"V v v'. ■ Edini rioveoaki dnevnik v gjcdžujcnih državah. Izhaja vsak dan izvzeaifi nrffj in praznikov. NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. The only* Slovenic in the United States. Issued every" day* except Sundays and Holidays VSLKFOV PISARNE: 4087 OOaTLAJTDT. d-CUm Mttur. B*pr«mb« *1. 190S. m tha Pos* Office as Hew York. V. T-. udar tt* Ac* of Oon*reeo of Maxck S. 187«. TKLEFOW PISARITE- 4687 CORTL ANDT. KO. 14. — S1EV. 14. KUW YORK, MONDAY, JANUARY 18, 1909. — FONEDELJEK. 18. PROSINCA, 1909. VOLUME XVTL — LETNIK XVTL Varani delavci. Izvabljeni v Michigan. LOPOVSKI POSREDOVALCI DE-LA SO IZVABILI IZ NEW YORKA VEČ DELAVCEV V MESTO DETROIT. Obljubovali so jim dober zaslužek, toda. dobili niso niti dela niti jela. V BEDL Detroit, Mich., 16. jan. Devetinštirideset rokodelcev, kteri so pri-Sli semkaj iz New Yorka, ker se jim je obljubilo delo pri American Car & Foundry Co., kjer bodo zaslužili po $3 do $3.50 na dan, živi sedaj tukaj v tujem mestu brez vsakega sredstva in tudi brez prenočišča, tako, da je položaj teh delavcev obupen. Delavci so večinoma inozem-« in po narodnosti Slovani. Mnogo teh delavcev je prebilo včerajšnjo noč v zadnjej sobi neke gostilne, dočim so drugi prenočevali na policijskih postajah ali pa v prostorih dobrodelnih družb. Kadar imajo ti ljudje priliko delati dela svojega poklica, dobro zaslužijo, kajti po večini so tesarji. Varani delavci so prišli semkaj nii-noli ponedeljek. Skoraj vsi so ože-ajeni in so nameravali pred vsem prihraniti toliko denarja, da bi potem zamogle za njimi priti tudi njihove rodbine. V Michigan jih je poslala neka newyorška posredovalnica dela, ki se nazivlja American-Furopean Labor Exchange. Poslovodja te posredovalnice je neki S. Milič, 119 St. Mark's Place v New Torku. Milič je delavcem predstavil nekega delodajalca imenom Ro-tha, kteri jih je sprejel na delo in satrdil, da je zastopnik American Car & Foundry Co. Obljubil jim je tudi dnevni zaslužek od $3 do $3.50 in vsak delavec posebej mu je plačal aa posredovanje pri nabavi dela po $2 ter pri tem je moral tudi vsakdo podpisati pogodbo, vsled ktere bode delal za American Car & Foundry Co., kakor hitro pride v Detroit. StroSke za potovanje v rn^ku $17.50 bi morala družba odtegniti *d zaslužka, kterega bi dobili delavci ▼ prvem mesecu. Na kolodvoru v Detroitn so dela vee pričakovali trije molki, kteri so jih odvedli v neko prenoievališee, ia potem so odšli na delo, pri kterem se je pa plačevalo od komada. Takoj prvi dan so delavei pronašli, da ne morejo več na dan zaslužiti kot $1-50, tudi ako se še tako trudijo. Vsled tega so zahtevali od imenovane družbe, da jim 6k saj minimalno dnevno plačo v znesku $2. Toda drnžba ni hotela več plačati, kakor $1.50 na dan. Vsled tega so delavei prenehali s delom in takoj nato jih jc lastnik prenočišča spodil na ulico. Nekteri so dobili od svojcev iz New Torka denar za potovanje v New Tork. toda večina jih je ostala br*»z sredstev v Detroitn. Nevarna operacija. Ann Arbor. Mich., 18. jaji. V Ca-dillaru. Mich., so izvršili zdravniki originalno operacijo. D. S. Dnyhuffu je padlo v oko komadič železa, kterega nikakor ni bilo mogoče odstra ■iti. vsled česar so nameravali zdravniki oko vzeti iz votline in izvršiti nevarno operacijo. Dr. D. W. Meyers je pa prišel na idejo, da bi sf to dalo napraviti z jakim magnetom, ne da bi bilo treba oko rezati. Vsled tega je imenovani zdravnik nabs vil jak magnet in ga držal pred •ho. Po preteku jed ne nre je dosegel tudi vapeh, kajti komadič ieleza je skočil iz očesa na magnet in oko je bilo rešeno. Obisk is Japonske. Tokio, Japonska, 14. jan. Morna-ministerstvo nameram poslati ▼ Ameriko dre kzišarki na obisk is to so bodo najbršo sklonile k—om Potovanje bode vzgojo val- Bankar obsojen v ječo. BIVŠI PREDSEDNIK FARMERS BANKE V WAYNE SBURGU, PA., OBSOJEN V PETNAJSTLETNO JEČO. Imenovana banka je pred dvemi leti napovedala bankerot z §2,000,000. DRUGE OBSODBE SLEDE. Pittsburg, Pa., 16. jan. Oni ban-karji, ki so lani in predlanskem va-l ali ljudi in jih pripravili ob njihov denar, prihajajo sedaj jeden za drugim na vrsto in skoraj vsaki mesec se mora po jeden izmed teh lopovov zagovarjati pred kazenskim sodiščem. Pri vsem tem je pa najugodnejše dejstvo, da morajo skoraj vsi v ječo, ktere doba se običajno odmeri na primeroma nizko Število petnajstih let. Sedaj je prišel na vrsto J. B. F. Rinehart, bivši podpredsednik Farmers & Drovers National banke v Waynesburgu, Pa. Porotno sodišče »a je včeraj spoznalo v vseh točkah obtožnice krivim in vsled tega ga je sodnik Young od zvezinega sodišča ■ bsodil v petnajstletno ječo. Imenovana banka je pred dvemi leti napovedala bankerot. ki je vseboval svoto $2.000.000. Rineharta je point a spoznala krivim v vseh jednaj--tib točkah obtožnice, kajti obdolžen j« bil. da je pošiljal napačna poročila komptrolerju. da je napačno vknji-ževal in poneveril obilo denarja pri transakcijah, ki segajo še v leto Jetnika so odvedli v Western Penitentiary v Pittsburgu, da odsedi prisojena mu leta. kajti proti razsodbi se ne bode priložil. Zvedelo se je tudi, da se je od gotove strani skušalo razne porotnike podkupiti in vsled tega so že dva zaprli, dočim je pričakovati še na-daljnih aretacij. Tako prihajajo sedaj goljufivi ban-karji na vrsto, da odsede kazen za svoje grehe, ktere so že pred leti izvršili nad onimi svojimi žrtvami, ko-j« so jim slepo zaupale. Tudi v New Yorku imamo bankarje, ki pričakujejo jednake osode. Pe|deset ljudi ubitih. Nesreča na železnici. Washingtonske novosti. ' "Graft" v Belej hiši. NA RIO GRANDE POGORSKEJ ČLANI KONGRESA SO PRIČELI ŽELEZNICI STA ZADELA PREISKOVATI "GRAFT DVA VLAKA S K U-' NA PREDSEDNIKO- P A J . Nesreča se je pripetila, ko sta vlaka vozila z vso hitrostjo. ✓ V RAZVALINAH. -o- / Glenvvood Springs, Colo., 17. jan. V soboto zvečer ob 10:30 se je pripetila na stran>kej progi Rio Grande železnice, ki vodi v Dotsero. katastrofa, pri kterej je bilo 50 ljudi u-bitili in ravno toliko ranjenih. Nesreča se je pripetila 20 milj istočno od Glenwood Springe, kjer sta zadela skupaj nekosobniin tovorni vlak. Potniški vlak je vozil z hitrostjo po 30 milj na uro in je zavozil v tovorni vlak, ki je stal na stranskem tiru. Obe lokomotivi sta razdejani in tudi več vagonov je popolnoma razbitih. V dveh vagonih je bilo 50 ljudi ubitih in iako razmesarjenih, da jih ni več pripoznati. Iz razvalin so prinesli dosedaj 20 trupel j. Spalni vagoni so ostali nepoškodovani in potnikom v teh vagonih se ni nič žalega zgodilo. Od tu so na lice mesta poslali takoj poseben vlak z zdravniki. Mnogo ljudi je tako ranjenih. da bodo vsled za dobljen i h poškodb umrli. Kedo je zakrivil katastrofo. se do-redaj ni moglo dognati, kajti vsi vslužbenci. ki so bili na obeh vlakih, -o nevarno r.-.njeni in jih dosedaj še niso mogli zaslišali. Prvotno se je zatrjevalo, da je hotel tovorni vlak /a vozi ti na stranski tir. da bi osobni vlak lahko vozil memo. Toda na stranskem tiru je bilo jedva polovico vlaka, ko se je pripetila katastrofa. Vancouver, B. C., IS. jan. Nek za-ka-neli proti zapadu vozeči potniški vlak Canadian Pacific železnice, kterega sta \iekli dve lokomotivi, je včeraj ponesrečil. Kakih 110 milj zapadno od tukaj, na prelazu Fra-zer. je namreč zasul velik snežni plaz vlak. kteri je vc-led tega padel v reko Frazer. Trije vslužbenci so bili ubiti in 30 ■potnikov je ranjenih. SLOVENSKE NOVICE. Naše uredništvo je prejelo v pogled "glavna pravila1' družbe sv. Rafaela za slovenske izseljenca in v kolikor smo zamogli v naglici izpre-videti iz pravil, smo se osvedočili, da je namen te družbe, ki je za slovenske Američane koiikortoli še novost, zelo koristen. Glavni cilj družbe je namreč: skrbeti za slovenske izseljence in jim pomagati do verskega, gmotnega in moralnega stanja. Družba se bode zavzemala za naseljence takoj od njihovega prihoda v Ameriko nadalje, da ne pridejo raznim lopovom v roke. kakor se je to žalibog že čestokrat zgodilo. Samoumevno je tudi, da so bode ra nje skrbelo, da dobe povoljno in ceno stanovanje za čas. ko se mude v New Yorku. Tudi bode družba skrbela, da pridejo naseljenci v kraje, kjer se jim obet* primeroma dobra prihodnost in obstanek. Da pa zamore družba vspevati in delovati na svojem koristnem potu. jr samoumevno, da potrebuje pred vsem [»odpore, kojo zamore dobiti v prvej vrsti od svojih članov. Član zamore postati vsak posameznik, kakor tudi vsako slovensko društvo, in radi tega poživljamo, da se za stvar zavzame v vsakej večji slovenski naselbini saj po jedno naše društvo ali kak vpliven zasebnik, ker le tako je mogoče skupno delovanje v medsebojno pomoč naših naseljencev.* Družba bode tudi skrbela za to, da bodo one naselbine, ktere so Urez duhovnov, vsako leto saj po enkrat ali dvakrat obiskal kak slovenski duhoven. Članarina je primeroma nizka, kajti ustanovitelji plačajo po $25, dobrotniki VBsko leto po $5 sli več, družbeniki po $1 na leto in podporni Slani po 50i. Dražbi želimo nsjboljSib vapehov! .... i PROTI JAPONCEM. Jchnsonovi predlogi v Californiji ki so naperjeni proti Japoncem, bodo sprejeti. Sacramento, Cal., 16. jan. Zastopnik Grove L. Johnson jc vložil pri post a voda ji tri zakonske predloge, kteri vsi so naperjeui prot: Japoncem in ki bodo najbrž? sprejeti. Jeden teh predlogov doi'K-n, da ino-zemci ne smejo biti voditelji velikih poslov in podjetij in ta predlog1 se pred vsem nanaša na Japonce, ki so vodje velikih podjetij ob Pacilku. Korporacijski odsek posta voda je bo ta predlog priporočit Tud- predlog, ki piepoveduje Japorc^m nabavljati zemljišča, bode sprejel in tako bo moralo vse polno J-ip .M*c\ ..s*;ii I svoja zemljišča. VEM DOMU. Predsednikov brivec dobiva od -vlade plačo in sicer $1600 na leto. PREISKAVA. -o-- Washington, 16. jan. Proračunski odseki obeh zbornic se sedaj zabavajo s tem, da preiskujejo takozvani "graft" ki vlada baje v Belej hiši, ali na predsednikovem domu. S tem se člani obeh zbornic v novejšem času, ker 7fdo. da jim predsednik kma-Io ne bode mogel škodovati, zelo radi bavijo. kajti tudi v tem poslu je o-bilo zabave. Že v minolej spomladi so pronašli, da dobiva predsednikov brivec, nek zamorec, imenom William Dulany, letno plačo v znesku $1600 od vlade in da je vknjižen pri mornaričnem oddelku za "klerka". Dulanv je bil preje v Belej hiši za sola in je kot tak dobival letno ]da-čo v znesku $900. V Washingtonu pa vlada običaj, da dobi vtakdo, ki služi dve leti v Belej hiši, boljšo -lužbo in sicer v kakem oddelku vlade. Ti ljudje spadajo potem k tako-zvanej "civilnej službi", ktera je potem stalna, oziroma dosmrtna. Tako določajo tudi regulacije za civilno službo, in te regulacije je izdal predsednik sam, in tedaj se proti term v -:enatu in zbornici ni nihče pritožil. Ko je Dulany v minolem letu nepričakovano sijajno napredoval, se o tem tudi ni mnogo govorilo, kajr ti u-akdo je domneval, da bode predsednikov brivec potem, bode šel predsednik ia poletne počitnice, nastopil službo pri mornaričnem oddelku. Toda predsednik je o išel na počitnice in z njim je odšel tudi zamorski brivec. Počitnice so se končale in brivee je prišel s predsednikom zopet nazaj v Washington, toda ne k mornaričnem u uradu, temveč zopet v Belo hišo, kjer nadaljuje s svojo "žajfarsko umetnostjo". O tem so sedaj zvedeli člani kongre-sovega odseka za dovolitve, pričeli so 7. glavami majati in dokazovati, da je točka v proračunu za predsednikovega brivskega klerka. prevelika, to tem l»oIj. ker je $1600 na leto več nego pr<*več. kajti dotični brivec nima druge naloge, kakor briti le jed-nega samega človeka. Odkar se je pa pričela vojna med Belo hišo in kapitalom, pričeli so preiskovati v proračunu, jeli še kaj takih fc-lužb pri predsednikovem hišnem gospodarstvu. Sedaj so zvedeli, da dobiva zasebni sel Rooseveltove žeire, imenom Jackson letno plačo $920 in sicer od urL-da za ljudsko štetje. Ta sel oskrbuje le pota za gospo Roosevelt. Vse to bodo «^edaj spravili na dan in o vsem bode v senatu govoril senator Tillman iz South Caroline, ki je najboljši "prijatelj" našega predsednika. ' na Balkanu. Dementirane vesti. NA DUNAJU KROŽIJO SENZACI-JONELNE VESTI TIČOČE SE BALKANA. Zatrjevanje o odstopu črnogorskega kneza Nikole v prid kneževiču Mirku. NEPOTRJENA POROČILA. Dunaj. 17. jan. Tukaj krožijo že dva dni skrajno senzaeijonelne vesti tičoče se Balkana. Tako se zatrjuje, da se je črnogorski knez Nikola odpovedo^ prestolu in sicer ne v prid prestolonasledniku Danilu Aleksandru, temveč v prid svojemu drugemu sinu, kneževiču Mirku, ki je sedaj star 30 let. Te vesti seveda še niso potrjene in na direktna vprašanja na Cetinju. dosedaj še ni prišel nikak odgovor. Tudi iz Pariza se javlja, da je prišlo tjekaj poročilo o odstopu črnogorskega kneza. Razmerje med Avstrijo in Srbijo postaja vedno bolj napeto in na mostu. ki vodi preko Save iz Belgrada v Zemnn. so Srbi skupili mnogo di-namita. Avstrijski poslanik je vsled tega v Belgraiu protestiral. Vlada mu na njegov protest dosedaj še ni dala odgovora. Belstrad, 17. jan. Srbski kabinet je sedaj že v tretje podal ostavko. Dunaj, Is?. jnn. Senzaeijonelne, včeraj semkaj poroča ne vesti, vsled kterih namerava črnogorski knez Nikola odstopiti ^ prid kneževiču Tdirku. s-e danes odločno dementujejo Dosedaj tudi ni znano, kako so nastale te vesti, ki so se v soboto in včeraj ves dan vzdrževale. Iz Avstro-Ogrske. Fraiicozje in Cehi. VEUKA SLAVNOST V PRAGI V PROSLAVO 500 LETNICE PROGNANJA NEMŠKIH DIJAKOV. K slavnosti so prišle deputacije dijakov iz Francije; sijajen sprejem. ITALIJANSKA KRALJICA ODLIKOVANA. Dunaj. 18. jan. V Pragi na Češkem so se vršile \<-eraj velikanske slavnosti v prosla vo 5001etnice prognanja nemških dijakov iz Prage v Lipsko. K slavnosti je prišlo več deputacij dijakov raznih francoskih vseučilišč, ktere so Čehi z nepopisno navdušenostjo sprejeli in na Vaclavem trgu javno in sijajno pozdravili. Kakor je bilo pričakovati, so nemški pritepen-ci došle goste in domačine zopet izzivali, vsled česar so Čehi nekoliko Nemcev pošteno pretepli. Na imenovanem tnru so je vršilo tudi pobra-timstvo med Čehi in Francozi, ktere so potem v slavnostnem sprevodu vodili po mestu. Nemci se vsled obiska iz Francije nepopisno jeze. Dunaj, 18. jan. Fran Josip je podelil italijanskej kraljici Jeleni red Elizabete in sicer v pripoznanje njenih zaslug n >vodom zadnje katastrofe v južni Italiji. Dunaj. IS. fan. Med otroci na Dunaju in okolice, zlasti pa med takimi, ki so stari pet let. -e je pojavila epi-demična bolezen otrpnjenje hrbtenice. Pred par leti so imeli v Ameriki jednako bolezen, vsled ktere je na tisoče otrok zbolelo, toda v Evropi te bolezni dosedaj še ni bilo. Razne novosti iz inozemstva NA OGRSKEM SE JE V NEKEM PREMOGOVEM ROVU ZOPET PRIPETILA RAZ-STRELBA PLINOV. Kolera v Petro gradu; 54 slučajev 9 mrtvih. RAZNOTEROST^ Budimpešta. 17. jan. Jedva, da se je razburjenost vsled razstrelbe t premogovem rovu Ajka nekoliko polegla, že se je pripetila druga raz-strelba v rovu Almaz. Ta je bilo 15 premogarjev ubitih. Petrograd, 17. jan. Včeraj se je tukaj pripetilo 34 novih slnčajev kolere iu devet osob je vsled kolere umrlo. Petrograd, 17. jan. Včeraj so pokopali admirala Roždestvenskega. Pogrebu so prisostvovali zastopniki carske obitelji. Car je poslal krasen venec. Pokojnika so pokopali/. vsemi vojaškimi častmi. Draždane. Nemčija, IS. jaa. Soci-jalisti so včeraj priredili velike demonstracije v prid volilnej reformi in tem povodom je prišlo do vsestranskih pretepov, pri kterih je bilo najmanj sto ljudi več ali manj ra>-j njenih. Soc*jali>e hod", kakor hitro ozdravi, r.iii v svojo domovino. kjer namerava dalj" živeti kot navaden državljan. Napad na bankarja. Galveston, Tex.. 18. jan. Tukaj so prijeli nekega anarhista, ki je nameraval umoriti bankarja William L. Moodyja. Jetnik trdi, da se imenuje Rihard Forgarisa. kakor tudi Marri-eno Dieffi. Seboj je imel avtomatično puško, ktero je pa vrgel proč, predno ga je policija prijela. Jetnik tudi trdi, da je doma iz Avstrije in da je preje živel v Patersono. N. J., kjer pozna vse anarhiste. Bankar ma baje dolguje večjo svoto denarja. Filipinci zahtevajo državljanske pravico New Orlean-. La.. H> jan. Ve« sto Filipincev. ki < > nastanjeni ▼ l.ouisiani. bodo poi rn sodišč naprosili za podelitev ameriškega državljanstva. Dsnarje v staro domovino pošiljamo m 9 10.36 .......... 50 kroa. « 20.50................100 kros za 41.00................200 knw sa 102.50................500 kra ea 204.50........ 1000 kio« sa |1018.50 ........ 5000 kzoa Poštarina je všteta p.i teh vzotak Doma «e nakazane vsote popohtom* .z plačaj o bras vinarja odbitka. Naas denarne pošiljstve izplačuj« e. kr. poštni hranilni urad t 11. At 12. dneh. Denarje nam poslati je najprOB-aeje do |26.00 v gotovini t pripore-(snem ali registriranem pismu, več)« :aeL .e po Domestic Postal Money >rder aH pa New Tork Bank DitA FRANK BARgKB 00„ n Cortland* St, Www York. M. T. «104 Clair Ave, IT. K, MM ■ • "GLAS NM8BA" r.) ud pvUali*d by tfca PUSUSMNG COMPANY (• oorpontML) FRANK BAKflKR, President. VIOTOB VALJAVEC, Secretary. LOUIS BENKDIK, Tianoer. of Baiiiw» of the corporation and ol »bore officera: 8'1 Cortlandt Mnat, Borough oi Manhattan, Nav York 9*J, H- T,_ Sa lato valja list zrn Ameriko in .Oanado.........$3.00 „ pol leta.........1.50 M Jato sa mesto New York 4 . . 4.00 M W Wta «a merto New York . 2.00 „ Jtrropo sa vee lato.....4.60 m » pol leta.....2JS0 t, „ žeto* leto .... 1.76 T ItHipo pošiljamo skupno tri Btevflke. "GlAS NARODA" iabaja vaak dan is-vecaii nedelj in praznikov. MQLA8 NARODA" ("Voice of the People") tened every d^^eioept Sundays and Subscription yearly $3.00. ^Advertisement on'afreement. Dopisi brez podpisa in oeobnoeti ee ne natisnejo. Denar naj ee blagovoli pošiljati po Money Order. , Pri spremembi kraja naročnikov ■soefmo, da ae nam tndi pre)inje blvaH^e naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Donisora in pooljatram naredite naaiov: "QLAS NARODA" •t Cortian if Street, New York City. "*Telefon: 4687 Cortlandt Roosevelt. Zelo žalostna je slika, ktero nam nudi sedaj kongres Zjedinjenih držav. Senat, kakor tudi zastopniška zbornica tekmujeta med seboj, kako' bi zamogla bolj žaliti predsednika j Roosevelta in mu škodovati na njegov«:! u:!1 "ti. Kedorkoli izumi ka-| k* nov. tatio napram našemu pr-1 ve mu uradniku in kedorkoli zamore predlagati kako novo preiskalo o tem ali on»*m. !:» to prav gotovo stori in^ nastopa pri tem v obeh zbornicah j kot poseben patrijot, ki zasluži zahvalo vsega našega ljudstva, ali pa aaj pohvalo kongresa. Ljudski zastopniki se nepopisno vesele, kadar pride v javnost kak novi napad na predsednika, ki jemlje sedaj slovo od predsedovanja. Ravnanje kongresa nas nehote spominja na velikana Gulliverja, ktere-ir.i so pritlikovci šegetali po nosa, ko je spal in sra potem s tankimi nitkami zvezali. Ko se je pa počasi pričel gibati, so vsi odleteli in tudi nitke so se raztrgale: v primeri z malimi ljudmi je bil Oullivrr pravi nadnaravni velikan. • * • Tekom svojega sedemletnega predsedovanja je predsednik Roosevelt napravil marsikako napako. Često-krat smo ;meli priliko v Glasu Naroda pisati o njegovih napakah in čestokrat smo poudarjali neprevidnost, ki je vedno odsevala iz njegovih govorov. Toda o njegovih poltenih željab in namenih, kakor tndi o njegovem praktičnem in državniškem mišljenju ni nihče nikdar dvomil. SiH>mi 11 jamo se še ua vihar, ki je nastal v časopisju, ko je Roosevelt odredil, da morajo iti naše o-klopnice na svetovno potovanje — toda dane« mu nihče 'eč ne očita, da je tedaj ravnal br?z smisla. In kako vsestranski se ga je kritikovalo, ko je odredil, da morajo vsi častniki naše voj>ke vsako leto položiti izpit v jahanju, ki naj traja tri dni, v kte-rem času se mora prejezditi gotova razdalja. In te dni je predsednik Roosevelt .sam prestal ravno tako skušnjo, toda za predpisano razdaljo je rabil le jeden dan... • • • Nikakor še ni prišel čas, da bi pisali sedemletno zgodovino Roosevel-tovega predsedovanja, kajti to se bo Zgodilo po preteku par tednov. Toda v oeiytfed -ovraštvr.. V:i vlada napram Roosevelt u med pritlikovci v našem senatu in zastopuiškej zbornici. zamonmo o tej zgodovini • že danes izjaviti: nase ljudstvo se še nikdar ni tak«« hitro iu tako izvrstno razvijalo in napredovalo, kakor bas v dobi Rouseveltovega predsedovanja. Njegovo inic • !>ot> "-astno imenovalo še pri pozni>. generacijah, oziroma tedaj, kn lwvi. t .itiiL-uei v k&pitoln. ki Kfwsevelta sedaj neprestano napadajo, že od vsega sveta pozabljeni. In ako bi Roosevelt danes pozval ameriško ljudstvo, naj /oli med njim ic ljudmi v kapitolu — potem bi vse atihnile in Roosevelt hi L»il zopet izvoljenec našega ljudstva. Banka v stiskah Goal Center, Pa., 16. jan. Državni bančni revizor je odredil, da se mora tukajšnja banka zapreti, kajti poslo- \anje banke je onemogočeno, ker je dajala prevelika posojila na zemljiška, ki nimaje velike vrednosti. Ban-i velika in njen delokrog je le tako. da je pričakovati, da vlagatelji dobili svoje Carina na kavo. Nek pristaš carine na uvoz kave jr te dni navedel sledeče razloge, vsled kterih je baje carina na uvoz kave popolnoma upravičena: Zvezina blagajna naše republike je prazna in poleg tega ima vlada še velik deficit, kterega je treba poravnati. Drugič: Kava je jedini pridelek, kterega rabi naša splošnost, ne da b' bilo plačevati za kavo carino. Tretjič: Ako vlada ne odredi carine na kavo, potem bode treba obdavčiti kak drug predmet in ta davek bode za delavsko ljudstvo Zjed. držav še bolj občuten, kakor carina na kavo. Vsled tega je vsekako potrebno, da se uvede carina na kavo, in sicer v prid delavskega ljudstva I Domoljub, ki navaja te "razloge" za uvedbo carine na kavo, bi prav lahko vedel, da bi naša vlada, ako bi omejila izdatke za vojsko in mornarico, lahko mnogo več prihranila, kakor jej bode donašala carina na kavo. Nadalje bi zamogel tudi vedeti, da v slučaju, ako želi vlada že na vsak način izdajati milijone in milijone za vojsko in mornarico, ir ako hoče na vsak način imeti velik deficit, lahko najde druga sredstva, s kterimi zamore pokriti svoje redne primanjkljaje, ki nastanejo baš vsled vojske in vojne mornarice. Dohodninski davek, ali pa tudi davek na dedšeine bi več kakor zadostoval za pokritje vseh primanjkljajev in delavskemu ljudstvu bi potem ne bilo treba plačevati carine na kavo po pet centov pri funtu. Bogatini, ki imajo velike prihodke in ki mnogo podedujejo, namreč mnogo h-žje plačajo davke, kakor večina prebivalstva, ki nima takorekoč ničesar, kar bi bilo v resnici njegovo. DOPISI. Milwaukee, Wis. Dragi mi Glas Naroda:— Minula nedelja dne 1<>. januarja bila je res lep praznik za nas Mil-uaučane, kajti tukajšnji rojaki-ro-doljubi postavili so nas res v našo stolieo belo Ljubljano. Žalostni prizori dne 20. septembra minulega leta pokazali so se nam v naravni krasni obliki. Vse se je zanimalo za "Narodne mučenike'' Marsiktero, sko-ro vsako navzoče oko bilo je zalito s solzo sočatja za svoje zatirane rojake v stari domovini. No, pa tudi j kako bi ne, saj se je pokazala resj prava podoba narodne volje 1 '1 Krasno'* zagrizenost nemštva v Ljubljani predstavljala nam je predigra. Izvrstne in plemenite poteze \ takega igralca bilo je res kakor kaki umotvor že dobro izvežbanih dramatikov. V celem kazala je predigra pravo zaroto proti slovenskemu narodu. l'rvo dejanje: Priprosta meščanska gostilna v Ljubljani. Cela stvar bila je lepo urejena. Posamne osebi- so izvrstno rešile svoje uloge; tako n. pr. Škrjanc bil je kakor v resnici pravi tipus ljubljanski. Druge osebe bile so isto na" pravem mestu. Izvrstno jo je rezal tudi že vsakemu znani ljubljanski 4*Zan", ki je nudil občinstvu v pravi podobi pri prosto meščansko ljudstvo. V celem bilo je vse v pravem pomenu res prava slika domače ideje. Drugo dejanje: Shod v mestnem domu. Kdo bi si mogel predstavljati, da imamo tako izvrstne govornike. Ijepi govori vrstili so se med petjem lepih narodnih pesnij. Občinstvo je bilo ganjeno do skrajnosti in je mrmralo nad barbarstvom oholega nemštva. Tretje dejanje-: Drama. Izvrstno. 1'odoba je kazali, demonstracijo iu vojaštvo. Kar prideta umorjeni Lander in njegova ijabica. po krat- j kem premoru počila je strašna salva j ir. Lunder je obležal na odru. Tako pretresljiva dogodba bila je jako j žalostno - narav •••di-rri-.a. Občin-^ -t vo si je prič-'« i' .;»» sanj--- • 1. in raz svoj? • »braze Ob grobovih: Poigra. \ prasnem 1 govoru povedal je 1. Hrur.r, župan j ljubljanski, kako irage mučenike nam je zakrila mati zemlja. Kdo je kriv t Slovenski narod se jih bode spominjal še v poznih letih. No, kaj sličnega se skoro ni bilo nadejati. Najlepše pa je, da je čisti dohodek namenjen za ponesrečence ii> za spomenik padlih žrtev dne 20. septembra 1908 v Ljubljani. Želeti je le, da bi gospodje igralei pozabili požrtvovalnosti, ktero so imeli s predpripravami in učenjem. Onih dveh gospodov, ki sta celo stvar tako lepo sestavila, nikakor ne smem prezreti. Hvalo jima moram izreči na tem mestu iskreno 1 Le eno željo imam, da bi se še enkrat pokazali "Narodni mu Seniki" v isti namen in e isto sigurnostjo kakor so sedaj. Ako m v Milwaukee m asafe idefe, naktevaj-mo od igraloer, da nam ie enkrat predstavijo krvavi narodni ples ia naše rodne zemlje. Živili gg. igralei.! Ivan Ravnikar. Black Diamond, Wash. Cenjeni g. urednik:— Prosim, da mi uvrstite ta dopis. Ker se je toliko čitalo v časopisih 0 kruti avstrijski nemčnrsld vladi in podivjanem in sestradanem avstrijskem vojaštvu, ktero je dne 20. sept. minulega leta na tako brutalen način mirne nam rodne brate v središču slovenske Ljubljane brez vsakega povoda za vratno napadlo in streljalo kakor dolgouhega zajca, torej sem se tudi jaz potrudil in nabral med našimi arfvednimi rojaki, kteri imajo usmiljeno in radodarno srce, za spomenik narodnim muČenikom Lundru in Adamiču in za pohabljence svoto $15.00, ktero sem Vam že pred par dnevi poslal, da jo odpo-šljete v to odbranemu odboru. Darovali so: Gr. Porenta $1.25. Po $1.00: Alojzij Breznik in Ivan Strnad. Po 50dbor izvoljeni sledeči uradniki: Bernard Schmalz, predsednikom; Mat. Pečnijf, podpredsednikom; Grego- Porenta. L tajnikom; Ivan Kramer. II. tajnikom; Josip Richter. blagajnikom; Josip Plaveč, zastopnikom: nadzorni odbor: Matija Kra-;uer, Alojzij Krnc in Jakob Kočevar; bolniški odbor: Blaž Felicijan i;: Ivan Strnad za Black Diamond, Josip Blaž za Cumberland, Ivan Ma-liavec in Ivan Kranc za Ravensdale, Fran Mavric in Fran Smith za Ren-ton; Ivan Terbovc, zastavonoša, Josip Lamprečnik in Josip Tratnik, porn agača; Josip Burkelca, vodja; Ferdinand Grill, redar! Vsa pisma naj. se blagovolijo pošiljati na I. tajnika: Gregory Porenta, P. O. Box 701, Black Diamond, Wash. t Pozdrav vsem članom iu članicam ■ goslovanske Kat. Jednote! - Hregor Porenta, I. tajnik. IX. Zdelo bi se naravno, da bi človek z nepokvarjenimi in neosla-belimi duševnimi silami, ki je prišel v nasprotje z državnimi zahtevami (davanje materialnega in krvnega davka itd.), vprašal sebe: "Zakaj naj izpolnjujem vse to? Jaz hočem na najboljši način preživeti svoje življenje, hočem delati, rediti rodbino, hočem sam odločevati, kar je za-me udobno, koristno in kar mi je treba delati. Pustite me na miru s svojo Rusijo, Avstrijo, Francijo, Nenjčijo, Britanijo, Srbijo, Bolgarijo, Finlandijo itd. Komur je to potrebno, ta se naj pokori ti Britaniji in Franciji, meni pa niste ti dve potrebni. S silo mi lahko vzamete vse, kar hočete, lahko me tudi ubijete, toda sam nečem in ne bom sodeloval pri svojem suž-njenju." Naravno bi bilo, da bi postopali tako. Toda nihče še ne govori in nihče še ne poštopa tako. Vendar so pa ljudje že jeli tako misliti in zato bodo kmalu pričeli tudi tako pošto- \ pati. Krščanska ljudstva žive že dalje nego sto let v položaju, človeka nevrednem : žive brez vsakega verskega pojmovanja svojega življenja. In čim dalje časa žive tako, tem napor-' reje in težavneje postane njih življenje na eni strani, na drugi strani pa se tem jasneje javlja v njih spoznanje tega zakona ljubezni, ki ga jc človeštvo že zdavna predčutilo in ki ima zameniti zakon nasilstva. Jasnost tega spoznanja je po mojem mnenju dosegla v našem času tako stopinjo, da more in mora vsak sunek provzročiti probujenje narodov iz tega patriotizma in iz njega izvirajočega robstva. v kterem se sedaj narodi nahajajo. Spoznanje, da se je stari zakon že preživel in dovedel ljudi do višje stopinje nespodobnega življenja in da potrebuje novi zakon svobode in ljubezni. ki je bil odkrit že pred tisoči let, svoje spremembe in svojegu uresničenja, je sedaj tako blizko ljudem ne samo našega krščanskega, nego vsega sveta, da lahko po mojem mnenju vsak trenotek vznikne probujenje iz te propalosti in iz tega suženjstva. v ktero se narodi toliko vekov uklepali in še uklepajo samega sebe. Zakaj bodoči dogodki ogromne važnosti niso odvisni od zunanjih dejanj, ki jih lahko onemogočijo nepremagljive zapreke, marveč od človeškega spoznanja, ki je bilo vsikdar svobodno in ki ga ni moglo ničesar zadržati. Kar je sedaj treba ljudem vsega sveta, ni zapopadeno v kakoršnihkoli velikih akcijah, težavnih borbah s silsejšim sovragom. Potrebno je samo eno naravno, vsakemu človeku lastno in lahko dejanje, ne dejanje, marveč samo volja vzdržati se vseh dejanj, ki so protivna spoznanju. Nič pa ne more preprečiti spoznanja in vzdržanja od dejanj, ki so protivna spoznanju. posvečeni ljudje se ne bodo veS pripravljali na vojne, konec bo smešnih prevar konstitucije, zavojevanj dežela in zarobljeuja ljndstev, ljudje ne bodo več sodili nad ljudmi, po svoji strogosti in po svoji gluposti grozna kaznovanja Ijndji po ljudeh bodo odpadla, ne bo več verig in ječ, odpravljena bo smrtna kazen, lena, piopala manjšina ne bo več gospodovala nad zasužnjeno, še ne propalo večino, ki stremi in je sposobna k razumnemu življenju. Vsak človek naj spozna svojo človeško dostojanstvo, naj se v življenju ne pokori zahtevam tujih ljudi, naj ne dela tega, kar od njega zahtevajo ljudje, ki smatrajo sebe za poklicane, da 1 stavijo nanj zahteve, protivne njegovemu nravstvenemu prepričanju: ne izročaj v obliki davkov tujim ljudem svoje delo, ne sodeluj pri nabiranju teh davkov pri drugih, ne pripuščaj ljudem pravice te soditi, a j tudi Sam ne bodi udeležen pri sod-'fcah in raznovrstnih nasilstvih, ne I smatraj nobenega naroda za svoje-i ga, a glavno, ne služi v vojski, ne 1 bodi udeležen pri nobenih pripravah za poboje — samo deluj tako. kakor , zahteva srce in razum vsakega kri-i stijana. In mahoma se končajo vse težkoče beda, pod kterimi trpe ne samo Bošnjaki, Hercegovinci in Srbi, nego vsi zatirani, nesrečni, neimetni, 1 brezposelni in izmučeni ljudje vsega sveta. v Slovensko katoliško podpe društvo svete Bate i Z]ed!n]eno države Severne Ami Sedež: Forest City, Pa. ,at> lenuarja I90A v ODBORNIKI: ▲IjOJZLJ XAVTTRJj, p. o. Baz t74,__ MARTIN OBE&ŽAN, Box 61, W«l K- IVAN TELBAN, P. O. Box 607, Fore* Otfey XL ftsjnlk: ANTON 0&TIR, 1143 E. 60th St, c: aCAETDT MUHlO, P. a Box 637, •i'i' NADZORNIKI: MARTIN GERČMAN, predsednik porotmac* odbora, KAROL ZALAR, L nadzornik, P. O. Box 647, Foraat FRAN KNAPELJO, JX nadsornik, 909 Braddock A P* FRAN ŠUNK, IIL aadsornik, 60 Min It, Iščem ANTON-a F AS UN. rojenega na Ljubnem. Najzadnje je bival v fari Št. Mihel, na spodnjem Sta-rskeru. V Ameriki biva že 16 let, prvo leto se je nahajal v In-riiani, nadalje pa nič ne vem. kje je. Zatorej prosim rojake po širni Ameriki, Če kdo ve za njega, kje je, ali je živ ali mrtev, naj mi blagovolijo o njem natančno naznaniti. Nagrade mu dam $5.00. Za njega bi rad zvedel njegov sin: Josepp FaŠnn, 258 Hanover St., Milwaukee, Wis. (15-18—1) Kje se nahaja MARJANA 3AB0D-nik, doma is Trfcovelj aa Spodnjem Štajecaknaaf Pred enim letom se je n shajala v Jennete. V Ameriki ini tri brate: Antona, Ludvika in Peptja in eno seetio v ChicagL Rojake proana, še kdo ve za njo, da naj wd n—ni njen naslov, ali pa naj se ■ sama javi! Mat. Medved, 7tt — SI Bi. 7th Ave., Great K delavcu, ki je dobn vedel za delo, ki mu ga je naročil gospodar, pride tuj Človek in mu prigovarja, naj bi odložil gospodarjevo delo ter delal protivno, kar mu je bilo naročeno, pokva-rivši s tem docela gospodarjevo delo. Kteri delavec, ki ve, da ga lahko vsak trenotek pozovejo k gospodarju, naj bo pripravljen k temu, ako ni blazen in ako je pri pameti? A vendar se z vsa-] ki m kristjanom postopa tako, ako se zahteva od njega dejanja, ki so protivna njegovi vesti in ! zakonu božjemu. Iz vsakega težavnega položaja ' se takoj rešiš, ako se samo spomniš, da živi v tebi Bog. <••samo ljudem jasno in odloč-• Is so, pouči jih, kaj so učili vsi nim-ri možje tega sveta in kaj je uMl Mr-vt«: da živi v vsakem človeku svoboden, eden in isti večni duh. sin božji, da človek ne more niti gospodovati niti robo vati in da se ta duh javlja edino v ljubezni. Pouči o tem ljudi (ljudje so že itak pripravljeni k temu spoznanju) in deluj v tem smisle, ali vsaj ne deluj protivno temu spoznanju in to prosto, mirno sredstvo odprAvi vse težkoče ne samo v Bosni in Srbiji, ampak v vsem krščanskem svetu, a ne samo v krščanskem svetu, marveč v vsem človeštvu. Prepričaj živo ljudi o tej čisti resnici in deluj v tem* smislu in prenehale bodo vse grozo vi tosti, pod kterimi sedaj trpi človeštvo: Ne bodo več zatirali narodi drag dragega ne bo več vonj. po gi bel j in propadu Galo-Frankom! Ko je Vaš kralj Bren prihrumel v Italijo in premagal Rimljane — ki so bili v oni dobi neznaten narod —. bilo je ob tej priliki, ko so se morali Rimljani odkupiti proti dogovorjeni množini zlata, da je vrgel Bren na tehtnico k batom še svoj meč in iz-r< kel one velepomembne besede: 4'Gorje premaganim!" Ulogo pa so menjalr Rimljani, ko so si jeli osvajati svet; prišli so tudi v Vašo deželo, namreč: Galijo trans-aleino, Vas podjarmili in Vam vrinili svojo kulturo. Pri tem ste se seznanili tudi z njih vero in si izbrali mer p. njih zaščitnika. Hrumeli pa so, za čas narodnega preseljevanja divji narodi v Italijo, uničili rimljansko cesarstvo in pri tem niso prizanesli niti Vaši deželi, am-l>ak prišli so nad Vas Franki — germansko pleme —, Vas podjarmili in deželo Vašo razdelili med svoje ve-likaše. Imeli pa ste Vi večjo kulturo od njih, zato se je zgodil naraven pojav: vsprejeli so Vaš jezik in so utopili v Vas. Neizmerno ste trpeli v oni dobi. ko so Vam vladarji bili tujci, namreč: Meroviugeri in Karolingeri. Takrat so Vam na eni strani pustošili deželo Normani in Saraceui, d oči m se je na drugi strani prelivala kri radi prestola. Normane ste koneČ-no pomirili s tem, da ste jim odka-zali Normandijo v bivališče, dočim ste Saracene slavno zmagali ter jim odkazali Pireneje za mejo proti za-padu. In tako ste Vi. kakor pozneje Sobieski, rešili Evropo pred polmesecem. Stoprav, ko so prišli na prestol Capetingeri in njih postranska line-ja Valois in Bourbon i, ki so dobro in srečno vladali, so pričeli za Vas boljši časi. Capetinger Ludvik IX,. sve-t:- je pokoril uporne plemiče, povzdignil mesta in kmetski stan, uredil legislature, davke, ustvaril uradništvo. Filip Lepi je znal vzbuditi naroden ponos tako, da je prisilil sv. Stolieo, da se je preselila v Avignon ter jo tako napravil neodvisno. Dolgotrajne vojna z Angleško, ki si je lastila francoski prestol, je končal Karol VR. s pomočjo navdušenih kmetov, na čelu jim Ivana d'Arc —, Ljude-vit XI. pa je razkosano deželo uje-dinjal v celoto. — Velik, neizbrisen madež ostane za Vas umor pridnih Ilugenotov. In ravno vojna z njimi (Hugenoti) je dovedla državo na rob pj*>pada. — Ko je nastopil vlado Ljndevit XIII. ter njegov kaneelar Richelieu, je uvedel stalno vojsko in s tem birokratizem in absolutizem. *— Njegov naslednik Ljudevi* XIV. j« v tem duhu dalje vladal, se vojskoval malone z vso Evropo iu dovel sicer Francijo na vrhunec slave, ali objediiem tudi ugonobil materijel-no. Vsled dolgotrajnih vojen je na-vstal dolg 2000 milijonov livrej; pri tem je uvel na dvor sijaj; verska nest rpnost je pregnala 400,000 sobra-tov protestantov, samovoljstvo in izkoriščanje naroda do mozga je bilo na dnevnem redu. Kaj čuda, da je v narodu koneČno vzkipelo in se je uprl temu brezmejnemu despotizmuT! Narod je prišel do spoznanja, da se mu godi v ne-bokričeča krivica, spoznal je, da je prišla doba njegove polnoletnosti, da mu torej ni treba več varuhov in zdrobil je verige, ki so ga tako krvavo žulile; prevzel je sam gospodarstvo v krepke roke in proglasil 1 j odo vlado. In ta narod, Id je tako POROTNI IN PRIZIVNI ODBOR: PAVEL OBRBOAR, predsednik poretnega odbora, W4rv K JO8IP PETEBNEL, L porotnik, P. O. Box 96, WHbok. Pa, IVAN TORNIČ, H. porotnik, P. O. Box 622, Por«! Cfcy, P* Dopiii naj ae pošiljajo I. tajnika: IVAN TELBAN, & M City. Pa. Društveno glasite Jo "GLAS NARODA.** Pozor xojSLlkcil Kdor kupuje uro alidrugo zlatnino, naj piše po lepo slikani slovenski cenik. Cene so zelo nizke, oziraje se na blago. Pišite danes po cenik. Dergance, Widetich & Co., 1622 Arapahoe St., Denver, Colo. odločno posegel sam v svojo nemilo usodo in je odločil drugo smer, na-: pravil je ravno v onih dnevih, kakor I bi bil pijan sreče in svobode, veliko : neprevidnost, izročivši se v reke — sicer ženijalnemu, ali do skrajne me-: je častihlepnemu možu — Napoleo-j nu I. Napoleon Vas je vodil od zmage do zmage, kar Vas je tako navdušile in za njega osvojilo, da ni3te niti najmanje čutili spon, ki Vam jih je on zopet nadel tako umetnim načinom. Po žalostnem odhodu iz Moskve in po grozni katastrofi pri Waterloo je prišlo z Vami tako daleč, da so vam druge vlasti odkazale me-je dežele in Vam vsilile vladarja — j monarha. Vaše blagajne so bile do i dna izcrpljene; Vaši najboljši sino-' : vi so poginili na bojiščih; p po sla- i bičih — nesposobnih za vojaštvo — j j ste duševno in telesno propadali, na- j ; zadovali. " Leta 1848 ste zopet zdrobili spone, j Ponovno ste prevzeli gospodarstvo. Ali zopet ste je izročili v roke Napoleona m. Nezadovoljni z rjegovo vlado ste se mu jeli upirati, a med tem je pošiljal on Vaše najbolje rodoljube v Čajen. In da se vzdrži na prestolu. Vas je zaplel v usodno vojno z Nemčijo. Da, usodna je bila ta vojna za Vas. ki niste bili na njo pripravljeni: ki niste imeli sposobnih vojskovodij; in tako je prišlo, da ste morali odtehtati naduti Nemčiji nje meče na tehtnici z 2 milijardami in ji ohjednem odstopiti Še poldrugo deželo. Velik udarec je bil ta poraz za , Vas. ponosen narod, toda na drugi j strani ste pridobili ravno s tem; na-j učili ste «e konečno gospodariti sami v lastni hiši brez varuhov. In tako j ste ponovno st rgali vezi, ki so Vas I žulile: uvedli demokratizem. kakor so ga poznali Vaši pradedje Gali, živeči po geslu: Enakost, bratstvo, : svoboda. Bratska ljubav in svoboda Vam pokazali pot, po kteri Vam jr htnliti in kako odpravite krivice in predpravice. ter konečno Vam je prišlo spoznanje, da je človek srečen lc tedaj, ko je svoboden, da sam s svojo glavo misli in sam gospodari v lastnem domu. Ruski car je sprožil misel o raz-oroženju. toda na Vas je, miljenei moji, da to lepo misel ošivotvorite 1 »Kako* so bili nekoč Atenci luč svoje dobe in se ohranili, dočim je bojevita Spatta izginila, tako ste tudi Vi danes luč, ki širi prosveto; ste živ izgled, ki mika in vabi vsa, Vam euako misleče. Vaše kolonije vspe-vajo, ker širite v njih prosveto in ste tako za nje pravi blagoslov, dočim so Vaši sosedi le izsesevalei, demo-ralizatorji. z eno besedo: pravo pre- kletstvo za kolonije. Niste brez hib; ali tudi te izginejo z večjo prosveto in ako sme biti moj drug Perun ponosen na svoje Črnogorce, «m*wi s polnim pravom biti tudi jaz na Vast Jupiter, esfoeg. Rada bi zvedela, kje se whajft JOHN IVAN. Doma je pod Klo-štrom na Koroškem. Če kdo zbja-kov ve za njegov naslov, naj ga blagovoli naznaniti, ali pa naj ae sam javi na: Anthony Krat, ali pa Anthony Kravagna, P. O. Bex 77®, Black Diamond, Wash. (18-20—1) Kje je IVAN JANEŠT Doma je is Lazeča, poŠta Draga na Kranjskem. Pred nekoliko meseci je bival v državi Mississippi. Za njegov sedanji naslov bi radi zvedeli njegovi sorodniki. Kdor rojakov ve, kje se slednji nahaja, naj na?" blagovoli naznaniti. Frank Sakser Co., 82 Cortlandt St., New York. Iščem JOSIP-a MARN, doma iz Gline vasi, okraj Škofja Loka. Nahaja se nekje tukaj v Ameriki Sporočili mn imam nekaj —važne era is stare domovine. Če kdo rojakov ve za njega, naj mi to blagovolijo naznaniti, ali pa aaj ae mi sam oglasi! — Frank Brtoneei (Kurot), Box 151, Imperial, Be. (15-19—1) ŽENITNA PONUDBA. Iščem Slovenko v starosti od 17 do 21 let, ki bi hotela z menoj k oltarju. Star sem 22 let, delo '"»itb stalno in zaslužim dobro. Ktero Slovenko veseli seznaniti se s menoj, naj se mi sama pismeno javi in priloži svojo sliko. Frank Galičič, P. O. Box II, ReiOy, Pa. ^ Slovencem in Hrvatom pn-^ poročam svoj v obilen pose t. Točim ndsu svote pivo, dobra vina in whiskey ter :mara v zalogi zelo smodke. Rojakom poSilfamdoni je v staro domovino hitro in poceni Pobiram naročnino sa "Glas Naroda". V zvezi sem t gg. Frank Sakser Co. v New York*. {, velespeštovarnem Ivan Govie, - - eiy, Mlnn. mvmmm Jugoslovanska Katol. Jednota. dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. * " ■ " • 9 ' ■ ■ ■ UXASKIKX: MEDOd, pn^eednJk, 9485 Bwiag Avsl, Srn. iT+M OEKM, podpredsednik, P. O. Bos 07, Brsddodt, Pa. L. BfiOQCB, fiavn. tajnik, P. O. Box 4GM, By, KTSftftTftHIK, pomofaa tajnik, L. Box 383, Book emu 4K>Y%E, hiagsjuk, Box 106, Ely, Wyo. Cor. lAk Ave. NAmOBMIKZ: YTRJLHT, 6a Lorain, O. MVAK PRIMOŽIČ, drugi nadzornik, P. O. Boa Ml SraUth, MTHAKT, KLOBUCAJR, trwtji nadnornik, 116 — 7tb St., Calumet, POROTNI ODBOR: KZERŽlSNTK, Predsednik poroto epa odbora, Pa. ŠVAJf K. GOBAR, drogi porotnik, 6312 Boiler &L, tWAN MSRHAH, tretji porotnik, Box 96, Hj, Minn. P. O. Box 196, Pa. Jotist, DL sdxavnft, OR. M.ARTTN J. IVXC, TU. K. Bj*g»rna dmAtva naj blagovolijo pošiljati vae dopise, _ _____ te dntge listine na glavnega tajnika: OBORGE L. BROCCCCH, Box «34, &T, Man,, po »rojem tajniku in nobenem dragem. Penara» pofcljatva naj pošiljajo krajevna didltfn na : JOHN GOUŽE, P. a Box 106, By, ^— , po mj* «n drugem. Zastopniki krajevnih Mtor naj poflj^o pojHjatis tndi na glavnega tajnika Jedaota Tot pritožbe od strani krajevnih drafttev Jodaoto ali ,_____ aa4 as pofcljajo na predsednika porotnega odbora: TVAšt KTO^TflWIg, box 188s Bardic e, Pa Pndejani morajo biti natanfaa podatki pteAa , Društveno flasOo Je "0LAJ NARODA." Drobnosti. KRANJSKE NOVICE. V«Ameriko. Dne 29. dee. se je z južnega kolodvora v Ljubljani odpeljalo T Ameriko 30 Slovencev in 10 Hrvatov. Ponesrečil a« je pri božičnem drevesu 141etni deček Štefan Istenič iz Budanj pri Vipavi. Deček je padel z mize ter se pri tem nevarno poškodoval. Prepeljali so ga v goriško Maihiro. Malo je upanja, da bi ga rečiJi. Konja je skušal ukrasti na Sv. dtefana dan železniški delavec Janes Židanek iz Notranje gorice, posestnika Janeza Plešku iz Pleši vice. Židanek ee je pripeljal s Pleškom z Dobrove. V Poda me reki so ostali pred neko gwtilno. Židanek je čee nekaj Sana odšel iz gostilne in se ni vrnil. Ko je Sel Pleško gledat za njim, je opasil, da je z Židankom izginil tndi vos in konj. K malo ga je pa doiel. in ker Židanek ni mogel naprej, je skočil z voza, potegnil soft in udaril i njim Pleska ter ga težko poškodoval. Židanka so 4aa počne j«- oddali orožniki dežel nema todii£a r Ljubljani. T nemškem gledališču v Ljubljani *o 29. dee. "peli" opero "Karmen". Med predstavo je prišlo do ostrega ispopadk med kapelnikom in ženskim «g>bjcm. Ženske bi bile kapelnikn kmalu razprasksle obraz. Vaaslovaniko časnikarsko zvezo je dovolilo ministerstvo za notranje stvari. Kakor znano, je namen te «ww adrufcitev vseh slovanskih ča-tikarakih društev, naj bodo v kteri ^driavi hočejo. Politična in cerkvena vprašanja so izključena. Had 31 milijonov kron je zdaj še » "Mestni hranilnici ljub- Schwaizom in z njegovimi II "81. N." piše: "Baron je atdal, odkar je i*> nesre-»to deželnega preilsedni-ka kraajake^a. ie toliko nehnvpijo-krivi o narodu slovenskemu, da sedaj mera polna. Proč z njim. to )• aedaj dcviza, ki mora voditi vse make politične faktorje brez razlike strankarske pripadnosti! Možu, ki mi ali dragega kakor navaden ekse-tati mi organ tuk. kazinoto v. ne sme biti več. mesta kot deželnemu predsednik« na Kranjskem. To zahteva m* narodne -amobrambe. to zahteva mmš ■■rodni ponos, naša narodna mat. Slovenski narod ne sme trpeti, da U le nadalje vladalo 20.000 Nem-eev in neaftnrjev na Kranjskem po ožgana barona Scbwarza nad lijonakim slovenskim prebi-Tega človeka Be mora za apoditi iz dežele in če ne tndi z n a j radi kal n e j ši mi If a j se sta t uira, če je treba, ■a Slovenci ne trpimo va^ da bi nam vladali taki individu-ji, Irtilis je Božidar Sehwarz. Toda a ajisi morajo zginiti iz dežele *a£i njegovi malovredni svetovalci, fcf Isbiraj* navodila za svoje posto-kajrine. ^ Kratko in več trpeti, da bi bila kakor je to žal bilo doslej, filialka nemške kazine. Naj ho slovenske potrpežljivosti konec, in slovenski poslanci naj v deželnem zboru, ako je treba, na najdrasti-enejši način pokažejo, da jih ni več volja trpeti na mestu deželnega predsednika takšnega človeka, kakršen je baron Sehwarz." PRIMORSKE NOVICE. Kokošji tat je neki Avgust Čijan iz Vrtojbe. Ugajajo mu pečene kokoši, kakor marsikomu še. Jesti ukradene kokoši pa se ne sme, zaradi tega bo jedel namesto kokoši fižol v goriških zaporih. Kap je zadela v Trstu 961etno Marijo Kaetelic, ki je bila takoj mrtva Sirov vojak je 21Ietni Anton Rusjan iz Gorice, ki služi v Trstu pri bosanskem pešpolku. Rusjan zna seveda slovensko, pa je laško vzgojen. Prišel je domov v Gorico za božične praznike; skregal se je z očetom ter ga nevarno ranil na roki, potem pa je divjal proti drugim članom rodbine na tak način, da so morali poklicati vojaško patruljo na pomoč. Tej se je nekaj časa zoperstavljal z bajonetom, potem so ga spravili na varno. Med vojaki in civilisti. Drugi božični praznik je bilo nekaj prask med vojaki in civilisti v Gorici. Pod-turnom so po laških poročilih rogovi lili dragonci, ki so razbili v neki gostilni okna ter tolkli okoli sebe, ko so udrli v gostilno, ko je krčmar zapiral itd., potem da so streljali na ulici ter kričali. Lahi vse take reči pretiravajo, ker sovražijo slov. drar-gonce. Obsojamo vsako rogoviljenje in razbijanje, ali Lahi naj izprašajo svojo vest, če je čista. Zakaj jih zba-dajo in zmerjajo s sčavif! — Lahi so napadli in pretepli na Št. Peter-ski cesti nekega vojaka, pretepli so tudi pionirja Izaka Vogelfengerja ter mu vzeli bajonet. Torej ne napadajo le vojaki. — V Ločniku je bilo tudi nekaj spopadov med dragonci in civilisti — v Št. Andrežu, kjer so halone; med samimi Slovenci, pa vlada med njimi in Štandrežci najlepša harmonija. Sletno deklico, Marijo Davi v Trstu so oddali v bolnišnico, ker je bila v nevarnem stanju radi zastrup-ljenja po alkoholu. Pila je žganje brez materine vednosti. ŠTAJERSKE NOVICE. Nesrečen slučaj. V neko trgovino z orožjem v Ptuju je prišel 26. dee. neki mlad fant in zahteval patrone za revolver. Ko mu jih je prodajalec dal. j<- fant revolver nabasal. Kar poči strel, in prodajalec se zgrudi. Fant je nato zbežal. Prodajalca je kroglja zadela v desno roko. Fanta še niso izJledili. Nepojasnjena- smrt. 191etna dekia Ana Durhar v Radgoni je zvečer pravila, da bo kmalu umria. Čez poldrugo uro je bila res že mrtva. Obdukcija ni dognala, da bi se bilo dekle zastrupila, vendar so poslali njene možgane in želodec v Gra&ee. da jih preiščejo. Eadi ikrlatlc sta bili ljudski šoti v Qamefcu aaprti nad tedon dni. -—T ' -——- Tsščo je umorila K okr. sodišča v Šoštanju je prišla ženska, ki je imela obraz, roke in obleko okrvavljeno. Pravila je. da je umorila taščo, pred ktero ni imela nikdar mira. Žensko so takoj zaprli. Orožništvo je res našlo v Sovodnji 621etno Marijo Ivan-čič mrtvo v njeni koči. Pri obdukciji se je dognalo, kako živinsko je bila orsmrčena starka. Vsa glava je bila s petami čevljev, močno okovanimi z žeblji, raztolčena, d* je ni bilo fl o-goee spoznati. Koža ua glavi je bila z lasmi vred deloma odtrgana in so se našli posamezni deli raztreseni po tleh. Na vratu in na prsih je bilo ravno tako opaziti sledove peta čevljev. Morilka je huda pijanka, ki se je vlačila z vsakim možkim. Zaradi tega je bil prepir s taščo, čigar posledica je bila, da je bila ta umorjena. Celjski nemški demonstrant je pred sodiščem. Dne 30. dec. je bila pred okrajnim sodiščem v Celju obravnava proti nemškim demonstrantom, ki so se 20. sep. 1. 1. udeležili protislovenskih demonstracij. Na obtožni klopi so bili dijak Otmar Dergane, trgovski vajenec Fran Mehlsack, u-rednik "Deutsche Wacht" Daniel Walter, sin gostilniearke pri "Zamorcu" Friderik Skoberne, Rihard Teppey. pitar Rudolf Zwetko, Ant. Gaischak, Viktor Perisich, trgovski sotrudnik Fran Petrik, visokošolec Viktor -Beehine, znani Adalbert Ri-clia, brata Waliand, neki Kolaritsch, trgovski vajenec Jenschenak, tovarniški uradnik Peter Hess. neki "Wel-ler in visokošolec Robert Hren. Obtožence so zagovarjali dr. Jaborneg, dr. Zangger in dr. Riedl. Vsi obtoženci so tseveda vse zanikali in valili vso krivdo na številne tujce, ki so 20. sept. prihiteli iz Ptuja, Maribora. Gradca in drugod na pomoč celjskim nemškutarjem. VeČina je imela | tudi povsem "zanesljive" razbreme- i nilue priče, ki so izpričali, da so bili ; dotičniki doccla aedolžna jagnjeta. In tako se je zgodilo, da so bili oproščeni vsi obtoženci razen Gaischka. Jenschenaka in Heesa. Gaischek je bil obsojen radi prestopka po par. 431 v tridnevni zapor, Jenschenak radi prestopka po par. 468. v 24umi zapor, Peter Hess pa radi prestopka par. 431. na globo 10 K. Tako se sodi nemške demonstrante v Celju. HRVATSKE NOVICE. Brata je ubiL V Trogiru v Dalmaciji sta se sprla brata Josip in Martin Bakiča. Martin je udaril Josipa s toporiščem po sencih s tako močjo, da mu je izkočilo oko in je v par u-rah umrl. Oba brata sta bila neože-njeua. Ubiti je bil star 50 let. ubijalec pa 52. Ta je bil že leta 1885 radi umora obsojen na 17 let ječe, ki jih je presedel v koprski kaznilnici. Roparski umor na Verdu. V torek dne 29. dec. 1. 1. je stal pred zagrebškim sodiščem Anton Šprajc. rodom iz Karaenice občine Jezeran* na Hrvatskem. Šprajc je bil drug onega Štefana Samardžiča, s kterim sta de 9. nov. 1907 za vratno napadla pri Verdu Matija Cedolina, ga umorila ter oropala, vzevši mu 2900 K. Šprajc je pograbil Cedolina. ga vrgel na tla, Samardžič pa mu je porinil nož v vri.t. Denar ;ta si razdelila i.i se odpeljala v Trst. od tam pa v Reko. kjer sta se razšla. Šprajc je odšel domov, Samardžič pa nazaj na Kranjsko, kjer je bil aretiran in pri ljubljanskem sodišču obsojen v smrt na vešalih, a je bil pozneje pomilo-ščen v dosmrtno ječo. Sprajc je v preiskavi in tudi pri razpravi vse tajil vzlic temu. da mu je xa pričo poklicani Samardžič povedal vso resnico v obraz. Sprajc je bil obsojen na 20 let težke ječe in je svojo obsodbo poslušj.l čisto mirno. RAZNOTEROSTI. Starec na smrtni postelji morilec. V Remesu na Francoskem se je zgo- lila ne davno velika tragedija. Bosa t i poestnik Taugard, 701etni starec, je ležal že več tednov na smrtni postelji. Popoldne modnega dne je zdravnik sporočil domačinom, da bolnik ne bo doživel prihodnjega ju-* tra. Pri bolniku je ostala sama služkinja Marija Girard. Hipoma pa se je l*ohiik v postelji zravnal, oči so se mu bliskale fp začel je kričati: "V sobi je maček, moram ga ustreliti !*' Služkinji tse je za hip posrečilo pomiriti bolnika, toda kmalu na>-, to se je zaslišal iz bolnikove sobe strel. Hlapec je tekei v sobo ter zagledal bolnika stati na postelji s puško v roki. dočim je služkinja ležala v svoji krvi na tleh. Hlapec je hotel priskočiti služkinji na pomoč, toda bolnik je za vpil: "Ne bližaj se, Mcer streljam!" Hlapec je zbežal ter naznanil stvar domačinom. Med tem se je bolnik zaklenil ter se postavil s puško k oknu, grozeč vsakemu. ki bi hotel priti v sobo, da ga ustreli. Zbralo se je mnogo ljudi rpred hišo. Županu'se je posrečilo, da je udri s policijo v sobo ter razorožil bafjjika. Spravili bo ga v posteljo, a kmalu nato je umrl. Služkinja je wmrla mod prenosom v bolnioo. 'OmK ' in ▼ Ban Franeiseo, CaL: Ivan Starika Pueblo, Colo.: Peter Čnlig. Tndianapolis, Ind.: Alojzij Rndraaa Waokagan, HL: Fran Potkoviek. Chicago, HL: Mohor Mladiž Depna, HL: Dan Badovinaa Booth Chicago, HL: Joaip VINA Ivan la Salle, HL: Mat Som*. Calnmot, Mieh.: It Orahek, Pavel Sbnlta Calumet, Mich., in okoliea: Šutej. South Range, Mieh.: Ivan BariL Duluth, Minn.: Josip Seharaboa Hibbing, Minn.: Ivan Povia Ely, Minn.: Ivan Gooia Eveleth, Minn.: Jurij Kotaa Kansas City, Mo.: Ivan KovaJtt in Ivan Rabija Aldridge, Mont.: Gregor Zobea Brooklyn, N. T.: Alojzij Čeisrek Little Falls, N. T.: Fran Gregorka West Seneca, N. T.: Jovaa Milil Cleveland, O.: Frank Sakser Co. William Sittar in Mat. Pečjak. Oregon City, Ore.: M. Justin. Conemaugh, Pa.: Ivan Pajk. Canonsburg, Pa: Geo. M. Shults Claridge, Pa.: Anton Jerina Greensburg, Pa.: Fran Kobe. Braddock, Pa.: Ivan Germ in Iva» Varoga Johnstown, Pa~t Fran Gabrenja Forest City, Pa: Josip Zalar. Pittaburg, Pa.: Ignae Podvaanik. Steel ton, Pa: Marko Kofalt in Je lip A. Pibernik. Willock, Pa: Fran Seme. Toongwood, Pa: Nik. L Grka West Jordan, Utah: Anfcon Patfu Black Diamond, Wash.: Gr. Pa renta Benwood, W. Va: R. Thomas. W. Va.: Josip Rna. Milwaukee, Wis.: Josip Tratnik b Josip Cunta. Rock Springs, Wye.: Maka Kr K A. Juta. NARAVNA KALIFORNIJSKA NA PRODAJ. Defer* fine Tisa po 50 do 60 d. kf galon s posodo vred. fm Dobra bde vino od 60 do 70 ct. kj galon s posodo vred. A Izvrmtaa tr^avka od $2.50 do fS JJ galon e posodo vred. ffc Manj nego lO galon naj ^g nihče ne naroča, ker manje ko-- iičine se morem razpošiljati. Zajedno z naročilom naj gg. naročniki dopoeliejo denar, o«jo-ma Money Order Spoštovanjem Nik. Radovich, 9N Veraest St.. San Prssdscs, CaL ; Frank Petkovsek 718-720 Market Street, WAUKEGAN, & & ILLINOIS. DrailaU nna VINA, ujboljga 2GAHIE t«r rruoaja im^. smodkz—patehto. VANA ZDRAVILA. Pnda)? ^ Pošilja6BiAS W Zastopnik "Gla. Naxtfda" 8Ž Cortlandt Stroet, New York. Vi so ■ naši zastopniki taaa v poslovni rojakom najtoplsja t la POZOR ▼ KANSAS SLOVENCI CITY I "SLOVENSKI DOM1" Saloon I ToSm sveže pivo, iavrstne likerje in prodajam fine smodke. Pošiljam denar ▼ staro domovino akosi banko g. Frank Sakserja najsigurnije in po dnevnem kuiiu. Priporočam so Slovencem in Hrvatom v tem mestu sa obilen obisk! Rojaki, kteri potujejo skozi to mesto, so zagotovljeni, da najdejo pri meni dobro postreSbo I Ako jo kteri rojak, potujoč akosi Kansas (Sty, tu nepoznan, naj ai ml pri odhoda semkaj pismeno naananj pričakam ga na kolodvora, ako ud dobo njegovega prihoda naznanit "Svoji k svojim!" John Kova&č, zastopnik, 163^ W. 9th St., Kannaa City. POZOR i Vsem rojakom v okolici in akozi Trinidad, Colo., potujočim ft ft ft Ift ft ift ft ft Ift ft ft ift ft ft ft ft ft ft ft ft ft ft ft ft ft ft ft ft ft ft ft ft ft ft ft ft ft ft ft 82 Cortlandt Street, Poc"ružn lea 6104 ST. CLAIR AVE. N. E. New York, N. Y. CLEVELAND, O. <51 0KO si uaip]en ženo, otroke, ali pa sorod nike, ter prijatelje v Ameriko vzeti, potrebuješ človeka, kteri jim vse zanesljivo preskrbi, zato obrni se zanesljivo na nas, ker bodeš najpošteneje in najbolje postrežen. Mi zastopamo vse bolje parobrodne družbe in prodajamo vožnje listke po izvirnih cenah. Dajemo pojasnila brezplačno, podučimo rojake za potovanje in oskrbimo vse potrebno tako, da nimajo nobenih zaprek. Na naselniškem uradu (Ellis Island) služimo jim vedno v najboljšo pomoč. HvstnjsRi denar kupujemo in prodajamo po dnevnem kurzu. Ako potuieš v staro domovino in imaš večje svote denarja ali draft, isto lahko pri nas zmenjaš in kupiš Ček za ljubljansko kreditno banko. Ta ti ček takoj izplača, nemore ti ga nihče vkrasti, ker njemu ne bo plačan. Imažli iz stare domovine kaj denarjev sem dobiti, piši svojcem, da vplačajo v Ljubljansko kreditno banko in mi potem izplačamo. le prezreti! Imateli v staro domovino komu kako pooblastilo poslati, obrnite se na nas, mi vam ceno in brzo postrežemo, in pooblastila bodo pravilno narejena. Ako želi kteri vojak biti oproščen od orožnih vaj in preglednih zborov, (Kontrolsversammlung) nsg se obrne na nas in pošlje svojo vojaško knjižico, mi mu preskrbimo, da ne bo imel sitnosti, ko se domu vrne. Denarje pošiljamo na vse kraje sveta najhitreje in najceneje. Vsaka denarna pušiljatev po nas poslana pride v stari kraj v io __do 12 dneh; vse vsote izplačuje za nas c. k. poštna hranilnica. Nikdar se še ni Čulo, da bi denarji ae prišli na določeno mesto, kar se dandanes tisočkrat čnje od drugih. Posredujemo denarne uloge ter jih nalagamo v zanesljive hranilnice ali poso-jiinice po 4 in odstotkov obresti. Vsak uložnik dobi izvirno hranilno knjižico. Obresti teko od dneva uloge. Izplačujemo uloge na hranilne knjižice in dajemo posojila na nje. * Važno za rojake. ki nameravajo potovati v staro domovino z dobrimi in brzimi poštnimi parniki- Vsakdo naj si izbere jednega izmed onih parnikov, kteri so označeni v listu pod našlo vom "Kretanjc parnikov^in naj nam pošlje $5 are, ter objednem naznani ime parnika in dan odhoda, da mu moremo^zagotoviti prostor. Vsakteri potnik naj si uredi potovanje tako, da pride en dan pred odhodom parnika v New York. Vsak potujoč rojak naj nam piše ali brzojavi, kdaj pride v New York in na ktero postajo; naš človek ga pride iskat in vse potrebno ukrene za prtljago ter ga odpelje na parnik, zakar nima potuik nobenih stroškov, če kdo dospe v New York, ne da bi nam naznanil svojega prihoda, nam lahko iz postaje telefonira po številki 4687 Cortlandt in takoj po obvestilu pošljemo našega človeka po Vas. Le na ta način se je rojakom, nezmožnim angleščine, mogoče izogniti raznih oderuhov m sleparjev ter nepotrebnih stroškov. Ne uročite nikomur niti centa predno niste v naši hiši, ktero vidite tu naslikano. To je zelo važno za potujoče rojake, ker dandanes preži na vseh postajah in ulicah po New Vorku obilo sleparjev in ljudi dvomljive vrednosti. Ako žrtvujete par centov za telefon, prihranite dolarje, ker zagotovo veste, kam pridete in Vas ne vlove postopači ali vozniki, ki veliko zahtevajo-od Vas, a Vas še prodajo brezdušnim oderuhom, kteri speljejo ljudi navadno na slabe parnike. To je zelo važno in koristno. ft ft' ft ft ft ft ft ft ft ft ft ft ft ft ft ft ft ft ft ft ft njam s tem, da sem prevzel dobro; znani ATLANTIC SALOON, 213 W. Main St.. Trinidad, Colo. V zalogi imam vedno sveie pivo, raznovrstno vino in žganje, v kuhinji pa vedno dober prigrizek. Rojaki dobe tndi ceno preno&iže pri meni. Vsem bratom Slovencem in Hrvatom ae sa obilen obisk priporoča AVSTROAMERIKANSKA ČRTA (preje bratje Cosulich.) NajpripravsejSa in najcenejša parobrodna (rta za Slovence In Hrvata, s^ * r Ako hočefi dot)ro postrežbo z mesom in grocerijo, tako se obrni na Martin Geršlča, 301-303 E. Northern Ave. Pueblo, Colo Tndi naznanjam, 1a imam ▼ zalogi vsakovrstno suho ±332, rebra, jezike Sunke itd. Novi parnik na dva vijaka "Mabtha "Washington". KtfGULARNA VOŽNJA MED NEW YORKOM, TRSTOM N *» V aispotaj aavedent uovi pambrofll 1 Cl«l>0Žl]tl HstkOV 11 REW TORKA Za III. razred S« dO i na ft*a vijaka imajo brtsiiftnl f TOST*.............................-...............§28.— ALIOB, XiAXHU, ~ i WUBIaJ A.2TH........................................128.60 WAflHUVBTOB, J KKB..................................... .. ... f28__ ZAOBXBA..........................................«29.20 V■ easrrfhaaafmIn jnmljmasbodeta I KABLOVCA,.. .............................. 119.25 II. BAZBHD do TBBTA all WK1—.................tM).00, U&.1*! »r0 M Phelpi Brate & Cow, Gen. Agents, 2 Washington stmt, new * TRETJA KNJIGA. IX BAGDADA V 8TAMBUU T gfT Tako je bila torej pogodba sklenjena, in mi se poslovimo od starega Sfota. Ko pridem domov, povem Isli, njegovemu očetu in strijcu vse, jkor nameravam, preseliti se namreč v soseščino shajališča raznih lopovov, ds pridem tem laglje na sled Abrahim-mamurju. ki je bil tudi član ali pa oeJo poglavar raznih morilcev. Tudi Halefa sklenem vzeti s seboj. Sicer sa je tudi Lindsay osiljeval, vendar sem ga odklonil, ker bi mi lahko Škodoval. Vsled tega se je tako razjezil, da se je odločil preseliti se iz Matejevega stanovanja; in res, popoldne je že Sel v Pero, evropski del mesta Carigrada. Ho smo preskrbeli vse potrebno, vzamemo naše orožje in se peljemo v Baharive Keui; konje smo seveda pustili pri Mafleju. Oifat nas je že pričakoval v hiši. Med časom naše odsotnosti je sobe nekoliko počistil, pri Čemur mu je pomagala njegova žena, in veselil se je ado, ko sem mu izrekel svoje priznanje. Takoj mu naročim naj prinese kruha, kavo, moke, jajca, tobaka in nekaj posode. Ko čifut odide, smo lalAo neovirano odložili naše puške in jih spravili na varno. Djali smo jih t ono sobo, kamor razven nas ni smel nihče stopiti. Barab se je kmalu vrnil in prinesel zahtevano; medtem se je tudi že tAemnilo. Ko se staremu čifutu še priporočim za naslednji dan, se po-alovi in odide v svoje stanovanje. Mi pa prižgemo luč in nažgemo svoje pipe. Ida nam je dal s seboj tudi svetilnico, ki nam je pra^r prišla. Dogovorimo se, da za ča>a moje odsotnosti pazi Omar pri hišnih vratah na obiskovaJce sosednje hiše; Halef pa naj se poda na dvorišče. Obe hiši ste bili med seboj ločeni po ozki steni iz desk, in če se vleže mali hadži v hleva ca nekaj mrve, bi moral gotovo kaj slišati, kar se govori v sosednji hi&. Jas sam se podam k Baruhu, ker sem obljubil, da pridem k njemu na veSerjo". V teku pogovora začnem spraševati Baraba tudi glede eo-eeščiae. "Efendi," reče Barnh, "sami siromaki stanujejo v bližini. Nekteri so dobri in pošteni, drugi pa zlobni in lopovski. Vi ste pisar in v okolici peš ne boste dobili dela z ljudmi torej ne boste imeli ničesar opra%*iti, vendar vas prosim, da se posebno o gibi je te sosedne hiše." "Eakajf" "Ker je nevarno, Če sploh govorimo o njej." "Jaz sem zelo molčeč." "Vrjamem, vendar bi svoje novo stanovanje takoj zapustili, če bi vam pripovedoval, kaj se godi v tukajšnej okolici." "Obljubim vam, da vseeno ostanem v svojem stanovanju, tudi če mi vse poveste. Upam, da smo prijatelji in tudi mislim, da boste napram meni odkritosrčni. Sicer nisem bogat, toda celo siromak je lahko hvaležen." "Enkrat sem že občutil vašo dobroto ter hočem vrjeti vašim zatrdilom. Vsi stanovalci v tej ulici vedo, da se v vaši sosednej hiši ne godi ničesar poštenega, vendar se zategadelj prav nie ne zmenijo; nekoč se je eden izmed prebivalcev v tej ulici splazil v sosednjo hišo, da bi poslušal; ko se druzega jutra še ni vrnil, so ga šli njegovi sorodniki iskat; dobili so ga obešenega na nekem brunu v sosednji hiši. Sam se gotovo ni obesil." "Torej mislite, da •=«"> moji sosedje ne >amo sumljivi, temveč celo nevaiiii ljudje?" :- ne more dati denarja, ker «ra nima; ti uradniki živijo ob tem, kar izsilijo iz drnsih. In kaj naj tak uradnik naredi, če ne izsili dovolj? Kdor naznani svojega soseda, pride pred policijskega narednika ali pred navadnega sodnika, ki je sam član lopovske tolpe?.in kaj tak človek potem pričakuje, je znano. Zgine navadno za vedno. Jaz vem. kaj počenjajo v oni hiši. in dalje »e ne bom več brisal. Sanw> vam sem povedal is upam. da vam zadostuje moje svarilo." Zvedel dovolj in nisem več silil v Baraba. Prepričan sem bil, da aem a svojimi tovariii v nevarnosti. Grk. ki stanuje v sosednji hiSi. je na vsak način zvedel, da je dobil nove sosede: na vsak način nas je ostro epssoTal ds ae prepriča, kakšne bale sosedje smo. Med dnevom torej remu ne bi poslal pravega tobaka, uroženega (importiraneea) iz At-itnjt. Pakeljc 25 gramov debelo rezan stane Sc, Landtaback iste vrste drobneje rezan 30 gramov, pakeljc stane 9c- Kdor teli dobiti tobak za poskuSnjo, naj sa vsak pakeljc priloži 2c. več za poStartno. V zalogi imam tudi pravi turški, bosanski, hercegovinski, macedonski, dalmatinski in ogrski tobak za cigarete. PiSitc po cenik. ANTON LOQAR, 26 E- 119th St., Now York. Pozor Rojaki 1 Novoiznajdcno garantirano mazilo n pleSaste in golobradoe, od katerega v i tednih lepi lasje* brki in brada popoi noma zrastejo l Kevmatazem ali trganj« v nogah, rokah in krilu Vam po polnoma odstranim. Potne noge kur je očesa, bradovice in oseblisa Var v S dneh popolnoma odstranim, da" j* to resnica se iamči $600. Upraiajte sr pri — Jakob Wahfie. P. O. Box 69 CLEVELAND, O« I C, —: SALOON. :— raacpolago knsmg^ndi laq k«t Ni IfiU* To«d» vodno itch xn Salp prvo, Jako dobro domač« vts* raana likerja ter prodajam k* PostnOba sobdn* Prodajan tudi in ROKOVNAČI, narodna igra, 40* ROPARSKO ŽIVLJENJE, 20* RUSKA JAPONSKA VOJSKA, 5 zveskov 75* nit m*. % Sledeči parniki odplujejo iz New York* : V HAVRE (francoska progs): 28 januarja.......... La 4 februarja.......... La T« V TRST fsvstro-amsriika proga); 6 fsbr........ Martha Washington 17 febroarja................ Alios 24 ...... Martha Washington 11 februarja......____La _ __18 febrnarja.......... La V ART WEKPEN (Rad Star Line): 27 jaaaarja............ Vaderland 3 febrnarja............ Kroonland ?? ^............ La 10 febrnarja.............. Zeeland 20 marC11.............. 17 februarja............. Samland 24 februarja.............. Finland 3 marca................ Vaderland 6 marca............... KJroonland 25 februarja............ La Savni* 4 marca................ Savnaa 11 marca............ La Bretagno HARMONIKE bodisi kakorinekoli vrste isdelsfeas iz popravljam po nainifjih cenah, a dele tr peine in zanesli i vo. V popravo za nealjivo vsakdo poSlje, ker sem le aad 16 let tukaj v tem pc*!a in sedaj v svojem lastnem domin. V popravek vza mem kranjske kakor vse dntgc hanqo sike te računam po dela kakoiino kdo zahteva bres nadalj nih upraianj. JOHN WENZEL. 1017 tL 62nd Str.. Cleveland. O. POSOR SLOVENCI IN HRVATI Podpisani priporočam vsem potu]« tam rojakom v ChicagL I1L, in okoli* > •voj dobro urejeni Do Hamburg*) (Hamburg Any Lin*) ................... Zeeland ?? jaDaarj*......— ••• ***** marca................ Samland f ,Januai3a......^readent Lisooln o feb..........Kaia. Aug. Victoria 13 febrnarja...... Graf Wnldoiaoa 20 febmaija...... President Gnai 27 februarja............. Amerika 6 marca.................. Patrieae 11 marca............. DeuteehlanO 113 marca........ President Lincoln 20 marca...... Kais. Aug. Victoria 27 marca.......... Graf W&Lderaee 13 marca. 20 27 marca................. Finland V SOUTHAMPTON (American lina): 30 januarja............ New York 6 februarja.............. St Lonis 13 februarja......... Philadelphia 20 februaija............. St. Pan! 27 februarja............ New York 6 marca................ St. Louis 13 marca.........../. Philadelphia (White Star Line): febrnarja.............. Adriatic 20 marca................ St. Paul 10 februarja............ Majestio 27 marca.............. New York 17 februarja.............. Oceania 24 febrnarja............. Teutonie V BREMEN (aeveronemiki Lloyd): 28 januarja............. Chemnitz 2 febrnarja....... Kaiser Wilh. H 4 febrnarja............... Neokar 14 januarja.......... Brandenburg 10 februarja...... Kronpr. Cecilie 18 februarja............... Zieten 23 fob...... Prinz Friedrioh Wilh. 2 marca............ Kai* Wilh. II 11 marea............... Gnedsenan 23 marca.......... Kronpr Cecalie 25 marea................... Zieten 30 marea----Kai* Wilh. der Groove 3 marca................ Adriatio 10 marca................ Majestio 17 marca................. Cceaais 24 marca................ Tentonie 31 marc*................ Adriatio Do Rotterdam* (Holland Am. lino.) 2 februarja.............. Noordaas 16 februarja............. Ryndam 2 februarja........... Stateadam 9 marca................ Noordam 23 marca................ Ryu dam 30 marca......... New Axoiterdzn GompagoiB Generale fiansaiiamipt (Francoska parobrodna družba.) MBEKDU ČHTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN LW8UAit Postni pamiki to:? 'La ProTencc" na dva vijaka........ 'La Savoie" „ „ n ........ ;La Lorraine" „ „ „ 'La Tcuraine" , w M •La Bretagns"................. La Gasgogfnc"................. ... 14,200 ton, 30,000 konjskih .......12,000 „ 25,000 ...........12,000 „ 25,00© ...........10,000 „ 12,000 ........... 8,000 „ 9,000 ........... 8,000 „ 9,000 Glavna Agencija: 19 STATEJJTREET, NEW vnRK corner Pearl Street, Chesebrough Building. faraiki adplajejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. ODolndne iz pristanišča št. 42 North River, ob Morton St., N. V. •LA SAVOIE BL jan. 100». »LA S^VOLE ft& •LA LOBBABfB M. jmm. 1MB *LA TOUBAINX 4. •LA TOUBAINS 4. fsbr. ID« La Bretagne 1L La Bretagne 1L fsbr. 190« »LA PRO VENCU 18. •LA PBOVENCB IA. faks. 1M *LA SAVOIE 25. marta 1000. fanittft > ibujs ft tijia^ M« W. Kozminski, generalni agent sa 71 Deaoorn St., Chicago^ Oft BP* Velika zaloga vina in žganja. tlAs&gi, Marija Grill I^rodaja belo vino po..............70c- gallon ^''rSci " črno vino po.............50c. " Droinik 4 galone za...................$11.00 B Brinjevec 12 steklenic xa...............$1ZOO ali 4 gal. (sodček) *a................ $16.00 Za obilno naročbo sc priporoča MARIJA QRILU S308 St. Clair Ave., IN. E., Cleveland, O. Zdravju najprimernejša pij ara je ♦^LEISV RlVO«g>«S» ktero je varjeno iz najboljšega importiranega češke^ hmla. Pnd: t *ja | naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tudi v korist 1 »vojc d^uline, svojih prijateljev in drugih. Lrelsy pivo je najbolj priljubljeno ter se dobi v vseh ooi;5ih j gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri Oeo. Tra>nikar-ju 6102 St. Ctelr N.E. j kteri Vam drage volje vse pojasni. THE ISAAC LEISY BREWING COMPANY CLEVELAND, Q. .^L.'. ____: ■ ■ ■ ------L