VESTNIK
=!umnttmtm)tmtmmm)mnmnm)imHmHmi)inum))m))t)'a
Poštni urad 9020 Celovec =	Veriagspostamt 9020 Klagenfur!	§
E	izhaja v Ceiovcu
Erscheinungsort Ktagenfurf
Posamezni izvod 3 šiiinge §	mesečna naročnina 12 šiiingov	E
E ceioietna naročnina 120 šiiingov E
P. b. b.
Timmmnnm)tmtnmmHimm)nmnmmmnmnmnmumMhr
LETNiK XXXiii.
CELOVEC, PETEK, 22. SEPTEMBER 1978
3<ET. JO()OOaj
Proti asimiiaciji -za popotno enakopravnost
Govor predsednika ZSO na srečanju bivših izseijencev
.Mavada je, da se ob vsakoietnem srečanju bivših izseijencev spomnimo strašnih dni 14. in 15. apriia 1942 ter drugih obielnic preganjanja, da se spomnimo skupnega trpijenja v taboriščih v tujini, skupnega domotožja in hrepenenja po domovini, da se ponovno zavemo, kako nam je zrasia k srcu ta naša iepa, čudežna domovina šeie v mrzii tujini." Tako je dejai predsednik Zveze siovenskih organizacij na Koroškem dr. Franci Zwitter, ko je minuio nedeijo govori) na občnem zboru Zveze siovenskih izseijencev, o katerem obširneje poročamo še na posebnem mestu.
Hkrati pa je govornik ugotovi), da te preredko, skoraj nikdar ne slišimo zahvale za vse to prestalo trpljenje, ter je naglasil: „Zato mi dovolite, da se vam in preko vas vsem izseljencem zahvalim za zvestobo, ki so jo dokazali svojemu maiemu slovenskemu narodu v najtežjem času zgodovine in s tem nadaijevati junaško tradicijo številnih generacij pred nami, ki so se dolga desetletja upirale nasilni asimiiaciji in se borile za enakopraven po-iožaj na svoji podedovani domači zemiji. Brez njihove borbe in brez vaše, dragi izseljenci, ter borbe naših partizanov in vseh na domovih ostalih in tam se prav tako pod najtežjimi okoinostmi borečih se ljudi bi danes našega ijudstva ne biio več na tej koroški zemiji. Tako pa še živi in na-daijuje borbo svojih prednikov; nada-ijevalo jo bo vsedotiej, da bo naš čiovek lahko enakopravno žive) in ustvarjal, pa tudi soodločal na zemlji, ki ji je skozi stoletja izkazoval svojo ljubezen in zvestobo."
Ob spominskih dnevih in praznovanjih se navadno spomnimo le pozitivnih, v sodobnost segajočih in v današnji čas vgrajenih elementov preteklosti, ne da bi se pri tem zavedali, da so tudi ti pozitivni elementi prešli v današnji čas ali kot sad od vsega začetka pravilno zasnovanega koncepta, ali pa šele kot posledica poprave škodljivih in zmotnih zamisli in dejanj, je dalje menil govornik. .Če pa se naj zgodovina s svojimi napakami ne ponavlja več — in to je vendar želja nas vseh — potem jo je tre-ba gledati in videti z vsemi aspekti, pozitivnimi in negativnimi. To velja za vsako dobo, to vetja tudi za dogajanje pred tridesetimi leti, ko je tudi formalna izvedba dejansko in objektivno že obstoječe diferenciacije našega ljudstva na Koroškem hudo posegla v naš narodni obstoj."
Pri tem je predsednik ZSO spomnil, da je popolno izoliranje dela naše narodne skupnosti, ki je kljub vsem udarcem branil ideje in uspehe narodnoosvobodilne borbe, ki sta ga izključili kominforma in cerkev in ki je nosil vse breme tedanje borbe popolnoma sam fer so mu zaradi neomajne zvestobe do matičnega naroda očitali pomanjkanje domovinske zvestobe, bila neposredna posledica poskusa monopo-lizacije političnega gledanja in uveljavljanja.
.Tega dejstva ne poudarjam zato, da bi zbujal morebitne emocije," je poudaril dr. Zwitter, .ampak zaradi tega, ker se tudi vsi poznejši poskusi kakršne koii oblike politične monopo-tizacije niso obnesli in so tudi v bodoče nujno obsojeni na smrt, ker je narodna pripadnost, narodna zavest nekaj tako intimnega, tako globoka človeška zadeva, da je ni mogoče meriti z golj po podpiranju ene ali dru-9e voliine strukture ali pripadnosti tej aii drugi organizaciji."
'MET! MORAMO PRED OČM! LE SKUPNE NARODNE !NTERESE
V današnjem času, ko vodimo odločilni boj za enakopravnost našega človeka, ne kaže vnašati v naše že tako vedno bolj razredčene narodne vrste razdor zaradi različnih volilno-poli-tičnih gledanj in teženj. Zato moramo ^daj, je dejal govornik, ko podobno kot pred 30 leti spet stojimo pred Volitvami, imeti pred očmi le skupne "orodne interese in ne svoje lastne
strankarske ali celo osebne težnje. Zavedajmo se, da Slovenec in pripadnik slovenske narodne skupnosti ni le tisti, ki voli bolj ali manj slovensko volilno strukturo, ampak je Slovenec tisti, ki svojo pripadnost dokazuje v vsakdanjem življenju: da govori slovensko, da svoje otroke vzgaja v zavedne člane narodne skupnosti v duhu strpnosti do naroda-soseda, da obiskuje in
Med Avstrijo in Jugosiavijo:
Odnose bremeni
nerešeno manjšinsko vprašanje
Presnjf tcJcn j c preJseJnrT
ZffZMfga zMra sMpfČinf 3FR
/agos/avijc Do^ros/av CMa/ič sprejel avstrijskega poslanika v BeograJrr Jr. /VeimMfa TieJer-rnanna. V pogovora je Mo agotovijeno, Ja se oJnosi meJ /agos/avijo in zlvstnjo Mg mno-g:k poJročjik HSpfSMO razvijajo ter Ja okstajajo Štrose možnosti [M o%?o;es?rgMs^! interes zg naJainje rgzvr;gM;e tek oJ-
MOSOV.
kfkrati pa je Mo opozorjeno, Ja rgzuo; oJnosov in soJeio-vanja meJ okema Jržavama bremen; nerešeno vprgsgnje položaja slovenske in krvaške na-roJne manjšine v Avstriji. Prš tem je Mo poaJarjeno, Ja je zg rešitev tega oJprtegg vprašanja treka poJvzeti prgMčne korake, kar ki kil taji prispevek k nresnšeevgnjM keisinškik Jokamentov.
podpira naše kulturne in gospodarske narodne ustanove, ali je vsaj strpen do našega prizadevanja za enakopravnost neglede na to ali celo kljub temu, da voli drugo stranko in je iz kakršnega koli objektivnega ali tudi osebnega vzroka njen član.
Z MONOPOUZACUO POHHČNEGA GLEDANJA N! MOGOČE GRAD!T! ENOTNOST!
.V času, ko se mora naša narodna skupnost po težkem trpljenju med nacistično dobo tudi danes še pod stalnim pritiskom s strani nemških nacionalistov in odločujoče gospode v lastni avtohtoni domovini boriti za svoj obstoj in enakopraven razvoj, se ne smemo ločiti po svetovnonazornih, še manj pa po začasnih volilno-političnih glediščih, niti se ne smemo sami preštevati — in volitve so neke vrste preštevanje, marveč moramo graditi enotno, močno fronto našega ljudstva in vseh dobromislečih iz vrst sosednega naroda," je dejal predsednik ZSO. .Taka fronta pa se ne gradi z mono-polizacijo poiitičnega gledanja in prizadevanja, marveč se taka fronta gradi z združevanjem vseh poiitičnih gledanj in struktur za skupni nacional-ni cilj — za dosego popolne enakopravnosti na domači zemlji!"
NE MOREMO PR!STAT!
NA REŠ!TEV K! NE ZAGOTAVLJA NAŠE ENAKOPRAVNOST!
To pa ne pomeni govoriti besedo podpori avstrijskih volilnih struktur, je poudaril dr. Zwitter ter ugotovil, da avstrijske stranke, ki so zastopane v parlamentu in deželnem zboru, nikakor niso takšne, da bi jim mogel zaveden Slovenec dati svoj glas brez težkih pomislekov. ,Te stranke se bodo morale domisliti nekaj bistveno novega, narodno-politično pozitivnega in konstruktivnega, če hočejo dobiti tudi slovenske glasove. Prvi pogoj je pač, da se odpovejo sporazumu treh strank, ki ni nič drugega kakor dogovor proti sleherni uresničitvi enakopravnosti naše narodne skupnosti v smislu mednarodnih obveznosti in avstrijske ustave. Nadalje morajo končno uvideti in priznati, da sedmojulijska zakonodaja ne pomeni uresničitve določil člena 7 in da jo je zato treba čim prej sistirati.
Politika do manjšin
je izpit iskrenosti sosedske poiitike
Komnu osrednja proslava ob 35-letnict o priključitvi Primorske k Jugoslaviji. Nad
V nedeljo je bi!a zgodovinskega skiepa
50.000 ijudi se je zbralo na slavju, ki mu je bil pokrovitelj predsednik Tito, udeležili pa so se ga najvišji predstavniki Slovenije tn drugih republik. Slavnostni govornik je bil predsednik izvršnega sveta SR Slovenije dr. Anton Vratuša, ki je orisal dogodke pred 35 leti ter naglasil pomen takratnega sklepa AVNOJ, prav tako pa opozoril tudi na povojni razvoj Primorske.
Obširno je predsednik Vratuša spregovoril tudi o zunanji politiki Jugoslavije in pri tem še posebej podčrtal načela, po katerih razvija politiko do sosednjih držav. Vedno smo se dosledno zavze-mali za aktivno sožitje v svetu, je dejal predsednik Vratuša, kajti naše izhodišče je, da politika sožitja ni zgolj životarjenje enega naroda ob drugem, marveč je to aktivno prijateljsko sodelovanje narodov v reševanju in uresničevanju skupnih interesov, ob polni enakopravnosti in medsebojnem spoštovanju.
.Pravi izpit iskrenosti politike dobrega sosedstva pa predstavlja politika do narodnosti," je poudaril Vratuša, „zato upravičeno pričakujemo in tudi verujemo, da bodo naši sosedje urejali zaščito naših narodnih manjšin tako, da bodo manjšine kot enakopravni dejavnik sodelovale pri urejanju teh vprašanj, ki so bistvene važnosti tako za manjšino kot za večino in za njuno harmonično sožitje, kar pa je zopet v skupnem interesu."
Glede Italije je Vratuša ugotovil, da se odnosi vse bolj obračajo v Pozijjvno smer. Pa tudi z Avstrijo se razvija sodelovanje na raznih področjih, pri čemer je omenil sporazum o skupni gradnji karavan-sk^a predora, opozoril pa tudi na interes jugoslovanskih gospodarskih, izobraževalnih, znanstvenih in kulturnih organizacij, skupnosti in ustanov, da pospešujejo sodelovanje v raznih oblikah. To je v prebivalstva z obeh strani meje; prispevalo bi k poboljšanju ziv jenjskih m drugih pogojev brez ozira na narodnostni sestav. Zato zasluzijo, kot je dejal predsednik Vratuša, podporo tudi demokratične sile v Avstriji, ki se upirajo nacionalistični in reakcionarni hajki proti odpiranju novih možnosti v tej smeri.
.Istočasno pa se bomo — je poudaril Vratuša — tudi vnaprej zoperstavljali politiki asimilacije in pritiskov na naše narodnostne manjšine in ne bomo se utrudili delovati v smeri, da bo vsakdo dosledno izvajal svoje obveznosti do vseh meddržavnih in drugih dokumentov, v katerih so opredeljene pravice naših narodnostnih manjšin onstran meja. Manjšine naj bodo samostojni subjekt sodelovanja, ne pa objekt političnega barantanja in partijskih kombinacij."
kakor so svoječasno sislirali zakon o dvojezičnih topografskih označbah in krajevnih napisih. Priznati morajo, da je trenutna manjšinska zakonodaja v resnici diskriminatorska in ne daje niti najmanjše možnosti tudi ne za postopno uveljavijanje mednarodno zajamčene enakopravnosti naše narodne skupnosti. Zato koroški Slovenci tudi po krajšem ali daljšem moratoriju ne moremo pristati na takšno rešitev in jo kakor ob njenem sprejetju po parlamentu tudi danes z enako odločnostjo popolnoma in nepreklicno odklanjamo."
Na konkretnih primerih iz posameznih občin je govornik prikazal diskriminacijski značaj sedanje ureditve, ki koroške Slovence na poznanem avtoh-
Na Tržaškem se množijo
protislovenski napadi fašističnih sil
V noči med nedeljo in ponedeljkom, torej neposredno
po osrednji proslavi 35-letnice sklepa o priključitv Primorske k Jugoslaviji, je fašistična tolpa oskrunila spomenik bazoviškim junakom. Skrunilci so s kladivom razbili imena žrtev in zažgali vence pred spomenikom. To je bil že drugi atentat na ta spomenik, kajti oskrunili so ga točno pred enim letom prav tako za zgodovinsko obletnico Primorske.
Atentat na bazoviški spomenik pa je le člen v dolgi verigi zločinske dejavnosti fašističnih in nacionalističnih sil na Tržaškem, ki so v zadnjem času zaostrile gonjo proti Slovencem in proti Jugoslaviji. Tako je bil pred nedavnim izveden napad na sedež slovenskih organizacij v Trstu, prišlo je do napadov na avtomobile jugoslovanskih turistov in do podobnih izgredov, ki vsi imajo iste korenine in iste cilje.
Pri tej dejavnosti gre namreč za to, da bi obudili protislovensko vzdušje in hkrati skalili prijateljske odnose med sosednima državama — vse to pa v trenutku, ko se je Italija odločila, da s praktičnimi ukrepi začne uresničevati osimske sporazume. V tej luči je treba videti tudi pojav in na žalost trenutno tudi uspehe tako-imenovane .liste za Trst", okoli katere so se zbrale sile, ki jim enakopravnost Slovencev v Italiji prav
tako ne gre v račun kot pa dobrososedski odnosi med Italijo in Jugoslavijo. Zato so se izrekle proti osimskim sporazumom, vendar pa ni ostalo pri demagoških geslih, marveč se je njihov .odpor" izrodil v dejanja, ki segajo vse tja do zločinskih atentatov.
Kakor prejšnje napade, tako so tudi najnovejši atentat v Bazovici najostreje obsodili ne le Slovenci, ampak tudi vsi demokratični italijanski krogi. V protestni izjavi Slovenske kulturno-gospodarske zveze v Trstu je rečeno, da je takšno podlo fašistično dejanje možno le ob podpori vseh tistih protislovenskih, protijugoslovanskih in protiosimskih krogov, ki nasprotujejo mirnemu sožitju med obema narodnostima in sodelovanju ter prijateljstvu na meji. SKGZ poudarja potrebo po solidarnosti vseh demokratičnih sil ter popolni izolaciji vseh tistih, ki zavirajo sožitje in ustvarjajo ozračje napetosti in sovraštva, da bi obnovili zloglasno preteklost.
Koroški Slovenci, ki živimo v podobnih razmerah in smo tudi sami že ponovno doživeli napade nacionalističnih zlikovcev na naše ljudi in ustanove, prav tako z ogorčenjem obsojamo zločinsko početje fašističnih krogov v Italiji ter izražamo bratom na Tržaškem našo globoko Solidarnost in vso moralno podporo v njihovem pravičnem boju!
ionem naselitvenem ozemlju z ozirom na možnosti uporabe manjšinskih pravic deli na najmanj sedem različnih kategorij. To ni demokratična uzakonitev enakopravnosti našega ljudstva, je naglasil govornik, marveč je to nedemokratična uzakonitev nacionalne in jezikovne segregacije, kakor je poznana le še v Južni Afriki in na razburkanem Bližnjem vzhodu, kjer so avtohtoni domačini prav tako na vseh področjih zapostavljeni ter odrinjeni od soodločanja in soupravljanja v javnem življenju ter izobčeni iz vladajoče družbe.
.Ali je pri nas kaj drugače? Kje najdemo našega človeka v upravi ali sodstvu ali na drugem javnem položaju? Na prstih lahko seštejemo tistih nekaj uradnikov, ki so po vojni uspeli dobiti kruh v javni službi. Vsa naša mlada intelektualna generacija pa je več ali manj pred zaprtimi vrati in ima na izbiro samo zvestobo narodu in s tem brezposelnost na eni ter na drugi strani asimilacijo, to je odpoved narodu, da lahko pričakuje vsaj podrejeno mesto. Kako drugače naj razumemo, da sedaj na hitrico na jezikovnih tečajih producirajo navidezno .dvojezične' uradnike, ko pa doslej trideset tet niso čutili te potrebe."
SAM! SMO ZREL! DOVOLJ DA ODLOČAMO O NAŠ!H VPRAŠANJ!H
Predsednik Zveze slovenskih organizacij je zavzel stališče tudi k vprašanju takoimenovanih sosvetov ter dejal, da koroški Slovenci ne potrebujemo nobene kuratele ati skrbništva, ker smo sami zreli dovolj, da si izbiramo svoje predstavništvo ter razmišljamo in sklepamo o svojih življenjskih vprašanjih. .Danes, ko se po vsem svetu prebujajoči se narodi otresajo kolonializma in skrbništva velikih narodov, ne gre sredi Evrope avtohtoni, kulturno razviti in živi narodni skupnosti postavljati za rešitev njenih samolast-nih probiemov skrbništvo v obliki sosvetov narodnih skupnosti. Zato koroški Slovenci odločno odklanjamo sodelovanje v takih sosvetih in vedno
ČDdljend 3. strani:)
Začetki uskiajene dejavnosti koroških Siovencev na turističnem področju
Gospodarski odbor Zveze siovenskih organizacij je prefekti po-nedeijek v zvezi s turistično razstavno prireditvijo ..Vesela jesen '78" v Mariboru pripravi) tiskovno konferenco. Kot na mariborskem razstavišču, je tudi na tamkajšnji tiskovni konferenci stovenski javnosti predstavi) dei turistično gostinske ponudbe na prostoru južne Koroške.
Ta nastop turističnega gospodarstva koroških Siovencev v Mariboru pomeni začetek na področju koordiniranega nastopanja in kooperativne informativne in propagandne dejavnosti ter ponudbe turističnih zmogijivosti koroških Siovencev.
Mimo prizadetih
se vprašanja ne
Tiskovne konference so se s koroške sfrani udeležili tajnik ZSO dipl. inž. Feliks Wieser, predsednik gospodarskega odbora ZSO dipl. inž. Franci Einspieler, predsednik gospodarskega odbora NSKS Lojze Gregorič, nekateri lastniki slovenskih turističnih obratov na Koroškem ter zastopnik koroške družbe gorskih žičnic.
Uvodoma je tov. Einspieler poda! številnim zastopnikom sredstev javnega obveščanja in glasil delovnih organizccij ter nekaterim predstavnikom turističnega gospodarstva Slovenije osnovne informacije o koroškem turističnem gospodarstvu in še posebej o njegovem slovenskem deležu. Omenil je, da je Koroško turistično gospodarstvo v zadnjih letih prizadel upad števila inozemskih gostov, zlasti tistih iz ZR Nemčije. Temu razvoju nasprotno je tok gostov iz Jugoslavije (zlasti v zimski turistični sezoni) naraščal, pri čemer je opozoril na dejstvo, da se porast ne izraža samo v številu nočitev, temveč predvsem v znatno večjem koriščenju gostinskih uslug. Dejal je, do v zadnjih letih slovenska gostišča na Koroškem čutijo pozitiven razvoj ravno na področju izletniškega turizma. Poudaril je, da obstajajo pogoji za nadaljnji razvoj sodelovanja in povezovanja turističnega gospodarstva slovenske manjšine na Koroškem s turističnimi tokovi iz Slovenije in Jugoslavije pri vseh oblikah izletniškega, štacionarnega in tranzitnega turizma. Prišlo je tudi do izraza, da smo Slovenci na Koroškem življenjsko zainteresirani na tem, da bi se na našem nosetitvenem področju nacionalna struktura gostov spreminjala v prid gostov iz Slovenije in Jugoslavije. V preteklem obdobju je turizem po'eg pozitivnih gospodarskih posledic za slovensko prebivalstvo imel namreč tudi negativne posledice, ker je zaradi jezikovne pripadnosti ogromne večine gostov predstavlja! tudi permanenten element germanizacije.
Udeleženci tiskovne konference iz Slovenije so izrekli svojo pripravljenost za nadaljnjo poglobitev sodelovanja z manjšino na Koroškem na področju turističnega gospodarstva. Skupno je bilo ugotovljeno, da smo kljub doseženim uspehom v preteklih letih šele na začetni stopnji organiziranega turističnega dela manjšinskega gospodarstva na Koroškem. Izraz tega stanja je tudi dejstvo, da je bilo večina naših gostincev in drugih zainteresiranih v hudi stiski glede informativnega in propagandnega materiala, posebej še slovenskega in dvojezične-
ga. Tako sta samo dve koroški občini, kjer so tudi slovenski turistični obrati, pripravili prospekte s slovenskim vložkom. Kako veliko važnost polagajo turistični delavci in gostje iz Slovenije na upoštevanje slovenskega jezika tako v informativnem gradivu kot tudi v obratih na južnem Koroškem, je prišlo do izraza tako v diskuziji med tiskovno konferenco kot pri ugledu informacijske stojnice na razstavišču, kjer je med drugim vložek, ki ni upošteval slovenskih krajevnih imen naletel na ostro kritiko.
Prizadevanja za usklajeno dejavnost Slovencev na Koroškem na področju turizma so v gospodarskem življenju naše manjšine vseka<-kor odprla novo obdobje. Poglobitev sodelovanja in uresničitev konkretnih pobud bosta lahko prispevati h gospodarski utrditvi velikega dela naše narodnostne skupnosti in prostora, ki v njem prebivamo.
Ze/o	se je po^zzg/
Ježe/n/ gjgvar Wdgner v zaJnjer?! govora po raJiK, ^jer je wed drrrgZr?! spregovori/ r^d/ o MMMjšiHs^eMi vprašanja.	majcen 5aJat a/i maj-
cen Begin (*AT sta z ameriškim preet-sed^Z^o??: Carterjem v pogovori/? pre-^o g/av prizadeti/? naroriov menja r/oseg/a sporazam o mira, ^i pa je že na prvi pog/er/ zeio majav) je Wagner Jo^aj samozavestno napoveva/, Va se v manjšinski po/itiki ne ko ozira/ na manjšino in njeno voV-stvo.
Torej namerava .Koroška še naprej „ reševati" manjšinsko vprašanje mimo in krez soVe/ovanja neposredno prZzadftZB, kakor je to Ve/a/a Vos/ej, na poV/agi sporazama trek strank, ki je priveVe/ do „rešitev", o katerik Vanes nikče — razen Va zavestno irVi neresnico/ — ne more izjav/jati, Va ki preVstav/ja/e Vejansko rešitev, kakor jo zlvstriji na/aga Vržavna po-goVka.
Da Veže/nema g/avarja očitno res ne gre za pravično rešitev tega vpra-
morejo reševati
sanja, izkaja iz njegove izjave, češ Va se manjšinski zakoni izvajajo in Va je s tem zagotov/jen okstoj naroVne skapnosti. vl/Z Veže/ni g/avar mis/i resno, kar takaj govoriš Potem ma moramo pač še enkrat neVvoamno /wped%tZ, Va sejanja areVitev nikakor ne preVstav/ja rešitve vprašanja niti izpo/nitve tozaVevnik okveznosti Avstrije, marveč nasprotno je to kričeča dZs^rZwZ7McZ/% manjšine, katero Ve/i na ce/o vrsto raz/ičnik kategorij, zožaje na minimam njeno avtoktono nase/itveno ozem/je ter na široko od-pira vrata najraz/ičnejšim ok/ikam zapostav/janja, asimi/acije in pritiskov — vse s ci/jem končne /ikviVa-cije. 5 takšno ..rešitvijo" pa se ne more sprijazniti nokena 7MroJn% skapnost, ki noče amreti, marveč koče ostati in se razvijati v posesti pravic, kakršne so ji zagotov/jene z wedtMrod?!Z??!Z Vokamenti.
7*o je Veže/nema g/avarja gotovo znano in se — kakor vse kaže — taVi zaveVa, Ja se tako krezokzirno /e ne more postaviti na V manjšino. VenVar pa je njegov poskas, omi/iti tozadevno izjavo s tem, Ja enako odk/anja tadi vsak „vp/iv" /TeZ?fMtdZe?!std, vse prej kot posrečen. Naravnost neza-s/išano je postav/janje K/TD na isto raven z manjšinskimi organizacijami in takšna ,,/ogika" samo Vokazaje, kako si njen zagovornik predstav/ja reševanje manjšinskega vprašanja. Naj nam Veže/ni g/avar vendar pokaže tisti č/en državne pogodke, v katerem so do/očene pravice nemškik H%cZo?M/Zs;ov,' naj nam pove, v kateri državi se odgovorni državni činite-/ji še sknšajo izmikati na tak način okveznostim, ki so jik spreje/i s svojim podpisom na mednarodni dokument. Avstrijsko državno pogodko je podpisa/a avstrijska v/ada in /e-ta je tndi do/žna, da jo izpo/njaje. rega ki se mora/i na pristojnik mestik zavedati že /vej, ne še/e sedaj, ko so nemški naciona/isti po zas/agi kapi-ta/antstva merodajnik avstrijskik in z/asti koroškik strank že izsi/i/i skrajno protimanjšinsko areditev in se /e še /rriprav/jajo na zadnji asodni ada-rec proti manjšini.
Ze/o ma/o jik je, ki resno verajejo v vrednost sporazama, ki sta ga Sadat in Begin menda spet enkrat doseg/a g/ede ..pomiritve" na B/ižnjem vzko-da. 7*adi izjavam deže/nega g/avarja Wagnerja g/ede sedanje „rešitve" manjšinskega vprašanja in s tem zagotovitve mirnega sožitja je težko verovati. V okek primerik pa je vzrok takega nezaupanja isti.* mimo priza-detik se vprašanja ne morejo in ne smejo reševati.
Graški sejem -
V soboto 30. septembra, se bodo odprla vrata graškega sejma, ki bo do vključno nedelje 8. oktobra cilj številnih obiskovalcev iz tu- in inozemstva. Na letošnjem graškem sejmu bo zastopanih 2.253 domačih in tujih obratov iz 40 držav. Najmočneje med tujimi državami so zastopani Zvezna republika Nemčija, Italija, Jugoslavija, Švica, Japonska, Francija itd. Prvič je letos zastopana tudi Ljudska republika Kitajska.
Graški sejem ima največjo sejemsko tradicijo, saj je najstarejši avstrijski sejem. Prvič so ga otvorili leta 1906. Od takrat se je letno predstavil z izjemo vojnih let.
Vsled dotoka inozemskih kupcev se je povečal izbor inozemskih izdelkov, kar je ponudbo bistveno obogatilo — to je prednost za domačega kupca, kateremu se tako vsekakor nudi širša možnost primerjave. Inozemska konkurenca nudi na sejmu ojačeno tekmovanje ter pomnožene ponudbe in pobude za domače gospodarstvo. To je vsekakor prednost v korist kupca in splošni poživitvi gospodarstva.
S celo vrsto aktivitet je graški sejem kot po navadi pomembna gospodarska prireditev, tako da se ne imenuje zastonj „sejem aktivnosti". Med razstavljalci naj omenimo Jugoslavijo, ki nastopa v dvorani 14 kot kolektivna razstava gospodarskih zbornic republike Slovenije in Hrvaške. Zanjo je v torek 3. oktobra tudi določen poseben sejemski tiskovni dan.
Eden prvovrstnih dogodkov graškega sejma bo vsekakor otvoritev tiskovnega centra, ki brez pretiravanja predstavlja veliko pridobitev graškega sejma in ki je hkrati tudi avstrijski unikat. Ta tiskovni center je opremljen z vsemi potrebnimi ^delovnimi napravami" kot so to telefon, pisalni stroji, teleprinter itd. Vendar je tiskovni center samo en del novo ustvarjenih komunikacijskih naprav, h katerim prištevajo tudi radijski
,,sejem sejmov"
studio, klub za goste in tehnični klub, v okviru katerih imajo obiskovalci-strokovnjaki priložnost izmenjave misli in mnenj.
Medtem ko je težišče spomladanskega graškega sejma posebno na izdelkih železja in poljedelske mehanike, se je težišče jesenske prireditve preložilo predvsem na gradbeništvo — poudarek leži predvsem pri gradbenih elementih, srednjih strojih za gradnje in v materialu za saniranje (izolacija, ometi iz umetne mase itd.). Slej ko prej bo na razstavi spet močno zastopano lesno gospodarstvo in kmetijstvo. V okviru slednjega so posvetovalne in informativne razstave, ki se tičejo „ dopusta na deželi", ..kmetice in njenih gostov", ..kmetice kot partnerice v podjetju" itd. Novost sejma so LR Kitajska s porcelanom in ročnimi izdelki, ter Združene države Amerike z devetimi podjetji, nadalje prodaja več kot sto let starih antikvitet, čebelarstvo, sadjereja itd.
Graški sejem v strokovnih krogih že dolgo imenujejo ..avstrijski sejem za srednji sloj" in to upravičeno, kajti srednji sloj se je v teku let izkazal kot glavni nosilec gospodarskega življenja in le-ta je tudi bistveno doprinesel k poslovnemu uspehu graškega sejma.
Ker je program graškega sejma tako mnogostranski — posebne in strokovne razstave so tako pregledno urejene, da bi jih lahko smatrali kot samostojne sejme — bi mu brez nadaljnjega lahko dali ime „sejem sejmov". Izjava nekega nemškega žurnalista (ZRN), da v Gradcu vidiš, kar potrebuješ; vsekakor ni pretirana.
Vstopnina na graški sejem je sorazmerno nizka, saj znaša komaj 25 šilingov. Ker velik delež obiskovalcev tvorijo Jugoslovani, imajo le-ti približno 20-odstotni popust — 25 novih dinarjev.
Tudi letos organizatorji sejma pričakujejo dober obisk in dober gospodarski promet — številni razstavljalci iz skoro celega sveta so porok za to.
PRAZNiK OBČ!NE MOZiRJE — PRAZNIK OBČINE MOZIRJE — PRAZNIK OBČINE MOZIRJE — PRAZNIK OBČINE MOZIRJE — PRAZNIK OBČINE MOZIRJ
Občinski praznih
y znamenju deio^n/b uspebof
Letošnji praznik občine Mozirje 42. septembra je bil združen s 3$. obletnico ustanovitve Standrove brigade na Ljubnem ob Savinji, ki je H. septembra 4944 uničila zadnjo močno utrjeno okupatorsko postojanko v Mozirju in s tem osvobodita celotno gornjesavinjsko dolino. Sicer pa je praznik potekal v znamenju delovnih uspehov, ki jih dosega občina pri uresničevanju srednjeročnega programa razvoja občine.
Ob prazniku je bil položen temeljni kamen za nove poslovne prostore pri Elkroju Mozirje. Mladi kolektiv Tozd Kovinarstvo Ljubno v sestavi OZD Železarna Ravne na Koroškem si prizadeva za hitrejši razvoj. Tozd Ostrešje v sestavu OZD Vegrad uspešno posluje in išče nadaljnji razvoj v sodobnejši serijski proizvodnji. Tozd Malih gospodinjskih aparatov Gorenje Nazarje načrtuje proizvodni program z novimi Izdelki. Tozd Feriti z obrati na Ljubnem in v Solčavi nenehno povečuje število zaposlenih. OZD Smreka Gornji grad povečuje proizvodnjo. Zgornjesavinjska kmetijska zadruga uresničuje zastavljene cilje; nadaljuje se preusmerjevanje kmetij in nastaja vse več strojnih skupnosti za modernejšo in mehanizirano kmetijsko proizvodnjo.
Uspehe žanje tudi dejavnost krajevnih skupnosti. V Solčavi bodo vključena skoraj vsa mejna naselja v avtomatsko telefonsko omrežje. V Izgradnji je gozdna cesfa Robanov kot—Knez, Planinsko društvo iz Celja gradi novo planinsko kočo v Logarski dolini, Planinsko društvo Luče pa je zgradilo novo kočo pod Raduho. V Lučah je bila podaljšana asfaltirana cesta, medtem ko so prebivalci Strug dobili nove telefonske zveze. Ribiči na Ljubnem so zgradili nov ribiški dom, planinci, pa bivak na Travniku, medtem ko v Gornjem gradu dokončujejo nov prizidek šole. Z gradnjo nove blagovnice pa bo Mozirje zboljšalo ponudbo raznega blaga, kar bo pomembna pridobitev tudi za prebivalce ostalih delov doline.
Vsa^ro 7efo 2nova izdela
Temeljna organizacija združenega dela Gorenje — Mali gospodinjski aparati v Nazarjah je mlad kolektiv. Z delom je pričel konec leta 1970, mlad paje tudi sicer, saj dosega povprečna starost zaposlenih le slabih 26 let. V Nazarjah je danes zaposlenih 325 delavcev, od tega kar 235 žensk. Ob začetku je bilo v tej temeljni organizaciji zaposlenih vsega le 60 delavcev, njihovo število pa je raslo vzporedno s širjenjem proizvodnega programa in prostorov. Zadnji tak dosežek so slavili ob lanskem dnevu republike, ko so pridobili sodobno skladišče za reprodukcijski material in gotove izdelke, prostore za družbeno prehrano in laboratorij, preuredili pa so tudi prostore, ki danes služijo za nemoteno delo strokovnih služb.
V proizvodnem programu najdemo aparate za predelavo tople in mrzle hrane, kot so zidne tehtnice, strojčki za mletje mesa, mikserji, kavni mlinčki, strojčki za varjenje tolije — elektronik, aparate za nego telesa, kamor sodi havba za sušenje las, ter stenske ure vseh vrst — plastične, kovinske, lesene in keramične, ki so vse opremljene z elektronskimi mehanizmi.
Predvidevajo, da bodo letos izdelali 800.000 aparatov vseh vrst. Dobra polovica izdelkov gre za izvoz, pretežno
na zahodna tržišča, delno pa tudi na vzhod in v dežele tretjega sveta.
V svojih razvojnih stremljenjih želijo vsako leto osvojiti proizvodnjo dveh novih aparatov. Ob tem se seveda tehnološko dopolnjujejo in ima?-jo začrtan dvig produktivnosti od 18 do 20 odstotkov na leto. Do leta 1980 bodo število zoposlenih dvignili na 420. Tako je bila prav temeljna organizacija Gorenje - Mali gospodinjski aparati tista, ki je ob Elkroju in iskri v minulih letih v veliki meri uspela razrešiti za gornjo Savinjsko dolino zelo pereč problem viška proste ženske delovne sile.
Temeljna organizacija v Nazarjah stalno in tesno sodeluje s strokovnimi službami matične tovarne v Velenju, sama pa je razdeljena na organizacijske enote montaža, elektromotorji, plastika, avtomatnica, stiskalnica, dodelava, tehnična kontrola in skladišče materiala, gotovih izdelkov ter polizdelkov. V okviru teh osmih organizacijskih enot so organizirane samoupravne skupine in takšen način se že obrestuje, saj je informiranje in odločanje veliko bolj učinkovito. Delavni so tudi delegati za zbor združenega dela in za samoupravne interesne skupnosti, ki se redno udeležujejo sej. Aktivne so 'tudi družbenopolitične or-
ganizacije.
Resnega dela in zagnanosti ne manjka tudi na drugih področjih. Veliko pozornosti namenjajo razreševanju stanovanjske problematike in bodo v prihodnjem letu kupili še štiri stanovanja, veliko delavcev pa si izboljšuje stanovanjske razmere s krediti, z namenskim varčevanjem in na druge načine. Brez zastoja uresničujejo tudi program izobraževanja, v zadnjem času pa zlasti stremijo za 'tem, da bi vsi tisti, ki niso uspešno končali osnovnega šolanja, opraviti manjkajoče razrede.
Pozabili pa tudi niso na rekreacijo, saj se redno udeležujejo kegljanja, dobili bodo karte za smučanje in preko zime prostor v telovadnici. Med drugim bodo prevzeli pokroviteljstvo nad občinskim sindikalnim prvenstvom v malem nogometu, oblike rekreacije in razvedrita pa bodo tudi sicer skušali popestriti in razširiti. Ob vsem tem pO tudi niso pozabili na varstvo okolja< o čemer priča urejena okolica tovarne, prav tako na varstvo pri delu in seveda na vse oblike zagotavljanje varnosti, pri oblikovanju in uresničevanju katerih so še posebej pozorni.
TOZD GORENJE
Mali gospodinjski aparati
v Nazarjah
V svobodi je zrasla
nova, lepša in bogatejša Primorska
Minuto nedeijo je biia v Komnu osrednja prodava ob 35-!etnici sktepa o priključitvi Primorske k Sioveniji in Jugosiaviji. Ob tej pri-iožnosti so se spominjati junaških iet narodnoosvobodiine borbe ter zgodovinskih dogodkov pred 3$ ieti; obujanje spominov iz pretekiosti pa je biio povezano tudi s pregiedom uspehov, ki so jih Primorci skupaj z drugimi v ožji in širši domovini dosegii v zadnjih 31 ietih, kotikor jih je potekio od tedaj, ko so biii primorski kraji tudi dejansko vkijučeni v novo Jugosiavijo.
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA V CELOVCU
vabi na
koncert

ob 70-ietnici svojega obstoja in ob avstrijskem državnem prazniku v nedeijo 22. oktobra 1978 ob 14. uri v Kongresni hiši v Beijcku.
Pokroviteij beijaški župan inž. Jakob Morti.
Sodeiovaii bodo:
mešani in moški zbor SPD „B)LKA" iz Biičovsa
ansambei ..DRAVA" iz Boroveij
moški zbor SPD ..Edinost" iz Škofič
mešani zbor SPD ..GORJANC)" iz Kotmare vasi
moški zbor in tamburaški orkester SPD „JEPA BAŠKO JEZERO "
iz Loč
„PLAJBERŠK) KVARTET' iz Siovenjega Piajberka
mešani zbor SPD ..RADiŠE" iz Radiš
mešani pevski zbor „ROŽ" iz Št. Jakoba v Rožu
moški zbor SPD „SVOBODA" iz Loge vasi
tamburaški orkester SPD ..ZVEZDA" iz Hodiš
fotkiorna skupina in mešani zbor SPD „ZARJA' iz Že!. Kapie
Odbor
Vstopnice so v predprodaji pri krajevnih prosvetnih društvih, v knjigarni „NAŠA KNJiGA" v Ceiovcu in v pisarni SLOVENSKE PROSVETNE ZVEZE.
Papež Janez Pavet i.
se je zavzei tudi za manjšine
Kot ostati primorski kraji, so biti tudi kraji, ki sodijo sedaj k občinama Ajdovščina in Nova Gorica, po vojni izropani, zaostati, brez industrije, ki naj bi pomagala k razvoju. Toda namesto vsega tega je bilo v primorskih ljudeh mnogo silne želje in kraške trme, ko so sklenili: .Zgradili bomo novo, lepšo in bogatejšo Primorsko."
Ta sklep je še posebej veljal za Novo Gorico. Na tisoče mladincev in drugih je prišlo iz raznih krajev Jugoslavije in po zaslugi njihove pridnosti je zrasla Nova Gorica, najmlajše slovensko mesto, ki zelo nazorno simbolizira izgradnjo ce-totne Primorske. V sedanji novogo-
riški občini v času priključitve ni bilo industrije. Toda zrasla so nova, moderna podjetja, ki zaposlujejo danes 25.000 od skupno 55.000 prebivalcev novogoriške občine. Velike tovarne, ki nimajo le lokalnega pomena, kot so Anhovski Salonit, Meblo, Gostot, Vozila, SGP Gorica, Primorje Gorica in druga podjetja, so povsem odpravile pomanjkanje delovnih mest.
Tudi v Ajdovščini so po vojni začeli graditi vse od začetka in tudi v tej občini so kljub mnogim težavam uspeli. Dosegli so veliko novega, postavili so si trdne temelje nadaljnjega, še hitrejšega napredka. V občini živi sedaj okrog 22.000
prebivalcev, od katerih jih je 7.000 zaposlenih. Nosilec razvoja je industrija, ogromen napredek pa so dosegli tudi v kmetijstvu.
Gospodarstvo v občini Tolmin je začelo ravno doživljati nov polet, ko je katastrofalen potres pred leti prekrižal načrte. Vendar pa sedaj že spet vsako posamezno podjetje načrtuje večje zmogljivosti, kar bo zajezilo prekomerno odseljevanje ljudi iz teh krajev. Pomembna pa je tudi skrb, ki jo občinska skupnost posveča razvoju kmetijstva.
V občini Idrija je bil gospodarski razvoj skoraj petsto let tesno povezan z rudnikom živega srebra, ki pa je pred leti moral ukiniti proizvodnjo. Njegovo vlogo so prevzela druga podjetja, ki so se začela razvijati še v .zlati dobi" rudnika in bi morali po gospodarskih predvidevanjih do leta 1980 ustvariti približno 80 % družbenega proizvoda gospodarstva idrijske občine.
Postojnska občina je v času po osvoboditvi doživela nesluten razvoj. Iz ene najbolj zaostalih občin, v katerih je prevlodovalo kmečko prebivalstvo, se je razvila v skupnost, ki se uvršča danes nekje na polovico razvitosti slovenskih občin.
Iz kmečke in nerazvite občine se je v relativno občino razvila tudi Ilirska Bistrica, ki ima danes okoli 15.000 prebivalcev. Delež kmečkega prebivalstva je po vojni znašal še 70%, danes ga je le še 18%, število zaposlenih pa se je povečalo od 600 na več kot 5.000.
Obalno območje, ki obsega občine Piran, Koper in Izola ter je bilo pred drugo svetovno vojno izključno agrarno, je danes eno najbolj razvitih območij v Jugoslaviji in se lahko povsem kosa tudi z evropskimi ekonomskimi povprečji. Najbolj razvit je promet, sledijo pa mu industrija, trgovina, gradbeništvo, gostinstvo in turizem. Pa tudi občino Sežana pravzaprav nič ne zaostaja za obalnim območjem. Na slovenski obali je zdaj 13.330 turističnih ležišč, v katerih so lani zabeležili 1,833.000 prenočitev, največ tujcev.
Že teh nekaj bežnih podatkov dovolj prepričljivo kaže, da Primorci uspešno uresničujejo svoj sklep o izgradnji nove, lepše in bogatejše Primorske. To pa je tudi najlepša zavest ob njihovem jubileju.
Kaže, da je novi papež Janez Pavel I. izredno občutljiv za vprašanja človekovih pravic. To izhaja iz njegovega prvega govora, ki ga je imel po izvolitvi pred državniki in diplomatskimi predstavniki iz vseh delov sveta in ker je zelo jasno postavil svoje zahteve tudi glede pravic manjšin.
To njegovo izjavo posebej komentira tudi ^Družina", osrednji verski list v Sloveniji. V članku z naslovom .Beseda tudi za manjšine" je tozadevno med drugim rečeno:
Smeh Janeza Pavla I., o katerem govori že ves svet, ni nekaj narejenega, ni posnemanje ameriškega predsednika Carterja, kakor bi radi vedeli nekateri komentatorji, temveč izraz njegovega vedrega pogleda v prihodnost. To je papež izrazil v sklepni besedi diplomatom, med katerimi so bili kralji, več predsednikov držav in predsednikov vlad: .Prepričani smo, da boste še nadalje sprejemali pobude apostolskega sedeža. Ta ne bo delal drugega, kakor da bo služil svetovni človeški družini. Klical bo v spomin zahteve zdravega družbenega življenja, branil bo pra-
vice in dostojanstvo vseh ljudi, posebej še nemočnih in MANJŠIN."
Slovenci in vsi drugi jugoslovanski narodi se zadnje papeževe besede lahko samo veselimo. Pred poslušalci, med katerimi so bili tudi avstrijski državni predsednik Kirch-schlager, italijanski ministrski predsednik Andreotti in, če smo prav poučeni, tudi bolgarski vladni zastopniki, se je papež posebej zavzel za manjšine. Kot vrhovni pastir Cerkve se bo potegoval za uboge in slabotne. Ko med njimi posebej omenja manjšine, je samo dosleden samemu sebi. Tudi manjšine so nasproti večinskemu narodu slabotne; nenehno so izpostavljene nevarnosti, da izgube svojo istovetnost in utonejo v morju močnejšega soseda. Zato jih je treba braniti, potegovati se za njihove pravice, buditi zanje zanimanje pri večinskem narodu in v svetovni javnosti.
4. september 1978 je gotovo vesel dan za Slovence na Tržaškem, Goriškem, Benečiji, v Kanalski dolini, za Slovence in Hrvate v Avstriji, za Makedonce v Bolgariji, vesel dan za vse manjšine po svetu.
Življenjski jubilej
pisatelja Miška Kranjca
M:'!M Aranjec, McjpoTHern^nejš: živeč: slovenski pisatc/j, je Mnec MMMK/egg tedna oMcjc! sedemdesetletnico. Za ta jaMej so Me razne slavnosti, na Mteril? so govornici orisali življenje in delo tega znamenitega ametniM slovenske besede.
Osrednja prireditev je Ma v soboto v pisateljevi zidanici v Tendav-s&lF gorica!?, ^i je Ma obnovljena ter bot taba prizorišče praznovanja bar dveb jabdejevt 7C-!ffMrce pisatelja Afisba Kranjca ter 40-letnice astano-vitve bomiteja KPS za Prebmarje, bi je bil leta 793# astanovljen prav v pisateljevi zidanici. Na sobotni svečanosti je govoril sebretar predsedstva CK ZKS Franc Šetinc. Slavnostna abademija ob življenjsbem jabileja pisatelja Afišba Kranjca je bila tadi v Lendavi, bjer je o življenja in dela jabilanta govoril dr. Franc Zadravec, literarni zgodovinar na Ijabljansbi aniverzi in eden izmed najboljših poznavalcev Kranjčevega astvarjanja. Danes dopoldne pa bodo v pobrajinsbi in štadijsbi bnjižnici v Afarsbi Soboti odprli razstavo pod naslovom .Življenje in delo pisatelja, amet-niba in revolacionarja Afišba Kranjca.".
Življenjsbi jabiiej pisatelja AKšba Kranjca pa je bil oz:ro??M bo zaznamovan še posebej tadi na tistem področja, bjer se aveljavija jabilantova dejavnost — v bnjigi. Tabo je Državna založba Slovenije dva dni pred Kranjčevo sedemdesetletnico izdala bnjigo z naslovom .Oče in sin", v bateri so objavljena vsa štiri Kranjčeva dela, v baterib nastopa bot osrednja Jigara Matija Ferden, torej novele ./ažni vetrovi" (iz leta 7933j, .Ženitev Matije Ferdena" (T940) in .Matija Ferden na pibniba" (7972) ter drama .Fot do zločina" (794#). Direbtor založbe /van Fratbo je ob izida bnjige dejal, da je Mišbo Kranjec veliban slovensbe bnjiževnosti, bi je astvarii doslej najobsežnejši opas,- ta opas je Jresba, bi se razteza čez pol stoletja razgibane sodobnosti.
Pisatelja Mišba Kranjca ob življenjsbem jabileja isbreno čestitamo tadi borošbi Slovenci, bi prav tabo občadajemo veličino njegove ametnišbe besede/
PRAZNiK OBČ!NE MOZtRJE — PRAZNIK OBČINE MOZIRJE — PRAZNIK OBČINE MOZIRJE — PRAZNIK OBČINE MOZIRJE — PRAZNIK OBČINE MOZIRJ
Kovinarsko na Ljubnem
Začetki Kovinarstva Ljubno, ki je od letošnjega leta naprej temeljna organizacija združenega deta Železarne Ravne na Koroškem, segajo v zadnje mesece leta 1972 oz. v prve mesece leta 1973. Na začetku je bila proizvodnja, razumljivo zaradi pomanjkanja strokovno Usposobljenih delavcev, bolj enostavna; ob njej pa so se delavci usposabljali tn pridobivali izkušnje ter potrebno znanje, da bi lahko začeli z osvajanjem Zahtevnejših programov. Zaposleni so tudi spoznali, da ni pomembno samo dobro delo, pač pa v enaki meri tudi kakovost izdelkov ter spoštovanje dogovorjenih dobavnih rokov.
V letošnjem letu se na Ljubnem ob Savinji lahko pohvalijo, da Kovinarstvo začenja z industrijsko proizvodnjo. Ta je usmerjena na dve področji, in sicer gre za proizvodnjo ozobljenih vencev za potrebe avtomobilske in traktorske industrije ter za proizvodnjo zvar-jencev.
Razvojna usmeritev, ki so jo sprejeli, Je pogojila tudi odločitev za investicijo, ki se je loteva Kovinarstvo Ljubno. Letos so začeli graditi novo 2.500 m^ veliko proizvodno dvorano, ki jo želijo opremiti s potrebnimi stroji in drugo Jehnološko opremo, dozidali pa bodo Istočasno tudi upravno sanitarni del. ^elja delavcev je, da bi objekt še letos ^ogradili do tretje faze, prihodnje leto °l gradbena dela dokončali ter modernizirali proizvodnjo grobe faze obdelave Robatih vencev, v letu 1980 pa končali načrtovana dela pri finalizaciji ozoblje-
nih vencev. Povečanje proizvodnje zvar-jencev pa bo omogočila modernizacija naprav za proizvodnjo in mehansko obdelavo zvarjencev, da bi tako lahko zadostili vsem potrebam po zvarjencih do leta 1985.
Kovinarstvo Ljubno zaposluje danes 125 delavcev, do leta 1980 pa bodo njihovo število povečali na 185. Sicer pa naj bi Kovinarstvo Ljubno obseg proizvodnje povečalo v taki meri, da bi v končni fazi zaposlovali okrog 250 do 300 delavcev.
Načrti, ki se jih loteva Kovinarstvo Ljubno, so nadvse zahtevni. Pred tremi leti so se odločili za investicijo v višini 10 milijonov dinarjev, sedanja naložba pa je skoraj desetkrat večja. Zagotavljajo, da je največje jamstvo za uresničitev investicijskih načrtov jasno opredeljena razvojna usmeritev, seveda ob vključitvi v Železarno Ravne na Koroškem, ter mladost kolektiva. Povprečna starost zaposlenih je 26 let, vsi pa imajo veliko željo, da bi se izkazali. V zadnjih letih so že nekajkrat pokazali, kaj zmorejo. Zdaj, ko so določili in opredelili razvojne cilje, bodo hotenja gotovo laže uresničljiva, čeprav se zavedajo, da bodo morali sami storiti največ za to, da bodo leta 1980 lahko ugotovili, da so investicijski in razvojni programi zadnjih let uresničeni.
so
razumljivo velike, zato tudi ni slučaj, da imajo to leto, ko zaposlujejo 125 delavcev, kar 45 vajencev. Odločeni so,
Ob ostalem večanju števila zaposlenih potrebe po kvalificirani delovni sili
da bodo tudi v prihodnje nadaljevali s tako prakso, saj, ugotavljajo, da je to najboljši oziroma najzanesljivejši način, da zagotovijo potrebne delavce. Za mlade, ki končajo osnovno šolanje, daje Kovinarstvo Ljubno resnično številne možnosti za zaposlitev, saj potrebujejo tako strojne tehnike kot kvalificirane delavce strojne stroke (kar 6 do 7 vrst). Tako bodo mladi z Ljubnega, iz Luč in Solčave kot doslej tudi v bodoče lahko našli in uresničevali svoja delovna hotenja v ljubenskem Kovinarstvu.
Pri tem ne gre prezreti, da si Kovinarstvo Ljubno prizadeva, da bi — kolikor je najhitreje možno — reševal tudi probleme družbenega standarda zaposlenih. Da bi pospešili stanovanjsko gradnjo, so se letos odločili za desetodstotni stanovanjski prispevek iz osebnih dohodkov, to je za 2 odstotka več, kot ta prispevek sicer znaša v občini Mozirje.
Končni cilj razvoja, ki so ga zdaj začrtali v Kovinarstvu Ljubno, temeljni organizaciji združenega dela Železarne Ravne na Koroškem, je, da bi krili vse jugoslovanske potrebe po ozobljenih vencih ter vse potrebe jugoslovanskih kupcev zvarjencev do leta 1985. Odločenost, s katero se lotevajo izpolnjevanja nalog, pa je jamstvo, da bodo načrti tudi izpolnjeni.
SLOVENSKE ŽELEZARNE
Žetezarna Ravne
RAVNE NA KOROŠKEM
TOZD KOVINARSTO LJUBNO OB SAVINJI
ELKRO/
proizfodn/a modne Kon/eKci/e Možine
Začetki poslovanja te delovne organizacije segajo v teto 1947, ko je bilo ustanovljeno Krojaštvo in šiviljstvo Mozirje in je zaposlovalo 3 delavce. Leta 1959 se je preimenovalo v obrtno podjetje Elkroj Mozirje. Takrat je bilo zaposlenih 9 ljudi. Leta 1967 je bilo zaposlenih že 68 delavcev, danes pa šteje ta delovni kolektiv že 400 delavcev. Leta 1972 se je ta delovna organizacija preselila iz Mozirja v Nazarje v sodobne proizvodne prostore. Specializirala se je za proizvodnjo vseh vrst hlač in dosegla ob kvalitetnem delu visoko stopnjo produktivnosti. Svoje izdelke prodaja po vsej Jugoslaviji, veliko po jih izvaža tudi v Zahodno Nemčijo.
Letošnji praznik občine Mozirje je bil za ta delovni kolektiv nova prelomnica. Postavljen je bil temeljni kamen za nove proizvodne prostore v predračunski vrednosti 26,000.000 din, s čimer se bodo zboljšali pogoji za delo in nadaljnji razvoj tega kolektiva.
ELKROJ
proizvodnja modne konfekcije MOZIRJE p. o.
1
-S^morasfnv^rj so na vc?usj7i ? u<± <S7o ven ce iz ma fičn e -Sio veni/e
Nedavne prireditve Siovenske prosvetne zveze ..Samorastniki" v Spodnjih Vinarah pri Št. Primožu, se je na razpis .Nedeijskega dnevnika" udeieiiia tudi skupina prijateijev koroških Sioveneev iz Siovenije. Eden ie-teh nam je posiai dopis, katerega vsebina je, kakor je zapisa) ..skromna oddotžitev prireditetjem in igraicem, iz matične Siovenije". Prispevek v ceioti objavijamo.
Na razpis .Nedeljskega" je 26. avg. 1978 viatarjev avtobus odpeljal okoli 50 Slovencev, prijateljev koroških Slovencev, iz Ljub-tjane, preko Velenja, Kotelj, Pliberka, Dobrle vasi, mimo Klopinjskega jezera, skozi Žitaro vas v Spodnje Vinare pri St. Primožu, na uprizoritev Prežihovih Samorastnikov.
Začudilo nas je, ko je takoj ob prihodu avtobusa v Sp. Vinare pristopil avstrijski orožnik, (nedaleč od avtobusa je stal še drugi) in nas ni izpustil iz oči, dokler se nismo po prireditvi odpeljali. Saj k nam v Slovenijo in Jugoslavijo prihaja vsak dan nešteto avstrijskih avtobusov, toda nobenega ne sprejmejo najprej miličniki.
Prireditveni prostor, ki je bil od-
Hanzi Kežar -
/utr; ko okkaja/ eden najaktivnejših? slovenskih? korošk:k ka/tarnlh? delavcev Nanzej Kežar Jz Nore pr; St. Vida v Podjanl petdesetletnico svojega življenja. Čeprav n; oklskova/ vi-
sokih? šol za g/asko a/l se kakorkoli specialno strokovno šo/a/, saj je po poklica okrt?:lk In k?net, ga je kogl-nja Naza bogato okdarl/a z a?net-nostjo glaske, kateri je zapisan že vrsto desetletij — v začetka kot pevec-sollst pozneje pa kot izvrsten zborovodja In centralni zborovodja Slovenske prosvetne zveze.
V okvira domačega SPD ^Danica" vod; Nanzl Kežar že mnogo let mešan; pevski zbor In Instramentaln! vokalni ansamkel .Korotan", katerih? sloves sega daleč preko koroških? me-ja — v Jagoslavljo, Nemčijo, Švico, /talijo In ne nazadnje v Kanado, ZJražene države /tmeribe In celo na sedež Organizacije zdraženib naro-
daljen kakih 10 minut od parkirišča je bil v čudovitem okolju, na travniku, obdanem z gozdom in je v temnem večeru skoraj grozljivo deloval na obiskovalce prireditve.
V uvodnem govoru je dr. Franci Zwitter opozoril na vse gospodarske (tovarna Reberca), družbene in predvsem narodnostne težave, katerim so iz dneva v dan priča koroški Slovenci. Današnje zavedne Slovence na Koroškem je primerjal s Samorastniki, ki se morajo še danes boriti za obstanek na svoji - domači zemlji.
Zgodba Hudobivške Mete, Kar-ničnikovega Ožbeja in njunih nezakonskih otrok nas je pritegnila z vso silo in močno pretresla. Okoli 40 mladih igralcev je v uprizoritev
petdesetletnik
dov, kjer je ;?!stra?HeHtab;; vohaj??; awsa??;bcj .Korotan" lani na svoj; tar-nejl onstran velike jaže se posebno navdaš;'/. Ob vseb teb kvalitetah? se ne čad;?no, da je k!/ d;?*;gent F/anz; Kežar nagrajen z Drakosn jakovim priznanjem, s Prešernovo p/abeto ob-člne Kranj ter da je nos/te/j z/ate Ca/jasove značbe. Vsa ta pr/znanja, ki j;'b je preje/ za posebne zas/age na pevskem področja so prepričljiv Jo-baz trdega de/a In Izrednega Idealizma, b; ga je In b; ga vlaga v do-brob/t naše narodne sbapnost; na Ko-rošbe?n. TVada/jnj; veliki pr/speveb b popalarlzacljl s/ovensbe pesmi na Koroškem je vsebabor taJl samostojna plošča Kežarjev/b pevcev oz/roma SPD .Danica" .Tam dov za Dravo". Gotovo ne pret/ravamo, če agotovl-mo, da je č/anzl Kežar na področja s/ovensbega borošbega zborovsbega petja naprav;/ kometnl vzpon pr; ba-terem /grata njegov mešan; zbor In Instramentalnl-vokalnl ansambe/ ..Korotan" še posebno pomembno v/ogo. Ne nazadnje naj še omen/mo, da nas jabZ/ant vod; tad; sosednji zbor SPD .Vinko Po/janec" Iz Sko-c;jana In ob posebn/b priložnostih? zdražen; pevski zbor SPZ.
Po je samo nebaj mejn;'bov Iz zgodovine s/ovensbega borošbega zborovsbega petja, pr; baterem Igra pomembno v/ogo Nanz; Kežar. S svoj/m; petdeset/m; leti, b; jih? bo jatr; ;zpo/n;7, je pravzaprav č/oveb, v najlepših? letih? /n zato smo prepričani da bo naš jabZ/ant tad; v pr/bodnje prav tabo astvarja/en bot je b;/ do sedaj.
K njegovema prazn/ba ma Zsbreno čest/tamo z že/jo, da b; b;/ zdrav In srečen In da b; tad; v bodoče z nezmanjšano energ/jo op/aja/ ba/tarno dejavnost naše narodne sbapnost; na Korošbem.
vneslo svoja čustva v stisko Hudobivške Mete ter objestnost in grobost njenih gospodarjev. Tako doživeto so lahko zaigrali le zato, ker so črpali silo in vire iz vsakodnevnih dogajanj koroških Slovencev. Po vsakem prizoru — bilo jih je 16, smo jim krepko zaploskali. Uprizoritvi so dale posebno globino: noč, otožne melodije in žarometne osvetlitve prizorov, povezovalne projekcije na platnu in predvsem mehka, otožna govorica igralcev. Kot viharnik, ki kljubuje vsemu, pa je s svojo neupogljivo voljo do življenja, žila-vostjo in odporu proti vsemu slabemu, upodobila Hud. Meta (Ban Sonja).
Ko smo se okoli 22. ure vračali z avtobusom s Spod. Vinarij in smo pri Št. Primožu spet videli gručo orožnikov, nas je nekatere prevzelo globoko razmišljanje. Ali je mogoče, da danes v srcu Evrope v .kulturni" Avstriji, Slovencem ne priznajo in dajo njihovih elementarnih človekovih pravic. Saj so vendar na tej zemlji bili Slovenci pred nemško-govorečimi prebivalci. Poliglotov .Reisefuhrer" za Koroško, izdan v Munchenu v avg. 1976, piše na strani 4 in 6 naslednje: ,v času preseljevinja narodov so naselili te kraje Sloveni in Avari. Mnoga stoletja za tem (hindurch), so bili deli Koroške naseljeni po slovenskem prebivalstvu. Mnoga imena krajev in dežele še danes jasno dokazujejo razprostranjenost Slovencev po Koroški. Okoli 1660 je kralj Samo ustanovil tu Slovensko državo (S!awenreich)".
Uprizoritev Samorastnikov nam bo še dolgo ostala v globokem spominu, pravtako pa tudi življenje današnjih koroških Samorastnikov in se bomo na podobne prireditve ponovno radi vračali.
Za ;z/ftM;'bc Nc;/f/;sbfga France žn;č/ar
Stovensko prosvetno društvo .Borovije" vabi na
PEVSKi KONCERT
ki bo v nedeijo 24. septembra ob 14.30 uri pri Cingeicu na Trati.
Sodeiujejo:
Logaški oktet iz Logatca Pepca in Danica Čertov moški pevski zbor SPD ..Edinost" iz Škofič ansambei Drava
Pr/srčno vab/je?;;'/
Umr! je Erich Suchanek
Prešn)) petek je po daijši težki botezni v 64. ietu starosti umri v Beijaku bivši namestnik koroškega dežeinega giavarja Erich Suchanek. Z njegovo smrtjo je sociaiistična stranka zgubita enega svojih najpomembnejših zastopnikov. Pokojni je imei v sociaiistični stranki in v avstrijski sindikaini organizaciji ceio vrsto pomembnih funkcij. Med drugim je bii tudi zvezni in dežeini svetnik, v sindikaini organizaciji pa doiga ieta predsednik dežeine ek-sekutive Koroške.
Erich Suchanek je bii po rodu kmečkega stanu, vendar je ieta 1936 šei k žeieznici in postai prometnik. V drugi repubiiki je bii Erich Suchanek, kakor smo že omeniti, aktiven v stranki in sindikaini organizacij). Po operaciji ieta 1973 je morai stopiti v pokoj. Kijub bo-iezni je imei tesne kontakte s svojimi tovariši.
Pogreba Ericha Suchaneka na beijaškem pokopaiišču v torek po-poidne so se udeiežii) najvišji zastopniki javnega in kuiturnega živ-ijenja.
Izšla prva številka Mladega roda za šolsko leto 1978-79
5 pričetkom novega šolskega /eta 797#-79 je Izšla taJl prva številka Mladega roda, b; je bo; oklčajno dvojna — za r??Mfca septemker ;?; obto-bcr. Ker ;e za ta </ua ?MMfca z?;ač;7?;o, </a sc pr;č?;c šo/a /?? nou /et?;; čas ;eser:, zato ;e ta^; te?wa Jve??;a ??;o??;e?;to?f;a posrečen do/oče?: p?*osto?' oz. vsebina.
Kot z?;a?;o, A//aJ; ro7 že /eta ;'zba;a z ba?*v?;;m ov;tbo??;. (OJ Jose-Ja??;e ?;as/ov?;e stra?;;, ;e b;7 seJa; ?:a?'e)e?: razvete/;;v ?;apreJeb, Ja so v ba?*vab t;sba?;e vse št;r; st?*a?;;' ov/tba). ZaJn)e čase bras;;o prvo stran barvne risbe šo/ar;ev. Pobrat ;e nas/ovno stran narlsa/a 5on;a Merte/ Iz Kožeba In preJst4v/;a Jve šo/arbl prej šo/sbo tab/o. Pa JI to števl/bo ;e bot po navaJI ;7astrlra/a /e/ba Ke;cb?na?; zvesta soJe/avba M/aJega roja.
V /etošn)! prvi števl/bl smo z vese/;em agotovl/l, Ja )e mej soJe/avcI taJl tobrat zastopano /epo števl/o Jomačlb avtorjev, preJvsem ačlte/;ev In pa šo/arjev. Fo/eg /e-teb so preJstav/jen; taJl s/ovensbl m/aJInsbl bn;l-ževnlb; In avs;rl;sbl plsate/j Ne/mat Scbarj z oJ/ombom Iz njegove bnjtge „Das Naas za Jen Jrel Powen", b; ga je preveJe/ v s/ovenščlno Poml O#'"'
Vsebina m/aJega roJa pa ni zanimiva samo za šo/sbo m/aJlno, temveč taJl za oJras/e In to prav zaraJl tega, ber najJeš v tem /Ista poačne In zanimive prlspevbe tabo Iz poJročja zgojovlne, zem/jeplsa, športa, /Itera-tare ItJ., torej Iz poJročIj, b; so Interesantni za vsabogar.
Nova števl/ba AJ/aJega roja je po/na pestrega branja, tabo Ja bojo m/aJI In pa taJl oJras/l raj;' sega/; po njej.
Dvojna števl/ba M/aJega roja stane 70 šilingov. Af/aJ; roj /abbo naročite na nas/ov; „ N/a JI roJ" Fostjacb 47, 9027 K/agen jart-Ce/ovec.
SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO .TRTA V ZiTARi VASi vabi na
proslavo 70-letniee obstoja
v nedeijo 24. septembra 1978 ob 14. uri pri Rutarju v Žitari vasi. S o d e i u j e j o :
mešani pevski zbor SPD .DANiCA", vodi Hanzi Kežar mešani pevski zbor SPD .ZARJA", vodi Joško Wruiich moški pevski zbor MOV Sittersdorf/Žitara vas, vodi Stanko Topar moški pevski zbor SPD .ViNKO POLJANEC", vodi Hanzi Kežar moški pevski zbor SPD .TRTA", vodi Jozej Starc Pihaini orkester rudnika Mežica
Po prireditvi prosta zabava s piesom; za pies bo igrai ansambei
.MEŽišKi RUDARJi*
Ljubiteiji siovenske pesmi in kuiture prisrčno vabijeni! OJbor
Izlet na Petzeck
Iz meglenega in nič obetajočega jutra se je napravil lep sončen dan. V Št. Jakobu na trgu smo se zbrali kranjski in koroški planinci in ko je pridrvel še predsednik smo odrinili (se odpeljali z osebnimi avtomobili) proti našemu cilju Petzecku (3281 m) v Schobrovi skupini.
Pot nas je vodila po Ziljski dolini čez gorski prelaz Gailtaler Sattel v zgornjo dravsko dolino. Ko smo se peljali proti Lienzu, nas je na levi strani spremljal mogočni masiv Hoch-stadla v Lienških Dolomitih, na katerega smo se povzpeli en teden poprej. Tik pretd Lienzom v Dolsachu smo zavili na desno proti sedlu Isels-berg in od glavne ceste zavili na levo v eno najdaljših dolin Schobrove skupine — dolino Debanttal. Pri dolinski postaji tovorne žičnice, ki vodi
Seminar zamejskih vzgojiteijev v Veienju
OJ 37. gfgKstg Jo 2. septembra so se trždšbl, gorlšbi I?; ce/ot?šb; vzgojitelj; Jljcšblb Jomov zbral! ?M 7. sem;7M?*jK za zamejsbe vzgojitelje.
Na vsabem semmarja se vzgojitelji sez?;a?;jamo z ?;ov!m! metoJam; Je/a z m/aJmo. Obrav?;ava7;e peJagošbe m pslbo/ošbe teme, b; so ?;am jlb po-sreJova/l vlsobo bva/ljlclra?;l pro/e-sorjl z bogatimi ;'zbaš?;jaml v teoriji I?; prabsl, smo v sbapmsblb razpravah preverja/l ;'?: primerja/; z rtašlml razmerami I?; Izbaš?:jaml.
Prvi Ja?; ?;am je preJava/ Joe. Jr. Vmbo 5ba/ar o mož?;ostlb motivacije Mce?;cev za abtlv?;o vb/jačeva?:je v vzgoj?;olzobraževa/?:l proces. Nas/eJ-?;jl Ja?; je ravr;ate/j Koprsbega Jo-ma proj. y4??to?; 5bob ?;abaza/ pvo-b/eme, bi se porajajo pri Je/a z m/a-JI?;o z mot??jaml veJe?;ja ;'?; oseb?;o-;tl. PeJagošbl svetovalec zavoja za šolstvo mag. /ože Frčeb pa ?:as je sez?:a?;;7 s teb?;;'bo mtervjaja I?; prl-b/:'ževa?;jem mlajema č/oveba.
Naši prlspevbl, b; so orlsa/l preJvsem spcc!jtč?;o prob/ematlbo zamej-sblb Jljašblb Jomov, pa so mjorml-ra/l preJavate/je o težav?;em, Jošt; brat samema sebi prepašče?;em ;'?; ma/o ce?;je?;em Je/a v r:eagoJr;!b obo/lščma/?.
Zavoj za šolstvo se je prebo stro-bov?;ega svetova/ca Fra?;ja K/ojč?:lba sbrb?;o traJI/ ?ze /e za ?;aše strobov?;o !zpopo/?:jevar;je, temveč ?;am ??aJ;7 taJl mož?;ost, spoz?;at; Jražbe?;o-go-spoJarsbl položaj braja, v baterem je poteba/ semlrtar. Tov. Oso/m'b Nar-ja?;, repab/lšb; sebretar za meJ?:aroJ-?;o soJe/ova?;je, ?;am je prlbaza/ za-r?a?;j!	:'?:	??otra?;jl po/ltlč?;l astroj
SFK /agos/avlje. 5aml smo Ime/l mož?:ost, Ja smo se ?:a Ilca mesta prepriča/; o gospoJarsbem razmaha ??ovega :'?; IJI/lčrzega mesta Ve/e?;je. Og/eJa/l smo sl KaJarsb; šo/sb; ce?;-ter — v baterem smo bi/! gostje —, ?;ovl Jljašb! Jom za 700 goje?:cev, tovar??o gospoJmjsblh IzJe/bov Go-^^^šN^IraJmbhN. PovN^^ pa so ?;as spreje/l preJstav?;lbl Jraž-be?;;'h I?; gospoJarsblh orga?;;'zac;j. Ob tej pr;7ož?;ostl smo se v razgovo-
preko sedla Unterseescharte (2533 m) do planinskega doma Wagenitzensee-haus (2508 m). Vsi trdi od vožnje smo zlezli iz avtomobilov in naložili nahrbtnike v vagonček žičnice, ki jih zapelje do koče. Po strmi poti smo se vzpenjali v višino. Z vsakim metrom, ki smo ga pridobili na višini se nam je večal horizont in razgled, ki pa ni bil tako lep in čist kot bi si ga sicer želeli. Na zahodu se je zavijal v temne oblake v večni sneg odeti Hochschober. Na jugu nas je pozdravljla razčlenjena gorska veriga s svojimi divjimi navpičnimi stenami, ki delajo vtis obrambnega zidovja — Lienški Dolomiti. Naša pot se je vila med planinskimi pašniki, ki pa so že zgubili njih značilno svežino, kajti že se je opažalo melanholično razpoloženje tike jeseni.
Po dveh urah prijetne hoje (bili smo brez nahrbtnikov), se nam je na prevalu oziroma sedlu Unterseescharte odprl prelep pogled na koroško stran v dolino Mele in Sad-nigovo skupino, še posebno privlačen pogled pa je bil na pod nami se bleščeči obe jezeri nad katerima kraljuje že omenjena Vagenitzseehiitte. Prav ta svet ob obeh jezerih daje Schobrovi skupini predikat enega najlepših pogorij v Avstriji. V prijazni koči je bila vesela družabnost ob petju slovenskih pesmi. Kljub slabemu vremenu — megla in vmes je pršilo — smo se naslednjega dne povzpeli na vrh Petzecka, s katerega pa žal nismo imeli razgleda, ker je bilo vse zavito v belo neprodorno meglo. Ker je veter pihal vedno huje smo se hitro podali oziroma zbežali v varno zavetje — v gostoljubno kočo.
/7Je/eže?:ec Izleta
Slovensko planinsko društvo v Celovcu je imelo minulo nedeljo dve planinski akciji — izlet na Mačenski vrh in obisk slepih na Bleščeči planini. Zaradi pomanjkanja prostora bomo o teh prireditvah poročali prihodnjič.
ČESTiTAMO
V ponedeijek )e lasiužni Kompoš Tevže) ii Piašišča nad Ribnico stopit v 8$. ieto, včeraj pa je obhaja! svoj god. K obema praznikoma mu iskreno čestitamo z žeijo, da bi jih še mnogokrat obhajai v zdravju in zadovoijstvu.
ril? z ?;j;'??;l ??:og/l poJro/??teje l?:/or-??;lratl o dosežki/? I?; pro/?/e?r;!/? tega ^raja.
Za za^/jače^ se??;l?;arja s??:o l??;e/l še s^Kpr:l Iz/et v Ka.??;rot?ec, ^jef s??:o sl ogleda/; 7'ltofo rojstno /?lšo !?; novo partijsko šo/o. Po večerji V Čateža s?no se teoretično osveženi la pripravljeni za novo šo/s^o /eto vr* nl/l vsa& na svoj Jo?n.
/z celovškega dijaškega do?na $3/? so se seminarja ade/ežl/l vsi vzgoji' te/jl z ravnateljico Ančko Kokotov^ na če/a. Prvič se je odzval vakl/a ta* dl ko/ega Iz celovškega NarjanlŠča Janez U/aga.
Tradicionalno srečanje
naših izseljencev in žrtev nacizma
Tragedijo, ki je v jutranjih urah 14. aprila 1942 zajela in neizbrisno začrtala celotno ozemlje avtohtone naselitve koroških Slovencev, je spet zaživela — s spominih, ki so jih minulo nedeljo obujali naši bivši izseljenci, ko so se zbrali na svojem tradicionalnem letnem srečanju. Kraj letošnjega srečanja in občnega zbora Zveze slovenskih izseljencev je bila prijetno domače urejena gostilna bivšega sotrpina Još-kota Cimžarja v Dvorcu blizu Hodiš, kjer so nekdanji izseljenci povsem zasedli veliko dvorano. Prišli so iz vseh predelov ozemlja, ki ga je takrat zajelo zločinsko preganjanje. Zbrali so se očetje in matere, ki jim je prestano trpljenje vse prezgodaj pobarvalo lase; zastopana je bila srednja generacija, ki je pre-gnonstvo doživela še v rosni mladosti; prišel pa je tudi najmlajši rod, ki je jamstvo, da bo izseljeniška zavest še naprej živela med našim ljudstvom in mu vlivala moč v boju za obstoj in enakopraven razvoj na domači zemlji.
Ob svojem tradicionalnem srečanju in skupnem obujanju spominov so bivši izseljenci po stari navadi zadostili tudi svoji častni dolžnosti, ko so se posebej
spomnili vseh tistih nekdanjih sotrpinov, s katerimi so takrat delili usodo pregnanstva v zastraženih taboriščih, pa jih danes ni več v njihovih vrstah, ker jih je smrt iztrgala bodisi že takrat v tujini, ali pa po vrnitvi v domovino. Posebej je pri tem veljal spomin tistim članom izseljeniške družine, ki so umrli v zadnjem letu. Obljubili so, da jih bodo ohranili v častnem spominu — z zagotovilom, da bo ta spomin hkrati obveza, da bodo še naprej gojili in prenašali na bodoče rodove zvestobo narodu in materinemu jeziku, to je idealom, zaradi katerih so bili nekdaj preganjani.
Udeležencem občnega zbora, ki je ponovno izvolil dosedanje vodstvo Zveze slovenskih izseljencev s predsednikom Lovrom Kramerjem na čelu, je spregovoril tudi predsednik ZSO dr. Franci Zwitter, ki je zavzel stališče k aktualnim vprašanjem slovenske narodne skupnosti na Koroškem (njegova izvajanja objavljamo posebej). Tako kot govornika pa so navzoči z navdušenim ploskanjem nagradili tudi moški pevski zbor SPD .Edinost" iz Škofič, ki je pod vodstvom Foltija Pavliča obogatil srečanje z ubrano podanim izborom slovenskih pesmi.
Proti asimiiaciji - za popoino enakopravnost
s 7. strani)
več je gtasov, ki vprašujejo, kako dolgo naj še prenašamo tako podrejeno, neenakopravno stanje; vedno več je vprašanj, ati res ne znamo dovoij dosledno in ziasti dovoij vztrajno voditi borbo za pravice, ki nam grejo."
Kot naravnost izzivalno poniževalno je govornik omeni) dejstvo, da zunanji minister dr. Pahr kot predsednik mednarodne konference UNESCO onemogoči predstavnikom koroških Slovencev predajo spomenice o nezadovoljivem, v nasprotju s človeškimi pravicami urejenem osnovnem šolstvu in f popolnoma neurejeni predšolski vzgoji naših najmlajših (kar se je zgodilo prejšnji teden na Dunaju — op. vred.). ,To ni nikakršen izraz toliko naglašene demokracije napram manjšini, ampak izraz vzvišenega plemiča napram podložniški brezpravni
raji," je dejal dr. Zvvitter. .Ta ukrep pa je toliko bolj obsodbe vreden, ker nam, če se preko države ali v državi matičnega naroda obrnemo na mednarodno ustanovo, očitajo najmanj nelojalnost, če pa sami izven države apeliramo na pristojne mednarodne činite-Ije, nam podtikujejo blatenje domovine."
VEDNO BOMO NAŠL! POT DA BO SVET ZVEDEL ZA NAŠ POLOŽAJ
Vendar pa bomo vedno našli pot, da bo svet zvedel za naš dejanski položaj, je menil govornik. Tudi naša borba za ureditev predšolske in šolske vzgoje v duhu deklaracije o človekovih pravicah in deklaracije o pravicah otroka ne bo prenehala prej, predno ne bo rešena v tem duhu in v
tem cilju. Pri tem bomo, kakor na vseh drugih področjih, tudi tukaj segli po samopomoči, toda ta naša samopomoč ne more biti nadomestilo za tozadevne obveznosti države, ki jih ima po mednarodnih pogodbah in konvencijah predvsem tudi do manjšin.
Ko je govorit o trenutnih problemih, je govornik omenil tudi pobude glede formiranja skupnih gospodarskih podjetij koroških in slovenskih gospodarskih sil ter ugotovil: Spričo gospodarske stagnacije in preteče gospodarske krize z vsemi groznimi posledicami brezposelnosti bi človek pričakoval, da bodo odgovorni in odločilni dejavniki v deželi to prizadevanje podprli že v interesu zagotovitve delovnih mest. Toda daleč od tegal Na primeru Reberce vidimo, da na Koroškem pač še vedno prednjačijo nacionaiistični interesi pred gospodarskimi potrebami in zaščito deiovnega človeka.
Loče nad Baškim jezerom
Te dni so se naši tamburaši SPD „Jepa-Baško jezero" iz Loč vrnili s kraja Novalje na otoku Pagu, kjer so bili na osemdnevnem seminarju.
Seminar, ki se je odvijal pod mu-zičnim vodstvom Hanzija Gabriela, je bil namenjen študiju novega programa za bodočo sezono.
Če ob zaključku tega seminarja pogledamo nazaj, potem lahko ugotovimo, da so se naši tamburaši vrnili z bogatim novim repertoarjem. Bi-
vanje v Novalji je bilo kljub slabemu vremenu zelo prijetno in poučno. Odnesli so poleg znanja novih skladbic tudi vrsto nepozabnih vtisov.
Ta osemdnevni seminar jim je omogočilo Okrajno gospodarsko sodišče v Ljubljani, ki je zbralo prek številnih podjetij v Sloveniji denar za bivanje naših otrok na otoku Pagu. Prevoz je prevzelo podjetje Kompas, Klub koroških Slovencev pa jim je zagotovil prostore v hotelu.
Slovensko prosvetno društvo .Jepa-Baško jezero" se Iskreno zahlvaljuje sledečim podjetjem za denarno podporo (po posredovanju Okrožnega gospodarskega sodišča v Ljubljani), s katero so našim tamburašem omogčila izvedbo seminarja na otoku Pagu:
LESNINA - TOZD NOTRANJA TRGOVINA PRODAJNA MREŽA LJUBLJANA, proizvodno in trgovsko podjetje z lesom, lesnimi izdelki in pohištvom; HERMES - ZASTOPSTVO TUJIH FIRM LJUBLJANA; MEDEX LJUBLJANA, pripravlja na znanstveni osnovi — iz čebeijega panja naravne preparate iz medu, cvetnega prahu, matičnega mlečka in propoiisa: Apikompieks, Apifit, Api-iecitin, Propoiis-tinkturo; ODVETNIŠKA ZBORNICA SLOVENIJE; STROJNA TOVARNA TRBOVLJE, izdeiovanje, projektiranje, nabava in prodaja strojev; JUGOTEKSTIL LJUBLJANA - IMPEX, zunanja trgovina z neživilskimi proizvodi, trgovina na debelo, posredovanje v zunanjetrgovinskem prometu, Ljubijana, Titova 1-3; SOP KRŠKO - SPECIALIZiRANO PODJETJE ZA OPREMO; ŽiVILSKI KOMBINAT .ŽITO" LJUBLJANA, proizvaja raziične mlevske in namenske moke kot so Pita in Pizza, testenine Pekatete, vse vrste navadnih in specialnih kruhov in drobnega peciva, mehko pecivo Triglav, različne bonbone, med katerimi so najbolj poznani: Visoki C, Herba, Ginseng in Alpski miečn) bonbon, žvečilno gumo Imperial, Bazooka in reiax Denti, Fresh in Smoke, čokolada Gorenjka, zmrznjena hrana: listnato testo, zdrobovi žiičniki, svaljki, žlikrofi, skutni cmoki, siadka pita itd; SLOVENSKE ŽELEZARNE .ŽELEZARNA JESENICE"; TRGOVKSO PODJETJE .UNIVERSAL" JESENICE; AGROTEHNIKA LJUBLJANA; HP KOLINSKA LJUBLJANA.
SMO ZA INTEGRACIJO
TODA NA PODLAG! DEJANSKE ENAKOPRAVNOST!
Posebej je predsednik ZSO zavzel stališče tudi k vprašanju vključevanja v splošno dogajanje v deželi. .Tu nočemo biti iuj element, ker smo avtohtoni in domačini, zato smo za integracijo. Toda za enakopravno integracijo, to se pravi, da moramo biti integralni del na svojem naselitvenem prostoru, tudi kar se tiče pravic in odločanja. Kdor resnično in iskreno zagovarja integracijo, mora resnično in iskreno zagovarjati in uveljavljati tudi enakopravnost naše narodne skupnosti, mora priznati, da smo Slovenci integralen del te domovine, ki jo hočemo ohraniti izvirno kot domovino dveh enakopravnih narodov."
V tej zvezi je govornik opozoril, da v času, ko se splošno zavzemajo za izvirnost vaške slike in uzakonjujejo varstvo spomenikov ter varovanje okolja, le živemu bitju, če je Slovenec, nočejo priznati njegove izvirnosti in svojstvenosti — in to prav tisti, ki so sicer nabolj vneti zagovorniki individualnosti proti konformizmu in kolektivizmu. .Integracija, kakor jo pojmujemo mi, pa je enakopravno vključevanje našega človeka v vse politične, kulturne, gospodarske in sploh družbene strukture s pravico soupravljanja in soodločanja ob popolnem spoštovanju jezikovne in narodne enakopravnosti in svojstvenosti, ne pa asimilacija, kar očitno pojmujejo pod integracijo njeni zagovorniki. Koroški
Slovenci moremo zagovarjati le tako integracijo in more z našo podporo računati le tisti, ki se bo upal proti nemškim nacionalistom javno zagovarjati in uveljavljati enakopravnost naše narodne skupnosti v deželi. To pa pomeni čimprejšnji pristop k dejanski rešitvi člena 7 državne pogodbe z novelizacijo sedmojulijske zakonodaje v smislu obsežnih konstruktivnih predlogov prizadete manjšine."
Ob koncu svojih izvajanj je dr. Zvvitter omenil še praznik Primorske in Primorcev ter dejal: Ko se danes tudi koroški Slovenci z njimi veselimo in jim čestitamo k obletnici osvoboditve, jih hočemo tudi posnemati v njihovem prizadevanju za to, da so postali samostojni gospodarji in upravljalci na svoji zemlji. Skrivnost zmage in uspehov primorskih rojakov so biti enotnost, strnjenost in odločnost v lastnih vrstah, povezava z demokratičnimi silami italijanskega naroda ter najtesnejša povezanost z matičnim narodom. Ta načela in izkušnje iz NOB so tudi za nas garant, da bomo ob jasnem gospodarskem, kulturnem in političnem konceptu dosegli svojo enakopravnost, če bomo znali tem konceptom prilagoditi naše delo, naše akcije in naše odločitve. V tem smislu pojdimo z Idealizmom na delo, enotni In strnjeni, kajti za združene moči ni nič nemogočega, še posebej, če se zavedamo, da stoji za nami ves matični narod kot le redko kdaj v zgodovini!"
JANEZ ŠVAJNCER	38
Pridi k potoku
„Na šolo al! na stanovanje. V tem ni bistvene razlike, Jter sta poslopji skoro zraščeni. Bolj me preseneča, da je ta Tvoj, kako velike črke je izdelal," ravnatelj se je sklonil, .vinski prijatelj, seveda, popolnoma prepričan, da te bo potegnil v Nemčijo.
Torej le nista bila čisto nedolžna in sta načela vprašanja, ki so bila po svoje zanimiva in tudi nevarna. Da, nevarna Po svoji vsebini. Meni priložnostni prijatelj ne bo pisal in ne nagovarjal, naj izpolnim obljubo in pridem za njim v Nemčijo.
Kaj meniš, Gregor, se motim? Ali je vendarle bil med vama tth dogovor? Seveda, meni nisi omenil ničesar. Nisem niti pričakoval niti zahteval. Odloči sam.
Eno ti pa rečem. Učitelj si. Dovolj je kruha doma, tebi ni treba oditi ponj na tuje. Če ti pri meni ni všeč, izvoli, podprl bom tvojo prošnjo za premestitev. Pojdi in si izberi drug Kraj. Povsod boš moral izpolnjevati svojo dolžnost. Ravnatelji smo samo čuvarji zakonitosti in reda. Nikoli ti nisem vsiljeval svoje volje. Zahteval sem le mogoče. Nikoli nemogočega. Zvonec kliče. Le pojdi v razred. Kar sem ti povedal obdrži zase. Se bova že še pogovorila o tem vprašanju."
Gregor Šipek si je priznal, da je ravnatelj samo dodal netiva, da so mu preostale učne ure minile v večjem nemiru 'n negotovosti. Misli so mu segle od Zinke do ravnatelja in naprej do Ferenca Palirja.
Porednež! Vsekakor mu nagaja in ga hoče primorati za nekaj, od česar nikoli ni pričakoval koristi.
Ne pritožuje se čez svoj poklic. Učitelj je še zmeraj cenjen *j)cd ljudmi, v kolektivih se pa tako povsod grizejo med sabo. ^re za prestiž. Kdo bo najbolj v ospredju, v središču pozor-j^osti. Biti občudovan in upoštevan. Imeti najvišjo plačo. Pokositi z jezikom vsakega nadlegovalca.
Toda Zinka je vznemirjena. Le kdo je vplival, da se je odločila za sprehod z njim. Nekdo od njenih najbližjih se je vmešal.
Špela Hreščak! Zmeraj ugane pravo. Domišlja si, da je nezmotljiva in tudi nepogrešljiva v vseh zdrahah in naklepih. Svetuje, posluša, opravlja, toži. Odnese toplo na ušesa ravnatelju Gvidu Zorcu. Drugi pa naj čakajo na njeno in njegovo milost, kaj bosta izvrtala in prodala za čisto zlato.
V zbornici je poskusil zadeti bistvo. Pristopil je k Špeli in šepnil: „Ali kaj veš, zakaj me je Zinka povabila na sprehod? Da ji morda ti nisi nasvetovala?"
„Prosim, Gregor, ne lomi ga. Mene ne briga, kaj imata vidva med sabo. Jaz sem poročena, če ti to kaj pove. Če ne, vedi, da imam moža in dvoje otrok. Svoje skrbi torej. Mar naj bi se vmešavala še med vas, ki ste sami in mečete oči drug po drugem. Ne morem svetovati, nimam pravice do tega. Sami si izberite. Meni je prav vseeno, če se odločiš za preklo ali grbavko."
Govoriš prepričljivo, je pomislil Gregor Šipek. Te njene oči, svetlikajo se, za njimi pa je pripravljeno tisto, česar ni izrekla na glas. Zdi se mu, kakor da ji je visela Zala Merhar na koncu jezika. Naj bi poskusila ziniti. Toliko se je zadržal, da je ni podrezal kar sam in jo izzval. Uvidevno je rekel:
.Tebe ne dolžim, kje pa. Ti si zame preudarna ženska, odlična mati in gospodinja. Slednje ne mislim poniževalno. Resno te imam za vzorno zakonsko ženo. Si pa tudi namestnica našega ravnatelja. Skratka, velika živina na šoli. Lahko bi se zarekla. To se pripeti vsakemu. Nasvetujem tudi sam rad, če se mi le ponudi priložnost. Dolfetu sem predlagal, naj bi si k mopedu omislil prikolico. Zanimiv predlog, a ne?"
„Dolfe, Dolfe," je zaničljivo rekla Špela Hreščak. „Mo-ram v razred."
„Torej nič ne veš o tem?" je vrgel za njo. Špela je odkimala. Previdno me je odpravila, se je slišal. Mencal je po zborni in pričakoval, da se bo pokazala Zinka Meglič. Ni je bilo na spregled, ta dan je vse dopoldne ostala zunaj. Ali je obiskala kuharico Francko Veronik? V dveh odmorih se je pogovarjala s hišnico Hildo Frecko. Zanj se ni zmenila. Ko
sta se srečala na hodniku, je pogledala stran, kakor da ji je storil krivico. Dala mu je misliti. Poskušal je poizvedeti od Štefke Vrane.
„Štefka, zakaj se danes Zinka ne pokaže v zbornici? 2e celo dopoldne se potika po hodnikih in kuhinji, ko da bo spremenila poklic."
„Nič ne vem. Sploh se mi ne zdi nič posebnega." Štefka, je namignila na prazen stol. „Za Dragico Flis ne povprašaš. Tudi ona se ne prikaže. Mogoče bežita pred komarji, da ju ne popikajo in jima ne posesajo najboljše krvi."
.Komarji? V tem hladu?"
Štefka Vrane se je poredno zasmejala. .Komarji se ne pogovarjajo toliko o letnih časih kot mi. Kadar je mrzlo, nočemo toplo, v vročini hlad."
.Točno. A študiraš vreme?" Gregor Šipek se je delal nevednega in po premolku dodal: .Torej se tebi ne zdi današnji dan nič izjemen v primerjavi z drugimi? No ja, bo že po tvojem."
Štefka Vrane je zmignila z ramo in se oddaljila.
Vstopila je Helena Plaveč in nevoljno potisnila dnevnik po mizi. .Nič me ne glej! Jezna sem, da bi šla v zrak. To imam zaradi tega, da sem vestna in natančna. Ravnatelj me pa zbada, da sem površna."
.Kje je naš stari?"
Helena Plaveč je namignila na hodnik.
.Jasno, kje pa drugje. Vedno na straži." Gregor Šipek je prisluhnil uho na vratno ključavnico. .Koraki se oddaljujejo, stari gre v pisarno. Nevarnost je mimo."
.Ti, zakaj se bojiš ravnatelja? Si spet kaj ušpičil?" Helena Plaveč je požugala s prstom.
.Ah, ne, nočem se mu pokazati. Odjeda mi dragoceni čas. Saj pa veš, da je zvonilo in grem v razred."
.Gregor, ali se ti Zinka nič ne smili?"
.Zakaj pa?"
.Ne sprenevedaj se. Sicer pa je tvoja stvar. Ne misli si, da mi je kaj zate. Ko bi hotela," Helena je razprla prste na desnici, .bi jih imela toliko in še več. Moški ste res prave reve. Zavijate oči kakor svetniki v starem veku."


Kobilica in mravtjinček
Nekoč je nosit mravtjinček domov svoji družinici vetiko, vetiko mrvico kruha, desetkrat večjo kot je bit sam. Hodit je zadenjski in vte-ket mrvico na vse pretege in lahko rečem, da je bit sam nase žeto, žeto ponosen. Toda nenadoma je nad seboj zaslišat strašen in siten gtas, ki mu je dejat:
— Sk... sssk... ssssk! Saj si premajčken za tako breme. Pomagata ti bom.
Mravtjinček se je ozrt in zagledat nad seboj ogromno kobitico, ki je bita videti kar dobrodušna, pa ji je s svojim hreščečim gtasom odgovorit:
— Hvala! Zeto si ljubezniva!
Nato je kobitica vzkliknita: — Dovoli! — Zgrabita je mrvico in jo, kot bi trenit, požrta.
— Grdo je to od tebe in nič kaj prijateljsko, — ji je zamerit sirotek mravtjinček.
Kobitica se je obrnita in se zadrta nanj:
UGANKE
Jezik stegne, pa obiiže svojo žrtev in požre.
Ko do kraja vse poiiže, sam omahne in umre.
(fue6o)
Mlinskih kamnov poin hram, siabo meije, če je en sam.
(sfqoz)
Vetiko imam oči, pa sem vendar siep; pri vsakem očesu mi zraste rep.
(udtuoj)))
Beio je, pa ni sneg; črno je, pa ni črniio! zeienkasto se biiiči, pa ni trava; rep ima, pa ni krava.
(D))OJ$)
Me zemija rodi, ogenj oživi, voda umori, zrak okamni.
(oudv)
— Jezik za zobe! Ne mrdaj s tipalkama! Vidim, da si krepak mati mravtjinec. Imam opravek zate. In najbotje bo, da ga opraviš, sicer te bom požrta, kakor sem mrvico.
Podoba je bito, da se je kobitica odpravljata na pot in je data mravtjinčku prttjago, zavito v brezov tist. To breme je bito težje kot mrvica.
Kobitica je napravita vetik skok, zatem tegta in malce zadremala, medtem ko je mravtjinček z naporom vtekel v brezov tist zavit sveženj do mesta, kjer je počivala kobitica. Ko je mrav-ljinček dospel do nje, je kobitica vstala, zazevala, iztegnita svoja dolga zadnja kraka in zopet skočita nekaj mravtjinjih kitometrov datje. Ubogi mravtjinček se ni moget odpočiti in hudo, hudo ga je skrbela družinica.
Ko je lepega dne mravljinček dohitet kobilico, je opazil, da se je ustavila ravno pred mlako. Bita je to majhna mtaka in mravtjinček je vedet, da kobitica lahko preskoči tudi desetkrat večjo, pa je vendarle dejal:
— Stavim leto dni suženjstva, da ne preskočiš te-le luže.
Kobilica se je tako zakrohotala, da je padla vznak. Nato je vstata in niti ni mnogo skrčila svojih dolgih krakov pa je že bila dateč preko mlakuže. Ko jo je mravtjinček dohitet, je zmajat z glavo in rekel:
— Nisem verjel, da boš zmogla.
Drugi dan sta zajtrkovala kraj nizkega zida. Mravljinček je že opazil, da je preskočila kobilica trikrat višje zidove, kakor je bil le-ta, pa ji je vendarle dejal:
— Stavim dve leti suženjstva, da ne preskočiš tegale zidu.
Nato mu je kobilica odgovorila:
— Neumen si, mravljinček, zares neumen. Včeraj nisi verjel, da bom preskočila mlako.
Skrčila je svoja zadnja dolga kraka in se pognala štirikrat više, kakor je bil visok zid. Mravtjinček je prešet na drugo stran zida kakor preko visoke pianine in ko se je spustil do kobilice, ji je z zavistjo in občudovanjem polaskal:
— Ha, priznati moram, da si najboljši skakač.
Naslednji dan sta popotnika prišta do potoka in mravljinček je dejat:
— Stavim štiri leta suženjstva, da ne preskočiš potoka.
Kobitica je, oponašajoč mravtjinca, porogljivo odvrnita:
— Jaz sem najboljši skakač!
In nič se ni obotavtjala, ampak skočita dateč preko potoka. Mravljinček je prebrodil potok na vejici. Ko se je pridružil kobilici, ji je rekel:
— Zares, prva si med kobilicami!
Tako se je zgodilo tudi drugi dan na ozki potjski poti. Tokrat je mravljinček stavil osem let suženjstva.
Samo mimogrede je takole omenil:
— Verjetno si opazila, da vsakokrat povišujem stavo za dvakrat toliko.
Kobilica je odgovorila:
— Hoho! Ati zares misliš, da najboljša med najboljšimi kobilicami ne preskoči takele stezice?
In kot peresce je švignita preko poti.
Tako sta prehodila veliko, vetiko daljo, stave so bile vse pogostejše in mravljinčevo občudovanje je naraščalo od skoka do skoka. Ko se je mravljinček zavezal v suženjstvo za celih osem tisoč devetdeset let, je kobilici dejal:
— Prepričan sem, da ni ničesar na svetu, česar ne bi ti zmogla.
Naslednji dan sta priromata do morja. Mravtjinček je mirno reke):
—	Povišujem stavo: Šestnajst tisoč sto osemdeset let suženjstva, ako izgubim, in niti minute več, ako dobim. Stavim, da ne preskočiš tegale morja!
Kobilica je vstala. Oči so ji zažarele kakor norcu. In je kriknila:
—	Ničesar ni, česar ne zmorem!
Zeteznica
žvižga, sope, žtrope po železni cesti v daij.
Kaj jo žene? Kdo jo vodi,
^do za „stoj" ji da s:gMai?
Riga dim in premog goita, gleda z mr&imi očmi.
Ka^or zmaj premica noge, da pod njimi svet Počrni.
Pride ^ ž)r;dm — tam zažvižga in že serije se v predor.
Pride ^ mosta — poropoče in se ^rž zga^i v o^zor.
Ustavi se, z /jadrni napolni in spet odbrzi naprej.
Kaj ji mar pripeka žgoča, zimski ied — ^aj mar to njej/
Vladimir Nazor
In je napela svoja dolga zadnja kraka kakor vzmeti, na zelenem čelu so se ji nabrale debele znojne kaplje in se je v velikanskem loku pognala — v morje, kjer je utonila.
Mravljinček se je le nasmehnil s svojim blagim mravljinjim smehom, zadel na rame ko-biličin sveženj in se napotil idomov.
Ko je potrkala na dveri jesen, se je stari Miha, ki je živet v koči pod vinogradom, spravit nad klopotec.
Miha je vsako jesen naredit nov klopotec. Pri tem pas je bit mojster, da mu ga ni bilo enakega. Njegovi klopotci so bili največji, najlepši, da o zvoku, ki so ga stresali med gorice, ne govorimo.
Tako je bilo tudi z zadnjim klopotcem, ki ga je Miha naredil. Lopate, ki so grabile veter, so opletale v krogu kot roke velikana. Rep, košat kot pri lisici, se je gizdavo zibal in usmerja) klopotec vetru v naročje. In lesena kladivca so plesala in
pela v desetih različnih tonih, da je bilo slišati kot pesem.
Prišli so (antje iz vasi. Sedem jih je bito. Komaj so ga prinesti na sam vrh goric, kjer so ga postavili. In tako je postal kralj vseh klopotcev.
mohvalo in se le muzale. Govorile so: .Lastna hvala se pod mizo vala." Saj klopotec niti pomislit ni, da ptic še slišal ni. Od jutra do večera in od večera do jutra je poslušal le svojo pesem in se z njo naslajal.
Klopotec
Klopotec si je od jutra do večera pel: .Jaz sem najlepši, največji, najboljši, moja pesem je najlepša. Nobena ptica ne poje tako lepo. Tudi slavčka posekam, če je treba."
Ptice so slišale klopotčevo sa-
Nekega dne pa je veter zbežal nekam v daljavo in nad gorice je legla tišina.
Takrat se je oglasil slavček. V tišini, ko ni ropotal klopotec, je zapel še lepše kot prejšnje dni. Vsi, ki so ga poslušali, so se
na novo razveselili življenja in jeseni, ki jih je tako bogato obdarovala.
Klopotec je prisluhnil. Pesem je ganita celo njegovo leseno srce. Občudoval je slavčkovo pesem. To pa ni trajalo dolgo. Potem se je znova zagledal vase, in zazdelo se mu je, da ga slavček izziva.
Pa je bil veliki klopotec jezen na slavčka in na veter, ki mu je odrekel pomoč. Potem pa se je le nasmehnil in rekel: .Ah ta neumna ptica. Saj ne poje slabo. Toda z mano, velikim klopotcem, se ne more primerjati. Slavček je sploh le ptica, prav drobna ptica, jaz pa sem velik, največji na samem vrhu goric."


Gregor Šipek se je zakrohotal.
.Nikar se ne smej. Pogtej v zgodovino pa boš tiho. Kdaj je cerkev najbotj cvetela? V starem veku jasno. Zdaj veš. Marsikaj bi ti tahko povedala, a ne bom. Ti si čuden patron. Presneto se motiš, če mistiš, da ne vem za tvoje skrivne poti."
.Ta mladenič vsak dan rine v novo trgovino in se nastavlja prodajalki Dori Ptebec in postovodkiniji Zah Merhar."
Hetena Ptavec je s široko odprtimi usti strmela za od-begtim učitetjem.
Gotovo je namigovata na Zato, si je rekel Gregor Šipek. Ni je hotel vprašati za podrobnosti. Toliko se mu je poblisnilo, da kotegice vsaj nekaj slutijo, če že niso poučene. Naj zvedo. Sam jim bo povedat, da hodi za Zato. Data mu je vetra in ognja. Še zmeraj gori z visokim ptamenom.
Razpatila ga je, da je ne more pozabiti. Če je ne vidi nekaj ur, mu postane dotg čas in že najde kak izgovor, da se pokaže v trgovini.
Zjutraj je Zala cveteta še botj kot sicer. Kako se je naredita nevednico. Ko je vstopit, reke): dobro jutro! se skoro-da ni zmenila za pozdrav. Dora je ljubko zažvrgoleta, da je videti utrujen in neprespan. Kaj jo briga, hodil je ko prerojen. Udarilo mu je v noge in jih je s težavo premikal. Kakor da je uganita, kje je bit prebit noč. Oči so mu šte navzgor, še mato naprej, tam je doživet svoj tjubezenski krst.
Zata je giedaia mimo njega v okno. Mar se je samo poigrata z njim?
Kar sem od btagajne je rekta: Gregor, danes popoldne bom dobita nazaj psičko Abo. Zeto jo pogrešam. Tudi ti, kaj? Ne bodi v skrbeh, idobit jo boš. Tako žatostno je zavijata, ker te totiko časa ni videta. Pridi na kosilo in lahko jo takoj odpetješ.
Na kosilo? se je začudita Dora Ptebec.
Zakaj pa ne? Ati ne smem mtadega učitetja povabiti v goste? Totiko se že poznava, da se ne bom pregrešita. Jeziki, jeziki. Kaj vse si še boste izmistiti? Si jo stišat, Gregor? Navsezadnje mi bo še predpisovata, koga tahko povabim in s kom se ne smem pogovarjati.
Saj sem se samo šatita, je rekta Dora Ptebec, utihnita in
zmedeno pogtedovala oba.
.Gregor, po kosilu bom prišla pote," je zadržano rekla Zinka Megtič po končanem pouku, ko je prišta v zbornico in uredila svoje stvari.
.Bom jaz prišel pote," je odgovorit Gregor Šipek. .Imam še neko pot."
.Potuješ v mesto? Nič mi nisi povedat."
.Ne, ne. Ti kar počakaj name. Bom že pohitet, da ne boš predotgo sama." Še ko je korakat po cesti, ga je obhajat rahet dvom, ati ga je Zata Merhar zares povabita na kosito, ati pa si je samo pomagata iz zadrege pred prodajatko Doro Ptebec. Dvomi so se mu razpršiti že na dvorišču, kjer mu je priskaktjata naproti psička Aba. „Ti porednica, ti!" je vzkliknit. .Kje si pa bita totiko časa? Niti postovita se nisi od mene."
.Lepo je, da si tako nežen in pozoren do nje," se je ogtasita Zata Merhar. Stoneta je na oknu in pobtiskavata z uhani. .Abici zaupam, zato sem jo spustita dot. Je že totiko samostojna, da ne potrebuje samo moje pomoči. Pobožaj jo, Gregor, in pridita oba gor k meni. Saj nisi hud, da sem te povabita na kosito?"
.Zata," je komaj slišno reket Gregor Šipek, se podobrikal psički Abi, jo vzel na roke in pohitel po stopnicah.
„Še zmeraj ti ne gre v gtavo, da si pri meni. Razumem, razumem. Moti te, da sem te poklicala pri betem dnevu. Ti porednež! Noči si želiš, a ne? Zdetal si me. Nisem pomistila, da si tak fant od fare. Kakor si bi) v začetku zanič, tako si se pozneje pokazat moškega. Uh, kar objeta bi te in odnesta v postetjo."
.Zata, ali se ti ne zdi, da si napadatna? Mene ne moreš osvojiti, če nočem. Seveda se nisem upirat, ker sem noret. Pazi no, gtej, Aba je pozabita na otiko." Gregor Šipek je poskočit in si stepet htače.
.Tako te ima rada, da te je zmočita."
.Oprosti izrazu, poscata. Zapravita si bo moje zaupanje, če bo tako neodgovorna do mene. Res mistiš, da bi jaz še naprej pazit nanjo? Htadno postaja, utice nimam. Kam naj jo dam? Sploh če bo morata kdaj pa kdaj prenočiti pri meni,
si rekta. Ja, kam boš odpotovata? Kar naenkrat se ti mota po gtavi. Zakaj mi nisi doslej nikoli omenila, da imaš potovatno žitico. Bodi zadovoljna s stanovanjem. Oprema je prima. Igra ti radio, gledaš lahko televizijo. Kaj ti še manjka?"
Poslovodkinja ga je potapkala s prstom po ustih. .Ti. Boš prišel zvečer?"
.Seveda."
.Kako se veselim. Si že komu povedal, da si prenočil pri meni?" Zala Merhar je postavita na mizo krožnike s priborom in prinesta kosito. .Juhe ti nisem pripravila, ker ne vem, ali jo maraš ati ne. Spekta sem ti pečenko. Tate največji kos je zate, tate manjši zame, tate najmanjši za najino psičko Abo. No, te počakaj mato in ne bodi tako nestrpna. Boš dobita, boš. Tute je mato riža, mato krompirčka in mato sotatke. Zatita bova po kositu. Dober tek!"
.Hvata enako. Zares si čudovita in izvirna." Gregor Šipek je zarezat z nožem v meso in ga poneset v usta. .Okusno. Hudirjeva kuharica. Ni ti videti. Zjutraj si me postavita na žebtje. Spravita si me v zadrego pred Doro. Kratko in malo pred njo si poklepetala, da bova danes skupaj kosita."
„Že zjutraj sem ji povedala, da boš prišet k meni."
.Kako? Saj nisi vedeta, ali bom sprejel vabito ali ga odklonil."
.Gregor, toliko te že poznam. Ko sem te potipala po prsih, sem za vročino začutila tvoja štrleča rebra. Premalo ješ. Le pazi, da se ne boš posušil. Preveč si že shujšal. Kako boš ostal moj, če si tako slabo hranjen? Bom že poskrbela, da se boš zredil. Trebuh se ti ne bo napel, nisi še v tistih moških tetih. Ti si moj fant. Moj poredni in nagajivi fant-Se boš že sprostit in otrese) sramu, kajne? V spodnjih htačah si teget k meni. Oh, kako se mi je zdeto smešno!"
.Zata, nikar mi tega ne meči naprej. Moj oče nosi dolge gate pozimi in poleti."
Stara vzgoja."
.Stara ati nova, ni važno." Gregor Šipek je pomotčal-.Morda imaš prav. Ti si izkušena, jaz se šete privajam. Zrnc raj sem bil odvisen od sebe. Doma nismo živeli v izobitj**'
fDd/je v pnAodnj: števdUJ

Vtisi s potovanja po Poijsk
Kot smo že poročali, se je od 19. avgusta do 1. septembra skupina naših učitetjev, profesorjev gimnazije, Študentov in nastavtjeneev udeležita izredno zanimivega potovanja po Poijski. Potovanje je priredijo Zveza stovenskih izobražencev, izvedbo pa sta imeia na skrbi mag. Štefan Pinter in dr. Emi) Tokarz, siovenist z univerze v Sosnowiecu, ki je skupino spremijo) na potovanju in v sakrinem pogtedu pomaga), da je vse gtadko stek)o. Ekskurzija je bi)a sicer naporna, saj je pot vodita prav do Battskega morja, vendar so udeteženci biti na moč navdušeni nad cetotnim programom potovanja in načinom njegove izvedbe. Objavijamo poročito o tem potovanju._________________________
Poprečno informiani povezuje s Poljsko široka polja in kmečko okolje, poljsko glavno mesto Varšavo ob reki Visli in Krakov nekje bliže k Češki. O poljskem jeziku meni, da je izmed slovanskih jezikov najtežji, o Poljakih in njihovi zgodovini pa ve, da so nekdaj živeli tudi v rajnki Avstriji in so med drugo svetovno vojno doprinesli visok krvni davek v boju proti nacizmu. Iz našega radia in televizije pa je zvedel, da ima Poljska velike probleme s poljedelstvom, da ji včasih primanjkuje mesa in da so bile v zadnjih letih večkrat delavske stavke. Znano mu je tudi, da je na Poljskem dosti črnega premoga in da Avstrija uvaža s Poljske električno energijo. Manj znano pa mu je, da je Nikolaj Kopernik bil doma na Poljskem in da se je tudi .Madame Curie" pravzaprav rodila v Varšavi kot Marija Sklodowska. Manj znani so povprečno informiranemu tudi ogromni uspehi, ki jih dosegajo Poljaki v današnji, socialistični Poljski. Vemo sicer, da je na Poljskem katoiiška cerkev zelo močna in da Poljaki veljajo kot zelo verni ljudje, dosti manj znano pa nam je, da imajo na Poljskem svetovno znana lutkovna gledališča in da šteje moderna poljska literatura v sam vrh svetovne literature. Informacijski deficit je torej očiten.
Ko sva s kolegom Malte Antonom pred dvema letoma ob priliki nekega kongresa spoznala Varšavo, sva se jela zavedati tega deficita. Tedaj že se je rodita ideja za to potovanje.
Pot, ki smo si jo izbrali, nas je vodila skozi najpomembnejša poljska mesta: Cieszyn — Krakov — Oswiecim (Auschwitz) — Cestochowa — Warsza-wa (Varšava) — Malbork — Gdansk *— Torun — Gniezno — Poznan — Biskupin — Wroclaw — Katovvice — Cieszyn. Predno podrobneje sledimo tej poti, pa bi rad omeni) dve stvari, ki sta se mi globoko vtisnili v zavest 'n sta po mojem ključ za boljše razumevanje Poljske in njenih posebnosti. Na eni strani je to vtis o burnem družbenem in gospodarskem razvoju z marsikaterimi protislovnostmi in težavami, (la drugi strani pa vtis o izjemni skrbi 'n kar sentimentalni prizadevnosti Poljakov za njihovo nacionalno tradicijo, kulturo in sploh vse, kar so v preteklosti ustvarili.
Medtem ko je bila do druge svetovje vojne Poljska izrazita agrarna dežela, se je v povojni dobi začela močneje industrializirati, tako da je danes Po industrijski proizvodnji že deseta na svetu. Industrializacijo so pospešili zlasti še po letu 1970, ko so delavci v stavkah izrazili nezadovoljstvo z gospodarskim položajem in vladno politiko. Novo vodstvo pod Gierekom skuša ( modernizacijo in še hitrejšim razvojem industrije zagotoviti poljskemu gospodarstvu boljše pogoje. Zdi se, kot ^a hoče Poljska v enem desetletju doseči to, za kar so .stare" industrijske države potrebovale stoletje. Ta razvoj Pa je nesoglasje med industrijo in Poljedelstvom te še poglobil. Posebno la jugu dežele, kjer je kmečka posest ^elo razdrobljena — na Poljskem niso kolektivirali poljedelstva — in torej Prevladujejo male kmetije, je ta disharmonija očitna: poleg najmodernejših tovarn smo videli kmete, ki so še s koso spravlali žito. V zadnjem času skušajo odpraviti ta nesoglasja s tem, da s ugodnimi krediti omogočajo kme-'°m mehanizacijo.
. Hitro in s cenenim materialom zgrabi' stanovanjski bloki v vseh večjih Piestih na eni strani, z ogromnimi de-"Ornimi sredstvi in z zavidljivo skrbjo ponovljena mesta v Varšavi, Gdansku, J^roclawu, Szczecinu in drugod na drugi strani — tudi ta .disharmonija* kot kaže, poljska posebnost. Kar
strmeli smo nad avtentično rekonstrukcijo celih mestnih četrti v Varšavi, Gdansku in Wroclawu. Nemci, ki poznajo ta mesta izpred vojne in si jih danes ogledujejo, venomer vzklikajo: .Kako lepo ohranjeno!" Ne verjamejo namreč, da je vse s temeljev zgrajeno znova, a v nekdanji obliki. Sele filmski dokumenti jim dokazujejo, da so tam, kjer je n. pr. varšavski Stary Rynek, bile leta 1945 same ruševine. Ko smo prvič hodili po večernih ulicah Gdanska, so bili trenutki, ko se nam je marsikaj zazdelo irealno, naravnost pravljično, kot iz nekih preteklih časov.
Medtem ko so drugod v Evropi, predvsem še v Nemčiji, z rineži pospravili ruševine in na njihovem mestu zgradili nove, enolične trgovske hiše, stanovanjske bloke in tovarne, so se na Poljskem odločili drugače: sklenili so obnoviti vse kulturnozgodovinsko pomembne spomenike, cerkve, gradove, cele mestne četrti. Obnovili so jih ponekod po vzorcih iz starejših dob in zato danes učinkujejo stilno homogeno in enotno. Pri tem delu so si nabrali toliko izkušenj, da danes veljajo kot najboljši restavratorji in rekonstruktorji v svetu. Gotovo so imeli 1945 ničkoliko drugih, hujših problemov: podhranjenost in lakoto, razsulo gospodarstvo, primanjkovanje stanovanj, analfabetizem. In vendarle taka odločitev! Danes jih marsikje, posebno še v tistih
izstrebljati poljsko kulturo, uničevati poljsko inteligenco in zasužnjevati ves poljski narod, ki naj bi bil hlapec .višjega" nordijskega človeka. Varšava naj bi po Hitlerjevi želji bila le še geografska točka. Šest milijonov Poljakov, med njimi več kot dva milijona poljskih Zidov, je bilo ubitih v bojih vsepovsod po Evropi, v ječah in koncentracijskih taboriščih. Vsepovsod po Poljski, ob vsakem koraku srečaš spomenike, ki spominjajo na čas barbarstva.
Prav te zgodovinske izkušnje pa so ustvarile pripravljenost, da se Poljaki niso zbali truda in stroškov, ko so z obnovitvijo Varšave in drugih mest zavarovali nacionalno kontinuiteto. Kot da so hoteli dokazati, da Varšava nikdar ne bo le geografska točka. Vsepovsod v deželi smo čutili to skrb za nacionalno kulturo in tradicijo, voljo in zdravo trmo, da se ne dajo izkoreniniti.
Pa se vrnimo k poteku potovanja. Odpotovali smo s Sienčnikom v soboto 19. avgusta, prenočevali na Dunaju in v nedeljo nadaljevali pot čez Moravsko do češko-poljske meje v Cieszynu. Bilo je že čez polnoč, ko smo prispeli v Krakov.
Pravijo, da ne bi bilo Poljske brez Krakova. Od 11. do 17. stoletja je bil Krakov poljsko glavno mesto. Tu je najstarejša poljska univerza, ustanovljena leia 1364, nekaj let za praško in še pred dunajsko. Cela vrsta kulturnih in umetniških spomenikov priča o veliki in pisani zgodovini tega mesta. V 19. stoletju je bilo sprva .svobodno", ob vstaji leta 1846 pa so ga zasedle avstrijske čete. Nato je bilo duhovno in kulturno središče ne samo avstrijskega dela Poljske — ker so hoteli, da bi izginilo ime .Poljska", so ta del imenovali Galicija — temveč vseh Poljakov. Mesto je tedaj in še v tem stoletju veljalo kot oporišče poljskega meščanskega in magnatskega konservativizma. Drugo svetovno vojno je Krakov preživel — in to je na Poljskem res izjema — skorajda neporušen. Rdeča armada
Mod vojno porušena mesta so Potjaki obnoviti v stari lepoti
mestih, ki so po drugi svetovni vojni zgubila nekdanjo podobo in atmosfero, zavidajo za to odločitev. Zakaj so vzeli nase tolikšne žrtve, da bi obnovili razrušena mesta v historični podobi? Mislim, da razlago moremo najti le v poljski zgodovini. V 19. stoletju, v času torej, ko so se vsepovsod v Evropi prebujali k nacionalni samozavesti in državni samostojnosti, je bil veliki poljski narod brez lastne državnosti. Razdeljen je bil med tri evropske velesile: Prusijo (poznejšo Nemčijo), Avstrijo in Rusijo. Povsod je bilo na dnevnem redu nacionalno zatiranje: germanizacija in rusifikacija. Zaradi večnacionalne strukture Avstro-Ogrske in politike izigravanja enega naroda proti drugemu so prav v avstro-ogrski monarhiji imeli Poljaki še relativno največ nacionalnih pravic. Po prvi svetovni vojni je bila Poljska kot samostojna država obnovljena, a le za kratki dve desetletji. Dne 1. septembra 1939 se je z nemškim napadom na Poljsko začela druga svetovna vojna. Nacistični okupatorji so načrtno začeli
je tako hitro obkolila mesto, da naci stična vojaščina ni več utegnila izvesl svojega načrta:	razstreliti krakovsk<
staro mesto. Krakovski grad Wawe nad Vislo, kjer so pokopani številn kralji, šteje med poljske nacionalm svetinje. Vodič nam ni samo predstavi zanimivosti Krakova, temveč nam ji odprl pogled tudi na marsikatere zgo dovinske in kulturne zveze. Sploh p< so bili vodiči, ki so nas spremljali p< Varšavi, Gdansku, Torunu in Wroclawu zelo razgledani ljudje.
Blizu Krakova, danes že v njegoven predmestju, je Wie!iczka, ki je znan< po rudniku soli. 60 do 150 m globokr pod zemljo smo občudovali cele dvo rane, umetniške kipe, kapelice — met njimi je največja kapelica svete Kingi — in muzej. Vse te dvorane so vklesa ne v kamen soli. V nekaterih celo pri rejajo plese in teniške turnirje. Wie)icz ka je svetovno znana turistična atrak cija, ki jo vsako leto obišče 300.001 ljudi.
Nekaj deset kilometrov od Krakovt je Oswiecim (Auschvvitz), kraj, kjer st
Skupina naših izletnikov na Poljskem
nacisti pomorili okrog 4 milijone ljudi, Zidov, Poljakov, Rusov in pripadnikov številnih drugih evropskih narodov. Bodičasta žica, nad vhodom napis .Arbeit macht frei", v blokih kupi človeških las, oblek, čevljev, bergelj, vitrine z otroškimi oblekicami, čeveljčki in igračkami, na vitrini sveži nagelji; pogradi, s slamo postlani, pred blokom vislice in strelišče, kjer so padale žr-Ive; krematorij in plinske celice, prazne doze ciklona B, slike nedolžnih otrok, starcev, žensk in moških. Gledali smo vse te dokumente nacistične podivjanosti, načrtnega, .znanstvenega" iztrebljanja milijonov ljudi, s srdom in žalostjo v srcu. Se posebej hudo je bilo tistim našim v skupini, ki so jih ti dokumenti spominjali na lastna mladostna doživetja. Auschvvitz je danes šola v dejavnem antifašizmu, Auschvvitz naj bo del naše politične vzgoje.
Na poti v Varšavo smo se ustavili tudi v Cestochovvi, ki ni le pomemben industrijski kraj, temveč tudi znana romarska pot. Znano je, da je katoliška cerkev na Poljskem tako močna, da jo marsikateri škofje v zahodnih državah za ta položaj zavidajo. Tudi problemov z duhovniškim naraščajem zaenkrat na Poljskem še nimajo. Vpliv katoliške vere si ne moremo razložiti samo iz določene socialne strukture, kmečkega tradicionalizma, ampak kaže, da ima opravka s posebnim zgodovinskim razvojem poljskega naroda. Prav cestochovvsko Marijo so začeli častiti po uspešni obrambi cestochovv-skega samostana proti protestantskim Švedom. Ta Marija naj bi bila pripo-ročnica proti protestantizmu, ki je obenem pomenil tudi nemštvo. Druga Marija in zanimivo, da sta dve — pa naj bi branila poljski narod proti pravoslavju, t. j. rusifikaciji. Bolj kot v katerikoli drugi evropski državi je bilo katolištvo istovetno s poljskim narodom. Zaradi zgodovinskih okoliščin je bila katoliška vera hkrati tudi sredstvo pri obrambi nacionalne indentitete. Neki kulturni zgodovinar je zato dejal, da je Poljak versko vnet, ker hoče biti na poseben način poljski.
Varšava šteje danes spet toliko prebivalcev kot pred vojno — poldrugi milijon. Med vojno je 800.000 Varšav-cev zgubilo življenje. Uničenje poljskega glavnega mesta se je izvršilo v treh etapah: 1939 ob napadu na Poljsko, ko so Poljaki tri tedne junaško branili Varšavo, 1943 ob vstaji v židovskem getu in 1944 med veliko varšavsko vstajo, ki so jo SS-ovci po večtedenskih pouličnih bojih za vsako hišo zatrli. 85 % mesta je bilo porušenega. V Varšavi skorajda ni bilo več ljudi. Danes se le še tu pa tam vidijo sledovi uničenja. Staro mesto s Starim trgom (Stary Rynek), mestne četrti, palače in kulturnozgodovinsko pomembna poslopja desno in levo ulice .Krakovv-skie Przedmestie* ter ,Nowy Swiat" so popolnoma obnovili. Rekonstrukcijo kraljevske palače so končali šele v tem letu. Ostali predeli mesta so zgrajeni v modernem stilu s številnimi prostranimi parki navmes. Povezujejo jih široke magistrale, kot so cesta Marszal-kowskega, Jeruzalimskie aleje in novo zgrajena .Trasa Lazienkovvska*. Ne dajo se našteti vse zanimivosti, ki smo jih spoznali v poljskem glavnem mestu. Da smo v enem dnevu kar največ videli in zvedeli o stari in novi Varšavi, se imamo zahvaliti tudi odlični vodiči-nji. Vsakomur pa se je nepozabno vtisnilo v spomin tisto nezamenljivo vzdušje, ki te zmeraj znova zvabi, da se sprehodiš po ulicah varšavskega starega mesta.
Med potjo v Gdansk smo si ogledali kmečko vas — muzej v Olsztynku. Nedaleč od tam je Grunvvald (Tannen-berg), kjer je poljska vojska pod kraljem Jagieliom leta 1410 premagala nemški viteški red, ki je od 13. stoletja naprej ogrožal poljsko državo. Tudi trdnjava v Malborku (Marienburg), ki smo si jo ogledali, je povezana s tem konfliktom. Sredi močvirja so nemški
vitezi zgradili ogromen in močno utrjen grad, ki je bil tudi sedež .velikega mojstra". Poljaki so to trdnjavo dobili v roke šele sredi 15. stoletja. Med drugo svetovno vojno je bila porušena, zdaj jo Poljaki obnavljajo.
Pod večer smo prispeli v Gdansk, danes najpomembnejše poljsko pristanišče z velikimi ladjedelnicami. Tudi tega mesta se je v srednjem veku polastil nemški viteški red. Vendar so se gdanski meščani, ki so bili deloma Nemci, uprli in viteze pregnali. Gospodarski interesi so jih namreč vezali na Poljsko, ki je čez gdansko pristanišče bila povezana s svetom. Poljski kralj je dal Gdansku velike privilegije, ki so omogočili mestu bujno gospodarsko rast. 2e vsa arhitektura razodeva izredno bogastvo gdanskih meščanov. Po prvi delitvi Poljske 1772 je Gdansk pripadel Prusiji. Po prvi svetovni vojni pa je dobil poseben status kot .svobodno mesto" (Freistadt Danzig). 1939 je prav ta okoliščina služila Hitlerjevi demagogiji kot povod za vojno. V Gdansku so padli prvi streli druge svetovne vojne, ko je bojna ladja .Schles-wig-Ho!stein" začela obstreljevati polotok Westerp!afte, kjer se je majhna poljska posadka več dni junaško borila proti večkratni nemški premoči in s tem dokazala odporniško voljo poljskega naroda proti nacistični agresiji. Gdansk je bil 1945 popolnoma razrušen, v povojnih letih pa so ga obnovili s kar neverjetno umetniško in stilno doslednostjo. Strmeli smo nad tem obnovitvenim delom, ko smo hodili po cesti .Dlugi Targ", skozi .Zlata vrata" (Zlota Brama) in po gdanskih ulicah.
Iz Gdanska smo se peljali čez Chelm-no v Torun. V tem relativno majhnem mestu je ohranjenih mnogo kulturnozgodovinskih zanimivosti, od katerih smo si med drugimi ogledali Kopernikovo rojstno hišo in stolnico. Na novi torunski univerzi je do nedavnega bila tudi stolica za slovenščino. S profe-sorji-stavisti te univerze smo se srečali na skupni večerji v najstarejši torunski gostilni .Pod modrim birthom". V zdravicah so poljski prijatelji poudarili slovansko vzajemnost, ki se je ta večer kazala v petju, pri čemer so se naši pevci — in v skupini so bili odlični pevci — na moč prikupili s svojim ubranim petjem torunskim prijateljem.
Na poti v Wroclaw smo se ustavili še v Gnieznu, ki je bito prvi škofovski sedež in prvo poljsko glavno mesto, ter v Poznanu. Blizu Poznana smo si še ogledali staroslovanske izkopanine v Biskupinu. Nad 2500 let stari ostanki neke slovanske naselbine dokazujejo, da so Slovani že v tistem času naseljevali področje med Vislo in Odro. Zadnje večje mesto na potovanju je bil Wroc)aw, središče Slezie. Ta pokrajina je bita sprva del prve poljske države, pozneje češka, nato v rokah Habsburžanov, ki so jo morali odstopiti Prusiji. Od 1945 naprej je spet del Poljske. Wroclaw — ime ima po nekem knezu Vratislavu — je zaradi svoje geografske lege ob sotočju številnih rečic z Odro zelo slikovito in ga nekateri primerjajo z Benetkami, toliko je v njem mostov in mostičkov. Proti koncu druge svetovne vojne so ga Nemci spremenili v .trdnjavo* (Festung) in je bil popolnoma porušen. Tudi tu so se po vojni lotili rekonstrukcije številnih kulturnih spomenikov, palač in cerkva. Dela še niso končali.
Dne 31. avgusta smo se čez Katovice, moderno novo mesto v šlezijskem premogovnem revirju, vrnili v Cieszyn, kjer smo se poslovili od Emila, ki je na vsej poti po Poljski skrbel za naše dobro počutje in je postal naš skupen prijatelj. Njemu velja vse naše priznanje, da je nekonvencionalno organizirano, a spretno improvizirano potovanje tako odlično uspelo. 1. septembra smo se nekoliko utrujeni, a polni nepozabnih vtisov vrnili domov.
PiHter
V Jugostaviji dovotj etektričnega toka
Ekskurzija 1978 „Pristanišče Koper"
Avstrijska družba za raziskovanje prometa na Koroškem je povabita čiane Avstrijsko-jugosiovanskega društva, da se v soboto, 30. septembra udetežijo ekskurzije z via-kom v Koper z ogtedom koprskega pristanišča.
Posebna atrakcija tega izieta ne bo samo Koper z njegovimi posebnostmi, marveč tudi vožnja z via-kom iz Bohinja skozi bohinjski predor in Baško grapo {skozi števiine predore) v Gorico in naprej v Koper.
Odhod iz Ceiovca bo ob 6.05 uri, iz Betjaka ob 6.35 uri, prihod v Koper pa ob 11.30 uri.
V Kopru je kot že omenjeno ogted pristanišča in skupna južina v hote-tu .Žusterna".
Cena znaša 300 šiiingov z vožnjo in južino vred. Avstrijsko-jugosio-vansko društvo vabi interesente za to zanimivo vožnjo. Zadnji rok prijave je 20. september 1978. Poteg čtanov društva se tahko prijavijo tudi njihovi sorodniki in znanci. Me pozabite s seboj vzeti vetjavnega potnega tista ati vetjavne osebne izkaznice. Odhod iz Kopra bo ob 15. uri, prihod preko Ljubijane v Beijak ob 19.53 uri in v Ceiovec ob 20.20 uri. Prijave poštjite na nastov: Osterreichisch-jugostawische Geseii-schaft, 9021 Kiagenfurt-Ceiovec, Posttach 134.
Večkrat smo brati v časopisih in pa tudi doživeli, da so imeli v sosednji Jugoslaviji težave z električnim tokom — težave v toliko, da je ob večjih sušah zaradi pomanjkanja vode prišlo do pomanjkanja električne energije. Danes pa lahko že z gotovostjo trdimo, da v prihodnje teh težav ne bo več.
Kakor poroča .Ekonomska politika" bodo letos zbirna jezera, ki omogočajo obratovanje hidroelek-
OBVESTtLO
Tudi tetos prireja Soiidarnost-ni komite za pravice manjšin v Cetovcu skupno s stoven-skimi organizacijami
OKTOBRSKt TABOR — OKTOBER ARENA
ki bo v nedetjo 8. oktobra.
Sodetujejo razni ansambti, med njimi znana skupina „Schmetter)inge"
tram, dovolj preskrbljena z vodo. Za prihodnje leto pa je situacija še bolj ugodna.
Podlago za ta optimizem ustvarjajo podatki o novih elektrarnah, ki bodo pričele obratovati — Ter-
moelektrarna Rijeka z močjo 320 MW, Nikola Testa IV z močjo 308 MW in Negotino z 210 MW ter hidroelektrarne Formin 56 MW in Perušica 58 MW, ki sicer že obratujeta.
V začetku meseca julija je bilo v zbirnih jezerih približno za proizvodnjo 3.900 GWH električne energije, to je za okoli 800 GWH več kakor v istem času lani. Že od januarja je bilo dovolj vode, da so hidroelektrarne lahko delovale z vso razpoložljivo močjo. Do konca junija so proizvedle 14.125 GWH ter s tem prekoračila gospodarski načrt za 18,6%. Termoelektrarne so pridobile za 12,4 odstotka več energije kakor lani v tem času ter dosegle proizvodnjo 9.290 GWH.
Poraba električne energije v prvih šestih mesecih je znašala 22.891 GWH, to je za 10,2 odstotka več kakor lansko leto. Poraba neposrednih porabnikov (industrije) se je dvignila za 3,7 odstotka, a gospodinjstev kar za 12,7 odstotka. Poraba se je tako povečala zaradi izredno hladnih zimskih mesecev.
Jugoslavija je izvozita 746 GWH električne energije, uvozila pa 222 GWH. Uvoz je bil izredno velik v januarju in februarju, ko so uvozili 192 GWH. Največji izvoz so zaznamovali v maju (300 GWH) in juniju (180 GWH).
RADiO — TELEV!Z!JA
SLOVENSKE ODDAJE RADIA CELOVEC
PETEK. M.	1S.45 Celovški radijski
dnevnik — iz kulturnega živijenja koroških Slovencev.
SOBOTA, !S. P.: 9.45 Od pesmi do pesmi — od srca do srca.
NEDELJA. M. P.: 7.05 Duhovni nagovor — Naj pesmica naša darilo vam bo.
PONEDELJEK, 25. P.: 15.45 Celovški radijski dnevnik — Operna glasba.
TOREK, M. P.: P.30 ..Sem se rajtov ženiti . . ." (ljudska zabavna glasba) — 13.45 Celovški radijski dnevnik — šport — Rdeče, rumeno, zeleno.
SREDA. 22. P.: 13 45 Celovški radijski dnevnik — Minute z . . . — ..Koroško poletje 1978" v Osojah.
ČETRTEK. M. P.: 13.45 Celovški radijski dnevnik — Mladina in šport.
H		A V S T R ! J A 1
t		PETEK, 22. 9.: 9.00 Za pred-šotske otroke — 9.30 Ruščina
— 10.00 5000 let egipčanske umetnosti — 10.30 Klub seniorjev — 11.00 šarmantni pustolovec — 17.30 Za predšolske otroke — 17.55 Oddaja za najmlajše
—	18.00 Počakajte, da pride oče — 18.25 Pregled sporeda — 18.30 Mi — 19.00 Slike iz Avstrije — 19.30 čas v sliki, kultura in šport — 20.15 Derrick — 21.20 Argumenti —
22.10	šport — 22.20 Caine je bila njihova usoda — 0.20 Poročila in šport.
SOBOTA. 23. P.: 15.20 Vsegakriv — 17.00 športna abeceda — 17.30 Black Beauty —
17.55	Oddaja za najmlajše — 18.00 Pan-optikum — 18.20 Pregled sporeda — 18.25 O harmoniji — 18.50 Dragi dom — 19.55 Slike iz Avstrije in Južne Tirolske — 19.30 čas v sliki, kultura in šport — 20.15 Heinz Conrads — 21.40 šport — 21.55 Vprašanje kristjana — 22.00 Vino je gostejše od krvi
—	23.30 Poročila.
NEDELJA, 24. P.: 11.00 Politična diskuzija
—	15.40 Groteska po pravljici Pepelka —
17.00	Ena, dve ati tri — 17.45 Mali jelen —
17.55	Oddaja za najmlajše — 18.00 Klub seniorjev — 18 30 Brodarji na reki Sal-zach — 19.00 Slike iz Avstrije in Južne Tirolske — 19.25 Kristjan v sedanjosti —
19.30	čas v stiki, kuitura in šport — 20.15 Eden End, film — 21.50 šport — 22.00 Nočni izbor — 22 45 Poročila.
PONEDELJEK, 2S. P.: 9 00 Za predšolske otroke — 9.30 Dežela in ljudje — 10.00 Kaj Je film — 10.30 Vsegakriv — 17.30 Za predšolske otroke — 17.55 Oddaja za najmlajše — 18.00 Golden Silents — 18.25 Pregled
sporeda — 18.30 Mi — 19.00 Slike iz Avstrije — 19.30 Čas v stiki, kultura in šport
—	20.00 Ponedeljski šport — 20.55 Ceste San Francisca — 21.40 Poročila in šport.
TOREK, 23. P.: 9.00 Za predšoiske otroke
—	9.30 Angleščina — 10.00 Avstrijski izumitelji — 10.30 Groteska — 17.30 Za predšolske otroke — 17.55 Oddaja za najmlajše — 18.00 Biseri sedmega kontinenta —
18.25	Pregled sporeda — 18.30 Mi — 19.00 Slike iz Avstrije — 19.30 čas v sliki, kultura in šport — 20.00 Uganka — 20.20 Ri-ziko — 21.25 Očala — Gradnja — 22.20 Zvezde gledajo z neba — 23.10 Poročila in šport.
SREDA, 27. P.: 9.00 Oddaja z miško —
9.30	Trst — vrata na jug — 10.00 šolska oddaja — 10.30 Popolnoma zmešan svet —
17.00	Povodni konj Frotti — 17.25 Oddaja z miško — 17.55 Oddaja za najmlajše —
18.00	Moški v hiši — 18.25 Pregled sporeda — 18.30 Mi — 19.00 Slike iz Avstrije
—	19.30 Čas v sliki, kultura in šport — 20.00 Divji baron — 22.30 Poročila in šport.
ČETRTEK, 28. P.: 9.00 Za predšolske otroke — 9.30 Francoščina — 10.00 Obraz stoletij — 10.30 Divji baron — 17.30 Za predšolske otroke — 17.55 Oddaja za najmlajše — 18.00 TV-kuhinja — 18.25 Pregled sporeda — 18.30 Mi — 19.00 Slike iz Avstrije
—	19.30 Čas v sliki, kuitura in šport —
20.00	Televizija — nagrajena — 20.15 Marija — 21.45 Poročila in šport.
A V S T R ! J A 2
PETEK, 22. P.: 18.00 Orientacija — 18.25 Pregled sporeda — 18.30 Portret — 19.20 Jaz, Klavdij, cesar in bog — 20.15 Novo v znanosti — 21.00 Nova — 21.20 Polčas —
22.10	čas v sliki in kultura — 22.25 Ali you
SOBOTA. 23. P.: 18 00 Hans in Lena —
18.20	Pregled sporeda — 18.25 Brez nagobčnika — 19.30 Cafe Hungaria — 19.55 Galerija — 20.15 Leta 9 — 21.50 šelaki.
NEDELJA, 24. P.: 15.30 Mednarodni turnir v košarki — 17.00 Dežela in ljudje — 18.30 Vse mesto govori o tem — 19.30 The Mun-sters — 20.00 Knjižni bazar — 20.15 Sejem
—	21.50 Brez nagobčnika.
PONEDELJEK, 25. P.: 18.00 Angleščina —
18.25	Pregled sporeda — 18.30 Sveti poskus v Pensilvaniji — 19.30 Igraj z nami na harmoniko — 20.00 Zvezde gledajo z neba —
20.55	Sternova oddaja — 21.40 čas v sliki
—	22.10 Dekle in njen morilec.
TOREK, 23. P.: 18.00 Trst — vrata na jug
—	18.25 Pregled sporeda — 18.30 Novo v znanosti — 19.30 Veselje ob glasbi — 20.00
Dvojezičen otroški vrtec „Naš otrok"
V CELOVCU, 10. OKTOBER-STRASSE 2$
ki bo odpri vrata v prvem tednu oktobra, in !prejema prijave m ceiodnevni in poidnevni obisk.
Prispevek storlev za ceiodnevni obisk znala 440.-, za poidnevnega pa 400.— liiingov.
Otroka prijavite pismeno na nasiov otrolkega vrtca .Mal otrok", I0.-Oktober-Straf;e M, 90Z0 Kiagenfurt/Ceiovec aii teiefonsko pri vodi-teijici otrolkega vrtca — pri gospodični Mariji Moser — na (začasni) tei. Itev. (0 4ZZ!) 04 3 $4 v času med 8.00 in H.00 aii med 13.00 in 17.00 uro, od ponedeijka do petka.
Pred vstopom v otrolki vrtec je treba otroka osebno predstaviti voditeijici otrolkega vrtca in izpoiniti prijavnico, prinesti je treba tudi rojstni iist otroka. Možnost za to bo Z4., 34. in 37. septembra v začasni pisarni voditeijice, lO.-Oktober-Stratje 34, 3. nadstropje.
Popotnoma zmešan svet — 21.30 Čas v stiki in kuttura — 22.05 Ktub 2 — Open End.
SREDA, 27. 9.: 18.00 Francoščina — 18.25 Pregted sporeda — 18.30 O 9 — Gornja Avstrijska — 19.00 Evropa v 20. stotetju — 19.45 Werther — 20.00 Teteobjektiv — 20.50 Z dežnikom, šarmom in metono — 21.40 čas v stiki in kuttura — 22.15 Iraiter.
ČETRTEK, 28. 9.: 18.00 Ruščina — 18.25 Pregted sporeda — 18.30 Ludvik van Beethoven: Koncert — 19.30 Spottight — 20.00 Svoje dni — 21.05 Popotnoma zmešan svet —
22.10	čas v stiki in kuttura — 22.45 Ktub 2 — Open End.
		JUGOSLAV! JA
K		PETEK. 22. 9.: 9.00 TV v šoti — 16.40 šahovski komentar
— 17.10 Poročita — 17.15 Ve-tika predstava na dnu morja — 17.30 Norosti Maje Skowron — 18.00 Obzornik —
18.10	Domači ansambti — 18.45 Suprapre-vodniki, Mehanizacija sadjarstva — 19.20 Cikcak — 19.30 Dnevnik — 20.05 Veseta jesen — 21.10 Razgtedi — 21.50 Dnevnik — 22.05 Baretta — 22.55 Poročita.
SOBOTA, 25. 9.: 9.00 Poročita — 9.05 Profesor Battazar — 9.15 Vrtec na obisku —
9.30	P. Gotia: Jurček — 10.00 Pisani svet — 10.35 šopek z bodečo žico — 11.30 Trimska tetevizija — 12.00 Poročita — 16.20 Ztato pretekte dobe — 17.15 Obzornik —
Kmečka gospodarja zadruga na Brnci Uče pomočnika.
interesenti naj se javijo v po siovainici osebno aii po teie-fonu: (0 42 47) 234. Predpogoj je vozniško dovoijenje kategorije B.
Siovensko prosvetno drultvo .Peter Markovič" v Rožeku o b v e i č a
da danalnja prireditev .Podjunski večer" v Rožanskem domu na Reki zaradi nepredvidenih zaprek odpade.
Siovenska prosvetna zveza sporoča v okviru
KOROŠKE GLASBENE JESEN) bodo le siedeči giasbeni koncerti:
#	v sredo, 27. sept. 1978 v Piiberku PiHALMt KViNTET RTV LJUBLJANA
ob 19.30 ur) v gostiini Schwarzi
#	v sredo, 4. oktobra 1978 v Cetovcu COLLEGiUM MU-SiCUM
#	v soboto, 28. oktobra 1978 v Piiberku EVA NOVŠAK — HOUŠKA
Prisrčno vabijeni!
SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO „ B i L K A " V BiLČOVSU vabi ne dramsko uprizoritev
Grozdna jagoda v soncu
(Lortaine Hansberry — Marijan Srienc) v soboto 30. septembra 1978, ob 20.00 uri pri Mikiavžu v Biičovsu. igra sporoča in vsebuje družbene, sociaine in narodnostne pro-bieme našega maiega čioveka in njegove družine. Pretrestjiva izpoved te drame zasiuži množičen obisk. Avtentičnost in kritičnost te igre vas bosta prepričati in navdušiti. Vaša števiina ude-iežba bo bogato piačiio igraicem za njihov požrtvovaien trud. Režija: Hcnzi Weiss
Ljubiteiji oderske dejavnosti prisrčno vabijeni!
ŠPORTNI VESTNIK
PONOVNi PORAZ SAK V ZADNJi MiNUTi!
Tri igre je Stovenski atietski kiub dose-daj odigra) na domačem igrišču v Cetovcu in od teh je dve izgubi! v zadnji minuti! Proti Tinjam je SAK tri minute pred koncem vodi) 2:1, v 87. minuti preje) go) na izenačenje, eno minuto pred koncem pa četo še tretji in s tem tudi poraz. V nedetjo, v igri proti ekipi iz št. Pavta se je iezu)tat prav tja do 90. minute gtasi! 1:1, SAK je z vsemi igraici napada) in preje) v zadnjem protinapadu go! in izgubi! tekmo z 2:1. Toda kako je tekma sp!oh potekata? SAK je nastopi) brez poškodovanega obrambnega igratca J. Pand)a in sicer v tej postavi:
Dodič; Jakopič, Lampichter, Woschitz, Rog!; Fera, Gotec, Zabtatnik; Ve!ik, Hobe!, Potanšek (od 46. minute Wieser).
Tekma se je začeta z nervoznimi akcijami na obeh straneh in v prvih desetih minutah nobena ekipa ni imeta kake šan-se za zadetek, toda v 15. minuti so navijači Stovenskega attetskega k!uba prvič imeti pritožnost, da so se razvese!i!i nad zadetkom stovenskih nogometašev. Kako je priš!o do tega go!a? 25 metrov pred nasprotnikovim gotom so zrušiti Potanška. Prosti stret je izvajat Vetik, njegov stre) pa je bit tako močan, da je gotmanu žoga odskočita prav pred noge srednjemu napadatcu Hobtu, ki se ni dotgo obotav-tjat in v tej sezoni že petič zatrese) mrežo. V nadatjevanju pa SAK nikakor ni naše) do svoje igre. št. Pavetski napa-datci so vedno bo)j ogrožati Dodičev go! in tako je še pred potčasom padet go! na izenačenje. Nasprotnikov gotman pa je z izrednimi obrambnimi akcijami ubranit najnevarnejše žoge in tako se je rezut-tat po prvih 45 minutah gtasi! 1:1. V drugem potčasu je Wieser zamenjat poškodovanega Potanška, napad za napadom se je vrsti! na št. Pavetski got. Toda žoga ni in ni našta pot v mrežo. Na eni strani se je izkazata obramba z gotma-nom na četu, na drugi strani pa SAK-ovi igratci niso znati izkoristiti dane pri-tožnosti. Pa tudi sodnik (ki je drugače sodit res objektivno) je napravit dve žeto odtočitni napaki, ki so koristite Št. Pa-vetčanom. Prvo že v prvem potčasu, potem ko je zatisni! obe očesi, ko so v kazenskem prostoru z nedovotjenimi sredstvi odvzeti žogo Hobtu, drugo pa kakih 15 minut pred koncem. Po visoki žogi v nasprotnikov kazenski prostor sta trčita skupaj gotman in tasten obrambni igratec, v btižini teh dveh se je nahajat tudi Fera in tako je sodnik dosodi! prosti stret v korist gostov. To prekinjeno akcijo je namreč uspešno zaktjuči! Vetik in če bi sodnik ta got priznat, bi SAK-u ostata v naj-stabšem primeru pika. Tako pa se je igra vedno botj btižata h koncu, SAK je z vsemi močmi hote) doseči zmagovit go! in v zadnji minuti se je zgodito. Lampichter in VVoschitz sta po hitrem protinapadu iz-padta iz igre že na sredini igrišča, dva igratca sta šta sama na Dodičeva vrata in dosegta zmagoviti drugi got, kateri je bit stovenskim nogometašem zabranjen.
V nastednjem kotu igra Stovenski attet-ski ktub ob 10.15 dopotdan v VVotfsbergu (igrišče ATSV - Priet) proti šmihetu v La-
botski dotini. šmihetčani so še kot edino moštvo v skupini brez točke; ktjub temu pa igra ne bo zabava. Na testvici je SAK na sedmem mestu, s tremi točkami za vodečima Frantschachom in šmihetom pri Piiberku.
Moštvo „pod 21" je doživeto v igri proti Št. Pavetčanom prvi poraz. Nasprotnik iz Labotske dotine je bit brez dvoma botjši in bi z mato več sreče zmaga) še z višjim rezuttatom. SAK „pod 21" je nastopii s stedečo ekipo:
Matte; Krištof, Pande! F., Hribar, Zabtatnik; Perč M., Rozman, Kupper; Perč J., Sommeregger, Sadnikar.
Za pravo presenečenje pa so tokrat poskrbeti SAK-ovi mtadinci, ko so na domačem igrišču nastopiti proti sovrstnikom
NOGOMET
SAK — Sl. Michaei v Labotski doiini v nedetjo, 24. sept.
#	ob 8.30 uri St. Michaei ii — SAK ii
#	ob 10.15 uri St. Michaei ! — SAK i
igraio se bo na igrišču ATSV v Voišperku — Woifsberg
#	ob 10.00 uri igrajo mia-dinci SAK na igrišču St. Peter am Bichi proti sovrstnikom SC Uirichsberga
Prisrčno vabijeni
iz Poreč. Pokazati so žeto tepo igro, tako teiesno mato močnejši nasprotnik v igri ni imet nobene dobre pritožnost!. Odtočitev je padta že v prvem potčasu, potem ko je najbotjši igratec na igrišču, Wieser Mirko z dvema stretoma tz 20 m poskrbe) za zadetke. Vrhu tega je Gregorič Stanko zade) enkrat prečko. Mtadinci bodo v nedetjo nastopiti v St. Peter am Bicht proti ekipi Utrichsberga.
ZAHOMČANi V ODLiČNi FORMi
Naraščaj smučarskih skakačev športnega društva Zahomec je pred nedavnim zabe-težit odiične uspehe. Tako je na mednarodnem prvenstvu na ptastični skakainici v Bad Aussee-u — startato je 85 smučar skih skakačev iz ZRN, Jugostavije in Avstrije — dosege! stedeče rezuttate: Sigi Godec, je bit v njegovem razredu i najbotjši in hkrati tudi najbotjši dneva. Pri šotarjih i), sta bita Mihi Kaiser drugi in Franci Wiege)e osmi. Robert Kaiser je pri šotarjih t. dosege) 12. mesto.
Zahomški „samorastniki" so ponovno dokazati, da znajo zmagovati tudi takrat, ko nimajo tistih možnosti (večina skakat-cev so biti pripadniki SUV-kadra za naraščaj) kot drugi. Fantom iskreno čestitamo.
17.25	Nogomet Borac : Crvena zvezda —
19.20	Cikcak — 19.30 Dnevnik — 20.00 Kotači in pivo — 20.55 Moda za vas — 21.05 Muppet Show — 21.35 tsadora — 23.45 Dnevnik — 24.00 625.
NEDELJA, 24. 9.: 8.30 Poročita — 8.35 Za nedetjsko dobro jutro: KUD Jože Hermanko
—	9.05 625 — 9.25 Kapetski kresovi — 10.35 Viking Viki — 11.00 Hunterjevo ztato —
11.30	Ljudje in zemija — 12.30 šahovski komentar — 13.00 Poročita — 19.20 Cikcak —
19.30	Dnevnik — 20.00 Ovinek — 21.10 Čto-vek in voda — 21.40 Dnevnik — 21.50 športni pregted — 22.35 Poročita.
PONEDELJEK, 25. 9.: 9.00 TV v šoti — 16.10 Kmetijska oddaja TV Beograd — 17.10 Poročita — 17.15 čarobna žoga — 17.30 Čudovita teta fitma — 17.55 Obzornik — 18.05 Samoupravtjanje — revotucija v trajanju
—	18.45 Mtadi za mtade — 19.15 Risanka —
19.20	Cikcak — 19.30 Dnevnik — 20.00 L. de Vega: Zgodba o vitezu iz Otmeda — 21.05 Kutturne diagonate — 21.45 Mozaik kratkega fitma — 22.05 Dnevntk.
TOREK, 26. 9.: 9.45 TV v šoti — 17.20 Poročita — 17.25 Gtasben! pejsaži Srbije —
17.55	Obzornik — 18.05 Pisani svet — 18.40 čas, ki živi: V partizanski šoti — 19.20 Cikcak — 19.30 Dnevnik — 20.00 Diagonate
—	20.35 A. Totstoj: Trnova pot — 21.55 Dnevnik — 22.10 Gtasba takšna in drugačna — 23.10 Poročita.
SREDA. 27. 9.: 9.00 TV v šoti: t. Andrič: Aska in votk — 10.00 TV v šoii — 16.30 šahovski komentar — 17.00 Poročita — 17.OS Dektica Detfina in tisica Zvitorepka — 17.20 Poskočna domištjija — 17.45 Obzornik —
17.55	Spekter — 18.25 Mednarodna detav-ska in revotucionarna pesem — 19.20 Cikcak — 19.30 Dnevnik — 20.00 Fitm tedna: Dnevi in noči v gozdu — 21.35 Majhne skrivnosti veiikih kuharskih mojstrov — 21.45 Dnevnik — 22.00 Giasbeni magazirt — 22.45 Poročita.
ČETRTEK, 28. 9.: 8.55 TV v šoti — 17.20 Poročita — 17.25 Trinajsttetniki — 17.55 Obzornik — 18.05 Profesor Battazar — 18.fS Ptanine sveta — 19.20 Cikcak — 19.30 Dnevnik — 20.00 Oči kritike — 20.45 Retrospektiva TV drame — F. Bevk: Kaptan Martin Čedermac — 22.05 Na zvezi — 22.35 Dnevnik.
Dentistka Heiena Gaiie, Bahnhofstrafje 38 b, Ceiovec, z dopusta nazaj
Izdajatelj, založnik in lastnik: Zveza stovenskih organizacij na Koroškem; glavnL urednik: Rado Janežič; odgovorni urednik: Andrej Kokot; uredništvo in uprava: 902! Klagenfurt - Celovec, Gasometergasse 10, tel. 52 5 50 —Tiska: Založniška In tiskarsko družba z o. j. Drava, Celovec — Borovlje.
Siovensko prosvetno društvo ..Edinost" Piiberk - Siovenska športna zveza v Cetovcu
prirejata
tečaj jazz gimnastike
ZA STAREJŠA iN MLAJŠA DEKLETA
Pričetek tečaja bo v sredo 4. oktobra 1978 s pričetkom ob 19. uri zvečer v Piiberku (točen kraj bo javijen naknadno).
Tečaj bo enkrat na teden po Z uri in to deset tednov zaporedoma. Dnevi oz. časi nadaijnjih ur tečaja po dogovoru s tečajnicami. Cena znaša MO.— šiiingov.
Prijave za tečaj sprejema Posojiinica Piiberk, Voikermarkter Str. 1, teiefon: (0 41 35) Z5 83.
Dekieta in žene, ki hočejo vitko iinijo prav prfsrčno vezene/