laži. Nastopivšl /.lom Italije se je že davno predvideval, ne radi талјкапја sposobnih italijanskih možnosti za učinkoviteq&o obrambo ali radi Izostanka potrebne nemške pomoči, temveč veliko bolj radi tega, ker so odrekli ali bolje niso hoteli oni elementi, ki so sedaj kot zaključek svoje načrtne' sabotaže povzročili kapitulacijo. Kajti samo to, za čimer so ti možje že skozi leta stremeli, se je sedaj Izvršilo: prestop italijanskega državnega vodstva od z Italijo zvezanega nemškega Relcha k tktipnim »ovražnikmn.
Ko sta Anglija In Francija septembra 1939. napovedali vojno nemškemu Reichu, bi bila Italija n pogodbami prisiljena, da se Izjavi takoj solidarno z Nemčijo. Pn tem ni bila ta eoUdamoat samo utemeljena z določili pakta, temveč tudi radi usode, katero so namenili za bodočnost sovražniki tako Nemčiji kot tudi Italiji.
Mussolinijeva volja
Znano je, da je bil MusHoiini trdno odločen, da odredi v Italiji — ustrezno pogodbam — takojšnjo mobiiiieacijo. Istim sUani, ki m sedaj privedle do kapitulacije, me Je posrečilo avgusta 19.49. preprečiti vstop Italije v vojno. Kot Fiilirer nemškega naroda sem moral ra-Kumeti te Izredne notranje težave Duceja. Zato nisem niti takrat niti kasneje silil Italije, da Izpolni zavezniške obveznosti. Nasprotno: italijanski vladi sem popolnoma prepustil, da ali y vojno sploit ne vstopi — ali, če \'*topi, da to etori v trenutku, kateri bi se ji zdel všeč In katerega Je laliico popolnoma svobodno določila. Junija 1940. se je MussoUniju posrečilo,
ustvari notranje predpogoje za pristop Italije na stran Beicha.
Boj na Poljskem je bil v tem času ravno tako odločen kot oni na Norveškem in oni proti Franciji in proti njenim zavezniškim angle-Bkim armadam na celini. Vseeno sein moral biti hvaležen Duceju za zadržanje, katero se je, kot ml je bilo znano, moralo izvesti z največjimi težavami v notranjosti — ne proti Italijanskemu narodu, temveč samo proti določenim krogom. Od tega časa dalje sta stala Reich In Italija skupno v boju; na mnogih bojiščih se je skupaj prelivala kri; nobeno sekundo nisva bila z Ducejem v dvomu glede tega, da bo izid tega boja za biti ali ne biti naših narodov odločilen. Temu ustrezno Je pomagala Nemčija, sama v najhujših bojih, do skrajnih možnosti svojедпu zavezniku.
Storitev maršala Ronunela
Mnogo ponudb za to pomoč so vojaški oblastniki Italije že od vsega početka a 1 i sploh odklanjali ali prevzeli samo pod pogoji, k i so bili neizpolnjivl. O pravem času bodo predložene javnosti podloge, iz katerih Irfiaja, koliko je prispevala Nemčija v skupnem usodnem boju za svojega zaveznika in je bila Se nadalje pripravljena prispevati. Nemški vojak sam pa je tudi na teh skupnih bojiščih zavzel ono zadržanje, ki ga povsod odlikuje, kajti brez njegovega posega bi bila že pozimi 1940-1941. Severna Afrika za Italijo Bgubljena. Ime maršala Rommela • je s to nemško storitvijo za vedno zvezano. Ko se je pomladi 1941. Reich odločil, da pomaga Italiji na Balkanu, se to ni zgodbo zato, da se izpolnijo lastne namere, temveč samo, da se pomaga zavezniku in odstrani radi njegovega postopanja povzročeno nevarnost, ki je naravno ogrožala tudi Nemčijo. Nemčija je doprinesla to žrtev skoro v istem trenutku, ko je imela več kot dovolj lastnih skrbi radi nevarnosti skoro vsako uro pričakovanega bolševlškega velenapada proti Evropi. Kri velikega števila rojakov je potrdila zavezniško zvestobo nemškega naroda.
Nemški Reich in jaz kot njegov Fiihrer sva pa mogla to zadržanje zavzeti samo, ker sva ee zavedala, da je stal na čelu italijanskega naroda eden izmed najpomembnejših mož, katere je dal novejši čas, največji sin italijanske zemlje od zloma antičnega sveta. Njegova brezpogojna avestoba je dala skupni zvezi osnovni pogoj za uspešen obstoj. Njegov padec, njemu prlzadcjane brez-častne žalitve bodo nekoč občutile generacije Italijanskega naroda kot največjo sramoto.
Zadnji sprožllnl moment za že davno sklenjeni državni udar je bila pa zahteva Duceja po večjih poo^blaetllih za uspeSno vojskovanje.
Temu naj bi služIli najtrši ukrepi proti odkritim in skritim saboterjem vojskovanja, proti reakcionarnim sovražnikom socialne pravičnosti in s tem proti odpornosti Italijanskega narodnega telesa. Mussolini je hotel še v zadnji minuti Izločiti zahrbtne sovražnike Italijanskega naroda v boju za biti ali ne biti, da s tem zagotovi bodočnost Italije. Razumljiva je bolest, katero sem osebno občutil, radi zgodovinsko enkratne krivice, katero ■o prizadejali temu možu, radi brezčastnega ravnanja, ki je pognalo njega, ki je nad 20
let živel samo v skrbi za svoj narod, na nižino podlega zločina.
Bil sem srečen d a sem smel Imenovati tega velikega in zvestega moža za svojega prijatelja. Poleg, tega se nisem naučil spreminjati svojega prepričanja po potrebi od primera do primera aii ga tudi samo zatajiti. Verujem, da je navzlic marsikaterim nasprotnim pojmovanjem tudi v življenju narodov ravno tako kot v posameznem zvestoba nenadomestljiva vrednota, brez katere bi se morala začeti majati človeška družba ali bi se njene organizacije preje ali kasneje morale razbiti. Vkjub temu so tudi po tem zelo sramotnem dejanju storile v največji meri svojo dolžnost nemške čete na Siciliji, nemški letalci, mornarji podmornic, br-zlh čolnov, prevoznih ladij vseh vrst Itd. na kopnem, v zraku in na morju.
čeprav sedaj Iz razlogov taktične smotrnosti nasprotnik to zamolči, zanamci bodo pa nekoč ugotovili, da so bile, če Izvzamemo nekaj malo vrlih Italijanskih odredov, od tega časa dalje samo nemSke čete, ki so branile' s svojo krvjo ne samo nemški Relch, temveč tudi Italijansko zemljo.
rira italijansko trgovsko mornarico v svrho izvršitve vojaškega programa brodovja.
6.	Takojžnja izročitev Korzike In celotnega Italijanskega ozemlja — italijanskih otokov in Italijanske celine — zaveznikom, da se napravijo operacijska oporišča in za druge svrhe, ki jih bodo zavezniki smatrali za potrebne.
7.	Takojšnja zagotovitev svobodnega dostopa zaveznikov do vseh letališč in oporišč brodovja na Italijanskem ozemlju brez ozira na to, v kakšnem tempu bo italijanska zemlja očiščena nemških čet. Te luke In letališča morajo stati pod zaščito Italijanskih oboroženih bojnih sli, dokler ne bodo prevzeli to funkcijo zavezniki sami.
8.	Takojšnji umik v Italijo Italijanskih oboroženih sil z vseh bojišč, na katerih se tačas nahajajo.
9.	Garancija italijanske vlade, da bodo, ča potrebno vse razpoložljive oborožene bojne sile uporabljene za promptno in eksaktno Izvediw pogojev tega premirja.
10.	Vrhovni poveljnik eavezsoi&klh Ж si prl-
po nemških silah In je bil na njihovih ramaoQi. Ta boj bomo sedaj, ko smo prosti vseh otežujočlh ovir, nadaljevali.
Po vsej pravici laliko zaupamo vaee'
Otročji Je poskus mednarodnega pluto-Itratskpga kompleta, da bi tako kakor v Italiji strll nemški odpor. Zamenjajo v tem primeru nemški narod s kakšnim dragim. Upanje, da bi našli v nJem danes Izdajalce kakor v Italiji, sloni na popolni nepouče-nosti o bistvu naclonalsociallstlčne države. Njihova vera, da bi tudi v Nemčiji mogli povnro-čltl kak 35. Julij, se opira na temeljno anoto. v kateri se nahajajo tako glede mojega osebnega položaja kakor tudi glede vedenja mojih političnih Sobojevnikov, mojih maršalov, admiralov In generalov. Bolj kakor kdaj koli se postavlja taki nameri nasproti nemško vodstvo kot fanatično strnjeno občestvo. Vsaka stiska i>.as bo le še utrdila v haši odločnosti. Osebno življenje Je pri tem za mene itak ie davno prenehalo. Delam v spoznanju in v zavesti dolžnosti, da bom mogel s svojim pri-siievkom zagotoviti življenje svojega naroda sa generacije v bodočnosti. Da imam pravtoo^ brezpogojno verovati v ta nspeh, ni le utemeljeno po moji lastni življenjski poti, ampak tudi v povzdigu našega naroda.
V letu 1939. smo morali sami In zapuiMeni sprejemati vojne napovedi naših nasprotnikov. Ravnali smo po Izpovedih Clausewltza, da je heroičen odpor vsekakor boljši od strahopetne uklonitve. Zato sem Izjavil tudi že dfie 1. septembra 1939. leta v državnem zboru, d a nemškega naroda nikoli ne bosta porazila niti čas niti sila orožja. Od takrat smo v prvi vrsti s svojo lastno močjo porinili sovražnika deloma več ko 1000 Id-
Duce na STobodi
Uspeli napad nemških padalskih čet
Fiihrerhauptquarder, 14. septembra. Nemške padalske čete in moštvo polici* je ter Waffen-ff so danes izvršile pod-vzetje za osvoboditev Duceja, ki ga je izdajalska klika držala v ujetništva. Napad je uspel. Duce je na svobodi. Izročitev Anglo-Amerikancem, ki je bila dogovorjena z Badoglijevo vlado, je e tem preprečena.
lometrov od nemških mej nazaj. L« po ar&fin* poti lahko terorizira nemško domovino. Tod* tudi tukaj nastajajo tehnični 1# organizatorični pogoji, da ne bodo samo konćnovelj avno etrtl njegovi teroriatlčnl napadi, am-
drži pravico, storiti vse ukrepe, ki eo po njegovem mnenju potrebni za zaščito in Interese zavezniških bojnih sil v svrho nadaljevalija vojne. Italijanska vlada se na svoji strtuii zaveže, da dopusti vsako upravno oblast ali oblast druge vrste, ki jo smatra vrhovni poveljnik za potrebno; predvsem bo vrhovni poveljnik ustanovil zavezniško vojaSko vlado ▼ delih italijanskega ozemlja, v katerih smatra" Iz vojaških Interesov zavezniških naxodw takšen ukrep za potreben.
11.	Vrhovni poveljnik zaveznlSWh voiJnlh eU Ima popolno pravico, da izvrši ukrepe za položitev orožja, za demobllizacljo in za razorožitev.
12.	Drugi, pogoji politične, goapth darske in finansljake prlrode, ki jih bo morala Italija izpolniti, bodo pozneje sporočeni.
13.	Pogoji navzočega premirja se ne bodo objavili brez predhodnega pristanka vrhovnega poveljnika zavezniških bojnih sli. Besedilo je uradna sestavljemo y aagMkem Jeziku,«
IVesramen prelom zavezništva
Da se je sedaj Italijansko državno vodstvo odločilo, da prelomi zavezništvo in se izloči iz vojne in napravi s tem Italijo samo Se prav posebno za bojišče, naj motivira s kakršnimikoli razlogi. Te lahko prikazuje kot nujnost, nikdar pa ne bo našlo opravičila za dejstvo, da se je to zgodilo, ne da bi bilo zaveznika popreje vsaj ob ve s tli o.
Ne eamo to. Istega dneva, ko je podplual marfial Badogllo pogodbo o primerja, Je prosil nemškega odpravnika poslov v Blmu, <la pride k njemu In mu je zagotovil, da ne bo on, maršal Badogllo, nikdar Izdal Nemčije, da moramo imeti zaupanje vanj in da bo dokazal • svojimi dejanji, da je vreden tega zaupanja, da Italija predvsem ne namerava nikdar kapitulirati. 6e na dan kapitulacije Je poklical kralj nemškega odpravnika poslov In mu rav-notako še prav poeebej zagotavljal, da ne bo Italija nikdar kapitulirala, temveč, da misli, zvezan z Nemčijo, za, dobro in slabo, stati zve-na naši strani. Da, še eno uro po objavi Izdajstva je izjavil italijanski šef generalnega štHba Koata, napram našemu vojaškemu poverjeniku, da Je ta vest navadna laž In angleška propagandna rata. Isti trenutek je zagotovil zastopnik italijanskega zunanjega ministrstva, da je ta vest samo tipično angleško sleparstvo, katero namerava demantlratl, a Je 15 minut nato priznal, da je naravno zadeva res taka in da Je Italija dejansko izstopila Iz vojne.
Morda je takšno ravnanje tako v očeh demokratskih vojnih hujskačev kakor tudi da-
našnjih Italijanskih vladnih mož sijajen zgled taktično spretne državne umetnosti. Zgodovina pa bo nekoč sodila drugače in generacije Italije se bodo sramovale, da so to taktiko uporabili napram zavezniškemu prijatelju, ki je s krvjo in žrtvami vsake vrste Izpolnil svojo dolžnost v veliko večji meri kot po črki pogodbe.
Rojaki moji! Ko sem že dve leti Imel priliko, večkrat zadostno opazovati rastoči vpliv teh reakcionirancev in Nemcem sovražnih krogov, ki 80 pokazali, da odklanjajo tudi socialne naloge Italije, pa po Ducejevem padcu skoro ni bilo več mogoče dvomiti o pravem namenu te premembe režima.
Zato sem po dolžnosti odredil vse tiste ukrepe, ki so se mogli storiti za ta primer, da obvarujem nemški Relch pred tisto usodo, ki Je maršal Badogllo In njegovi moč je niso prizadeli mamo Duceju in Italijanskemu narodu, ampak v katero so hoteU pahniti tudi Nemčijo.
Interesi nacionalnega vojskovanja nemškega naroda so za nas enako sveti kakor obvezni. Mi vsi vemo, da bo v tem neusmiljenem boju po željah naših sovražnikov premagani uničen, dočim bi naj samo zmagateu ostale možnosti življenja.
Zato je naša volja, da v hladni odločnosti ukrenemo v velikem In v podrobnostih vedno tisto, kar je pripravno, da uniči nade naših sovražnikov. Pa tudi številni pošteni Italijani so vprav zdaj izjavili svojo neločljivo povezanost z dosedanjim bojem obeh narodov.
Izpad Italije pomeni vojaško le malo, kajti boj v tej državi je bil že skozi mesece podprt
Majsramotncjši dokument STetoTnc zgodovine
Kaš čaka Itali|o v bodočnosti?
#	„Zmagale!" se dajo spoznati po najgršlh pogojih - Izdajalci na varnem - Bombe namesto kruha
Stockholm, 14. scpetmbra. Pogoje premirja z Italijo so v Londonu objavili v nedeljo zjutraj. Besedilo je sledeče:
Naprej porinjenl zavezniški glavni etan, 11. .4ept. Sledeče pogoje vojaškega premirja so dne 3. sept. podpisali zastopniki generaJa Eisenhowerja in zastopniki maršala Badoglija:
1.	Takojšnja ustavitev vsakega sovražnega dejanja Italijanskih oboroženih bojnih sil.
2.	Italija bo storila vse, kar ji je mogoče, d; zadržl Nemcem olajšave, ki bi jI mogli korl stltl v boju proti Zedinjenlm narodom.
3.	Vsi vojni ujetniki in internirancl Zedinje nih narodov se morajo takoj izročiti zavezniškemu vrhovnemu poveljniku; nobeni vojni ujetniki ali internirancl se ne smejo sedaj ali kdajkoll v drugem času spraviti v Nemčijo.
4.	Italijanska mornarica in italijanske zračne bojne sile se morajo zaradi predaje takoj podati na tista mesta, ki jih bo sporočil zavezniški vrhovni poveljnik s podrobnostmi za raz-čr^tev.
5.	Zave«tWti Tttoovnl poveljnik leJiko rekvl-
Str*n 2— štev. 7S.
Ki.B A \T A N REN B O 1 E
Srrda, 15. wpt^mbra 1943.
pale da j I h bomo povrnili z drugimi In učinkovitejšimi ukrepi. Najsi naa torej silijo UktlCne nujnosti, da v tem velikanskem boju za usodo enkrat ali drugl-krat^ na kakinl fronti kaj opustimo ali dm, izognemo posebnim ogrožanjem, nikdar p* se De bo Blomll jekleni obroč, ki fa je skovala nemika domovina, ki sta fa držala junaštvo In kri nafilh vojakov In ki Kiti Relch.
Pričukojem torej ravno v tem бми, d* bo n«<^je sedaj pa zanalaftfi r, aafrlzvno trmo li-|i(iliij<4va]a svojo doKnost na лиећ podrofjih te-KA silnega boja. Po т*еј pravk* lahko aaupa vame.
S^nka pe mora v vsem biti vzor
S%)aRk9, pa mora v vsem biti vzor, domovina se lahko i ponosom ozira na dejanja tl-BtiH; M lieraieno irtvujžjo кЛ In pod najtežjimi pogoji vedno znova iz^lnjujejo svojo dolžnost. Fronta pa se naj v trpljenja polnih 4rah_ pri skoraj nadčloveških zahtevah mnogih tednov In mesecev spominja svoje domovine, ki je danes tudi postala bojujoča «• fronto, samo da se tukaj izpolnjuje junaštvo starčkov In dečkov, mater žen la deklet. Vsak vojak Ima torej sveto dolžnost, da ohrani Se bolj ko doslej najvišjo stanovitnost In stori to, jkar zahteva boj. Nemški narod pač v v#*jsvoji xgodovinl še nikoli nI bil X večjo pravico ponosen nase kakor v t*j najeilD«jli borbi vseh čaaov. Ob tej volji in tej storitvi ae bpdo razbili vsi poskusi, đalo-žltl Nemčiji tudi usodo zasužnjene aao i je. Naj al bo vsak posamezni Nemec, čisto vs^no, kje stoji, v svesti, da je odvisna od nJega samega, od njegove službe In njegove požrtvovalnosti ohranitev njegovega naroda, usoda In bodočnost mnogih generacij.
Zato se tudi ncmSkMiiu narodu, možem bi ftraam ▼ domovini, vojakom na fronti z beee-dami ne morem zahvaliti za to, kar store, kar voljno prenašajo In potrpežljivo pretrpe. To Kahvalo bodo Izrekli nekoč bodofi rodovi, apo-mnavajof, da Je njihovo svobodno in socialno zagotovljeno življenje sad žrtve našega čaaa. Jat sam sera neskončno ponosen, dn smem lilti vodja tega naroda in sem GoapiHu Bogu hva-ležee za wako uro, Id ml Jo ]radarl, «la smem a svojim delom oblikovati največji boj naše agodoTine, da Im uspešen.
V laščlto nemških Interesov spričo poteka v Italiji odrejeni ukrepi so zelo trdi. V kolikor se tičejo Italije, potekajo že zdaj po načrtih In uepešno. Zgled izdajstva od strani Jugoslavije nam je dal že prej koristno pojasnilo In dragocena spoznanja.
Usoda Italije mama naj pa lx» za vse hidl nuuk, da se tudi r urah majhujšf stiske In nnj-lirldkfjše sile nikdar ne odrefejo kapovrdl nacionalne časti, ostati xveatl našim zavetnikom la ■ vernim srcem Izpolnjevati to, kar storiti Hum veleva dolžnost. Narodu, ki pred Pre\1d-nofltjo prestane te preskušnje, bo na koncu Vsemogočni podal kot -plačilo lavorjev vene« unage In s tem vrednoM življenja.
Ta p» mora biti In lx» vsekakor Nemčija!
Rim zasede« p« nemšklk telah
Italijanska oborožena sila ne obstoji več - Obstajalo bo pi u Tečne čite zaničevanje sveta napram Izdajalcem
Ohfirkommando der Wehraucht j* 10. septembra alcdede objavilo:
Badoglljeva Izdajalwk« vlada Je v zadnjih favlnlh, da pripra\1 evoj odpad rbraia močno ■Ue okrog Rima In me«to мто po*ta\'Uo v •taoje obrambo proti netnikim, isven Rima nnstanjpnlm četam. Utemeljevali no to к (мп, da me je baJe bati nevarnosti mo\Tatnlko>'ega izkrcanja zapadno od Rima.
Po kapitulaciji Italije dne 8, meptembra *ve-ввг mo me гагл-П! okrog Rima boji med nemftkl-nii in italijanskimi četami. Nemilld vrbo^ml poveljnik Juga Feldmantcliali Kemaelring je pritegnil ojačenja, vodil napad na Rim In •tavll poveljniku ultimat.
Pod tem pritimkom je italljanmld poveljnik v Rimu kapituliral v krogu 60 km. Razor o-».ooje Italljniiaklh čet je v teku. Zveza med nemško armado v promtoru pri Neaplju In Sh-lernu je vzpostavljena. ZaAčito vatikanskega menta jo prevzela nemška oborotena sila.
V Gornji Italiji Jo Feldnianicheli Rommel s divizijami mvoje skupne vojske po kratkem, toda po natih <etah % največjo mrditoatjo Ir.-vedenem boju prisilil Italijanske skupine, da mo me vdale, železnice in ceste, k| vodijo i« Klirntna na Tirolsko in v Gornjo ItaUjo #o ne-poruAene v naAih rokah, Ugurska obala z Ge-
novo In La Specla Je i—edeiMi, osemlje Adli* in meat# v promtoru okrog Bologne, Verone, Oremone očiščena, Tr*t po kratkem boju sa-vzet. Več ko 90.000 Italijanov Je mamo tam razorotenlh.
V Juinl Franciji Je 4. lt*Ujmmmk* armad« ■voja orožja brez pripetljajev oddala četam Generalfeldmarschalla pl. Rnndttetta. Toulonsko obalo do Men tona мпо ml zaaedH.
Na Balkanu и Џ mama Italijanskih povelj-mtvealh oblaati uvidevno aMonil* aahtevam nem&kega vrhovnega poveljnika Generalfeldmarschalla pl. W e 1C h m a. Divizije Italijanske skupine Vzhod v Tirani In 11. italijanske armade v Atenah so večinoma ie polotile orožja. Na Egejekem morju nahajajoče «e itaWJaamk# vojne in trgovske ladje Je prevzela nemUc* vojn* momarioa. Dosedanja italijanska letališča kakor tudi najvažnejše Inke na Jadranskem morju so zasedena. Samo prav posamič se Se vršijo boji. Vedno več Je primerov, v katerih povsod prehajajo Italijanske skupine k nemški oboroženi slll, da nadaljujejo boj.
S tem Je Izdajstvo, ki ga večjega In savrat-nejšega teCko najdemo т sgodo\inl, padlo aa-zaj na Izdajalce same.
Italijanska armada ne obatoji reč. Obstajalo bo pa za večne čase zaničevanje sveta napram Izdajalcem.
IVad pol milijona Ilaliianov že razoroženlh
Celotna vzhodna obala Jadran sitega morja т nemšid roki
Odločilno zasedanje sobranja
Sofija, 14. septembra. V četrtek popoldne j* zasedalo bolgarsko sobranje, da izvoli regentski cvetrza mladostnega kral a Simeona n. Pred zasedanjem sobranja je imel* parlameutaroa večina, ki šteje od 160 poslancev 140 poslancev, v seji sklepanje o vprašanju regentetva,- Na tej seji, katere 80 se udeležili vsi ministri. Je bilo sklenjeno, da bodo predlagali za regentski svet princa Cirila, ministrskega predsednika Filoffa in vojnega ministra generalnega poročnika Mihoffa.
Pred tem zasedanjem, ki se je vršilo pod predeedetvom generala Jocoffa, je poročal fotinalno ministrski predsednik Filoff še enkrat o vprašanju regenlskega sveta in vlade. Potem ko je govorilo okoli 30 poslancev, je izjavil predsednik, da seja soglasno odobrava vladni predlog in bo glasovala v parlamentu zanj. Sobranje se bo v petek zopet sestalo, da zapriseže rcgent-eki svet. Nato bo formalno odstopila vlada.
Ob«rkommando der Wehrmacht je dne 13. ■eptembra objavilo;
V	Novoroeljsku je koncentrični napad oddelkov Set vojske in kopenskih odredov vojne mornarice uničil nadaljnje dele Izkrcanega »o-vražnlka. Sovjetl »o Imeli viioke krvave zgu-be. Pripeljali smo več sto ujetnikov.
V	južnem In srednjem odseku vzhodne fronte Se traja srdita borba. Z nasprotnimi napadi smo na Številnih mestih uničili začasne uspehe Sovjetov.
V	prostoru pri Salernu napreduje lasten napad v severnem odseku bojišča. Sovražnik* smo po silnih bojih vrgli nazaj na mesto in pobrežje. Jugovzhodno od Salerna je poskušal sovražnik razširiti mostišče Izkrcanja In pre-dreti višinski položaj vzhodno od obalne ni-žave. Boji 80 Se v teku. Pri tem je pripeljala neka divizija oklopnjakov do 11. sept. 26 častnikov In 14.000 mož kot ujetnike, uničila 68 večinoma težkih oklopnjakov In uplenila številna težka In lahka orožja. Nemška bojna letala in bombniki шо potopili v zalivu pri Salemu dve veliki trgovski ladji In en tor-pedni čoln, poškodovala deloma težko več bojnih In trgovskih ladij In pogodila z bombami v polno sredi razkladanja. Brzi Colni/so potopili neko ladjo za prevoz čet z 10.000 brt.
Na morju pri Korziki In Ellrt so brza nemška bojna letala unlfilta enega sovražnega rušllca, vozila nekega nemškega konvoja pa tri ita-
lijanske bra« čolne, ki #* potkulcU uputl konvoj.
Razorožitev Italljtinake Badoglljev« vojske je v bistvu zaključena, fltevllo razoroženih vojakov Je prekoračilo pol milijona. Tako v Italiji, kakor tudi v Južni Franciji in n* Balkanu je izjavilo zadnje dni vedno več odredov italijanske vojske, zluti odredi fašistične milice, da so pripravljeni nadaljevati boj na nemški strani. Uporabljeni bo bili že deloma za zaščitne naloge. Pri tem so skupno z nemškimi četami odbili v severovzhodni Italiji napade tolp.
Celotna vzhodna obala Jadranskega morja z vojno luko v Pulju se nahaja sedaj v nemških rokah. Tudi v odaeku Mentone-Genua stoje povsod nemške čete ob obali Ligurakega morja.
Ko smo že pred nekaj dnevi vzllc močnemu odporu italijanskih Badoglljevlh čet v zanos-nem napadu zavzeli predor Mont-Cenis, so nemške čete dne 11. 9. zvečer zasedle utrdbo Is zavetUče na malem sv. Bernhardu.
Kakor Jc bilo objavljeno že v poeebnem poročilu. so čete nemških padalcev in moštvo policije ter Waffen-W izvršile podvmetje жа osvoboditev Duceja, ki s<j ga Badoglljevi pristaši držali ujetega. Napad je uspel. Duce je na svobodi. S tem je preprečena izročitev An-glo-Amerlkancem, ki je bila dogovorjena z Badoglljevo vlado.
Izgrajena |e trdna nemška Ironla \ llali|l
Berlin, 14. septembra. Vso »e zdaj bavi z dogodki v Italiji, iz katerih se razberejo obsežni vojaški predznaki. Tako za zaičito nemških kontingentov čet, za katere so bili Italijani- evoječasno prosili, kakor tudi za zaičito trdnjave Evrope same so se morali tukaj izvršiti vojaški ukrepi, ki so bili sicer šele nameravani po puču proti fašizmu, ki se pa vendar že zdaj odvijajo s preciznostjo kolesja ure. Določeni deli Italije bodo ob koncu teh ukrepov izključno stali pod nemško kontrolo, in lahko domnevamo, da bodo k tem spadali prostrani deli alpskega predgorja. Pri izvedbi teh ukrepov, ki so merili na razorožitev delov italijanske oborožene sile z nasprotniikim
Bilka pri Salernn še Iraja
V Južnem odseku vzhodne fronte močni nemški nasprotni napadi
Obirkommando der Wehrmacht je dn# 12. leptembr« objavilo;
V	Novoroeljsku #mo po erdltem boju uničili ■ovražnlka, ki se bil Izkrcal v zahodnem delu luke. Na vzhodnem delu ie trajajo boji. Na oetall fronti kubanskega moetlMa lo bili na^Mull bres uepeha.
V	južnem odseku vzhodne fronte n^ed Aaov-•kim morjem In Desno smo v hudih bojih razbili številne sovjetske napade. Na mnogih mestih so elle lastne pehote In oklopnjakov vrgle sovražnika ж nasprotnim napadom nazaj.
V	srednjem odseku fronte smo odvrnili močne kfajevne napade, sile konjiče in oklopnjakov, ki 80 prodrle, pa odrezali od njihovih zvez. V severnem odseku je potekel dan vobče mirne.
V	proet«ru pri SaJemu ie traja bitka i Iz-krcanlmi sovražnimi silami. Zračno orožje se je bojevalo a močnimi skupinami britansko-severnoamerUkega brodovja za izkrcanje. Bojna letala so uničila eno krlžarko In dve prevozni ladji ter z bombami pogodile neko večjo vojno ladjo kakor tudi 18 trgovskih ladij.
Baterije 5T. protlletalske^fa topništva so v noči na 9. september, potopile eno sovražno kri-# tatuni la orodjem polno aato-> W емш Mmv ml I»-
krcanje. Neko drugo veliko prevozno ladjo smo zažgali.
Sovražnim silam, ki so prodirale Iz Kalabrl-je proti severu so se naAe zadnje čete energično uprle. Zaradi smelih protisunkov, združenih e trajnimi razstrelltvaml in položitvami min, pridobiva sovražnik le počasi terena.
Pri Tarentu izkrcani Angleži so naleteli na močan odpor tja poslanih nemSkih zaščitnih oddelkov.
Pri nočnih bitkah v Rokavskem prelivu so zaščitne bojne jlle vojne mornarice potopile dva britanska brza čolna in zažgala Se nekega nadaljnjega. Nad obrežjem zasedenih za-padnih ozemelj in nad Atlantikom smo včeraj uničili Sest sovražnih letal.
Izzivajo« nastop židovskih vojnih doblčksr-jev v Kanadi, ki v nekem »odličnem« kopališču ob reki sv. Lovrenca razpravljajo In trejo, J« povzročil nemire in spopade z delovnim ljudstvom. Ko sta nastopila v prilog veritnl-kov policija in vojaštvo, je bilo več mrtvih in ranjenih.
Oddniok Jnpon*l<Ih pomorskih letal In bombnikov je 7. septembra zagledal 7. septembra dva aovražna rušllca In Jih bombardiral. En mrfdM > M MigM m «пч11 »oikedovMi.
mialjonjem in na zasedbo strateško važnih točk, je posamič prišlo do odpora, ki pa je bil takoj zlomljen, ko so kratko, a energično posegle vmes za to pripravljene nemške čete.
Prometne zveze, ki so т Italiji prav posebnega pomena, so prišle tako pravočasno pod nemško zaščito, da so se lahko zabra-nili sabotažni poskusi italijanskih izdajalcev. Nemške čete lahko svobodno uporabljajo vse italijanske prometne zveze in Nemcem sovražni italijanski elementi ne morejo do njih. Kakšen obseg zavzemajo ukrepi v Italiji in na katere pokrajine se raztezajo, se tačas iz vojaških razlogov ne more povedati. Toliko pa se vidi že zdaj, da nemška oborožena sila na navajen trezen in miren način hitro obvlada novo nalogo, ki jo je znenada dobila.
Male pomične vesli
Japonska mornarica In zračno orožje sta, kakor javlja CMarski glavni stan, v mesecih juliju In avgustu potopila vsega skupaj 13 sovražnih podmornic.	_
V	Parir.u «0 doalej ugotovlU 63 mrtvih 1)# 125 ranjenih kot žrtev brltanako-severnoame-rllkega zaatrahovalnega napada na to mesto. Računajo pa • tem, da s# bodo še povečale zgube.
Bombardiranje nemJklh Industrijskih oas-melj nI ca sovjetsko armado nobena razbremenitev, je Izjavil vodja odposlanstva sovjetskih delavskih društev na kongresu britanskih delavskih društev v Southportu.
Itooeevcitov oKcbni Ka*topnik na Bližnjem Vzhodu mr. Patrick Hurley je v okviru propagandne prireditve, prirejene v Jeruzalemu, podal izjavo, ki je zgled dvojezlCnostl severnoameriške politike in v kateri obljublja Židom gospostvo v Palestini, Arabcem pa, da bodo dobili lastno drtavo.
V	svojem radijskem nagovoru, v katerem dela reklamo za novo vojno poeojUo, je v sredo zvečer svaril predsednik Roosevelt pred preuranjenlml upi glede Izida vojne, češ da bo vojna poatala Se bolj žilava ko doslej.
V	UJevshean Oeneralbeslrku ka4e po pel«
Vojna na Vzhodu inta svoje posebne zakone. Prostranost prostora, ki smo ga pridobili, velikanske mase, ki so jih Sovjetl poslali v boj, silijo k taktiki in strategiji, po katerih se ti boji načelno .razlikujejo od vseh drugih. Odkar je bil Stalin v tem poletju prisiljen, pod vzeti svojo krmšno ofenzivo, niso t^o važne točke, ki ti jih bilo držati, važnejša je marveč naloga, da postane že od prej ogromna boljševiška obramba ljudi in materiala za Stalina še kšr tastrofalnejša. Ta namen je bil popolnomai dosežen. Vojaški sovjetski strokovnjaki so morali priznati, da so Sovjeti v okroglo osmih tednih boljševiške ofenzive poslali ▼ boj več ko 300 divizij, 16.000 bojnih vozoV in 25.000 letal, da bi izsilili prodor. Toda. vse je bilo zaman, in več ko 600.000 mrtvih na boljieviški strani je dosedanji izid, da sploh ne govorimo o tisočih njihovih zgulv 1 jenih oklopnjakov in letal ter drugega materiala. Prodor, ki so ga na tak način hoteli izsiliti, se ni posrečil. Nasprotno: nemška fronta drži, ona le zapušča nekaj popolnoma razbitih položajev, toda drži, in turški general Erkilet povzame kot nevtralni vojaški strokovnjak položaj raz sledečih vidikov: Sovjete zmehčajo ti boji veliko bolj ko Nemce, ki pošiljajo v boj zadostne mile le na obrambnih frontah, zadaj xa njimi pa razpolagajo x velikimi gibljivimi rezervami, vtem ko stavijo Sovjeti vse na eno kocko. Padec Harkova se na noben nar čin ne more vrednotiti kot zlom nemškega obrambnega namena, kajti slej ko prej so Sovjeti prisiljeni, da še v povečani meri nadaljujejo svoje zagrizene napade, toda tako se bodo samo tem hitreje ugonobili.
Da je tako vrednotenje vojaškega položaja točno, so pokazali dogodki. Elastičnemu nemškemu vojskovanju na Vzhodu ni do prestiža ,ampak do tega, da z vsemi taktičnimi in strategičnimi sredstvi prepreči Stalinov edini cilj, prodor, in s tem Stalina odločilno porazi v tej bitki zmehčanja. Kot pogoj za to metodo smo ponesli vojno v sovražnikovo državo, osvojili najdragocenejša ozemlja surovin in živil in pred njimi ustanovili na Vzhodu ničijevo deželo, v kateri lahko vojske prosto operirajo. Ce do-vedejo na južnem krilu vzhodne fronte taka premikanja do tega, da se zapusti ta ali ona točka, ne pomeni to nič proti stmjeno-stl nemške obrambe in njenih uspehov. Saj ne opuščamo nobene pomembne etrategien*
pozicije, ne zgubimo nobenega mesta, nor bene pokrajine, ki bi bila kakorkoli važna, v teku naše obrambe se premikamo naprej ali nazaj, kakor pač zahtevajo veliki nsičrti vodstva. Zaradi tega pa ne trpi nemška o-bramba, in kar opuščamo, je popolnoma porušeno, tako da so opuščena mesta in pokrajine le prazno ime. Z nemško temeljitostjo smo tam napravili tabula rasa in dosegli veliki cilj, da se je morala izjaloviti Stalinova krušna ofenziva, da so moral# izkrvaveli njegove mase, da se je njegova materialna bitka preokrenila njemu v n#-prilog.
V tem je stvar, to je odločilno. Ce Britanci kažejo na to, da potemtakem za Anglijo tudi zguba Dilnkirchna ne pomeni ničesar, je treba po resnici odvrniti na te sledeče: Anglija je z Dunkirchnom zgubila svoje zadnje mostišče v Franciji, in poskusi napraviti novo mostišče, na pr. pri Diep-pu 80 klavrno spodleteli. V tem, da sploh ni mogoče imenovati v isti sapi Dlinkirchen in tiste niči je ve dežele, v katerih se bojujejo velike vojske med seboj in v katerih Sovjeti s pomočjo predora vendar ne morejo doseči svojega cilja, da bi namreč zopet pridobili Ukrajino, se vidi т najširših angleških krogih obstoječa nepoučenost o temeljih vojskovanja na Vzhodu. Vsak nemški vojak na Vzhodu pozna strašno trdote bojev, nasprotnikovo mnoštveno pošiljanj# ljudi in materiala v boj, ve pa tudi, kakšn# so boljševiške zgube in si je zato v svesti, da Stalinove trume ne morejo predreti. Da pa vprašanja prestriža za nemško vodstvo sploh nimajo nobenega pomena, bi se mo« ral svet po dosedanjem poteku vojne naučiti.
v ribnikih zelo dobre uspehe ribištvo na rekah- Tako proizvodnjo kakor pridobivanje ia predelavo so preorganlzirall t&iw, da so znatne količine rib na razpoW ® 'ihiStve goje v kljpvskem glavnem	na re-
kah bnjepru De#nl in PrlpJetu, Kt imajo vodne površine il.l82 hektarjev in so dolge okrog 300 km. V prvi vnstl se stavijo donoal ribištva v Tibniklh Je '•'5^ razpolago nem-škm lararetom, toda tu« denutial dobe do-bršes del.
Varits nmd	Drackerti
e«bH.. K atenfurt — Verligeleittr
Blittwoch, 15. September IMIk
KARAWANKEN ROTE
Seite S. — Nr. 73.
Der Duce wurde befreii
Die Ostkaste des Adrlatlsdien Meeres In deutsdier Hand - 58 Panzer vernlđitet
Ли» dem FQhrerhauptqutrticr, 13. September. Dm Obcrkommando der Wehrmacht gibt bekannt:
In Noworossijsk wo den dnrdi den konzentrisdien Anj;rU£ TOO Tnippenteilea des Heere* end Landfcr-fciinden der KriejsnarlBc welter# Telle dei gelande-ten, Feindes Temlchtet. Die Sowjets eriitten hehe Hoilge Vcrlnstc. Nehrer« hnndert Gefangene war-drn eingebracht.
Im sod- and Mittelabsdinitt d«<- Oatfront hllt da: •rbittertc Ringen an. Dordi Gegenangrlffe an zaM-rcuhen Stellen warden TorSbergehende Erfelge der Sewjets zunichte gemadit
Im Raum von Salerno sdireltet tin clgener An-(rirr im nordllchen Kampfabsdinltt fort. Der Feind wurde nadi heftlgen Abwebrkampfen anf die Stadt und den Kfistcnitrelfen xarfidtgeworfen. SfidSstlldi {iaicrno versuchte der FeInd lelnen Landekopf n cm'citem und die H5henslellung Satlidi der KGaten-niederung zn durdibredicn. Die Kampfe find noch Im Gange. Hiebel bradite eine PanterdWisloa bl» Mm 11. September, 26 Offlxiere ond 1400 Mann tals Gefangene ein, Temiditete 58 meitt ediwere Panzer and erbentetc xahlreidie sdiwere und leldite Vaffen. Deamdie Kampf- und Sdiladitflogzeoge versenkung in Golf топ Salerno iwei groBe Han-delisdilffe und ein Torpedoboot, besdiidigten mchrer« Kriegi- and Handelssdiiffr zum Tell tdiwer und erxlelten BofflbenToIlticffer lamltten dcx Ani-ladungea. Sdinellbootc Teraenkten elnea Tmppcn-teansporter von 10.000 Brt.
Im Scegebitt ?ов Koraika and Elba Tcraiditeten ■dinelle deulMh* Kampfflngienge elnea feindlidien ZerttSrar, Fakneoft aiata dautadiea Gdcita drcl
lullenisdie Sdinellbooti, die dai Geleit anzugreifen Tersuchten.
Die Entwaffnung dei italienisdien Badoglio-Heeres ist inr wesentlidien abgescblossen. Die Zahl der ent-waffneten Soldaten hat eine halbe Million 6ber-(diritten. Sowohl in Italien al« audi in Sudfrank-reich und auf dem Balkan erklirten in den letzten Tagen immer xahlreidieic Truppenteile d«s italieni-idiea Heere* und besonder« Verbarde der Fasdiisti-fditn Milil Ihre Bereitsdiaft lur Forteetxjng dcs Kampfe# auf deutscher Seite. Sie wurden zum Tell bereits fiir Sidierungaaufgaben wieder eingexetzt. Hiebel sdilugen ale zusammcn mil deutedien Trup-pen in Nordostitalien OberfSlle тол Bandcn ab.
Die gesamte OstkGste des Adriatisdicn Meeres mit dem Kriegshafen Pola befindet sich nunmebr in deutsdier Hand. Audi Im Abedinitt Mentone—Genu« stehen Oberall dentsdie Tmppen an der Kdste des LIguritdien Meeres. Nadidem bereits vor einigen Tagea gcgen starken Widerstand italienisdiei Ba-doglio-Truppen der befestigte Mont-Cenis-Tunnel in sdiwungToIlem Angriff genommet wurde, besetzten deutsdie Truppen am 11. September abends Fort und Hospiz auf dem Kleinen St Bemhard.
Wie durdi Sondermeldung bekanntgegeben, fiihrten deutsdie Fallsdiirmtruppen und МЗппег des Sidier-heitsdienstes end der Waff:n-ff eine Untemehmung xur Befrelung des von den Badoglio-Anhingem la Gefangensdiaft gehaltenen Duce durdi. Der Hand-streidi 1st gelnngen. Der Dace befindet sldi In Freiheit. Die топ der Badoglio-Reglerung yereinbarte Auslieferung aa die Anglo-Amerikaner 1st damlt тег-eltelt.
Die Entwaffnung der itolienischen Tmppen
Fludit der Itallenlsdien Flotte vereltelt - Sdiwere Krlegssdilflsverlnste
Berlin, 14. September. In Italien sdirittcn die ideuctdien Truppen am 0, September zu energi-lAen Aktionen. Wo durch den Verrat der Re-gierung Badoglios italienisdie Truppen den deut-tchea MaBn^men xur Fortsetzung det Kampfe: gegen die Briten und Nordamerikaner entgegen-euwirken versuditen, wurde der Widerst«nd in •chnellem Zupadcen gebrodien". Weitere be-triichtliche italienische Truppenteil« konnten (lurdi das entsdilossene Auftreten deutsdier Xommandoscellen kampflot entwaffnet werden. Mehrcre ehemalige Milizverbiinde giiederten lidi in di* deutsdie Wehrmadit ein, die widitig« Sdiliitielttellungeii bcsetzte und in Verfolg Tor-ausschauend getroffener Mafinahmen ror «llem iiie widitigsten Bahntn und Strafien fest in un-iero Hand nnhm.
Gestiitzt auf diese sidieren Verbmdungen tiihr-Iten unsere in SUditalien »tehenden Truppen den Kampf gcgen die Briten und Nordamerikaner trfoigreidi fort. Nadidem sie audi dort. Wis-besondere im Kustenstreifen der Budit von Eu-femia, italienisdie Einheitea xur Waffcnstrek-kung Teranla&t hatten, griffen sie im Verein mit Uer Luftwaffe den am Vort«ge an versdiiedenen Stellen in der Budit топ Salerno gelandeten Feind an. Sie hinderten die im Sdiutze starker riieger- und Kriegssdiiffverbande an Land ge-gangenen Briten und Nordamerikaner an d*r Er-•weiteninf ihrer Landekopf«. _ Kampffliegerge-sdiwader griffen fortgejetzt in die Kiimpfe ein und bombardierten feindlidi« Landungseinheiten und Sdiiffsziele im Kiistenvorfeld. Nadi bisherigen, nodi unvollstandigen Meldungen wurden dabei ccahlreidie Transporter, Landungsboote und Xricgssdiiffc erheblidi getroffen und ein sdiwe-rer Kreuzer, ein Transportsdiiff von 19.000 Brt kowie 6 grofie Landungsboote rersenkt.
Durdi die reditzeitige Zusammenfassunj starker Fliegerkrafte im italienisdicn Raum war « •udi moglidi, die beabsiditigt* FluAt italienisdier Flatteneinheiten zu vereiteln. Menrere aus Spe-cia autgelaufene Kriegssdiiffe wurden in den sar-idinisdien Gewiis?ern von Kampfflugzeugen ge-stellt und mit Bomben angegriffen. NaA мг-liiufigen Meldungen wurde ein Sdiladitsdiiff vcrsenkt und ein Kreuzer und ein Zerstorer vM sdiwcren Bomben so stark besdiiidigt, da» wdi mit ihrer Verniditung zu redinen ist. АиВегЛт lagen Treffer «uf einem weiteren Sdiladitsdiiff •owie einem Kreuzer und einem Zerstorer, Eine kweit* Gruppe der italienisdien Flotte versudite. Ton dem griediisdien Hafen Patras aus in See zu ttedien. Sofort angreifende K«mpf- und Sturz-kampfflu^euge legten mit Bomben und Bord-waffen erne didite Sperrzone vor diese Sdiiff# und zwangen lie so in den Hafen zuriidtzukehren. Nur ein einzigei Torpedoboot konnte im Sdiutz der Dunkelheit entkommen. Durdi ihr rasdies cnergisdies Zupadcen haben sidi unsere Heeres-und Luftwaffenverbfnde somit im ganzen italienisdien Raum die Grundlagen fiir eine erfolg-reidie Fortfuhrung des Kampfes gegen die bri-tisdi-nordamerikantsdien Landungstruppen ge-sdiaffen.
Die Findit des Verraters Badogllo
Ron, 14. Sept. Wie die itallenlsdie St«f«ni-Agentur am Freitag tmtlldi mltteilt, htt der verriterlsdie Mtrsditll Badogllo Rom verlatsen und dera Mtrschall Cavlglla „fflr Probleme der Hauptsttdt Befuplise und Funktlonen der Ko-ordlnltrung militirisdien Charakters" tlbertragen womlt die Obergabe Rom« an die deutschen Truppen gemelnt sein dtirfte.
Die traurigen Folgen des Verrats
te. Madrid, 14. September „Die bedlognngslose KapltnlatloB lulieu ist die Gronđmge fir dlt Er-tdiUraai des Itallembdie« Imperlmai jewtscB", wlrd Im Hanptqaartler der WestmSditr erklirt. Sedis Fuokti warden fPr die kflnftlge Gestaltung Ittliens •usiidilaggtbend (ein:
1,	V@lllge AuflSsung voa Armee and Flotte;
2,	Deportlerung aller ebemallgen Fasdiltlen In Arbeltslager Nordafrlkas;
nellen Nittelpnnkt des imperialen Cedankens; Auf-teilune der ebemallgen italieiiiadien Koloniea nnter die Westmiidite;
б. Anoektlerune Siziiient durdi England, Elnrldi-tung einer Verwaltung, die der tod Malta gieidit.
Kaum 24 Stunden eind »ell dem Bekanntwerden der (chmahlidien Kapitnlatlon Tergangen, da iSBt der erbarmungsloac Feind achon die Maake fallen. Die aedia Punkte xeigen %ur GenCge, welch traurige* Schickaal Italien ond dem llalieni»chen Volk dadit ial, wie recht daher die new fasđiiatl^e Na-lionalrejierung mil ihrer Parole „Welterkampfen" hat.
ElDmandi In Albanlcn and Montenegro
Berlin, 14. September. Sdinelle 'deutsdie Truppen narsdiierten in Durdifiibrung der MaBnahmen, di* durdi die bedin{unjs1os>* Kapltalation und den Verrat Badojlioa notwendig wurden, In Albanien ein. Si* keetzten, vielfadi Ton der Вет51ксгип{ let haf t begriiBt, <^ie Hafenetiidtc Valona und Durazzo aowie die Stadi El Basan. An der kroatl-•dien Adriakuste wurde die Hafeostadt Raguaa be-•etzt. Liinje der geeamttn Oatkiist« der Adria leg-ten die Einheiten der italienisdirn Wehnnadit iiber-all obne Zwi^dienfiille die Waffeo nieder. Die ein-{ebauten Kiietenbatterien und eonetigen Verte(di-gungianlagen wurden топ deutadien Spezialforaa-tionen fibernommen. Die Bevolkernng Terhiilt aidi tiberall rubig. InAlbanlen und Montenegro kam e# tpontan'inr Bildung to* F relkorp# aus der elogesexMnen mannlidien Be-volkerung, di« a I di der dentsdien Ffih-rnng unteratellten.
Erganzend wird feraer gemeldet, daB itallenisdi* FallsAlrmtruppen and andtre Eliteformationen so
wohl in Italien atlbst wl* h SBdostenrayi daram gebeten haben, In die Relhen der dtutsAem Wehr-madit aafgenommen zu werden.
Erste Ohrfeige fiir Badoglio^Clfque
Stodiholm, 14. September. Der MInkter fOr Brcnnstoffversorgung bat den britiecbcn Koblenexpor-teuren mitgetellt, daS England Italien nnr liuoweit mit Koble beliefem werde, al« diese fQr den Be-trieb italienisdier Banten and Fabriken gebrandit werde, die fur die Alliiertet arbeiten. „Dally Mirror" veroffentlidit diese Meldung mil der beieidi-ncnden Bemerkung, engllsdie Koble werd« In dieaem Winter nldit In italienisdien Heimstatlen brennen.
In diesem Zueammenhang eel an elnea Artikel de« „Dally Mirror" erinnert, der nadi der Kapitnlatlon Badoglios sdirieb: „Der Feind, der kapltnllert, ge-bort an da« Ende der Sdilange. Ale der Gedanke laut wurde. England« Bergarbelter aollten sdiwerer arbeiten, .well Italien im Fall« einer alliierten Be-ectzung mebr Koblen braudir. eel#« „unbcbaglidie Gedanken dnrdi die K0pfe aller Englilnder gesdios-aeu. Obertrlebene GroBmot elaem PHndland gegen-Gber sel faledb am Flatze".
Ilalienvertrage annnlliert
Agram, 14. September. Die Vertrig# xwiadien Kroatien und die Verleibung der kroatisdien Kron« Zwonimire ale Symbol der kroatisdien SooTerlnitiit an einen Itallenlsdien Frinzen wurden am Freltag-abend durdi zwel etaatereditlldi# Entedieldnngea dee Poglaraik auBer Kraft gesetzt,
Durdi di# erste Entsdieidung wurde der r6ml«di« Vertrag ТОШ Jabr# 1941 fiber dl# Grenzen zwisdien Italien und Kroatien, dl# itallenlsdie Garanti# der kroatisdien Unabbanglgkelt, dae mlllUriedie Ab-kommen fiber die militarisdie SIdierung der adriatisdicn Koste eowit das Abkommen'fiber «la Statut ffir die Stadt Split and di# Inec' KortsdinI# ffir moll und nlditlg erklirt, well Italien nlemal# dl# darane erwadisenden Verpfllditungen erffillt#.
In der zwelten Entsdieidung werden das Angebot der kroatisdien Krone an ein en It'Jlenisdieir Frinzen und die Deslgnlerung eines kroatisdien Kdnlga fiir null und nlditlg erklart, well der deelgnlert* KSnIg niemale топ eelnem Redit Gebraadi madite. Der Poglavnlk wird la diesen Dekreten Chef dee natio-nalen kroatisdien Staatee genannt
Ewlo imaiisldsđilldie Sđiaiide
Mit seiner UnterschrUt unter dae Wifienstillstandsabkommen hit Ba-doglio seinen Namen mit der ewigen un-aueloschlichen Schmach dea gemeinen wortbriichigen Verr'aters beschmutzt. Er hat abet damit zugleich auch die Schande aui Italien geladen, obwohl das italienische Volk jn seinem ehrliebenden Teil den Verrat der proviaorischen »Regie-rung* Viktor Emanuels ebenao achart verurteilt wie in Deutachland. Jene Waflenatillstandabedingungen aind das ehrloaeate Dokument, das eine Verrater-regierung jenials ihrem Volk zugemutet hat. Jeder Punkt der Kapitulationsbedin-gungen stellt eine geradezu ungeheuer-liche Zumutung an das italienische Volk dar. Sesondera aber muli festgestellt werden, dali Badoglio durch seine Unter-schriit auch den Punkt 2 anerkannt hat, wodurch er aich, ohne vor Scham in die Erde zu ainken, verpilichtet, aeinem bisherigen deutschen Bundesgenossen, der viele Tausende seiner besten Sohne fiir den Schutz des italienischen Imperiuma geopiert hat, soviet Schaden wie nur moglich zuzuIUgen. Die y^Belohnung* durch England und die USA ist denn auch die, wie sie Verratern gebiihrt, die man gebraucht, aber verachtet; sie ist im Punkt 12 der Kapitulationsbedingun-gen niedergelegt. Der verraterische Mar-achall hat nicht einen Augenblick gezogert, auch diese Bedingungen tu unterzeichnen, durch die er sein eigenea Volk dem НаВ und der Willkiir eines erbarmungslosen Feindes auslieiert. Dei Punkt 12 besagt mit diirren Worten, daB die Italiener weder Mitleid noch Schonung von ihren Feinden zu erwar-ten haben. Das -»Vae victis«, das einst der siegreiche Brennus den Romem zu-rte/, hat in dieser Bestimmung des WaU ienstillstandea seinen neuen Auadruck gefunden.
Noch engere Zusammenaibeit Japan-Dentschland
VSllIoe Elnmotlgkeit des lapanlsdien Kablnetts - lamp! bis zum Endsleg
Tokio, 14. Septtmbir, Dlt offUidlt ErklKronf itt
japanischen Regierung tur Kapltulatlon dee Bt-dogllo-Regimes war, wit di* Tokioter Pretne be-richtet, dae ErjebnU elner fuBerordentllchen Sitznng des Kabinett«. dat In der AmUwobaunf de* Pre-mlermlaister« zosammentrtit. Dat Kablnett babe Ib vSIIlger EinroUtl{UD2 die Verlautbaruog herausge-gebcn. AnschlieSend babe nod) eine ISnjert Betpre-chung xwiscben dem Vnmlermlntster To|o. dem Kricgsminitter Scbimada and dem Auficnmiaitter SdilgemiUa stattgefunden. Betonder* Bedeutnng miSt die Prette anch dcr Zusammtrnkunft rwbdien Аивеп-mlnlster Schigemiten und dem deuttdien Bottchafter Stabmer zn. Diete BcsprediuD| babe, wi* „Tokio Atabi Scblmbun'' fetutellt, vollige Obercinttlm-mung in bezn; tuf die welter* nnd nodi engere Zn-tammesarbeit iwiecben Japan und Deuttchluid *r« gcbcn.
In einer Erklamng gegenuber der (apanitcbeti Preste wird fMtgestellt da6 der Verrtt d*# Re-glmet Badoglio gegenOber telnem Verbiindeten durdi den Brudi det Dreieipaktet nnd die Verletinng de*
hfcraifleiitflsfii Remt alt 1ш tttflfle-
S.Buchersommlung fiir die Deutsche Wehrmacht
Aafruf doB Gauleiters
Ich fordere die Karntner auf, auch heuer wieder ihren Beitrag zur »5. Buchersammlung der NSDAP fiir die Deutsche Wehrmacht« zu ieisten.
Suchet wieder gute Blicher aus den Biicheriiasten heraus und sendet sie als GruB an die Soldaten. Und wenn Ihr Euch dabei von guten Freunden trennt, 80 denlit daran, daB sie dem Soldaten noch %1el mehr bedeuten als Euch eelbst. Sie geben ihm Kraft und Mut und die t)berzeugung, daB die Heimat treu liinter ihm steiit.	R a i tt e r, Gauleiter.
Anirni des Reichsleilers Rosenberg
Die „BAdiersammlung der NSDAP fDr die Deutsdie Wcbrmadit" Itt tn einer ttindigen Einridi-tung fur die Daucr do- Kricgcs gcworden Audi heute, da wir an der Sdiweiie det fOnften Kri eg:-jahrcs tteben, wende Idt midi wtederum an die deutsdien Volksgenossen und Volksgenostinnen mit der Bitte, dieses groBe Werk der Weiirmaditbetreuung untcrstiitzen zu hclfcb. Dat Lescbedflrfnit der Tmppe steigt in alien drei Wehrmaditteiien weiterbin an und kann durdi die bishcr sdion In gewaltiger Anzabl gespendeien BUdier, yon dencn zahlreldie inzwlsdien durdi fahrciange eifrige Benutzunc zer-lesen and unbrandibar ecworden sind, nldit mehr ausreicbend bcfricdigt werden. Hundcrttauscnae топ deutsdicn MSnnern sind wiihrend des vergangenen Jahrct erstmalig zu den Waffen geeilt und haben die Relhen dcr deutsdicn Wchrmadii тегЖЗгкеп heifcn. Sie und die alien Soldaten, die nun tdion vier Jahre lang dcm Ansturm der Feinde Europas heldcnniiitig standbalten, haben ein Anrrdi: auf untere •tindige geistige Betreuung Das deutsdie Buch toll ibnen ein MIttel zur Rntspannung und Erbolung, ein tiandiges Bindeglied zur Heimat mit ihrer Kultur und ein Kraftquell Ibret geisiig-teelitdicn Wider-tlandswillent tein.
Idi wende midi daher an dlejenigen deuttdien Volksgenossen, die heute nodi In der Lege tind, ant ihren elgenen privaten BudibestSnden einzelne BSnde an die Webrmadit abzugeben, ml' der Blue, audi im kommenden fOnften Kriogsjahr die „BQchersammlung der NSDAP fiir die Deutsdie Webrmadit" nadi Kraflen zn nnterstOtzen. Idi welB, daR dies sdiwerer sein wird alt In den Torangegangenen Jahren. Idi betone darum ausdrDckllch, daft es bei dieter Sammlung nldit auf Rckordzahlen ankommt, tondem auf den gutcn Willen und die Opfcrbcrc'tsdiaft dcrjcnigcn Volksgenossen. denen audi heute nodi die Hergabe von guten Biidiern fDr die Wehrmacht moglidi ist. Idi ipreche jcdoch die zuverslchtlldie Erwar-lung aus, daB fur die frtihcren Spender, die trotz Ihrem guten Willen dicsmal nicht mehr unter den Gebenden sein konnen, andere elntreten werden, die berelt sind, diese Liicken nchiicfien zu helfen. Ent-tdMidend wird hiebel nidii ale Gesamtzahl, tondem die Giite der eintatzfahigen Btidier tein.
Diesem Aufrnf sdilicBen sich die nadistehenden Reichtleiler und Fiihrer det Gliedemngen and Vtr-binde lit Nitnnterzeldiner an. Die „BOdiertammlnng der NSDAP ffir die Deutsdi« Wehrmacht" wird tomii von der gesamten nationalsozlallstlsdieo Bewegung alt cine groBe Hilftaktlon nr f«ittl|-t*cll-schen Betreuung unserer Soldaten an der Front, In den Lizarelten and In der Heimat getragea. Ibre DnrdifOhmng wird wiederum In den Hinden, vieler Tausende freiwilliger Hel'er ond Helferinnen llegen, deren Einsatzfreudigkeit fibtt den Eridlg audi dieser Sammlung entsdieiden wird.
Roscnbtig.
B*#W«*agta d*# Flbrert tfir die Uberwachung dcr gesamten gelttig*« und wekMiMiiauIldMa
Md Bnlebaag 4*r NSDAP.
AbkomsMU тот II. Dezember 1941 тог aller Weh klar nnd unwlderleglldi act. Dlesei Verrat babe doch kcinerlel Atuwlrkung auf die besteheoden Vertraje xwliidieD Japan ond Deutechland. die hievoo nnbe-riihrt blieben. Beide Nttlouen aelen anjesichts dicsea Erelgnluea mehr denn k entsdlosjen, bU turn Endalcg жовашшеп zn kSmpfen.
Vor dcr atuUndlsdien Frees* etellte der Spredier der Regierung, der Geaandte Hori, feet, daS er der geatrigen Erklining der tapaniachen Regtening ro den VorgSngen In Italien nichta binznznfiigen babe; denn ana Ihr gtnge bercita mit aller Dentlidikeit Japana Elnatellung and aelu Willc den Kampf bla lum Rndaleg fortznaetzen. hervoi. Waa die In Japan anaWlgen Italiener anlange. ao wiirden aelteni der lapanlschen Behorden die notirendigen Schrltte unter-nommen.
Eldeslelstnng der nenen Reu' von Bulgarlen
Sofia, 14. September. Am Sametag am 11 Uhr fand die fcierliche Eldealeletung der von der bulga-rlsdiett Natlonalvereammlung gewMhlten Regenteni Seiner kfinlglldien Hohelt des Frinzen KyrllL des Ml-Blaterprialdenten Flloff und dea Krlegsminlstera Mldioff, vor dem Sobranje atatt.
Um 11 Uhr trafen die Regenten Print Kurili, Ml-BlaterprSaldent Flloff tmd Krlegsmlnister Mldioff Tor dem Sobranje ein.
Der Prisldent dea Sobranfea Kaloff geleltete die Regenten In den Saal. wo ale von lauten Hurra-rufen and Hiindeklatsdicn der Volkavertreter emp-fangen wurden. Di* Minister und das Diplomatiach* Korpt wohntcn dar felerllchen Handlnng der Eidea-lelatung bel.	,
Der Metropoli* von Sofla Bkchof Stefan apradi die Eldeafonnel, dia dl* Regenten dem Ritue gemaS nadiapradiea. Sodann nnteaeldmeten die Regentea dl* ffir die Eldcalelstnng vorgeadirlebene Urknnde.
Sobranle-PrHaldent Kaloff ergrlff dann dae Wort ka clmer Aoepradie an die Regenten nnd dl* Ab, geordneten, In der cr betont*. dnrdi die Eldesabl«-gung werde der Band iwlschen den Regenten nnd dem Volk felerlldi bealegelt Er gab aelner Obenengang Auadrudt, dafi nnnmehr die Regenten alle Ihre K rift* in den Dlenst dea Vaterlani^ee atellen werden. nnd adilofi ecln* Rede mlt elner Huldlgnng an Ihr* Mat*-atSt dl* KSnigin Johanna, Zai Simeon II. nnd dl* Regenten.
Nach dem felerlldien Alt der Eidesitblagang braditan die Regenten dcm Metropollten. dem So-branfe-Prialdenten Kaloff wie anch der Veraammlung der Abgeordneten ihren Dank mm Anedmdt. Dia Regentea verllefiea aodanm da# Hana da* Volkavar-tretnng. Anf dcm Plata dee Sobianjei wordan ale voa dcr Menge mlt Jnb*l begrflfit
Dl* Regenten haben do* Froklamatioa an da# balgarledie Volk erlaaaen, In der ai« erkllren, dafi ale wegen der MInderlShHgkelt Zar Simeona II. nadi dem Willen dea Sobranjes die Regentschaft Bber-nebmen.
„Indem wlr dies dem balgarlschen Volk xnr Kenntnia geben, crklaren wlr", ao helfit ca la dar Proklamatlon, „dafi wit bei dcr ErfflUnng nnaerer PfUdit nur dl« Interessea dea Volkea and de# Staatt vor Angei haben nnd ateta vor allem твв der poHtiedien Anffasstms de* veretorbeoen Zar-Elnl-gei» gcleltet aeln werden. damit wli mlt Erfolg sels Werk fortsetzen. In diesen adildcsalhaftea Zelten rufen wlr alle Bulgaren aaf, eldi am den Thron Seiner KSnlglidien Mafeatlt Simeon П. zn scharen, daalt wir |«м1вааа da# Wohl nod d*u FortadirlM
& №1 il»il1 III fc
Seite 4. — Nr. 73.
KABAWANKEN BOTE
Mittwoch, 15. September 1943.
Dei Griff nach Panama /
Lesseps erkannte jetzt endlich selnen Irrtum. Er versuchte die Katastrophe abzuwenden. Elnlge Zeit gelang ihm das auch dank seiner Vherredungskunst, die er sich bis ins hohe Alter bewahrt hatte- Es glUckte Ihm Immer wie-der, neue Aktlonftre zu gewinnen und weitere BetrRge flUsslg zu machen. Aber schlieBllch, Im Jahre 1889, war er am Ende, und nun etUrzten eich die Enttiluschten haBerfUllt auf Ihn. Der Mann, den alle Welt noch vor kur-геш als Genie geprlesen hatte, wurde be-•chimpft und als BetrUger angepranggrt.
Es kam zu dem ebenso bertlhmten wie be-rUchtlgten Panama-Skandal, mit- dem auf Jahre Шпаил alle welteren ВаирШпе begraben wurden.
In diesem Durcheinander, bel dem slch Panlk und Intrige mischten, behielt nur einer elnen ruhigen, klaren Kopf; Buneau-Varilla, der junge Ingenleur. Er ИеВ slch von keiner'Seite toe'influssen, lieB sich zu kelnen unliberlegten Schritten hinrelflen.
>Erst mlissen slch die Gemilter beruhigen, dann wlrd sich alles Weitere finden!« sagte er sich. Er glaubte fest, daS der Kanal zu bauen let, und sein Ehrgeiz sah ihn hlerbei noch eine entscheidemde Rolle spielen. Er trat mit Uberlegenem LKcheln alien Zweiflern ent-gegen; »Die technischen Schwierlgkeiten, m6-gen sie auch groB sein. sind zu bewfiltigen!«
Er solite recht behalten!
II.
Der Mann hlnter den Kullseen
Ftnf Jahre wollte man nichts von dem Ka-nalbau wissen. Sowohl in Frankrelch wie in den Vereinlgten Staaten trat peinliches Schweigen ein, wenn man In amtlichen Stellen oder privaten Kreisen auf die Kanal-Pl&ne zu sprechen kam. Man vermied es daher, wenn irgend mftgUch, auf sie etnzugehen.
Aber schlieBlich drSngte sich der Wunsch, eine kurze Verbindung zwischen Atlantik und Pazifik zu haben, wleder hervor. »Die Wasser-etrafie 1st elnf wlrtschaftliche und kriegspo-lititche Notwehdlgkeit!« erklfirten die Herren der groBen Schiffahrtsgeseilschaften und die Leiter im Marineministerium stimmten ihnen
belr
Von neuem wurden Plfine ausgearbeitet und Vermessungen vorgenommen. Aber man er-wog jetzt, den Durchstich nicht in dem zu Ko-lumbien gehorenden Panama vorzunehmen, Bondern die zahlreichen Seen Nicaraguaa aus-zuniitzen und mit Ihrer Hilfe vorzudrlngen. Auf dlese Weise glaubte man leiohter und ra-Bcher zum Zlel zu kommen. Wohl muBten auch hier die mlttelamerikanischen HohenzUge Uber-wunden werden. Aber die Natur kam den Ar-beiten auf viele Kilometer entgegen. Man brauchte Ihr nicht jeden Šchrltt Hoden In ge-fahrvollem Ringen abzutrol^en.
Es verstrichen jedoch noch weitere zwel Jahre, bis endlich die Entscheldung fallen eolltc, und mit ihr trat wieder Buneau-Varilla auf den Plan, wenn er slch auch vor der Offfentlichkeit zurUckhlelt. Er arbeitete, wie man sagt, hinter den Kuliesen. Er war ein umslchtiger und rastloser Ratgeber derjeni-gen US-amerlkanischen Interessengruppen, die an einem Bau des Kanals dunch Panama festhl.elten und an deren Spitze der Senator Wlndbume stand, ein apekulativer, welt-bllckender Mann.
Eine Sensationsmeldung entecheidet
Die Ausslchten waren zunKchat nicht gUn-stig, denn die Regierung war geneigt, einen Vertrag mlt Nicaragua abzuschlieBen, und das Abgeordneteohaua stimmte auch in die-•em Sinne ab.
Es stand also Winbrune ein schwerer Kampf bevor, wenn er slch seinem Gegner, dem Senator Followry, gegenUber, einem fanatischen Redner. durchsetzen wollte. Und er wire wahr-
Kleine Ereignisse sind es oft, die una die groĐen Dinge erst bewuBt erleben lessen. Sehen wir nicht bei stiller Betrachtung in einer Wiesenblume mit ihrem wundersamen Farbenspiel, ihren Blttten, Slattern und Kel-chen eine Ofienbarung des G6ttllchen, und werden durch sie nicht gar unsere Gedanken hingelenkt zu den ewigen Guellen des Seins?
Es war in der Champagne. Wieder einmal Icam es zu einem kurzen und harten Kampf um ein Dorf. Die Luft war erfUllt von dem Get&se der feuernden GeschUtze, von dem Bersten der Granaten und dem Rattern der Maschinengewehre. ZermUrbt von dem hčlli-schen Inferno, muBten die Franzosen die Stellung aufgeben. Panzer brachen durch, Infanterie riickte nach, um in unaufhaltsa-mem VorwartsstUrmen Kilometer um Kilometer ins feindliche Land vorzustoDen.
E* war Inzwischen Abend geworden. Eine Infanteriekompanie blleb zur Nacht in diesem menschenleeren Dorf, von dem einige Httuserreihen unversehrt geblieben waren.
Ein Leutnant bekam den Befehl, mit seinem Zug den Sadausgang des Dories zu sichern. Sie marschierten vor und n&herten sich einem HKuserblock, in dem ein Haus bis auf zerbrochene Fensterscheiben wie durch ein Wunder unzerst6rt geblieben war. wShrend «8 ringsumher schwelte und brannte. Flam-men aufschossen und Mauern elnstiirzten. Die deutschen Soldsten waren diesen An-blick schon gewohnt geworden in den Ian-gen WQchen des Krieges. Doch was war es, vras sie stutzen und aufhorchen lieB? Ge-spannt sahen sie zum Haus hin und lausch-ten —• lauschten noch einmal. — Ein Kind •ciirie dort auf, war wieder ruhig — und ichrie von neuem, Ober die harten Gesich-ter der Landser ging ein verstftrtes und be-troffenes Licheln. Sie lauschten diesem Kin-derlaut wie dem Klang aus einer ttberirdl-diBohen Welt. Mit verhaltenem Atem warte-ten sie eine Welle, bis sie wieder diesen Kinderscl^rel vernahmen. Zwei oder drei
Wie einst die USA In den Besitz dei Kmal-Zone kamen Von Dr. Horsi Kfisinet	2
schelnlich unterlegen, wenn ihm nicht der junge Franzose beigesprungen wKre.
Dieser lieB in mehreren groBen Zeitungen einen Artikel erscheinen, der in deri Satzen gip-felt'e: »Junge Natlonen pfiegen in ihren Wap-реи das zu zeigen, was ihr Land am besten charakterislert. Wag zeigt Nicaragua auf dem Wappenschild, daa seine Briefmarken zlert? Vulkane!«
Diese Zellen riefen einen piatzllchen Um-schwung hervor. Zahlrelche Senatoren, die bisher auf seiten Followrys gestanden hatten, wurden unsicher und wagten nicht, die Ver-antwortung fUr den Bau durch Nicaragua zu Ubemehmen.
Aber trotzdem war noch immer der Aus-gang der Abstimmung unklar-
Die ^alten Soldaten werden sich noch sehr wohl daran erlnnern кбппеп, wie sie 1914 mlt der Pickelhaube ins Feld žogen.' Der Helm hatte einen feldgrauen TiichUberzug:, die weit-hin slchtbaren Spitzen waren abgeschraubt-Aber dieser Helm war aus Leder und bot ge-gen felndliches Feuer nur unzureichenden Schutz. Nach firztiichen Feststellungen waren nahezu 80% alier Kopfverletzungen der er-sten beiden Kriegsjahre auf Geschoflspiitter zurUckzufUhren, die die Pickelhauben glatt durchschlagen hatten. So lag es nahe, daBi ein Arzt die erste Anregung zur "Schaifung des heutigen Stahlhelms gab.
Helm im Wandel der Zeiten Solange es Kriege gibt, so alt ist auch die BeinUhung, den Kopf des Kriegers gegen An-griff»waffen zu schUtzen. Viele vorgeschicht-liche Ausgrabungen haben erwiesen, dafl es echon in der Bronzezeit helmartigen Kopf-schutz gab- Bekannt ist dann der rdmische Helm, der vereinzelt von den Germanen Uber-nommen wurde. Auf deutschem Boden kam der Helm allgemein erst in der nachkarolingi-schen Zeit in Gebrauch. Aus der kesselartigen, spitz zulaufenden Helmform des Mitteiaiters, die man Beggelhaube nannte, entstand dann — wohl durch Verunstaltung des Wortes — die Pickelhaube, die schon 1842 durch Aller-hochste Kabinettsorder in PreuBen elngeftihrt wurde. Seit 1843 — also seit 100 Jahren — wird sie allgemein im preuBischen Heer ge-tragen. Mit der EinfUhrung der neuen Bri-sanzgeschosee wurden alle die bisherigen Helme, Pickelhaube, Biigelhelm, Tschako von dem weitaus zweckm&Bigeren Stahlhelm ab-gelbst.
Dae Geeprach im Lazarett Eg war Im August 1915, als der Ingenleur Dr. Friedrich Schwerd, der damals als Artii-leriehauptmann im Felde stand, im Lazarett St. Quentin einen Elektromagneten ablieferte, den der leltende Arzt des Lazarettes, Prof. Dr. August Bier, in seiner Eigenachaft als Chlrurg beim XVin. Armeekorps bei dem Ingenleur bestellt hatte, um damit die GeschoB-splitter, die in leider allzu vielen Fallen die lederne Pickelhaube durchschlagen hatten, aus dem SchKdel der verwundeten Soldaten zu entfernen. Prof. Bier verwles bei dieser Ge-legenheit den Ingenieur auf seine Beobach-tung, nach der Uber 80% aller Kopfverletzungen durch Splitter verursacht wUrden. Prof. Schwerd hatte schon 1914 beim Vormarsch die Idee, elnen Stahlhelm fUr die Truppc zu schaffen, die er nun Prof. Bier mittellte. Prof. Bier berlchtete Uber die Gedankeng&nge Schwerds an die hohe re Sanlt&tsdienststelle, die sofort die Anregung aufgrlff. Schon am 1. September 1915 wurde Prof Schwerd telegraf isch nach Berlin berufen, wo er Im Krlegsministerium seine VorschlKge vortra-
М&ппег lasten sich endlich aus der Gruppe, gingen auf das Haus zu, traten ein und sahen in ein im D&mmerllcht und im Flammen-schein der brennenden NachbargebSude liegendes Zimmer. Andere Kameraden folg-ten, verhielten unwillkarllch Ihre Schritle und traten schweigend naher. Sie wagten es nicht, die Schwelle dieses Raumes zu iiber-treten. In einem Belt lag eine junge Frau, ihr Kind an der Brust, das sich zun&chst nicht stfiren lleB, dann aber aufschaute und mlt einem belrelenden Ldcheln den iremden Mftnnern entgegensah. Dann erst traten die Soldaten niher und bestaunten verwundert dieses Blld des ewigen Lebens wie eine himmlische Erschelnung. Sie gingen zuriick, um Kameraden den Platz frel zu machen.
Niemand sprach ein Wort. Sie waren veil Andacht geworden beim Anblick dieses hei-llgen Elides. Keiner fragte danach, warum diese Mutter mlt ihrem Kind hier geblieben war.
Zwei Mann blieben zuriick, sorgten ftir die Frau und das Kind, holten zu essen. Milch, Schokolade, alles was sie hatten. denn jeder wollte etwas geben.
FUr einige Minuten hatten diese siegge-wohnten Manner den Krieg fast vergessen. Sle waren dankbar far dieses Erlebnls. Alle fvihlten sich irgendwle angesprochen von disem Zeichen der Vorsehung, die ihre schiitzende Hand Ober das junge Leben ge-halten hatte. In der Feme hdrte man noch das Rollen der Front. Die Infanteristen in dem zerschossenen Dorf in der Champagne aber safien, soweit sie nicht auf Wache stan-den, in einem anderen Zimmer dieses Hau-ses, schrieben im matten Schein einer Kerze Briefe an ihre Frauen oder holten die schon zerknitterten Bilder Ihrer Kinder hervor. Ein warmer Glanz lag in Ihren Augen, In denen sich das Gesicht des Abends widersplegelte. „Das 1st mein Altester", sagte wohl einer zu seinem Kameraden, oder: „Das war Im Herbst, als Ich auf Urlaub war". Sonst hlng
Da ИеВ Bimeau-Varllla лeinem enten wir-
kungsvollen Schlagr elnen zweiten folgen. Am Vorabend der entscheldenden Senatsitzung erschienen Sensationsmeldungen, die von dem Ausbruch des Vulkana Monotombo berlchte-ten.
Diese Nachrichten waren nicht falsch, aber Bie waren Ubertrieben. Der Berg war In letzter Zeit unruhlg geworden, doch Gefahren einer Katastrophe bestanden nicht.
Zuglelch kaufte Buneau-Varilla gemelnsam mit dem Senator Winburne s&mtliche bel Brief-markenhfindlem aufzutreibende Nicaragua-Marken mit dem Bilde des Vulkans auf und schlckte jedem Senator eine solche Marke mlt den Begleltworten: >Eln amtllcher Zeuge fUr die vulkanische TStlgkeit In Nicaragua !с
(Fortsetzung folgt)
gen solite- Auf der Fahrt von der Front nach Berlin hatte er einen Helm skizzlert, der aus einem StUck Chromnlckelstahl gezogen war-Er schUtzte neben dem Schadel auch S tirne, Augen, Schiafen und Halsschlagader, war kii-gelfest und verhaitnismaBig leicht. Bis auf geringe Anderungen wurde der Entwurf Schwerds sofort angenommen, und schon zwei Monate spaterstanden die erstenVersuchshelme aus dem EisenhUttenwerk Thale zur VerfU-gung, die dann in Gegenwart von Prof- Bier und Prof Schwerd auf dem SchleBplatz Hum-mersdorf durch ArtllleriebeschuB ausproblert wurden. Der Erfolg war Uber Erwarten gut, da der Helm weder durch Granatsplitter noch Schrapnellkugeln durchschlagen wurde. Sofort wurde die Produktlon in groBem Umfange aufgenommen, zunachst die StoBtrupps und Verdun-Kftmpfer damit ausgerUstet, bis Mitte 1916 alle Frontsoldaten den-Stahlhelm besaBen.
Schon bald nach der EinfUhrung des Stahl-helmes eywles eg slch, daB im Gegensatz zu der Zeit vorher nur noch sehr wenig ernste Kopfverletzungen vorkamen. Der Stahlhelm hat schon im vergangenen Weltkrieg Tausen-den von Soldaten das Leben gerettet. Der an Festlgkelt alien ausl&ndlschen Stahlhelmen welt Uberlegene deutsche Stahlhelm wurde kalt gepreBt- Die ersten Stahlhelme waren so gearbeltet, daB an den beiderseltigen LUf-tungsbolzen ein 5 mm atarkes Stirnschild be-festigt werden konnte, das gegen Infanterie-geschosse auch aus naher Entfernung schUtzte-
Vlelfiiltiger Lebensretter
Aus den Kampferfahrungen und In Anpas-8ung an die weitgehend geSnderte KriegfUh-rung mit neuen Waffen wurde aus dem Stahlhelm von 1915 der Stahlhelm Modeli 35 ent-wickelt, der in Form und Material gegenUber seinem VorgKnger wesentliche Verbesserungen aufwelst. Auch er stammt im Entwurf von Prof. Schwerd, der heute im Ruhestand in Hannover lebt. Der Stirnschild wurde hbher gelegt, um mehr Sehfrelheit zu gewinnen, die Seltenschirme sind welter-ausgeschnltten, um ein bessers Horen zu ermoglichen, dennoch 1st die Halsschlagader nach wie vor geschUtzt. Die Zusammensetzung des Materials 1st natur-gcm&B gehelm, ist aber weitgehend verbessert, so daB auch der heutige Stahlhelm an Harte alle anderen Ubertrlfft. Auch in diesem Kriege hat er slch schon bestens bewahrt und vielen Soldaten das Leben gerettet. Ganz besonders die Form ist es, die den Kopf des Kriegers auch dann noch rettet, wenn das GcschoB den Stahlhelm in StlrnhOhe durchschlug, um dann an der Innenflftche des Stahlhelms entlang selnen Weg nach auBen zu nehmen, ohne den Kopf des Kriegers auch nur zu be'rUhren. Heute 1st der Stahlhelm ganz allgemein das Slnnbild des Kriegers und das Symbol zweler Weltkriege geworden	A .M.
jeder seinen elgenen Gedanken und Erin-nerungen nach. Inmitten dieses Krieges er-lebten sie eine Stunde, die ihr Herz bewegte und sie stille werden lieB. Die Raumtiefen der menschlichen Seele hatten auch jetzt Platz iUr dieses Bild einer tapieren Mutter mit ihrem Kind, das ihre Gedanken zu den Jungen und MSdeln zu Hause lenkte. FOr sle standen sie drauBen, und auch iur diese Frau und ihr Kind. —
Oft sind es nur die kleinen Dinge, die uns als Symbol einer ganzen Welt erscheinen und uns hinweisen auf die tieferen und welteren Beziehungen des Lebens.
Immer bissig / Von stem stoigg
Als Emil und Eduard lange genug Studen-ten gewesen waren. wurden sie angehende Arzte. Als sie genug angehende Arzte gewesen waren, suchten sle eine Praxis. Und als sie genug gesucht hatten, bekamen sie auch eine.
Damit aber trennte sich der Lebensweg der beiden Freunde. Denn Emil fand seine Praxis in der Stadt, Eduelrd hingegen am Land, sehr am Land sogar. Lange Zeit war man auf einen knappen Brlefwechsel ange-wiesen.
Emil schrieb aufs Land: „Alter Freund EduardI Ich habe es wirklich hervorragend getroffenl Um nichts in der Welt wUrde ich mit einer Landpraxis tauscheni Nicht nur, daB ich allmahlich einen gewissen Namen bekomme, ich verdiene auch gut und habe es obendrein — wenigstens soweit das in unserem Beruf Uberhaupt mOglich 1st — ver-h&ltnismABig bequem. Ich hoffe aber, daB Du mir mein Woulergehen von Herzen gOnnstI Dein Emil". ,
Eduard schluckte zwelmal und schrieb zu-rUck in die Stadt:
„Lieber Emil I Deln Berlcht hat mir eine groBe Sorge vom Herzen genommen. Ich bin nSmllch hier geradezu in einer Goldgrube gelandet, und es hatte mich gekrankt, wenn Du dort hattest Hunger leiden mvlssen. Ich
(llnSM SCHAnKASlLElH
Walfher von der Voge/weicfe:
Der Starke
TVcr darf sich an den Lowen wagen?
JFer ist so stark, um Riesen ги erschlagen? Wen ficht der Satan aelbst nicht an?
Das kann nur, wer sich selbst bezwingt, Den Feind im Busen niederringt — Der tapfre, willensstarke Mann,
Menschenkenntnis'
Was recht fUrs weibUche Geschlecht,
Ziemt sich fiir Manneslob gar Mchlecht, „HUbsch" kUngt so fad, als ob man hdhne. Den echten Mann ziert Zđhigkeit,
Freigehigkeit, Entschlossenheit,
Das lobt ihn mehr als alles Schdne.
Wenn meinen Rat ihr h6ren wollt,
Will ich euch sagen, wie ihr loben sollt: Ihr miifit ins Berz den Mensc/ien schauen. Wie oft trilgt nicht der dufSre Schein, Ein Mohr kann innerlich ein Engel sein, Und mancher Engelslarve ist nicht recht ш
trauen.
FI uch der Falschheit
Die Bibel preist Gottes Gerechtigkeit,
0, fSnde er in Gnaden sich bereit,
Die Falschen aus den Treuen auszumerzent Ich meine, hier schon, auf der Erden,
Denn einstmals werden sie gesondert werden, Wenn er als Richter wdgen wird die Herzen. Doch manchen wiinschte ich schon hier ein
Schandenmal.
Den, der sich aus der Hand mir windet wie
ein Aal,
Zerschmettre Gott nnt seines Zornes Kraft.
Wer mit mir fdhrt von Haus, der fahre auch
mit heim,
Des Mannes Sinn sei hart, unbiegsam wie ein
Stein
Und schlicht und grade wie ein Larvenschaft!
Ho fachranzen
Gott weifi es, ich bin jederzeit geneigt. Den Hof zu riltmen, wo man WUrde zeigt. In Worten, in Gebttrden und in Taten,
Doch was ich schlecht vertragen kann,
Spricht mich ein Heucfiler' oder Gleisncr an. Da fUhle ich mich gleich verkauft und wie
verraten,
Vor solchen falschen LSchlers Flausen ErfajSt mich stets ein kaltes Grausen.
Wie lacht ein Freund, treu in der Not?
Sein Lachen ist herzhaft und schlicht,
So lauter wie das Abendrot,
Das guten Tag vcrspricht.
Wer mir nichts Outea gSnnt, des Gru$ bleib
mir gest'ofilen,
Solch honigsUflen Kerl, den soU der Teufel
holen.
Wer Trug im Schilde fiihrt, dor kommt mir
nicht zu nah,
Ein wahres Nein gefallt mir mehr als zwei
gelogne Jal
Der UnerioTschliche
AllmUchtger Gott, du bist so groP, so weit, Dein ist die Macht und dein die Herrlichkeitl
Und wollte ich nach tausend Bilchcrn grcifen, Und solite ich die ganze Welt diirchschweifen, Du steckst in keinem Biiche, keiner Zeile, Man mipt dich nicht mit Elle oder Meile, Dich auszudenken ist verlorne Zeit, Du Unerforschlicher in Ewigkeitt
habe hier in jeder Bezlehung VaMTwanzlg-fache von dem, was ich brauche. AuBerdem hat man mich bereits zum stellvertretenden Biirgermeister gemacht. Noch einen groBen Vorteil hat diese Gegend; Ich kann hier einer "schon lange vorhandenen Leidenschaft freien Lauf lassen. Aber das soli eine Ober-raschung werden. wenn Du gelegentlich einmal zu Besuch kommst, wozu ich Dich schon jetzt einlade. HerzUchst Dein Eduard".
Emil schluckte fUnfmal, dann faBte er den EntschluB, den Iflgenhaften Eduard wirklich aufzusuchen, um ihn zu blamieren. Allerdlngs muBte auch Emil seinen Entschlufl far elmlge Zeit hinausschieben, denn so gUnzend, wie er geschildert hatte, ging es ihm ja gerad auch nicht.
Nach drei Jahren war es soweit. Eduard fiihrte Emil durch seine kleine Landvilla. Stolz deutete der Hausherr auf Wdnde und Bdden: Da gab es Gewelhe und TrophSen Bonder Zahl, ausgestopfte AuerhShne und Goldfasane, als Tepplche waren flbtrall Reh-, Hirsch-, ja sogar Wolfsfelle ausge-breltet. „Ja", warf sich Eduard In die Brust. „das habe ich In dieser Gegend alles selbst zur Strecke gebrachtl Da staunst Du wohl*
„Allerdlngs", gab Emil zu, „da staune Ich. Auf eine Oberraschung war Ich ja gefaBt. Aber Ich hatte nle daran gedacht, daB Du Dich hier auch als Tier an t betStlgitr
»Trotzdem«
Der Dichter Ferdinand Raimund war krank und muBte das Bett httten. Der Arzt kam jeden Tag zu Ihm, ohne ihm helfen zu кбп-nen. Pietzllch erkrankte auch der Arzt und muBte selbst da* Bett aQten. Aii er wieder nach 14 Tagen Raimund besuchte, land er den Patienten noch Immer Im Bett liegen.
„Noch Immer kiank?" fragte er den Dichter. „Fast zwel Wochen habe Ich Sie nicht behandelt".
„Trotzdem", erwiderte Raimund bl»sig, „trotzdem bin ich noch nieht gesund".
Von der Beggelhaube zmn Stahlhelm / m
Ein Kind ruit /
Klein* GMchiohtt von friedrich Horstmann
\
Sreda, 15. »eptembra 1943.
KARAWANKEN BCTE

Železniške proge na Gorenjskem
Od poštnega voza do moderne sodobne železnice
Kdor je hotel pred petdesetimi in več leti priti v drug kraj, se je moral peš podati iia pot, jezditi ali se pobrigati za dan in uro odhoda poštnega voza ter izvedeti, če je poštni voz sploh sprejemal popotnike in koliko -oseb. Na voz za redni poštni promet je seveda moglo sesti le malo potnikov. Vožnja kajpada ni bila posebno prijetna, ker so se ceste večinoma nahajale v slabem stanju. Dostikrat je bilo treba ponovne zamenjave konj ali priprege čez str-
Fotovanje pozimi. Fodtni voz Je dospel. Naslikal prof. Hugo Ungewltter.
ше klance, kakor na primer čez Loibl- aH WurzenpaB. Premožnejši potniki eo ei pa lahko tudi najeli na poštnih postajah konja in voz. Razume se, da je bila taka vožnja precej draga.
Redno so vozili poštni vozovi na glavnih
progah Wien — Ljubljana — Fiume in Wien — Ljubljana — Triest, med stranske, tudi med redne zveze sta spadali progi Klagenfurt — Ljubljana in Graz — Ljubljana.-Vozna pošta za blago in potnike je vozila po dvakrat na teden iz Ljubljane v Wien.
Ko so potem začeli graditi železnice in eo prevzele »železne kače«, kakor je imenovalo ljudstvo železnice, ves promet, je polagoma utihnil poštni rog in stari poštni vozovi 80 izginjali drug za drugim.
Leta 1846. je bila otvorjena železniška proga Wien — Cilli, leta 1849. so jo podaljšali do Ljubljane, leta 1856. je že vozil vlak do Postojne (A-, delsberg) in naslednje leto do Trsta. Po Gorenjskem so zgradili novo progo (Rudojfs-bahn) do Tarvisa 14. decembra 1870, medtem ko je bila železnica Ljubljana — Stein otvorjena dne 28. januarja 1891. Na Dolenjsko je zdrčala prva lokomotiva — ljudstvo jo je imenovalo šaljivo >Luka-Matija« — 16. julija 1893, torej točno pred petdesetimi leti. Z otvoritvijo Tauembahn 1. 1906. je bila v postavljena najkrajša zveza med pokrajinami severno in južno od Karawank; njena del-

na proga ABling ^— Rosenbach se po visokem nasipu vzpenja do 7877 m dolgega železniškega predora. Istega leta je bila otvorjena tudi Wocheinerbahn, katere 6300 m dolgi predor vodi v Italijo. Takrat je postal ABling važno železniško križišče, toda mnogo svojega pomena je mesto zgubilo ob novo nastalih mejah 1. 1918., ker je bil skoraj ves promet odslej usmerjen v notranje predele bivše Jugoslavije. Danes je to zopet drugače.
Omeniti moramo še progo St. Veit — Ježica, ki omogoča neposredno zvezo med kraji ob gorenjski železnici in med kraji v okrožju Stein. — Iz Krainburga vodi lokalna železnica v Neu-marktl; otvorili so jo 1. 1908.
Navedli smo vse železniške- proge, ki teko po Gorenjskem. Železniško omrežje ni sicer posebno gosto, vendar zadošča najnujnejšim gospodarskim potrebam. Te važne prometne žile olajšajo izmenjavo blaga in pospešujejo industrijo, po njih 80 postali tujskemu prometu • dostopni tudi odročni kraji naše,
naravnih lepot tako bogate pokrajine, skratka železnica je odprla prebivalstvu pot v boljšo bodočnost, h gospodarskem blagostanju.
Po vojni bodo z nadaljnjimi ukrepi še bolj zboljšane prometne razmere, tako da bo v nekaj letih promet na Gorenjskem v resnici na višku. ,	K. M.
^azno
v okolici Marđlna v Jugovzhodni Aa&toH#, kjer je veliko škorpijonov, hočejo eed&j odpraviti te škodljivice. V to svrho .чо razpisali nagrade v višini gto para, to je 5 Pfenigov ш vsakega šCipalca. Morajo jih pa oddati žive, ker živim živalim odrezane repe v higienskem zavodu v Ankari uporabljajo za izdeltv« vanje seruma. Doslej so nabrali vsega skupaj 15000 škorpijonov.
Ne pomehno vsakdanji rnkord je doživelo neko Švedsko mesto v bližini Upsale. Tam j* istega dne praznovalo svatbo Seiit otrok nekega ključavničarskega mojstra, in sicer štiri hčerke in dva sinova.
Da Je skoraj nemogoč*, omejiti na kakršnikoli način človeški Iznajditeljski duh, ni treba dokazovati s Številnimi zgledi. Brezdvom-

Rodbinska kroniko Iz 6orei4ske
Kreis Krainburg
Kralnburg. Rojetva т mesecu septembru: Maria Debeutz, Kokritz, Angela Michaela Ko-reletz, Kralnburg-Wart, Maximilian Korber, Krainburg-Wart. — Poročili so se: Anton Koe, Krainburg In Anna Nemetz, Domschale; Alois Schmied, Predassel in Stanislawe Oblak, Un-terwessn'itz; Josef Koschier, Bresowitz In Maria Osredkar, Topol; Alois Markltsch, Klagenfurt in Angela Puscher, Duplach; Rudolf Ach-lin. Log in Anna Konitsch, Vellach.
St. Velt a. d Saw©. V mesecu avgustu so Be rodili: Anna Tome, Welchseldorf, Michael Justin, Тажеп, Johann Drescher, Skarutschne, Ludvdg Tschutschek, Sawerch, Maria Rebol, Unterplmitsch, Anton Rosmann, St Martin a-G Franz Doiiner, Tazen, Johann Suschnik, Podgora, Josef Ladlalaus Relsp, Gunzie, Josef Kremser, St. Veit a- d Sawe, Bemd Haub-mann, Polane, Aloisia TechoiD'k, Welchseldorf, Maria Anna Umnik, Obergamling- — Umrli so: Franz Medwed, Welchseldorf, Cecilia Ursula Pleterschek, Skarutschne, Peter Kem, Oberplrnitsch, Johann Janeschitz, Medno, Jakob Detschmann, Untergamling, Johann Pousche, Oberplrnitsch, Matthaua Konjer, Oberplrnitsch.
PttUand. Rojstva v mesecu avgustu: Johann Reschen, Afrtach, Maria Marinschek, P6Uand, Johann Stanonik,' Lovsko brdo, Maria Mrak, Dewenze, Maria Kautschitsch, Jasbine, Hlero-nymus Jeloutschan, Sabatberg, Angela Dem-■cher, Jasbine, Irene Jeloutschan, Hotoule.
Kreis Radmannsdorf
VVocheiner Mltterdorf. V preteklem mesecu je bila rojena samo Maria Smukawetz, Podelle. Umrli pa so: Elisabeth Sager, Althammer, Peter Gartner, Studorf in Josef Preschel, Wo-cheiner Mltterdorf.
ftus dem Kreise Krainburg
Najvećja In najEmoffUveJSa pama lokomotiva nemflke drtavna žcleznioe.	(Bilder ScherI)
no spada k »najznamenitejšim« novim tvorbam sedanjosti nek »aparat za razpljaojenje«, ki 80 ga pred nedavnim kazali na vzorčnem velesejmu v Baslu in ki so ga obisdiovalcl, И so se zanimali zanj, takoj lahko poskusili. 6e je kdo le preveč pogledal v kupico in zaradi tega zgubil kontrolo nad besedami in udi, м Je s plačilom novca z lahkoto »razpijanll«- "Л ae pravi, posadili so ga v neko kabino, kjer ao) nanj blagodejno vplivali razni plini, dokler nI postal njegov duh zopet čist, želodec promt in glava neobtežena, tako da se je z elastičnimi koraki lahko znova podal k napajallWu.
Krainburg. (Zanimive podtalne najdbe.) Pri podtalnih delih na Adolf-Hitier-Platzu v Krainburgu so našli v sekundarnem položaju dve lončeni črepini iz zgodnje-nemškega porekla. Pri enakih delih poleg poslopja Landrata so ugotovili več grobov Iz 6. stoletja.
Krainburg. (Obisk šole.) Za šolsko leto 1943,'44 je vpisanih 796 šolobveznlh otrok "za ljudsko šolo Krainburg-^mesto, v katero spa-. dajo otroci iz Am Hang, Am Strand, Felsen-burg, in Sawe-Vorstadt, ne pa FaJkendorf In Wart, kjer sta lastni Soli. Soloobiskujoči otroci 1и Felsendorfa, 63 po številu, imajo 2 l/i km, torej najdaljšo pot do šole, 57 otrok Am Strand 2 km, ravno toliko 31 otrok iz Grubendorfa, dočim ima 119 otrok iz Am Hang ter 68 Iz Sawe-Vorstadt le 1 km dolgo pot v šolo. Iz notranjega mesta je 306 šoloobveznih otrok.
Krainburg. (K&rntner Grenzland-theater pride.) Prihodnji torek bo Kfi.m-tner Grenzlandtheater zopet prišel v Krainburg, da uprizori tam Hebbelovo petdejanske žaloigro »Gyges und sein Ring«. Omenimo le, da Igra v glavnih vlogah zopet tudi Herta Ulrici, ki je vsem krainburškim prijateljem gledališča Se v dobrem spominu od prejšnjih gostovanj (»Uta von Naumburg«, »Der Strom«). Veselimo se, da nam bo Karntner Grenzlandtheater tukaj v Krainburgu zopet omogočil nemško kulturno doživetje.
Rrals Radmannidoif
Radniannsdorf. (Dve nezgodi.) Pretekli teden si Je zlomil desno roko predstojnik garaže krajevnega Rdečega križa Josef Teran;
padel je pri žetvenih delih z lestve. Drugi dan Je 86 letna gospa Marija Pristou po dom. Stol-fova mati v lastni hiši v Vigauenstralie št. 2 padla tako nesrečno, da si je zlomila nogo.
NeumarktI. (Obratni Izlet os ob j a neke gorenjske trgovine.) Tudi na Gorenjskem se Je v trgovini udomačila misel obratne skupnosti. Tako se trudi BetrlebsfUh-rer Franz E g g e r od tvrdke Deutsches Kauf-haus v Neumarktlu, da uresniči nacionalsocia-listično ureditev obrata. V nedeljo 5. septembra, je obrat napravil izlet v KlagcfBfurt na Worthersee, katerega so se udeležili tudi dru-žinsiU člani. Skozi mesto so šli na Kreuzbergl do Schrottenburga in Maria WBrth. Zvečer so imeli prijetno skupno zabavo. Gauhandelswal-ter DAF je govoril o smislu in namenu vzorne obratne ureditve in skupnosti. Za uslužbence se je zahvalil BetriebsfUhrerJu organizator prireditve in častni sodelavec DAF, Pg. H i 1 b e r
Krels StBin
Domnchale. (Apel Ortsgruppe.) Pred kratkim je v prostoru uslužbencev v tovarni ■ Universale govoril Ortsgruppenlelter SA SturmfUhrer Haberl strankinim pristašem In rojakom kraja. Njegovo poročilo o položaju je dalo obširen vpogled v vojaško moč našega Relcha, ki je ne more zlomiti nobena sila na svetu. Govornik se je pa tudi spomnil junaštva domovine, ki je noben teror ne more prisiliti na kolena. Njegov drameč govor je Izzvenel v vroči veri v zmago naših orožij In naše Ideje. S počastitvijo Fiihrerja In himna-, ша nacije je bil apel zaključen.
Kakor pravljlofi zveni prava zgodba, o kateri so poročali portugalski čaaopisl. V pristanišču kraja Oporto je 17 letna deklica nagla ▼ cunje zavito kaseto s 86.700 eskudl- Dekle je dobilo visoko najdenlno in sedaj jo je sin mo. ža, ki je denar zgubil, povedel pred oltar.
V	Hubbelrathu v bUžlnt DUMeIdorfa se je n
odtrgano in z elektriko napolnjeno žico pren*. sla visoka napetost na ograjo pašnika, » čimer je bilo najprej ubitih več krav, ki so prišle z ograjo v dotlko. Lastnik, ki je iskal svojo živino, je bil tudi zadet in ubit po žici, ena« ka usoda je doletela tudi dva delavca, ki at* prihitela na pomoč.
Veliko »rečo je imelo neko dekletce, ki je v čakalnici v Nalbachu, (Westfalen) poekuiala za svojega očeta srečo pri nekem rjavem prodajalcu srečk. S prvo srečko je potegnila dobitek lOOO Mark.
V	MoeellirtHrh pri Koblenzu je v tem letu vpisano samo eno dekle kot nova učenka. Je torej najmlajša in najstarejša v šolskem razredu In bo v svojem oddelku skozi osem let ostala edina učenka svojega letnika, pod pogojem, da ne bo zaostala.
Največji odelcočnl stolp za padalce v Evropi so sedaj Izročili na Ogrskem državni mladis^ ski organizaciji Levente- Razen ogrskega voditelja državne mladine, podmariala Beldyja se je udeležil slavja posvetitve tudi ogridd honvodskl minister generalni polkovnik Oaa-tay.
Hudo presenečenje je doživela neka Sena ▼ Nassauskem, ko se je mudila V kopalnici In al tam privoščila osvežujočo kopel. Naenkrat ae se vdrla tla okrog banje In padla v apodaj ležečo kuhinjo. K sreči za ženo pa so držali železni nosilci T, na katerih je banja stala.
Knpola oklopnjaka na vožnji Hnogo težav jc a prevozom t«h težkih kupni oklopnjakov na Kradbeiii pn>»tar ub AtluAliku, ^er bo vzičena .t bnnkar.	(PK.-Aufnahme: 'riegsberlchter Werner, PBZ., M.)
V taboru vojnih letalcev l\»volJnik na kontrolni vožnji preko zelo prostranih^ mest evojili odredov. Hoče zlasti pre-»kusiti, kako co prUirita letala In etanovaliSča. (PK.-Aufil.	Rltter, PRZ i
Shran в. —• štev. 78.
KARAWANKEN
BOTH
i
Olok Rhodes \ nemških rokah
Na obail Azovskega morja izkrcane sovjetske čete so bile ugonobljene
Oberkommando der Wehrmacht je dne 11. septembra objavilo:
V	prostoru pri Novorosijekem je bila močna KA Izkrcanje namenjena skupina boljševlkov a topni&kim, ognjem v biatvu že razbita, preden je dosegla obalo. Z ostanki izkrcanih sovražnih sil se še vrSe boji. Tri topniSke čolne, en stražni čoln in enajst čolnov za Izkrcanje so odredi vojski in vojne mornarice potopili ali zažgali.
Jugozahodno od Mariapola, ki emo ga po popolnem uničenju vseh za vojno važnih naprav po načrtu Izpraznili, #o nemike In romunske čete ugonobil« neko na obali Azovskega morja Izkrcano skupino sovjetskih ill.
Zahodno od Krasnodara — Mejskoja so odredi nemikih oklopnjaikov obkolili maao neke divizije 80vjetakih-strelcev in uničili štab neke sovražne divizije.
,Na bojišču pri Harkovu ia Jugozahodno od Konotopa smo v srditih bojih odbili močne sovražne napade in odpravili ali zajezili krajevne udore.
V	srednjem odseku fronte is trajajo težki obrambni boji od Desni in jugovzhodno od Ki-rova. Zapadno od Vjazme so spodleteli trdovratni napadi Sovjetov. Sovražne sile, ki so mimogrede vdrle v naše sprednje položaje, smo s protlsunkom vrgli in pri tem uničili ali uplenili številna orožja.
Sovjetl so včeraj zgubili na vzhodni fronti 203 oklopnjake.
Zračno orožje J« naredilo ve6 sovražnih oklopnjakov nesposobne za, boj, uničilo okrog
200 s četami natovorjenih vozil in uničilo več sovjetskih oskrbovalnih skladišč.
Visoko na Severu so brza nemška bojna letala z obstreljevanjem zažgala neko sovražno lahko dvoja mbornico. Ponoči so bile na raznih odsekih fronte bombardirane z bombami vseh kalibrov sovražnikove oskrbovalne zveze In stanovališča čet.
Razorožitev italijanske Badoglljeve vojske je tik pred zaključkom. Kjer se krajevno še upirajo, nastopajo naše čete energično. Italijanska posadka na otoku Rhodos je po padcu od strani strmoglavcev kapitulirala.
Kakor je bilo objavljeno s posebnim poroči-
lom, so okrog Rima stoječi odredi kraljev« lt»-lljauske gard«, obstoječ« Is dveh divizij oklop-njakov in pehote, pod pritiskom energičnih nemških - ukrepov položili svoja orožja. NaSe čete so vkorakale v MIlan, Turin in Padovo. Pomorsko trdnjavo Puij to nam predali.
V prostoru pri Salernu se nemike čete srdito bojujejo proti močnim brltansko-severno-ameriSkim silam. Držimo viSlne vzhodno od obrežne nlžave. Z ns sprotnim napadom smo pridobili nazaj zgubljeni svet, pri čemer je imel sovražnik občutne zgube ljudi In materiala.
Zračno orožje je pri napadih na ladijske cilje In izkrcane čete potopilo več prevoznih ladij in čolnov za Izkrcanje, številne ladje J* težko poškodovalo.
Nekaj malo sovrafeilh letal Je včeraj priletelo nad obrežje zasedenih zapadnih ozemelj. Eno letalo smo sestrelili.
Velika bilka i kollini Donca še Iraja
Sovražna oporišča na Spitzbergen s presenetllivim napadom razrušena
Oberkommando der Wehrmacht je dne 10. septembra objavilo:
Bitka v DoneSki kotlini se nadaljuje r srditih in premenljlvih bojih.
Južno od Izjuma in na bojišču pri Harkovu smo odbili številne napade z visokimi zgubaml sovražnih oklopnjakov.
Tudi na drugih mestih srednjega frontnega odseka, zlasti pri Konotopu, ob Desni, pri Ki-rovu in zahodno od Vjazme je sovražnik znova napadel. Bil j« v hudih bojih krvavo odbit.
15.000 ljudi |e bilo odpelianih
Angleške kolonizatoričrie metode pred 200 leti
Brutalnost, s katero poskuša obdržati Anglija ivojo razpadajočo kolonialno državo, izhaja vedno ponovno iz poročil Indije in ostalih ozemelj, ki trpe pod angleškim bičem. Bivšemu francoskemu zavezniku ukradene pokrajine vedo nekaj o angleški strahovladi, in pri tem ee ponavljajo vendar samo metode, katere so Angleži vedno uporabljali, če so si »prisvo« jtli« kolonije. Značilen primer za to je rop današnje kanadske pokrajine Nova Škotska (Nova Scotia), ki je nekoč pod imenom »Akadija« pripadala Franciji.
V 17. stoletju 50 se naselili Francozi — po večini izseljenci francosko-normanske krvi, ki so ee odtegnili domačim verskim preganjanjem — na cvetočem polotoku ob kanadski atlantski obali in so iz njega napravili prav kmalu bogato naselbino. Sto let nato je izbruhnil vihar nad idiličnim mirom. Angleži, ki so vdrli v Kanado, da jo odtrgajo francoskemu dednemu sovražniku, se niso ustavili pred Akadijo. L. 1755. so se pojavile angleške vojne ladje jugo-r.apadno od izliva veletoka Sv. Lovrenca. Po hudem obstreljevanju, kateremu so bili Akadijci »postavljeni brez pomoči, so se izkrcale angleške čete na polotoku.
Z najbrutalnejšo silo orožja so napodili prebivalce v cerkve. Tam so jim sporočili biriči angleškega guvernerja Lavrencija s prilnlce, da ima kralj Anglije utemeljen razlog, da meni, da Akadijci niso zvesti
angleški kroni. Zato jim sporočajo, da s tem zgube vse premoženje, svoja bivališča, ii-vino in zemljo in da bodo prepeljani v drugo kolonijo. »Naj vam Bog da milost«, tako se glasi dobesedno v tej ciničnega zasramo-vanja polni proklamaciji, »da boste v drugih deželah živeli v miru kot zvesti podaniki«.
Po tej objavi so se vrgli pripravljeni vojaki na v cerkvi zbrane ljudi, so ločili s strahovalnimi zlostavljanji žene in može, ki so bili ločeni drug od drugega odvedeni na razne ladje in gledali z morja goreti svoje domove. Nič manj ko 15.000 Akadijcev je bilo na ta način s silo deportiranih iz svoje domovine, na tisoče družin je bilo brutalno ločenih In njih č.lani so bili izkrcani na raznih obalah. Skozi leta so blodili možje po Novi — Angliji in Louisiani, obsojeni po usodi, da ostanejo večni nomadi, da poiščejo svoje žene in otroke. Samo malo se jih je zopet našlo na teh blodnih vožnjah po divjffi pokrajinah Louisianije. Mnogo jih je pomrlo radi izčrpanosti ali malarije. Angleški pesnik je napravil historičen spomenik temu aktu kulturne sramote.. Longfellow opisuje v svojem epu »Evangeline« zgodovino ljubezenskega para, ki je bil ločen po angleški sili, ki se je zopet sestal po desetletjih, truden, postaran, na pragu smrti po neprestanem iskanju nekje v Loui-sianiji, dve nesrečni žrtvi angleških kolo-nizatoričnih mćtođ.
Sovjetl »o zgublU včeraj 87 oklopnjakov.
Skupine britansko-aevernoamerUkih oklop-njakov ao izvršile telke bombne napade na nekaj krajev v zaaedenih zapadnih ozemljih, pri čemer je imelo občutne zgiibe zlasti prebivalstvo Pariza In Boulogna. Nemške aile zračne obrambe eo aeatrelile deaet aovražnih letal.
V noči na 9. aeptember ao nemike pomoreke bojne sile In vkrcane čete vojske znenada napadle sovražnikova vojaška oporišča in važne, za izvedbo pomorskih in zračnih operacij potrebne naprave na otoku Spitzbergen. V teku tega drzno izvedenega podvzetja ao naie vojne ladje premagale aovražne obrežne utrdbe In ustvarile a tem pogoj za Izkrcanje odredov vojske. V vzornem sodelovanju #o bile pognane v zrak, uničene z ognje mali uplenjene таф vojnovažne naprave in oprave, zlasti vse, radijske In vremenske poetaje, naprave т pristanišču za nakladanje, elektrarna In vodovod, tudi prostorna premogova ležišča in velike količine goriva, obsežna skladišča municije in provianta. Sovražnik je imel občutne krvave zgube. Vrhu tega smo pripeljali precejšnje število ujetnikov. Lastne zgube so majhne. Odred ee je zopet vrnil v svoja oporišča.
Nemški ukrepi proti izdajstvu Badoglljeve vlada so bili skoraj povsod uspešni, na Balkanu, v Zgornji Italiji in Južni Franciji. Masa italijanske oborožene sile je v teh prostorih že položila orožja In jih oddala nemškim četam. Tam, kjer so italijanski o Badoglljevem izdajstvu že vnaprej poučeni poveljniki ukazali in začeli boj proti nemškim četam, smo energično In v najkrajšem času zlomili odpor. Na nekaterih mestih so še v teku boji z malimi oddelki. Mnogi italijanski odredi so se pridružili nemškim četam, da nadaljujejo kalcor doslej boj proti sovražniku.
Nemški bojni torpedni letalci so na Zapad-nem Sredozemlju ustavili nek oddelek italijanskega brodovja, ki je hotel preiti k nasprotniku. Potopili smo eno bojno ladjo In vrhu tega pogodili eno križarko in enega ru-Šllca tako težko, da se morata tudi U ladji smatrati za zgubljeni.
Dne 9. septembra zarana so se v zalivu pri Salernu izkrcale močne angleško-severnoame-riške sile. Nemške čete so jih takoj energično napadle. Boji so Se v polnem teku. Tem Izkr-canim silam so oddelki nemških bojnih letal in bombnikov prizadejali podnevi In ponoči najtežje zgube ljudi, materiala In ladij. Po doslej došlih poročilih so deloma uničevalno pogodili mnoge prevozne ladje s skupno to-ražo 200.000 brt, številne vojne ladje kakor tudi veliko število čolnov za izkrcanje. Zadeti po bombah so se takoj potopili ena težka krl-žarka, ena prevozna ladj^ z 9.000 brt In šest velikih čolnov za Izkrcanje.
|IM( LeBa»r:	30
{d Iti илилтаи
KVMORlBTieBM ROMAN
Da bi jo Schwabe zapazil, na to je Ur-Bula nestrpno čakala. Razočarana mora sedaj spoznati, da jo ignorira. Skesano si sicer priznava, da je to sama zakrivila. Njeno takratno ravnanje njemu nasproti opravičuje njegov današnji ponos. Nekoliko jo pa le boli, da je nič ne uvažuje. Hipoma se odloči, vstane, pride k Schwabeju, ga prijazno pogleda in reče:
»Dober dan« ter se usede k njegovi mizi. Ce bi bil Schwabe prostaSki človek, bi Kdaj imel priliko, da bi lahko hladno in docela nepristopno rekel: »Prosim? Kako pridem do te časti ?« Potem bi bila ona užaljena in on rehabilitiran. Toda Schwabe ni maščevalen človek. Vstane in jo, v resnici ■e veseleč »videnja, pozdravi:
»Dober dan, Ursula! Tako presenečenje 1 Najprej te sploh nisem spoznal, in potem nisem vedel, ali ti je prav, da te pozd^vim. Tako presenečenje! Kako pa, da si tukaj?«
Ursula pravi, da je nakupovala in da vodi пЛ prvovrstni modni salon.
»Oh?« občuduje on iakreno. »Čestitam.« Pri tem mu pade pogled na njene roke, na drobne negovane roke, ki Jih tako dobro pozna. Takrat teh rok ni bil poljubil. Ro-koljubov takrat še nI bil vajen. Njene roke pa naravnost vabijo, da bi jih počastil.
Ureula zapazi njegov pogled, a si ga se-jrete amteo rutafa Ш odfOTOvlt »Ne, мивим h Ml m аМпм •
Pogovor zastaja. Tu je bil pač zelo neroden. Vsak je zatopljen v svoje misli. Njemu je na jeziku vprašanje, zakaj je prav za prav svoje dni zginila brez sledu iz njegovega življenja. Ona bi mu rada povedala, kako ji je bilo žal, toda kajne, kaj more človek za to, če ljubi drugega?
Toda oba molčita.
Ona občuti, da je bilo prostaško od nje, da mu tega takrat ni povedala. Toda Werner ji je bil prepovedal.
Werner! Schwabe gotovo ve, kako se godi Wernerju, saj je njegov prijatelj. Njeno srčece utripa hitreje in jo boli, kakor vedno, kadar misli na Wernerja ali pogleda njegovo sliko, ki ima še vedno častno mesto na njeni posteljni omarici, dasi Werner tega sploh ne zasluži.
»Kako je prav za prav s tvojim prijateljem?« vpraša. Schwabeju pri tem ne more pogledati v oči, kajti močno jo je sram. Kakopak Schwabe gotovo ve, da jo je Werner nekega dne sramotno pustil na cedilu. Poniževalno je za njo, da vprašuje. Toda kaj vse ne stori človek, če zahteva srce odgovor, čeprav je glava proti temu!
»Mojemu prijatelju? Wernerju? Kako se njemu godi?«
»Da Wernerju.«
»Oh, temu se godi dobro«, reče Sohwabe in pomisli na nesrečneža, ki menda še vedno sedi v Monacu.
»Tako.«
»Da, on je bogat mož. Dobro se mu godi. Bile sva zdaj skupaj na potovanju.«
»Kje pa?«
»No, prav жа prav poveod. Na potovanju M intočnoMLi«. Nt Jvgtk*
тттт^тштттвшттшшвттттттаттштттт
»Ali sta imela nezgodo?«
»Kako to? Ah, zato ker se vračam po železnici. Ne, ne, moral sem se neki dami. eh —« hudimana, kako bi se le človek takoj primerno izrazil? — staviti na razpolago«. Da, tako je dobro, tako je dobro povedal. To je bila prava beseda o pravem času, da konča neljubi pogovor, kajti njegovo skaljeno razmerje z Wernerjem ga teži kakor mora, in on noče, da bi se po nepotrebnem ta pritisk še povečal.
Kmalu bo vlak obstal, Schwabe se bo poslovil, in kaj ve ona potem o Wernerju? Nič, natančno toliko ko prej. Da se mu dobro godi, si je Ursula lahko mislila. Kdor je takih zmožnosti kot Werner, temu se vedno dobro godi. Toda ona hoče vedejo, da li je zaročen. Da 11 še vsaj včasi misli na njo. Ali sploh še kaj govori o njej. Ali pa jo je popolnoma pozabil. Schwabe, Wemer-jev prijatelj, mora to vćdeti. Prijatelji mi razodenejo vse svoje skrivnosti. To ve ona. In Schwabeja kaj takega lahko vpraša, Schwabe je človek, ki ima sočutje, pa vendar je tako mučno! Seveda gotovo ve, zakaj je takrat ž njim prekinila pismeno in osebno občevanje, ni ji treba ničesar pojasnjevati, gotovo mu je to Werner vse priznal, toda vseeno jI je zelo mučno, tudi zato, ker Schwabe velikodušno preide preko tega in se niti z eno besedo o(*ka ne dotakne preteklosti.	' ,
Toda odločno se opogumi In vpraša, kajti taka priložnost se ne povrne nikdar več.
»Ti, povej no —« začne in jezik se ji zatika — j# vendar tedk ket je nisliUi — ивМт m Ллпт	Штфл
_Sreda, 15. septembra 19јЗ,
(^гвннринЛф đe&
V žarisČM dneva
IMe neue KarteniJieriode
Nova perioda naUaA-tic
Zum Wochenentle erhaken die Werbraucfaer die Lebensmittelkarcen fiir die 64. ZuteJiungsperiode, Di« Rttionen fur die vom 20. Sef^temDcr bif 17. Oktober rtidiende neue Kirtenptffiode sind dietelben wie in der jetzt laufenden K>rtenperi-i ode, lediglioh bei der Fettverteilung tfitt tin6 Xnderung ein. Die iiber 14 Jahre	Ver-
brtudier bekommen 62,5 j SdfweineschK^djtfett zugeteilt unter gleichzeitiger Kiirrung der IVitter-r«tion ttm ebenfallt 62.6 g, Bei den iiber 14 ^ahrs tlten Selbttverjorgern mit Butter wird zum A"*-gleich fUr die neue Schweinesdilachtfettration 62,6 g die Margarineration um 62,6 g gekurzt. D^e GeMmtfettration bleibt also die gleiche wie bisA her. Um die Einzelhandler moglichst friihzeitip mit Zudter beliefern zu kSnnen, miissen die Ver-brtudier ftir die 66. bii 68. Zuteilungsperiode be-reiti in der Wodie *om 18. bis 18. September b#i ihrcm Kaufmann rorbestellen und zu dieiem Zwedc den Doppelabschnitt N 20/90 ihrer Nihr-
Sicherong der Kartoffelversorgung
Zagotovitev preskrbe s krompirjem
Die H«uptvercinigung der deutsAen Kartoffel-wirtichaft pibt eine Xnderung der Kartoffel-gesdiaftsbedingungen det Reidisniihrstsndei be-kannt lowie Bettimmungen iiber die Markt-ordnung in der Kartoffelwirtschaft. Beide An-ordnungen dienen der Sidierung einer ausreichen-den SpeisekartofftlTeriorgung der Wehrmacht und der Zivilbevolkerung im neuen Wiruchaftsjahr Die MindeetgroCe bei Speijekartoffeln wird ber runden Sorten тбп 4 auf 8,4 on nnd bei langea Sorten Toa 6 auf 4,6 cm gr68ten Durdimejser hirabgesetzt, Dadurdi wird der Anteil «.n Speis«-* kartoffeln aus der Gesemternte vergrdGert und die Erfiillung der Lieferrerpfliditungen erleidi-tert. Betondere Eigenschaften, die Uber die Giite-Yoridiriften fur Speisekartoffeln hinausgehen, wie( beitpielsweise Lieferung einer bestimmten Kartot-felsorte, Lieferung von bestimmten Boden oder bestimmten Grofiensortierungen, durfen zwisAen Verkaufer und Kaufer nimt mehr Tereinbart werden. Bei Fabrikkertoffeln darf der Hddist-anteil ал Kartoffeln, die den Giitevorsdiriften fur Speisekartoffeln entspredien, 20 v. H. nicht iibersteigen. Zu Fiitterungszwedken durfen nur Kartoffeln verwendet werden, die den Giitevorsdiriften fur Speisekartoffeln und Pflanzkartoffeln nidit entspredien. Audi fiir die Flodtenherstel-lung und zur Einsauerung dSrfen nur Futter-kartoffeln verwendet werden. Die Pfliditrer-arbeitungsmenge wird bei Kartoffciflotkenbetrie-ben auf hodistens 40 v. H. und bei Stirke-betrieben Torlaufig auf hodisten« 60 r. H. der Grundli^ermcngen fescgesetzt, um ' die rerblei-bende Restmenge der Speisekertoffelveriorgung auzufUhren.
Kartenbriefe zor Oetfront
Zalppke na vzhodno fronto
Fiir Kartenbriefe, die mit Luftfeldpost nadii der Oetfront versandt werden, braudit ab sofort, wie bisher schon fiir Postkarten, nur eine Luft-feldpostmarke verwendet zu werden. Alle Ubri-gen Briefe, die im privaten Luftfeldpostverkehr bis zu einem Gewidit von 10 Gramra zugelassen sind, miissen nach wie vor mit zwel Luftfeld-postmarken versehen scin. In die Kartenbriefe diirfen keine besonderen Anlagen, die das Ge-wieht erhSlien, eingelegt werden. Die Beaditung dieser Bestimmung 1st nnbedingt notwendig, well andernfalls bei den im luftverkehr bestehenden Gewichtsbeschrilnkungen die Aufrediterhaltnnj der durdi die Neuregelung gebotenen Vergiinstl-gung in Frage gestellt wird.
jeclja in se jezi zaradi svojega neumnega govorjenja.
Schwabe vidi njeno zadrego k hoči preprečiti, da bi, kakor domneva, odkrila eta-re zaceljene rane.
»Kakopak. Oba sva postala starejša. Toda ali se ti smem pokloniti? Pri tebi, Ursula, tega sploh ni opaziti. Sijajna si vide-" ti, Ursula! Se veliko lepša kakor takrat, ko... ko...« Tudi njemu se jezik zatika^ Zaletel se je v zagato, ki se ji je ravno ho-' tel izogniti. Toda Ursula hoče končno odrešiti obojestransko napetost. Enkrat j# stvar itak treba spraviti s sveta.
»Ti, to kar je bilo takrat med nama, to je'pač pozabljeno, kajne? prosi.
Ko hoče ona tako z enim stavkom izbrisati vse, kar je bilo, popade Schwabeja vendar jeza, in osorneje kot je prav za prav njemu saonemu ljubo, odgovori:
»Pozabljeno in odpuščeno! Morda vendar niai mislila, da bom vse življenj« š*-'. loval za teboj? O ne! Danes vem, da takrat nisi mogla imeti niti iskrice nagnjenosti do mene! Vsaka tvoja beseda je bila hl-navščina! Ve žene ste kače!«
Ursula se brani. »Ne tega ne smeš trditi. Imela sem te v resnici rada. Toda tvojegi prijatelja Wernerja #em ljubila, in nisem mogla drugače. Sicer te	ал bi bil*
pustila aa cedilu 1и ne bi bila жа tvojim hrbtom hodila ж Wernerjem. Toda kazen me je doletela. Zapustil me je. On je storil meni isto, kar sem jaz storila tebi. Torej odpusti mi —« proži mu roko čez mizo — »bodiva lepet dobra jwijatalja, kajne U
#
Sredn. to. «pp(cr bra 1943.
KABAWANKEN BOTl
Slriin 7. — Atev. 73.
Pesek, pesek, pesek!
Kajbltrejše in nalzvestejše gasilno sredstvo - Ne moremo ga Imeti dovoli na zalogi
1.Peeek	je najhltreji« gaallno ■ redstvo — In če n« gasilno sredstvo, pa, najboljše sredstvo za pokrivanje. In najzve-stejše, kajti zaloge vode poidejo, vodovodi so lahko poročeni. Pesek pa ostane in ga lahko uporabljamo za več ko eno bombo. Posebno 3<adar gre za termit. Elektronske — ter-TOltne — zažlgalne bombe, sažlgalne palice, žgalna vneMla, padalske zažlgalne bombe, pod peskom ne ugasnejo, toda ne morejo več • svojim ognjem s svojo hudo vročino (okrog 20000) povzročati nesreče, razen na tleh, na ikaterlh leže. Pri nas so tla na podstrešju napravljena Iz opeke ali pa so Iz cementa. Na teh lahko taka zažlgalna palica ali kakšno tako zažlgalno netilo dogorl do konca, ne da bi napravilo Škodo. In cel6 pri trdi deski bo zojvVenela razmeroma tanka plast (nekaj mlll-motrov) in torej ne bo nastal požar, če zapre-ni-) zrak s peskom.
Ako se je treba boriti proti več zailgalnim Ipalicam ali zažlgalnlm netllom hkrati, je bolje, :ne se predolgo ukvarjati z vodo, kajti s tem mine preveč časa, ampak najprej hitro pokriti eno bombo za drugo s peskom.
2.	Fosfornl brlzgačl In satovje: Dobro je_ če najprej hitro gasimo z vodo In potem meSamo z obilno premočenim peskom ter celo maso potem odstranimo. Kajti fosfor ne gori, dokler je moker, la začne takoj zopet go-leti, ko se posuSl. Ce pa ni vode na razpolago, se je treba poslužlti peska samega. Tudi tu-k;aj se najprej pokrijejo goreča mesta na tleh. Kar se drži sten ali pohištva, surovega kavčuka ali umetne smole, je treba najprej odtrgati, vse skupaj pomešati s peskom in potem spra-
viti stran (v vedru na plasti peska) in to močno kadečo se maso odstraniti ter dati Izhla-peti na kakšnem mestu, kjer ne škoduje žerjavica ali dim fosforja, če ni časa ali priložnosti za to, da bi se zakopalo.
3. Pesek mora biti povsod. Na stopnišču, v vsakem nadstropju, naj bodo postavljeni škrniclji s peskom, tako da se jih kar lahko zagrabi. Pred vsakimi stanovanjskimi vrati naj stoji nekaj vrečic s peskom In v vsaki sobi morda štirje škrniclji s peskom, takoj pri vhodu. Pri srednjem poslopju mora človek biti pripravljen na 25 zažigalnih palic In povrh še morda na eno ali dve fosfornl zažl-galnl bombi.
Posebno zgornja nadstropja Je treba obilno opremiti a škrniclji s peskom.
Razen tega pa se seveda ne sme pustiti vnemar zaloge vode v vedrih, skledah, škafih In banjah.
Na podstrešju stoje razen tega čebri c vodo, zaboji s peskom, ali pa često navadni kupi peska, seveda ne brez lopat, kajti kjer nI ikr-nlcljev, se potrebujejo lopate.
Kjer to vzdrže tla podstrešja, (kar je pri nas večinoma slučaj) se lahko pokrijejo a plastjo peska do 25 cm, da se s tem zmanjša probojna sila zažlgalne bombe in v mnogih primerih zaduši zažlgalna bomba takoj y pesku.
Pa tudi spodaj, v kletl_ bi morala biti zadostna zaloga v prostoru za zračno zaščito. Kajti tudi tukaj je mogoče potreben; n. pr. proti fosfornem požaru na stopnišču, pred kletjo
»fltro za ljudi, ki pritečejo doli, mogoč« že z gorečimi podplati, da lahko oemulcajo iontor a čevljev v pesku.
4. Kako •• ga#l ■ peekomT
Oe imamo pesek v zabojih, ali čebrih, ali na kakšnem kupu, nam j« trebt eamo lopat«. z lopato pa ne smemo peska metati od daleč, če le moremo, to se pravi, če se nam ni treba bati termitnih brlzgačev od kakšne razpočene zažigalne palice, niti železnih drobcev kakšne zažlgalne palice z razstrelno snovjo, ampak posipati ga je treba iz bližine na žarečo maso,
tako da je ta v resnici pokrita in sicer z naj' manjSo potrebno količino peska.
Za take primere, to je zlasti za elektronsko-termltno ma*o, zažigalne palice lu netila, pri katerih zadostuje količina peska za vsako gorečo maso, je najbolj pripraven pesek v Skr-iHeljlh. Ti škrniclji, papirnate vreče pa ne smejo biti premajhni, tako da se lahko nasuje v nje pet kg peska, gorenji del naj bi se dal zasukati vratu podobno. Take fikrniclje si lahko eventualno napravimo sami iz štirikrat zloženega Časnikarskega papirja.
Zgodbe brez politike
400 lei slarl klic ^alarm''
Vojaški stroliovni izrazi In nllb nastanek - V dobi Ludwiga XIV. prva voiašnica
Vojaki Imajo svoj posebni besedni naklad in zgodovinski razvoj mnogih vojaških israzov je prav zanimiv. V vseh jezikih poznajo na pr. vojaški pojem »alarm« (vzbu-na). Star je že 400 let in izhaja iz italijanščine. S klicem »ali' arme« »k orožju« — so v 16. »toletju pozvali čete, naj ee pripravijo taikoj k pohodu in bitki ozir. naj se zberejo na mestih, ki so bila že vnaprej določena aa alarm. Tudi pojem »prazen alarm* — po pomoti povzročen alarm — so spoznali ie т tridesetletni vojni. Ravno tako datira tudi beseda »kasarna« iz 17. stoletja. Izvira ix latinščine in je izpeljana iz »časa« (koča). Ludwigov vojaški tehnik Vauban je proti koncu 17. stoletja zgradil prvo vojašnico v obliki, kakršno poznamo danes. Pred tem so bile čete vedno nastanjene pri državljanih, kar ni vedno koristilo disciplini. Od besede »časa« izvira tudi pojem »kazema-ta«, t. j. iz zidovja zgrajen, pred bombami varen prostor v trdnjavi brez svetlobe, ki je rabil za stanovanje moštvu ali za hrambo vojnega orodja. Pozneje so označevali a »kazemato« tudi tisti zaprti in oklopnjeni prostor na vojnih ladjah, т katerem so bili postavljeni topovi.
Tudi okrog prehrane vojakov ee vije cela vrsta strokovnih izrazov, ki imajo -svoj posebni zgodovinski nastanek. Moderna ar-
mada ne pozna več »marketendra« (vojaškega branjevca), ker jo država preskrbi z vsemi potrebščinami. Od 16. pa tja do 19. stoletja je bilo v navadi, da so z vojaki, odhajajočimi na vojno, odrinili skupaj tudi trgovci, često žene, ki so jim prodajali živila in potrebščine. V Italiji so se ti trgovci vprvič pojavili, in zato je beseda »marke-tender« tudi izpeljana iz italijanskega »mercatante« (trgovec). Kruh »komis« so tudi poznali že v 16. stoletju. Izhaja iz latinskega »commissus« (pooblaščenec). V službi armad na pohodu so stali posebni pooblaščenci ali proviantni mojstri, ki so imeli skrbeti za to, da so našle čete dovolj kruha v počivališčih, v katera so dospele.
Sicer ima tudi pojem »kompanija« nekaj opravka s kruhom. Vsaj razlagajo ga često tako, da je nastal iz latinskega »cum panis« in da bi pomenil toliko kakor »krušna skupnost«. Kompanija (stotnija), ki je štela v mirni dobi 100 do 250 mož, je imela vsaka po eno oskrbovalno mesto, pri katerem je sprejemala kruh. V tej zvezi ne smemo pozabiti na »Gulaschkanone« (top za guljaž), kakor imenujejo vojaki vojno kuhinjo. Ta izraz je novejšega datuma, kajti šele grenadirji Friedricha Velikega so ga uporabljali vprvič in na fronti začeli ceniti »kosilo s samo eno jedjo«.
Kdo je »iznašel« požarno brambo?
Poklicno požarno brambo so imeli, kakor so ugotovili zgodovinarji, že v starem Rimu. Za njenega >iznajditelja« imajo slavnega državnika in sodobnika Julija Cezarja, Marca laclnlja Crasausa, ki Je skupaj e Cezarjem in Pompejem tvoril prvi takozvaol trlumvlrat. Preden se je Crassus, čigar življenjepis nam podaja Plutarh, odločil za politično kariero. Je izredno žlvaimo pokazal svojo trgovsko sposobnost, ki ga je kmaiu napravila za večkratnega mlllouarja- Temelje svojega ogromnega premoženja si je ustvaril z zemljiškimi špekulacijami s tem, da je za slepe cene nakupil zemljišča, ki jih Je bil Bulla razlastil. Nato j« organiziral v Rimu požarno brigado 500 mož, ki jo Je opremil na lastne stroške. Co je Izbruhnil kjerkoli požar, se je hitro podal k prizadetemu hišnemu lastniku in mu za malo denarja odkupil posestvo, ki mu Je pretilo imi-čenje. Nato je pozval svojo požamb brambo, ki je posegla vmes in reSila znatn* vrednosti, ki so prišle Crasausu prav. C« lastnik ni pristal na prodajo, je Crassuiova požarna bramba poslopje mimo pustila pogoreti. Samo na ta izreden način j« baje poxneJSi kbn-zul in triumvir pridobil znatno premoženje veS milijonov.
Roj Čebel proti jali god
Pred nekaj dnevi je imel nek trgovec le Ve-eter-Sottrupa na Južnem JUtlandu smolo, d* je na mah zgubil 30 svojih najboljših gosi. Gosi, ki so se mirno sprehajele po travniku, je naenkra« napadel razjarjeni roj čebel, ki je gosi hipoma zavil v gost In lumeč oblak. Hitro prlskočlvšl čebelar živali nI mogel več reSltl, temveč so tudi njega čebele močno opl-kale. Nasprotno se mu je pa posrečilo, da je ogrebel roj. Vseh 30 gosi je še isti dan poginilo.
Ugriz v nos
star pregovor, ki še danes velja, pravi: »Ljubosumnost je strast, ki prizadevno Išče to, kar ustvarja b6U. Tudi v severnejših krajih nI Se Izumrl Othello, živel je v danskem mestecu Koldlng do pred kratkim s svojo ženo kot »pes In mačka«, žena je le preveč norela, kot je sama priznala. In ko jo je nekega dneva zasačil Othello zopet z nekim tujim moškim, jo je kratkomalo ugriznil v nos. Pred sodiščem je Izjavil, da je hotel svojo ženo samo zaznamovati da ne bi bila prikupljlva za druge moške. Ljubosumni mož je bil kaznovan s kaznijo daljšega zapora.
Vašld zvon v vejevju
v westfalski vasici Laar nedaleč od Biele-felda stoji star hrast, ki opravlja službo zvonika- Ima svojo posebno zgodovino. Ko so v Laaru pred vojno leta 1870- hoteli zidati posebno cerkev, so vaščani zbrali vse svoje prihranke, da bi se lahko ponašali s čim najlepšim božjim hramom kot svojo lastnino. Nastala pa je Iz tega le mala kapela, da, razpoložljiva sredstva niti niso zadostovala, da bi napravili zvonik. Cerkev brez zvonov pa je kakor trobentač brez roga, prebivalci Laara so razmišljali, kako bi prišli do zvonenja. Tu
». J.
AawchneldemI Airfbewahretit
^exdSjeh mdhediteh lutd prnkti^ek
209. Stunde.
Von d«r Wiedieiin — O perici
LWas maeht die WHacheriaT — KaJ dela perica?
1. ml# wischt per#
J. sie biigelt — lika
S. aie achwemmt die Waeche — eplakuje perilo
i. sie windet die WJLsche aue — ožema perilo
I. sie seift die W&sche ein — namila perilo
e. sie kocht die Wasche aus — prekuhava perilo
T. sie hSngt die W&9ch# mum Trocknen auf raeobeia perilo, da «# poeuii
I. sie weieht di# Waech# ein — »amo«
perilo
9. sie starkt die Wasche — Skrobi perilo
10.	sie spritzt die Wische ein — naSkropi perilo
11.	sie roUt die WSJche — monya perilo
П. Waa .wleeht dl# Wli«h#rla?
— Kaj put* peric*?
1.	Wasch# — perilo
2.	Hemden — mrajo#
8. Unterhosen — spodnje hlače
4.	Leibchen — životce, jopice
5.	TaschentUcher — žepne robce H«ndtttob#r -
&
Ц v#"#"*-
8.	Schiirzen — predpasnike
9.	Blusen — bluze, jope
10.	Socken — nogavice (moške)
11.	Striimpfe — nogavice
12.	TischtUcher — namizne prte
13.	weiBe Wische — belo perilo
14.	farbige Wasche — pisano perilo
15.	Tischwasche — namizno perilo
16.	Bettwasche — posteljno perilo
17.	Windeln — plenice
Ш. Was J)raucht die W & s c h e-
rin ? — Kaj potrebuje perica? Die WSLscherin braucht: — Perica potrebuje:.
1.	einen Waschkessel — pralni kotel
2.	einen Waschtrog — perilno korito
3.	einen Waschl6fel — perilno žlico
4.	ein Wasserschaff — škaf, vedro
5.	eine Rumpel — mencalo
6.	einen Eimer — čeber
7.	eine Rolle — valjak, mongo e. ein Bvigeleieen — likalnik
9. eine Waacheleine — vrv za obešanje perila
10.	Klammem — spone
11.	einen Waschekorb — košaro (jerbas) za perilo
12.	Biirsten — krtače U. Self# — milo
M. WllrtfLillll, mm ptAkti VfMi
je naneslo, da je leta 1873. pruski vojni minister Roon na nekem potovanju g političnimi predavanji skozi Westfalsko prišel nekega dne tudi v Laar- Slišal je o želji kmetov, da bi dobili zvon, in je bil takoj pripravljen dati . občini v to svrho na razpolago nek uplenjen francoski top. Zvonarna Giltersloh je prevzela nalogo, uliti iz e stotov rude zvon, ki so mu iz hvaležnosti vzdeli ime »Anna«, po gospe Ann i Roon. Zvoniku so se lahko odrekli, zakaj so pa imeli v vasi sto let stari hrast, ki je bil dovolj visok, da je rabil kot »kampanlle?« Od-tle zvoni v Laaru zvon. Cigar ruda je пекрб bruhala smrt in pogibelj, pri vseh posebnih prilikah T vejevju grčavega drevesa, ki se kot zaščita razprostira čez vrle ljudi te vasi.
Najsamotnejši zdravnik Evrope
Na najsevernejšem Laponskem, nad 600 km od Stockholma, živi dr. Einar Wallquist, ki se lahko pohvali, da je najbolj samoten zdravnik Evrope. Dr. Wallquist je »laponski doktor«, ki skrbi na ozemlju okoli 1500 kvadratnih kilometrov kot edini zdravnik za okoli 4000 pacientov. Pred vojno je imel zdravnik, ki je rabil M kratek obisk bolnika ves dan, že letalo, katero mu je dala na razpolago ivedska vlada asa resne primere. Številni hudo bolni Laponci so bili z njim prepeljani v bolnišnice. Sicer si je pa dr. Wallquist v mali laponski vasi Ar-jepluog ustvaril za lažje primere sam bolnlS-nlico, katero oskrbuje popolnoma sam.
Bvehi
Wlchtige Worter in )?ebrUuchlichen Satzvci^blndungen.
1.	Der morgige Tag wird "aehr hfelB vrer-den.	.
2.	Steigen Sie nicht auf dieees Brett, м 1st morsch.
5.	Zum Bauen braucht man Mortel.
4. Um sich in den Tropen gegen die MUk-Iten zu schiitzen, nimmt man ејд Mos-kitonetz.
P MoHt wird aus Apfeln oder Birnen ge-
macht.
6.	Die Motten zerfressen die Kleider.
7.	Dieser Wein moussiert stark.
8.	Die Move begleitet oft kilometerweit ein Schiff.	-
9.	Heute haben wir une wirklich miide gelaufen.
10. Viele Frauen tragen im Winter einen Muff.
Wttrtef.
M6rtel (m) — malta
Move (w) — galeb
morgig — jutrišnji
morsch — trhel, preperel
Moskitonetz (s) — mreža coper moskite
(mušice, komarje)
Most (m) — mošt Motte (w) — molj moussieren — peniti se, Ičumetl Muff (m) — rokovnik, muf
Redewendungen.
sieh mUde laufea — ■ tekanjem M utruditi,

Ko BO v začetku minulega »toletja т Berlinu in Wienu vprvič uvedli, da dobe hiše številke, so temu zgledu polagoma sledila tudi mesta v Relchu. Tudi koburSki vojvoda se je odločil, da na lastne stroške opremi vse hiša v Koburgu s Številkami, a je pri tem nepričakovano naletel ha trdovraten odpor svojih podanikov. Načeloma so odklanjali to novota-rijo in priilo je do prave vstaje. Odgovornemu ministru pl. ftretschmannu, ki mu je bila poverjena izvršitev te nove naredbe, so s kamenjem zbili okna na njegovi hiši. NI preostalo nič drugega, kakor pozvati na pomoč vojake iz Sachsna. Na to je prišlo 180 vojakov in pričelo zapirati kverulante. Le polagoma se je pomirila vstaja in Koburžani so polagoma začeli uvidevatl, da Številke na njihovih hišah na noben način ne pomenijo sramote, ampak da nudijo zelo praktične koristi.
Se pred »to leH je imela Severna Amerika obWrne črede divjih bizonov, katerih Število je znašalo okrog 40000 Zaradi sistematičnega uničevanja, ki je zlasti v zadnji četrti preteklega stoletja prišlo do vrhunca, so se ob koncu stoletja te ogromne množine zmanjšale • na ostanek okrog 800 komadov te vrste bivolov- Samo zloglasni Buffalo Bill je ustrelil okrog 9000 bizonov, ki so jih večinoma uporabili za prehrano pri gradnji pacifiške železnice zaposlenih delavcev- Danes žive zadnji bizoni v Ameriki v zaščitenih ozemljih, kjer je njih Število polagoma poskočilo na 2000 komadov-
Gotovo prav redka najdba se je pripetila nekemu mpžu, ko Je Iskal gobe v Tiližjnl Blech-mlshelma (Westmark)- Našel Je v gozdu dve velikanski gobi, ki sta bili spodaj zraščenl in •ta imeli znatno težo 40 funtov. Bil je to užitni listnati goban lat. polyporus ramoslasimue nem. Elchhase (Laub-iPorllng), ki se ga 1« redkokdaj najde.
V bližini kraja Do vre sta dva nemška vojaka rešila dve norveški dekleti smrti utoplje-nja. Norvežankl, ki nista znali plavati, sta pri kopanju zašli pregloboko v vodo in sta se ie potapljali, ko so jih opazili nemški vojaki.
Najbolj »vojevratne selitve ptic so vsekakor •elltve arktičnih čigar (ribičev). Te ptice, ki •o Izvrstne letalke, lahko v eni uri preletijo do dve sto kilometrov. Poletje prebijejo vsako 16-to v pokrajinah severnega tečaja, nekatere izmed njih celd samo sedem In pol stopinj oddaljeno od severnega tečaja. Tam gnezdijo la odgoje svoje mladiče, toda poletje je v teh širinah tako kratko, da morajo ribiči že po dvanajstih tednih zopet odriniti in lete v pokrajine južnega tečaja, kjer je poletje, kadar napoči Da severu zima. Ta ogromni polet; je gotovo edinstven v življenju vseh ptic selivk. Saj s* tudi ne ve, kako najdejo ti ptiči svojo velikansko pot. Vsekakor pa se vsako leto ob istem času znajdejo v bližini severnega tečaja kakor tudi v pokrajinah blizu južnega te« čaja.
Kglptovake zdravstrene otiasti м poevale
prebivalstvo, naj poleti opusti podajai^je rok, da se izogne nevarnosti okuženja g legarjem. Z lepaki pojasnjujejo Egipčanom, da se « rokami najlaže prenašajo bakterije. Nadalje opozarjajo nato da se morejo epidemije tudi učinkovito pobijati z uničevanjem muh in « pokrivanjem vseh ilvil.
Od zadetka vojne erede avgusta 1948. je Ho akoel poito mednarodnega Rdečega križe, v ženevi »kupno 52 milijonov i^em. Medtem Ite Je bilo T prvi Bvetoml vojni dnevm odposlanih 17000 pisem, aedaj odpošljejo dnevno povprečno 00 000 pisem- Število za I. 1940 zna* ša 6 milijonov in znaša sedaj po zadnjih statistikah 20 milijonov pisem- Vsi jeziki sveta se najdejo v iz vseh delov sveta došUh poročilih. Odpiranje, prevajanj#, preskuSnja la odgo-ПЖ teh movpMševemj me жж#, kot рогоб« Rdeflt ###%	m WW? #0% Ш nogooCf
stran 8. — Stev. 73.
K A B A W A N K E BOTE
Sreda, 15. septembra 1ЈШ.
АМТИСИК	I MACHLmiGEN
DKR RBrČITSSTATTHALTKK IN KXRNTKN. Der Chpf der Klvilvprn-altuns in ilcn Iipse(*lfn Gebleten KHrnlen« __iind Кгн1п»__
ZaJiI: IA'd-Pb.34-a-19'13-K. Klaeenfurt, 1. September 1943
Beknnntmachung
Tom 1. Senlemlier 194S Uber I'reiRn von S!i)eisekRrlotteln in <len Mnnatcn September nnd Oktober 19«.
Auf Oninfl der Verordming fllier Brzpucerfpst preisn fdr Sppisekartorfnln.. FuttovkaHoffpIn umi Fnbrikkartoffeln im Kar-toffelwirti-ehaftsjahr 1943/« vom 21. August 1!H3 (RGBl. 1.
Ifll) vverdpn .he Preisf. fUr SpoispkarlofWn fUr die Monate September umi Oktober 1943 wie folgt festeesetit;
.T t
I
'« a
•3
u
2	^
— 2	•« л e
a® e	• .TЛ
^ 2	s e'S
1 M S
j« 100 Kilorramm in Reich«m«rk Pr»i«»ebiet
ErzeuKprfMtprcis frei V»rlade-m I Nt ion o(if'r VorlailestPlle • ■ .
Fpsti>n'is pinschUcBl. Versaiid-vi'i'tcilerspaune froi ВтрГниот-
RtHtion ..............
Hdelistprpise .ч1) Wnsreon oder Lheot dps KmpfrtiiKsvpi'teilors bol ^plhstiihliolune durch den Klpinvprtpilpr Hiiuhstproisp l)el Lipfprnne frei liiiKPr des Klpinvertpilpm diircli dpil P^mofanitsverteiler.
Hikdistprpis liei Liefpnine frel КрИрг dps VprbrHurliPre durch
dpn KmpfanBsverteiler..... ...»
HBclistpreis be: Lieferuntr nb A'prkaufsstelle d«s an den Verbraurker:
1II	1 H	1 II	1 II
S.SK)	e,50	7.90	8.50
e.iO	7.30	8.70	9.30
7.50	8.10	9:50	10,10
7.70	8.30	9.70	10.30
j« 100 Kilorramm in Reich«m«rk Pr»i«»ebiet
8.70
8.10
8.70
10.10 10.70 Kleinverteilers
j« 100 ke
r "" ■
j
50 kir 5 kir le 1 kit
I
лм s.sn inf 4Л5
KM
KM 0.10
II
7.10 г>..чг> 0.12 O.OU
I II
8.W	7.70
1.15	3.8Л
О.оЛ	0.4%
0.11	0.10
I
in.;«)
t"). 15 11.Ж1 U.12
II
9.111 4.:,r, 0.52 0.11
I
10.90 5.45
o.(i;i
e.l3
II
».7П 4.Sr, «..■)« 0.12
Die iintor I pMinniitcn HUclistproUp koIUm) filr folgemic Gp-nipiudpn: Kla»niifurt, ViktriiiK. Krumpemlorf. Piirlsclincli. Veldoii. VillHch, LiincJskron, Spittal nii der Drnii, Socboflpn; Millstatt. 'IV-rliomlorf, Maltnitz, Hoiliepnbhit. Lieni. St. Vcit an der Glan, ,FTk>snoh. llilttenberc. lOtierstcin, Klein-St. Paul, Liilline. КоНпоћ, WindiHch-HleiberK. Bleibprsr-Kreulli. Uadonthein. Hormaxor, Eisciiknppcl, ЛВппк, Kraiiibure. Kronan. Kropp. Lees, Littal. Neiimarktl. RndmanPHdorf. Kat.4clinoli, Velde« und Schwar^nnbach.
Bel Beliefenine dor Orte Heillgonbhit. ITUttenbertr. Blelberc-Kroutli, Gmflnd und Undonthein dilrfen don Kleinvertoilerabeabe, РгеКчеп fllr Monsren von 50 kg und mehr die zueiitzlichen Koeton do.s GroBvertollnr» f(ir die Zuft^Jir mit Lastkraftwascn ab niichst-eelejjonor Baiinstation anKchansrt wcrden.
Die iintcr ГГ genannten T-IHchstpreise gotten am flachen Lanile «nd in Gemoindcn. dcren Versorgung unraittelbar durch die Р>-zeuger sichergestellt ist. also in alien untor I niclit genannten Orion.
Bei Einkaut durch den Klelnverteiler unmlMelhar helm Er. хепкег. sowoit nneh den Bewirtechaftungsvorecliriften zulassig, ist dem Erzougor zu vergUten;
1.	bei Solbstabliolung vom Hof des Erzeusert der Erzeugerpreie frei Verladestation;	. . „ ,	,	.
2.	bei Lieferung des Erzeuger* frei Hans oder Lager des Klein-vorteiler* der Brzeugerfestpreie, frei Verladestelle. zuzUglicn RM —.40 je 100 kg.
Filr die unmittelbare Beliefernne de* Verbrauelierg durcli den Erzeiiger gilt folgendes; , „ , , . . _	, . ,
1.	Bei Abholung durch den Verbraucher boim Erzeuger ist der Festpreis frei Verladestelle inzUglich RM —.40 je 100 kg zu
2.	bei' Belieferung frei Keller oder frei Wohnune des Verbrau-rhers durch den Erzeuger sowie im ortlicben Marktverkehr darf der filr die jeweilige Menge im betreffenden Preisgebiet zulHs-mige Ab«;abepreim des Klelnverteilere an den Verbraucher mcht ilberschntten werden.
KampI der Diphlherie- nnd Mdiarladigelahr
Die Erkrankungen an Diphtherie imd Scharlach haben in den letzten Jahren eowohl an Zahl als auch ал Schwere der Erkrankung bedeutend zugenommen. Dieeer Stand der Dinge verlangt eln aktiveree Eingreifen der GesundheitsbehOrden ale bisher, Deshalb werden Diphtherie- und Scharlachschutz-"Impfungen durchgefUhrt.
Wie durch die Pockenschutzimpfung die Pock en zum Auesterben gebracht worden eind, eo eoH und wlrd ee mlt Hllfe der Diphtherie- und Scharlach-Schutzimpftmgen auch gelin-gen, diese beiden gef&hrlichen Kinderkrankheiten auszurot-ten, wenn alle Eltem bei ihren Klndern die Schutaimpfung ausfUhren lassen.
Die Impfatoffe sind keine gehelmnisvollen Gifte, eondern ungefiihrllche Stoffe, die eine umfangreiche PrUfung unter etaatUcher Aufsicht bestanden haben. Durch zweimalige Impfung Im Abetand von 4 Wochen werden die Kinder fUr die Dauer mehrerer Jahre vor der Erkrankung von Diphtherie Tind Scharlach geechlitzt. In den wenlgen Fttllen, in denen der Schutz nicht auareioht, eine Erkrankudg voUstfindlg zu ver-hlndern, tritt diese in weit leichterer Form auf.
Die Schutzirapfung gegen Diphtherie und Scharlach ist eln ganz gerlngfiig^lger Elngrlff und bewirkt in den meisten F&llea keine Beachwerden.
Wenn bei filteren Kindem lelchte Beschwerdeo .auftreten, •o eind eie bei weltem nlcht bo groB wie bel der Pocken-echutzlmpfung.
Aue oben dargelegten GrUnden werdfen vom Gesundheits-amt Kralnburg in der n&chaten Zeit in den grbfleren Orten des Kreleee Diphtherlt- und Scharlachnchutzlmpfungen durchgefUhrt. Alle Kinder tm Alter von 12 —14 Jahren кбппеп an der Impfung le'.l««hnien.
Die erste Impfung fUr Klelnkinder von 2 — в Jahren flndet In Kralnburg am 21. 9. 1943 von 13.30 Uhr bis 16 Uhr Im Gesundheltsamt, Landratsgebaude. statt. In Laak a. d. Zaier am 20. 9. 1943 von 13.30 Uhr bis 16 Uhr im Ge.sund-heitsheim, in St. Veit-Sawe am 24. September von 13.30 Uhr bis 16 Uhr im Qesimdheltshelm.
Dlt Schulkinder werden an den ent^reehenden Tagen vormittags geimpft werden. Der Landrat des Kreisee Kralnburg, 1. V. der Amtsartz Dr. Kopf.
Ausgabe von Zuckerwaren
in der 64. ZuteilungHperiode.
Da« Landesernahrunitsamt KSrnton ifibt filr den Reichmgau K'Vjnten und al* Referat lOrniihrunit und Landwirtsohart des СпД fur die besetzten Qebiete Karntens und K rains folitendee bekaniit;
In der zwpiten Halft# dee Monats Oktober Iflll? celaiuten ад samtliche Kinder und JiiKcndlichen der Altersirruppen vou 0—18 .laliren KHI G ram in Zuckerwaren zur Ausirabc. In An-betracht einer Keordneten VerteilunKsmSsliohkeit ist wieder eine Vorbestellung vorgcsehen. weshalb die Inliabcr der rosa Kahr-mittelkarten von 0—3 Jaliren und iron 3—18 Jahren, die mit KIst. und Jzd. Kekennzeichneten Einzelabsclinitte N 36 der 04. Zu-teilunirsperiode dafilr zu verwenden hahen. Bei den in der Alters-eruppe von 3 bis 18 Jahren stehenden liihabern der blauen NUUr-mittelkartcn fUr Selb-stversorger mit Getreide liiimCK'cn sind fiir die vorbestelluni? die Einzelnbsclinitte N 3.i und N 30 der кегеп-stHndliclien Karte filr die Г>4. Zutellunesperiorle zn verwenden. Naclidem bei den blauen NiUirmittelkurten SV/G cine Unter-teilun« naeb den Alrerscruppen von 3 bis 18 .laliren nicht auf-sctieiiu. miisscn sich diese VersorKuncsbeieohtiRten von ihrer 7.u-stiindigen Kartenauspabestelle unter Vorlajre eines eiitsprechcn-den Nachwelses besclielnigen lasHen. da!l der Karteninhnbcr das 18, Lebensjahr nocb nicht llberschtitton hat. Die Kartenausaabe-stelle versieht nach der Alter.-sfeststellunK die z\ir Vorbestcllunit voraesehenen Einxelabschnitte N 35 und N 30 mit dom Gemeinde-aleifel, welche erst durch diese Kemizeichniini; filr die Vorbostel-lunir Gnitiitkelt erianzen In der Zeit vom 13 September bis 2. Ok-tol)or 1IH3 hat die Vorbestellunc durch Abtreiiuen der oben anKcfuhrtcn Kinzelabschnitte der in Betracht komrnenden Nilhr-mittelknrten seitcns der LebcnsraittelcinzelhUndlcr bzw. Kon-ditoren zu erfoliten die eleichzeitiii die Vorderseito des Stamm-abschnittes mit. Ihrcm Firipenstemnel zu verseben haben. Die VersorKunBsberechtiKten dieser Soiiderzuteilunc haben die Zuckerwaren bei jčnem Vcrteiler zu bezjehen. bei dem die Vorbestollung erfolgte. Es ereibt sich daber die Notwondiitkeit. den niit dem Firmenstempel versehenen Stammabschnitt der Niilirmittol-karte Г)4 fiir den BezuK aufzubewahren. Die Abc.ibp der Ware muB vom Klninverteiler bzw. Konditor aut der Uilcksfite des Stamraabschnittee durch Aufdrnck des Firmenstempcls besebei-nigt werden. wodurch ein Doppelbezus vermieden wird. Fiir Kinder nnd Jugendliche von 0 bia 18 Jahren. die sich in Gemein-schaftjsverpfleKuni: irgendwelcher Art befinden und daher nicht im. Besitze von NShrmlttelkarten sind. stellen, die Erniibrunus-Hmter. Abt. B, Bezuescheine B aus, wobei die Anzahl der Kinder und Jueendlichen von 0 bis IS Jahren jedoeh irenauest festcestellt werden muB Die Heime eeben die Krstschrift des Bezuft-scheines B zur Vorbestellung bei einem Klelnverteiler ah. welcher gleichzeitig die Vorderseite der Kweitschrift mlt seinem Firmen-stem pel versieht. Die Zweitschrift ist beim Bezue der Zuckerwaren abzu*eben.
Klarenfurt. den 10. September 1П43.
LandeeernahrunitKamt Kfirnten.
pONAU-COHCORDlA
VERSICHERUN6EN **
, BIETEN SCHUTZ GEGEN ALLE GEFAHREN!
«DCeN ИГ MCM •* ишстм отжСТЛЕТИ ОССИ OKCKt AN on аш»ск1т«1ш:
KLAGENFURT, Platz der Saarpfalz 2, Ruf 6-43
Službo dobi
Brivskega pomočnika ali pomočnico, sprejmem takoj ali po dogovoru. —
Viktor Koll-mann, Friseur, Vcldes. lOaS-l
Krojaškega vajenca, najraje že deloma izvežba-nega, ali začetnika sprejmem takoj. Rok Alesch, Sdineiderei, St. Veit. 1054-1
Kuharica za obratno kuhinjo, srednjcvclikega podjetja v Gauu Karntcn dobi takoj mesto! Nujne ponudbe na K. B. Krainburg pod It. 1053-1.
14 »letn« dekli-(Kupim dobro o-ca, vclia deloma hranjeno klavir-ncmSčine, kmet- sko harmoniko ska hči, se želi alj tudi navadno izučiti v trgovi- tritonsko. Pred-KrojaSkega va- I ni z mešanim nost klavirska, jenca takoj Iblagom. Cenjene Ponudbe na: Ci-sprejmem. Vsa.dopi^c n K. B.'ril GaspersAutz, oskrba v hiši. —Krainburg, pod Flattadi 13Stein-
Ostalo po dogovoru. Splošno krojaštvo Ant3n Sdiorn, Krainburg, Am Wei-her __1007-1
Dekle, ki je prosto dolžnostnega leta, se sprejme
„Helenca"
1062-2.
Prodam
Blagajne, rame pred ognjem in vlomom, omare za spise in knii-
ali po dogovoru.
Viktor Koll-mann, Friseur, Veldes.
106Ž7-1
Učem deklito v starosti 12 do 14
let, ki nima staršev. Vzel bi jo za svojo. Po-
KUgenfurt Hei-dricnstrtBe
3393-В
Kupim
IKe se za aakup; nekaj vagonov smrekovega, jelkovega, borovega lesa, lU, 'lA m 'Of
Mlinarskega pomočnika, even-tuclno tudi vajenca, takoj sprejmem. Vsa oskrba v hiSi. Alois Kosdiel, Hotemasdi 20 bei Hoflein.
1051-1
nudbc na Kar.'^^ mm, 8 do П Bote pod „KrcisCm. pararelno *l> Stein" št. 5Г):Ј()-1 k inično, iz iage
lali
.	I	ti KUVEUC v
Vjienca га kro-^5^b kakovostnih ,astvo spornem	visoka
tako,. Vidmarja j,
l;ranz Schneider,^^nudbe na Hans Kramburg Adolf-^„„,„g„^ Holz Hitlcr-Platr 8 grodhandel, Kla
_^""^-^yenturt. Vfilker-
markter StraKe,
Vajenca za pohištveno mizarsko obrt iz bližnje okolice St. Veit, sprejmem v učenje. Ponudbe na K. Bote, Krainburg pod 1089-1.
Hišna pomočnica pridna in poštena, ki se razume deloma na kuhanje,dobi v Krajn-burgu pri boljši manjši družini takoj mesto. Cen j. ponudbe na K, B. Krainburg pod „U-godna službe"
1056-1
Službe išče
15 letni deklica z dovrJenimdol žnostnlm letom, se želi izučiti v trgovini z mešanim blagom,najraje v Krtinoiur-
gu, St. Veit, Laak ali v okolici. Cenjene ponudbe na J«z-betz Maria, We-rie 10, Zwisdien-wassern. 1040-2 iC-letna deklica z dolžnostnim letom, bi se rada izučila T trgovini z me*, blagom — najraje na Gorenjskem. Ponudbe na K. B. Krainburg pod 994-2
Rahniibersetzung
108a-<
IfseU tfudi ki hoeeie vfeeoseiif
l^Sll OHISIiS I« more. fakai doseie vse.lii se zanimajo za Vaše ponudbe ali prošnje. OglašaMe v Karawanken Bole! Splafa se!
Oglas« sprejsrnalb do ponedeljka in srede: NS.-Gauverlag Karnien, Klagenkirf, Bismarckring 13 in NS.-Gauverlag Karnlen, Zweigveriag Krainburg, Veldeserstr. 6
ffW, Drau Кагп-ten	1061-7
izouhHeno
2enska, k! si je V nedeljo popoldne na postaji Krainburg izposodila dansko kolo — se nuf^ no poziva, da istega takoj rr-i ne, ker bom *!< cer prijavil zadevo policiji. Zupantschitsch. Kolo je oddati pri K. B. Krainburg. ^ lOoS-^h! Izgubil sem srebrno urno veri-^.'<co na cesti od gost. Drakslcr m Laborah do Vel-descrstrade — Rotes Krcuz v Krainburgu. Najditelja prosim, da jo proti nagradi vrne, pri mestni tehtnici pri kolodvoru v Krainburgu,
1067-22
Hauf^aus
H€RBST
HCagcnfmi
Kinderbetten
Лшто,
vagonske dobave.
nUDMCHWininiKlEI HaiKwerke
Edlingen (Udlersteiermark)
Wir kameli ianfcnd
ana nachwetalichem PrWat-besltx gut erbalten* Uniformen Jedwedar Art. Mantel.
a. Filcatlefel. mooerne већпВ-waffen. KontroIIabren aamt ZabehUr FahrrSder. I*tcht«
Motorr&der. SQdostdentacher Wachdieaat Klagenfurl .B'eldmarachall-Conrad-Plata Nr. B. Ruf 10-Т).
ilafgelassene < Fabriken
Braudibare Maschinen kanft
KVRT FRICK
Klagentart
SalmstraBe Fernruf 1486
tfSrnfnerisdie
LandeshypofhekenansfaU
o« GeidinsilfDi des RelđisitaocA
Gew^rung von Darlehen gegen grundbucherliche Sicherstellung fiir Neu-DOItl^dSSC 3 bauten, Althausbesitz und Landwirtschahen - Gewahrung von Gemeinde-fcrnraf 2416 2417 Darlehen und reichsverbiirgien Darlehen. Entgegennahme von Spareinlagen
und Kontokorrenteinlagen, Verkaut von Ptandbriefen und Kommunalschuld-scheinen Haftung des Reichsgaues Karnten.
Klagcmlun