Št. 39. V Oorici, v toro.k sine \C>. maja 1905. Lotnik VII. Izhujn. vs:i torrk niHolmioob 11. in i {>!'<•« 1 p<>I el n lo. Aki) padi! n;i L;i dnrv.'i pr:i7.nik i/.iilc dan j>n\jol> (i. y.vecnr. Stiuie |io |M)šIi pnij»>m;in ;ili v (ioriei n;i «loin jiošiljan ct'lolcliio K '{, polletno \ K in (¦(¦lilU'lno 2 K. l'ro(l;ij;i sc v tiorioi v lo- l):ik;irn;iii S i: li w ;i r /. v ftolskili ulicali. JH I ersitz v Nimskili ulic;ih in 1 j «•- bail na Verdijevem tekališču po 8 vin. GORICA (Zjutranje izdanje.) Urednistvo in upr&viiiaitvo ne nahajata v «Narodni tiikarui», ulica Wtturini li. St. 9. Dopisc jf nasloviti na urcdnidtvo, oglase in naročiiiiio pa na uprarnUtvo >Gorice<. Oglasi se računijo po petit- vrstah in sicer ako se tiskajo 1-kral po 12 vin., 2-krat po 10 vin., S-krat po 8 vin. Ako ua vcčkrat tiskajo, raču- nijo ae po pogodbi. Izdajutelj in odgovorni urednik Josip Marušič. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. J. Maruaič). Interpeiacija [i o H la n c o v dr. A. G r e g o r č it: a in t o v a r i š e v n a Njegovo Vzvi- ^enosl gospoda voditelja p r a - vosodnega ministerstva. Že ko ae je popolnilo mesto zem- Ijoknjižnega vodje na okrožnem sodišču v Gorici, je postopala visoka c. kr. ju- stiena uprava na način, ki se ne strinja ne 8 korJHtrni službe, ne z oziri, katere Irclm imeti na zmožne, delavne državne nradnikc. Cletudi se vpisuje v zemljiSko knjigo pri okrožnem sodišču v Gorici v obeh deželnih jezikih, v alovonskem in v ilalijanskein, in četudi so se oglasili za omenjeno mesto strokovno in jezikovno usposobljeni prosilci, oddalo se je mesto prosilcu, kateri slovenski jezik Je „neko- liko razumo". Komur je znano, kako evfemistično (na dobro stran obračajoč) govorijo in pišejo primorski sodni aradi, ve, da to „nokoliko razumeli" jaomeni toliko, kakor da doLični niož ni zmožen sloven.skega jezika, ki je navaden in se vsak dan rabi v onern uradu. In bil je imonovan dotični zemljeknjižni vodja, ne ker je pornanjkovalo sposobnih, v vsakem oziru dobro opisanih prosilcev, ampak vkljnb tema, da hb je takih nabajalo. Nekaj sličnega, le še bolj debeiega, prigodilo se je zadnje dni pri imenovanju sodnega tajnika za isto c. kr. okrožno sodišče. Predsedništvo okrožnega sodišča.' poznajoč potrebe svojega urada, v svesti «i svoje dolžnosti in spominjajoe se po- gojev, ki so bili našteti v razpisu za ono mesto, je sestavilo terno zmožnib, strokovno in jezikovno sposobnih, izku-* šenih mladih mož, ki so popolno odgo- varjali vsem pogojem in služijo v kras vsakteri juslični oblasti. Visoka justična uprava je pa smatrala za dobro, da je popolno prezrla predlog onega urada, pri katerem naj imenovanec služboje, ter da je imenovala za razpisano mesto možH, ki je slovenskega jezika le „de- loma zmožen", to je, kakor zgore po- vedano, nezrnožen, in to za sodišče, pri katerem so vodi 75% lekočih poslov v alovenskem jezikn. Govori se sicer, da imenovanec presega po službenih letih prosilce, na- vedene v predlogu, katerega je stavilo predsedništvo okrožnega sodišča. Ali, no glede na to, da službena leta no morejo nadomestiti službene sposobnosti, sam.a ta okolnost ni mogla biti odločilna, da je bil dotičnik imenovan, ker med proailci zanaj torne so h<* nahajali tudi uradniki, starejši od onega, ki je bil imonovan, ki vrhu log* morejo za se navesti poleg Hlrokovno tudi zadostno jezikovno spo- sobnOHt za to mesto. Vkljub tema ni bil nikdo izmed njih imenovan. Pravi vzrok, da je bil dotičnik povišan, mora torej tičali kje drugje. Imenovanje, kakor se je vräilo v tem sločaju, je obdarovanje uradnika, ki ne zna dežolnega jezika, v katerem je po- klican uradovati. Ono prezira in slabi pravico predlaganja podrejeno oblasti ; dela škodo sposobnim prosilcem, ki so dobili po ntzpisu pravico do imenovanja; ter škodnje slnžbi, ker uradnik, ki ne pozna slovenskega deželnega jezika, ne more na zadovoljiv način opravljati službe pri sodiščn, ki vodi 75% svojih poslov v lern joziku. Tu ni nobene vrste poslov, katere bi mogel aradnik opravljati brez znanja alovenskega jezika. Razdelitev poslov po jeziku z namenom, da se po- nndi novoimenovancu prilika, da porabi svoje zmožnosti, zdi so iz složbenih ozirov nedopustna. Zato stavijo podpisani na Njegovo Vzvišenost gospoda voditelja pravnega ministerstva naslednji vpraäanji : 1. Kateri razlogi so napotili Vašo Vzviäenost, da je pri nedavnem imenovanju sodnega tajnika za okrožno sodišče v Gorici popolno prezrla terna - predlog tamoänjega predsednistva okrožnega so- dišča ter imenovala za ono mesto pro- silca, ki ne pozna jes-iikov sodnega oko- Whu. in nikakor ne more popolnoma opravljati službe pri dvojezičnem sodišču, müdtem ko je zapostavila drage prosilce, kalere je predlagalo pristojno predsed- niätvo okrožnega sodišča po vsestranskem presojevanju in uvaževanju vseh zadev- nih okoliščin, katere popolno odgovarjajo pogojem, naštetim v službenem razpisu, in ki so povsod, kjer so do zdaj služ- bovali, postavili v vsakem oziru celega moža ? 2. Kako namerava Vaäa Vzviäenost urediti slažbo novoimenovanemu tajniku pri okrožnem sodiäcu v Gorici, da bo vkljub svojemu pomankljivemu znanju jezikov vräil to, kar se zahteva od moža, ki zavzema to mesto, ne da bi se pri tem molil red uradnih poslov in ne da bi se drugi uradniki obremenili za novoime- novanca? Na Dunaju, 13. maja 1905. (S 1 e d i j o p o d p i s i.) Izid Moce pomorske bitte z ozirom na razTüj lialkansleia vprašanja. Oči vsega sveta ho danes obrnjene na Daljni Vztok in na morjeTihega Oce- ana, po katerem 'plujejo sedaj ruske in japonske vojne ladje. Milijone src na- polnjuje nsda in strah ter misel, kak ven- dar bo izid velike pomorske bilke med brodovjem RoždestvenBkega in pa med brodovjem Toga, katerega je dosedaj sprem- Ijala pri vsaki priliki sreča. V priöako- vanju tega izida nastala je nekaka sta- gnacija pri izvedenju raznih večjih in manjäih političnih vprašanj,-kakor da bi izvedenje teh vprašanj čakalo jedino le na izid strašne vojske, kakoršne svet do- sedaj äe ni doživel. In res izgleda dan danes vse tako, kakor da bi bil od izida vojske, ki se vrši sedaj na Daljnem Vzloku med Rasijo in Japonsko, odvisen ludi izid in razvoj za- motanih razmer na evropskem Vztoku. Vse države, velike in majhne, ki so pri- z adele na evropskem Vztoku, pripravljajo se na delo, katerega se mislijo loliti, koj ko bode znan izid velikih bitk na morju in na suhem med Rusi in Japonci. Vsled tega je torej tudi povsem naravno, ako se danes vse evropsko časopisje bavi in polni svoje predale s kombinacijami, ti- čočimi se rešenja balkanskega vpraSanja in sploh o načinu likvidacije turških ra- čunov v Kvropi. Na to delo se je pri- pravljala tudi Rasija že delj časa, ali pričeti ga ni hotela, ker je bila prepri- čana, da balkansko vpraäanje prej ali slej samo dozori in da bode Rasija äele takrat, ko do tega pride, povzdignila svoj mogočni glas ter pri likvidaciji evropsk© Turčije tudi ona zahtevalaodäkodnino za svoje žrtve, katere je imela tukrat, ko je del balkanskih trpinov rešila izpod tur- äkega jarma. Zapadne evropske države so se že večkrat prizadevale, da bi pro- vzročile delitev evropske Turčije, raču- najoč vedno na to, da pripade tadi njim lep del turške zapuščine. Ruska diplo- inacija pa je znala vsikdar to nakano zapadnih evropskih držav preprečiti, ker ni po nje mnenju balkansko vprašanje še dozorelo. Ali sedaj, ko je Rusija na Skrajnem Vztoku zapletena v težaven boj z Japonci in je od njega izida od- visen tudi njen ugled, se lahko pripeti, da ne bo mogla več braniti, da ne bi priälo do delitve evropske Turčije. In res se čita sedaj celo v ruskih listih, da se je tudi Rusija že udala angleški zahtevi, vsled kalere se imajo pridružiti pri izvr- ševanja retorm t Macedoniji in sploh ? evropski Turčiji Avstro-Ogrski in Raaiji, katerima je bila do sedaj ta zadeva pre- puäcena, tudi druge evropske države kn- kor Nemčija, Francoska, Angleäka in lla- lija, ter da se ima odslej naprej pri iz- vedenju reform, ki se bodo znova dolo- čila, odločnejže postopati nego ata po- atopali doslej Avstro-Ogrska in Rusija. Vsled Uga pa je stopilo balkansko vprašanje r drug ätadij. Kako se bode začelo odslej naprej reševati to rpraSa- nje, tega danes äe nikdo ne ve, in so sploh kombinacije vse, kar se o tena go- vori in piše. Vendar je značilno, da jo začela zadnji čas Angleäka iti nekako ua roke in delati na to, da bi dobila Bol- garija največji del Macedonije in Star« Srbije. Tako opozarja bivSi srbski mini- ster in poslanik v Londonu Čedo Milja- tovič, ki biva y omenjenem mestu in ki je v vedni dotiki z angleäkimi poliliki, v nekem belgrajskem liatu na razpolož«nj« angleäkih državnikov, ki ne bi itneli ni- česar proti temu, ako bi postal Garigrad prestolnica razäirjene in v kraljestro proglašene Bolgarije. In vsak je o tem prepričan, da bi Angleäka veliko raje vi- dela, ako bi priäel Carigrad v bolgarska roke nego pa v ruske. Istotako so an- gleški listi začeli že pisati o nekem pre- tendentu za Albanijo, ki bi bil mladi in bogati ter podvzetni knez Albert Ghika, ki se baje že hvali, da so ma obeöale pomoč Angleäka, Italija in Črnagora in tadi nekateri vstaSki vodje. Po ti kombi- naciji bi imela postali Albanija kralje- vina in bi se k nji priklopili äe vilajeti Bkadarski, skopljanski, janjinski, bitoljaki in solunski4 V Bukareätu je bil namreö pred nedavnem neki shod in na tem shodu ae je govorilo o omenjeni zadevi v resnici že nekako resno. K tem kombinacijam se pridrnžnje tadi ta, ki pa ni nova, da namerava Avstrija po- slati v Macedonijo, in v Staro Srbijo svoje čete seveda pod pretvezo, da na- pravi tarn nfir in red, ali v resnici pa le zaradi tega, da razäiri svoje oknpacijsko ozemlje na Balkanu. Vsem tem kombinacijam pridruia- jejo se pa äe razne drage in sicer one o aspiracijah Rumunije, Gräke, Srbije in Črnegore. Vse to pa bi se imelo izvräiü brez vsakega ozira do Rusije, ki dan da- nes ni v položaju, da bi z orožjem v roki zamogla diktirati način reäitre bal- kanskega vpražanja. PODLISTEK V znamenju mini. Povest. Spisal Janko B r a 1 i n a. (Koiiec.) Tudi kovač je bil pri pogrebu. Ko je prise] do- liiov je dobil Mino jokajočo v postclji. Sloncla je na vzglavju in debele solze so ji lekle po biedern lieu------- — Mina, kaj li je, yprasal jo je Jeruejček. Zakaj jokaš? Je pač raoralo tako biti, sedaj ne pomaga nic — in iebi to lc škoduje. — Jaz sem iako slaba ženska, ti ne vcš, Jer- nejček, ti ne veš — — — Le pusti lc, jaz žc vein, kaj si — — - Ne, nc, ti ne vcš Jernejčck, ti ne vcš, da sem bila jaz in cdino jaz kriva, da si bil ti zaprt — — Skrila je glavo med roke, sram jo je bilo sedaj tega dejanja. — Mina — kaj govoriš? — Res je, res je . . . Vrzi me iz hiše, ven me palini, da zmrznem tarn zunaj na polju, nisem vredna tvoje gostoljubnosti — — — Mina — — prijel jo je za roko in ji po- gledal v oči, — Saj ni res, Mina, saj uočeš iti od nas ? — Jernejček, Jernejček — — dalje ni mogla. Izvila mu je roko in se rau ovila okoli vratu. — Saj te imam tako rada, oh tako srčno rada------- Lepo število let je že prctcklo od takrat, pol-, drugo stoletjc je že minulo od one dobe. Oskrbuika za Bergerjcm ni bilo vcč na Gori. Kmalu po njegovi smrti so' prišli boljši časi, prišla je tudi svoboda. Km et je bil sedaj prost, desetiuo je sicer še plačeval, a razniere so bile čisto drugačiie. Skoro vse iz onih časov je že pozabljeno, le tu pa tarn je še kak mal spomin. Kjer so stanovali prejšnji oskrbniki, se še sedaj pravi pri „Flegarjilr' iri tudi pri „Majerjih'1 se še imenuje ena hiša. Luknja, kjer je oskrbnik Berger končal svoje nesreeno življenje, je še dandanes taka kot takrat in skoro vsak šolarčck tam okoli ve za „Pergerjev brezn". Spominjam se še dobro, kako mi je babica pravila, da je tam notri sam škrat, ki pride tudi večkrat ven v zeleni suknjici z rdečo käpico na glavi. Gospod Anton je od takrat še dolgo živel na Gori. Prvi par, kojega je zvezal po Bergerjevi smrti, sta bila Mina in Jernejček, kojih kri se pretaka neko- liko tudi po mojih žilah. Hlapci Bergerjevi so veči- noma odsli, nekaj jih je tudi ostalo, kar kažejo še danes njihova nemška imena. Mir se je vrnil v va- sico, vse je šlo od takrat drugače in boljše. Kovač Sedej je še poznim vnukom pravil, kako je bilo, ko je gospod Lokar služil celih 40 let na Gori in kako je on prinesel blagoslov in mir božji med ljudstvo. Že v sivih letih se je gospod Anton loči! od svojih ovčic, katere je toliko časa pasel v znamenju miru in ljubezni. Kaj pa uastane potem, ako Rusi's v kitajskih Todah uniči japonsko morna- rf^o, kar ji vsak pravi Slovan iz area ._ < in se z Japonci pobota ter obrne polem T8O svojo poxornost na realtor balkanskega vpraäanja! In to eventual- nost imajo pred očmi golovo tadi vse one večje in manjše države, ki se bri- gajo danes za razvoj perečega balkan- skega vpraäanja. Da je priäla na se- stanku grofa Golahovskega in Tittonija v Benetkab tadi ta eventnalnost na raz- govor, o tern ni nobenega dvoma. Zaradi toga pa je tadi povsem jasno, da jo raz- voj dogodkov na ßalkanu mn^go odvisen od tega, kak izid bode imela pomorska bitka med ruskim in japouskim brodovjem v vodah Tihega Oceana. Politični pregled. Državnl zbor. V sobolo je poslanska zbornica re- šila zakonski načrl glede kroänjarslva. Ponovila je zopet svoj sklep, po katerem imajo dezelne vlade pravico prepovedali kroänjarstvo. Potem, ko je zbornica re- äila zakon krošnjarslva, je prižel v raz- pravo zakonski načrl glede astanovitvo ilalijanske pravne fakaltete v Rovereta. Posl. Benati je izjaviJ, da morajo biti V86 stranke v zbornici prepričane, da se astanovitev italijanske fakultete ne snae meriti s političnim merilom, kakor se je to do sedaj godilo, ampak je potrebno vz*>ti v ozir čisto didaktično stran ob dolžnem spoštovanju narodnlh pravic Italijanov. Govornik je ekušal odvreči posamezne agovore proti ualanovitvi ilalijanske fakultete v Trstu. Odkar se je pričelo razpravljati vprašanje o ita- lijanskem vseučiliaču, so bili ltalijani vedno v tem edini, da mora italijanskemu vaeučiliaču biti sedei Trst. Govornik je omenil razgovora italijanskih državnih poslancev z vlado in obljubo naučnega ministra, da se italijanska pravna fakul- teta natanovi v Trstu. Šele od decembra 1903 naprej so se začeli pojavljati gla- sovi proti Trsta. Nadalje je govornik omenil spomenico italijanskih poslancev, v kateri so protestirali proti vsaki drugi reäitvi, in nevoljo italijanskega prebivalsta da bi se iakulteta premestila v Hoveret. Govornik se je nato bavil s pomisleki, ki bi bili proti ustanovitvi fakultete v Trstu, ki jih je označil kakor ničeve in brez temelja. Tudi agovorov politične in moraine narave ni upoštevali. No- benega vzroka torej ni proti izvolitvi Trsta, marveč je Trst edino mesto, pri- pravnQ za vseučilišče. Tudi od (inancijelne strani je pripravqo mesto. Govornik se zavaruje proti temu, da bi ltalijani v lej državi bili odvisni od drugih narodnosti. Kaj da pomenjajo italijanske pokrajine za državno gospodarslvo, pove že ime „Trst". ltalijani niso ničeaar dolžni ni državi ni drugim narodom. Kar ae tiče narodnib razmer, je rekel govornik, se nemštvo v italijanskih deželah nikdar ne akorenini, kar se pa Slövanov tiče, ne zamore nihče zanikati, da ni Trst italijansko mesto in vse zahteve Slovanov do tefca mesta so neopravičene. Ako se vzlic temu premesti italijansko fakullelo v kako drago mesto, se ne bo nikdar zadovoljilo Italijane, ki bi videli v tem, da jim za vedno izgine nada, da bi imeli v Tralu svoje vseučilišče. Govornik je izjavil, naj se zakonski načrt predloži odseku, ki priredi v smisla kakor žele llalijani. Govornik je na to opisal zgo- dovino fakultete v Wiltenu in kako da so ltalijani prisiljeni, da se morajo učiti na nemških vsučiliščih ter zakljuöil, da se trdno nadeja, da dobe ltalijani svojo pravno fakulteto v Trstu, ki se spremeni v popolno vseučilišče. Posl. Romanczuk je izjavil, da on in njegovi pristaši simpatično pozdrav- Ijajo ustanovitev italijanske pravne fa- kultete. Toda njegova stranka se mora najcdločneje potegniti tadi za ustanovitev maloruskega vseučilišča za 3 in pol mi- lijonov Malorusov v Galiciji in Buko- vini in za 1000 maloraskih dijakov, ozi- roma vsaj za astanovitev maloruske pravne fakaltete v Lvova. Od te zahteve, je govornik nadaljeval, ne moremo od- stopiti ter jo bomo vedno ponavljali, dokler ne zadobimo svojih pravic. (Po- hvala pri Malorusih). Slovenski posl. Plantan je, omeniväi inomostsne dogodke, izjavil : Mi moramo očitno priznati, da ho naäe simpatije na strani Italijanov, ker so isti šibkeji in ker se je bil izvršil proti njim nasilen čin. (Mejklici). Pravo je, da se Italijane odökoduje za pravno fakulteto v Inomosta. Mi smo za itali- jansko pravno fakulteto le pod pogojem, da se islo ustanovi na ilalijanskem zom- Jjisču in ako se bo to strogo kulturelno vpraäanje smatralo kakor tako. Ako Be pa iz tega vpraSanja napravi politilino Mprašanje, tedaj ne bomo mogli tega mirao gledati, ker smo pri tem sami prizadeti. Govornik se mora izroci očitno proti astanovitvi italijanskega vseučilišča v Trstu, ker ni Trst čisto italijansko meslo in ker bi ltalijani s to uatano- vitvijo zadobili ne samo kullurelno ampak ludi politično premoČ nasproti Slovencem. lato velja za Koper. Govornik se je po- tegnil za slovensko vseučilišče v Ljub- Ijani in sicer naj bi se najprej ustanovila slovenska pravna fakalteta ter je po- vdarjal, da obstojajo zato že vsi pogoji. Kar je namreč vlada spoznala, da je | potrebno za 728.000 Italijanov, tega ne j more niti odrekati 1,790 0C0 Slovencem. | Govornik je konečno izjavil, da bodo njegovi somišljeniki na meritoričnem posvelovanju le tedaj glasovali za pred- logo, ako bo istočaano z uatanovitvijo italijansko pravne fakulteto zakonito določena tudi ustanovitev slovenakoga vseučilišča. (Pohvala pri Slovencih). Naučni minister llartel je govoril proti ustanovilvi italijanske fakultele v Trstu. Ugovarjal ma je lirolski italijanski po- slanec Conci, ki se je izjavil za Trsl. Posl. Ellenbogen je lekel, da bi se vsa narodnostna vpraäanja dala najbolje re- Siti, ako se uredi narodna avlonomija narodov v Avstriji. Na ta način bi po- nehale» narodnostne borbe. Govorili so äe generalni govornik Ploj za slovensko vseuöiliäce v Ljubljani in Biankini za italijansko vseučiliače v Roveretu. Nato je bil zakonski načrt o italijanski fakul- teti izročen äolakemu odseka. I Gros Teodor Andrassy. Poslanec grof Teodor Andrassy, sin bivšega ministerskega predsednika grofa Julija Andras8y-ja je v soboto popoludne v 48. leta starosti umrl. Tlttonl o položaju. V laäki zbornici je govoril Tittoni o političnem položaju. Rekel je, da iz- datki za vojaštvo ne smejo vzbuditi strähn, ker je položaj äe vedno tak, kakor lani. Naglaäal je, kako težavna je kolonialna politika. Nemogoče je dovoliti, da bi se zdražila Kreta z Gräko, ker bi vplivala združitev preveč na Balkan. Krečanorn Be bodo zagotovile resne upravne in fi- nančne izpremembe. Končno je hvalil trozvezo. Srblja In Črnagora. Graičevo potovsnje na Cetinje ima ta namen, da se sklene zveza med Crnogoro in Srbijo in da prepusti Srbija Črnigori 10 baterij in 30.000 pušk. Prvl majnlk na Ruskem. V nedeljo, na dan ruskega prvega majnika je bilo na Ruskem in posebno v Petrogradu vse mirno. To je zopet novi dokaz, koliko se sme verjeti poro- čilom raznih listov o dogodkih na Ru- skem, ki so za ta dan naznanjali velike izgrede in zopetno splošno stavko, ki je imela trajati ätiri dni. Macedonija. Iz Helgrada poročajo, da je bil pri Kumanovem velik boj med srbskimi vstaši in turškimi vojaki v katerem so se mo- rali Srbi umakniti. Turške izgube so ve- like, padlo jih je približno 150. — Srb- ake izgube niso še znane. Rusko-japonska vojska. Potrjuje se, da so dne 9. t. m. vi- deli blizo Aomori dve ruski vojni ladji, najbrž st a bila to križarja „Gromoboj" in „Rosija". Od 9. t. m. jih ni bilo več videti. Kakor se zdi, nista uplenila no- bene japonske obrežne ladije. LJradno se potrjuje iz Tokija, da so dne 9. t. m. Busi, močni 2 polka pehote, pet stotnij in eno batorijo, prišedsi iz Naušauhengzu, napadli Japonce blizo Jengčenga. Ob 2. popoludne je sovražnik pričel pod varstvom streljanja topniätva energičen napad, pri čemer je priäla pe- hota na 100 m do naših pozicij. Naše öete so preäle potem v ofenzivo ter so odbile sovražnika, ki je pastil na bojišču 600 mrtvih in 160 ranjenih. Med mrtvimi in ranjenimi jih je bilo tudi mnogo, ki so nosili kitajsko obleko. Mi smo imeli enega (?) mrtvega in 60 ranjenih. Dnevnik „Anaäi" poroča iz Tokija, da se je levo rnsko krilo amaknilo do Kirina, kjer da se koncentrira. V kratkem utegne priti do bike. ravno ukreavali na angleiko ladijo „De- epdene". Kapitän je bil prisiljen odslra- niti ta del tovora. * Iz Hongkonga poročajo, da so Ja- ponci s svojimi torpedovkami v soboto po noči v zalivu Tamany hoteli napasti rusko baltiSko vojno brodovje, ki pluje sedaj združeno po moraki ožini BaSki, a da so jih Rusi s svojimi rellektorji pra- vočasno zapazili ter jih zapodili v beg. * * Japonski transportni parnik „Sejnteu- Maru", ki je bil z vojnimi potrobščinam namenjon v Niučvang, je blizo otokov Miaulau zadel na mino, vsled česar je bil en del ladijo odtrgan. Ladija se je, kakor sodijo, äo po noci v viharju po- topila. * * ¦X- Angleäki parnik „Goromandel" je prinesel v neki pristan sporo^ilo, da sta so brodovji RoždestveiiHkoga in Noboga- tov» že združili. * * Iz Peterogrda javljajo, da so tri kri- žarko baltiškega brodoyja že dospele v Vladivostok. * V Mandžuriji se pripravlja velika bitka v bližini Kirina, kjer Rusi konr.eii- trirajo čete svojoga levcga krila. * * V petek je odplulo iz Hamburga 220 mornarjev v Libavo. Ti bodo ukreani na 5 transportnih ladijah, kijbodo sprem- Ijale četrlo baltiäko eskadro na skrajni Vztok. Eikadra odpluje iz Liba^e pri- bodnji teden. •x- Carinski pazniki so odkrili v San j Franciaku 2500 zabojev, ki so bili na- polnjeni s 47 cm kroglami. Zaboji so bili namenjeni za Japonako ter so jih Domače in razne novice. Za „Šolnkl Dom" je prejelo naše apravniätvo : Štefa Kinderčev 10 K ; au- plentek Avg. Žigon 5 K za cast, da je nanj zalajal Drejc Gabržček v zadnji „Soči". Gotovo s tem najbolj ugodi Nj e- govema narodoljnbju ! Vivat sequens ! Kako od^ovarja „So«1«". — Pred- zadnja „Soča" nam je obljnbila na naš Članek nSočau in naäe žolstvo v Gorici" poäten odgovor. Nekak odgovor je sicer prinesla, a nekaterih glavnih točk na^ega članka se ni niti dotaknila. Tako n. pr. molči popolnoma o našem pozivu, naj možakarji okoli „Soče" ustanove vsaj par prepotrebnih šolskih vrtov v Gorici, če jim je res mar rešitev slovenskih otrok. Ta molk je razumljiv. Podirati je lahkejše kakor zidati ' Šclski zavodi se ne ustanavljajo in tudi ne vzdržujejo s praznimi in bobnečimi frazami o rodo- Ijubjn, kakoršne donč po „Soči", rnarveč z vztrajnim dolom, z velikimi denarnimi žrlvami. „Soča" si tudi v svojem odgovoru ne upa niti zanikati, da ni GabršČek na äega stremljenja na šolskem polju smešil imenovaje nas „abecedarje". Tudi o naži^ trditvi molči, da izvira ves boj proti „Šolskemu Domu" lo iz političnega atrankarstva in egoizma in da je Gabräcek izvajal iz svojih „zaslug" za „Gor. Ij. pos." nekako pravico, da sme v posojilnični hiäi imeti ceneje stanovanje kakor kdo drugi. 0 teh kočljivih rečeh ne črhne v svojem odgovoru niti besedice, ponavlja pa alaro laž, da so „klerikalci" uzurpi- rali „Šolski Dom" in da ga izkoriščajo v avoje politične svrhe. Na temelju^ te laži šunta zopet nesramno proti „Sol- skemu Domu" in pravi, da „naprednjaki", ki podpirajo slovensko äolstvo v Gorici, ubijajo H svoj im denarjem same sebe, ker razbremenjujejo žepe „klerikalcev", ki si tako prihranijo denar za politično agitaeijo, za podkupovanje pri volitvah itd. S to izjavo so se narodne filoksere okoli „Soče" popolnoma razkrinkale. Tem ljudom je slovensko šolstvo v Go- rici deveta briga. Njih politična straat ne pozna več slovenskib interesov, ampak le svoje sebiöne strankarake na- mene. Zato pa se ne Ladimo, da proglaäa „Soča" podpiranjo „Šolakega Doraa" za narodni greh in da je imenovala nedavno celü naäo vsealovensko žolako dražbo 8v. Cirila in Metoda „pospeäevalko kle- rikalnega mračnjaštva". Tako daleč jo prijadrala nekdanja siovenska „Soča" v svojem narodnem izdajalstvu 1 t Dr. Tuma in „Sloveuski Narod". — Ni naä namen preiskavati, kje tiči pravi vzrok, da si posegajo zadnji čas pogostoma liberalni matadorji v läse po svojem načinu, ki je večkrat jako dra- stičen. Zdi se nam pa umestno, da za poduk in kratek čas svoj im čitateljem doslovno priobčimo člančič, katerega je v svoji sobotni ätevilki „Slovenski Narod" poavetil svojemu somišljeniku dr. Tumi. Ta Članek se glaai : „Najnovejäi načrt dr. Turno. — Največji „projektenmacher" na Slo- venskem je gotovo goriäki dr. Tuma. Vsak teden ima druge politične nazore in vsak teden ima druge prr>jokto. Na ta nnčin je srečno prižel tako daleč, da je na Goriäkem popolnoma osamljen. Mož, ki je imel äe pred nekaj leti na Goriäkem najsijajnejäe staliS^e, ki bi bil porazil pri državnozboraki volitvi dr. Gregorčiča, če bi temu ne priskočili lta- lijani na pomoč, ta mož je danes na Goriökem docela dogoapodaril. Na srečo je dr. Tuma sam v Hebe tako zaljubljen, da mu premnogobrojni njegovi neuapehi ne kratijo zaupanja v prihodnjoat. Trdno veruje, da mu bodo še sijale milejäe zvezde, neomajano je njegovo prepri- čanje, da pride vendar äe na konja. Zdaj je 8koval nov projekl, rea fenomenalen projekt, vreden, da zanj izve slovenaka javnost. Kakor znano, je dr. Tuma advokat v Gorici. To svojo pisarno hoeo zdaj prodati. To je prvi projekl, prvi člen v dolgi verigi njegovih najnovejäih projektov. Če se mu poereči, svojo od- vetniško pisarno prodati, seveda dobro prodali, se preseli v Trst. To je njegov drugi projokl. Če se mu posreči dobiti v Tratu trdna tla -— upoljal se jo a pre- davanjem na nekem zborovanju aocijal- nih demokralov — potem izvedo s?oj trotji projokt. To je žo nekaj poaebnega. Ustanoviti hoče dr. Tuma komanditno družho, ki naj ustanovi nov slovenaki dnevnik. Ta dnevnik naj bi bil izhajal v Tratu, ali nekaj denarja upa dr. Turna, da dobi tudi iz Ljubljane. No mnogo. Dr. Tuma je skromen. Samo oaem mož upa, da dobi v Ljubljani, ki prislopijo njegovi družbi in vsak naj da samo ne- znatno vsolico 10.000 -— ne vemo gol- goldinarjev ali krön. Samo 80.000 zahteva dr. Tuma, prav nič več. Tudi izbral si je že dotične gospode, ki naj odrinejo teh 80.000 goldinarjev ali krön. Ne upamo se reči, kako mnenje imajo ti goapodje o ponižnem projektu dr. Turne, enega pa poznamo, ki bo z veseljem odštel deset lisočakov. To je tisti. goapod, na katerega se dr. Tuma najbolj zanaäa. narnreč gospod dr. Josip Slaro. Zu legn lahko garantiramo, da komaj čaka, kdaj bo izvolil dr. Tuma zahtevali deaet ti- soöakov,'bojimo se le, da bo gospod dr. Stare razžaljen, da dr. Tama za svoj izvrslni projekt ne zahteva več. Sodimo pa, da tadi drugi gospodje, ki so deležni speeijalnega zaupanja dr. Turne, ne za- ostanejo za dr. Staretom in da torej ne bo nobene ovire ureaničenju reöenega projekta. Kadar bode ustanovljen novi dnevnik, potem se loti dr. Tuma nadalj- nega projekta. Iz Trsta se preseli v Ljubljano, a ne sam, nego s svojim listom. Tu odstavi dr. Tavčarja, ugonobi „Slovenski Narod" in prevzame poleg Yodstva liata in odvetniäke pisarne tadi vodatvo ne vemo ali samo napredne stranke ali kake nove stranke ali kar vsega slovenskega naroda. Kakor se vidi, so projekti dr. Turne res fenomenalni in imajo to prednoat, da jih je jako lahko izvräiti. Vse je tako preprosto, prava igrača, posebno tistih 80.000 ali goldi- narjev ali krön dobi dr. Tuma v Ljub- ljani vsak trenutek, če le hoče, öa ne drugje, pa v uredništvu „Ježevem". Na- daljnih projektov dr. Turne ne bodemo proiskovali. Morda proda tudi Ijubljansko pinarno in se preseli na Dunaj ter prevzame ministersko predsedatvo, uiene Madžare, reäi narodnostni ploblem in iz- vede soeijalno reformo tako, da bodeta zadovoljna Bebel v Berolinu in Krek v Ljubljani. Vsekako daj Bog dr. Tumi zdravja in veselja za delo, da izyrSi vsKJ prvo serijo svojih znamenitih pro- jektov !" Tako torej piše o dr. Tama »Slo- venski Narod\ Ne moremo storiti odmanj, da bi se pri ti prilikl ne apominjali vseh onih grdih napadov v „Soči" in v „SI. Narodu" na nas in na naše somišljenike in da ne bi nanje opozarjali vse one, ki se pečajo z naäimi alovenskimi raz- merami in prepiri in jih tudi zaaledujejo, ker smo v svojem liatu priliöno jednako Hodili o dr. Tumu, kakor danea „SI. Narod", ko je dr. Tuma, slopiväi ix ro- zerve, meneč, da je priäel za izvedbo njegovih sebičnih namenov ugoden čaa, začel tako oatudno kazati roge vsem onirn, ki so ga spravili na povräje. Po- sebno naj omenimo tu tadi ono nesramno gonjo proti dr. Rojicu, katero sta proti njemu vprizorila „Soča" in „SI. Narodu, ker 80 je upal v naäem listu priobčiti par člankov, v katerih je naslikal dr. Tumo takoränega, kakoršnegd je žal pre- kasno spoznal in zaradi katerega ga je tudi dr. Tama tožil. Kdo se ne apominja onih psovk in žaljenj na osebo dr. Rojica, ko je priälo do porotne obravnave, čo- ravno je pri ti priliki dr. Rojic prihajal tako vspeäno na dan z dokazi resnice za svoje v omenjenih člankih navedene trditve, da je vsak razsoden človek, ki jo bil navzoč pri obravnavi, menil, da sodi na zatožni klopi dr. Tuma in ne dr. Rojic. No, in glej, zdaj prihaju „SI. Narod" z istimi orgumenti na dan, bijoč se samega sebe po zobeh, katere je drgnil ob nas takral, ko smo o dr. Tumu ravno tako sodili, kakor nodi on danes. Mi smo sicer vodeli, da pride med dr. Tumo in njegovimi liberalnimi somiälje. iiiki prej ali alej do kavsa in ravsa, kar je tadi popolnoma naravno, ko He vendar ti Ijatlje borijo v prvi vrsti vedno Ie za I hvoje oaebne koristi, in jim je za slo- vensko ljudstvo Ie loliko mar, v kolikor zamorejo isto vporabiti za dosego avojih OHebnih namenov. Ua se bo pa lo tako bitro z^odilo, tega pa v resnici nismo pričakovali. Hadovedni smo, kako se bo zdaj dr. Tumov pobratim poslavil po robu proti „Slovenskemn Narodn", ki se je drznil tako napasti in osmešiti osre- cevalca goriäkih Slovencev, kakor ga je v svoji „Soči" vedno nazival ? ! I Zincdcnl pojiui. — Priobčili smo j v svojem listu različne članke, kaleri so dokazali na podlagi neovrgljivih podat- kov, koliko škode ho provzročili deželi in občinam tisti Ijudje, takozvani „na- prrdnjaki", ki so svojčas strastno agiti- rali proti sprejotju užitnine v deželno upravo. Ker no more „Soča" pobijati resnice, si pomaga s trditvijo, da tiči naš list globoko v laži, oklepajoč se ma- lenkostne razlike, da je spisal koni'uzen dopis z dežele v „SoČi" z dne 3 maja Kramarjev Drejc, dočim je menil dopis- nik s Tolminskega, da je omenjeni do- pis spisal kdo drugi. Po ti krepki <*kspft- ktoraciji piže Krarnarjev Drejc doslovno: „Da podtikajo celo dopise Gabršceku, s tern se izdajajo, ker sami naslavljajo razne bedarije, katerih ne morejo spra- viti med do mače vesti, za dopise. Dh bi pa to odvrnili od sebe, pa kričijo nad drugimi po znanem gealu : rečem ti, da mi ne porečeš." Neoziraje se na to, da we ne Siri prosveta med Ijr-dstvo s pav- šalno f \zo o „bedariji" brez najmanj- šega dokaza, v če*n da obstoji ona be- darija, so doslovno navedeni stavki sami zase kakor tndi v zvezi z drngim bese- dilom — nerazumljivi. Ti ljudje zavračajo tndi prof. Berbuča, češ, da je podia laž vsako podtikanje, kakor da bi hoteli „na- prednjaki" delati äkodo v užitninskem vpraäanjn. Mogoče je, da „naprednjaki" sedaj nočejo škodovati v ažitninskem vprašanju, tega tndi ne morejo več; a vprašanje je, so li ob svojem Času agi- tirali proti pobiranjn ožitnine v deželni režiji ali ne, in so H po svoji agitaciji oäkodovali deželo in občine (torej slo- vensko ljudstvo) za ogrornne svote? Na ta vprašbnja naj ljadje okolo „Soče" z dr. Tnmo na čelo odgovorijo. — Ko- nečno naj še omenimo, da imennjejo ti ljadje dobrohotno opazko našega dopis- nika s Tolminskega, češ, da bi bilo bolj vstreženo učiteljem, ako bi bili agitirali za ažitnino v deželni upravi, nego da so tudi v tem vpraäanju slepo drvili za dr. Tamo in Gabrščekom — napad na nči- telje. Če je ta resnična trditev naäega dopisnika napad na učitelje, potem neba vsaka razprava s takimi ljudmi. Schlllerjeva nliivnost v IV. b. razrcdu gori&ke giimia'/ije. — Da se ne bo äirilo krivo mnenje, odgovarjam „SoöiM od 13. t. m. naslednje: 1. Meni nije znano, da bi se bil Schiller v katerem koli svojih spisov prezirno ali žaljivo izrazil o Slovanih, kamo-li o Slovencih, katerih menda sploh ni poznal. Če je „Soči" kaj takega znano, prosim, da me o tem poodi. 2. Znano pa mi je, kakor gotovo vsakemn vsaj nekoliko omikanemu Slo- vencn, da se je Schiller zelo laskavo iz- razil o Avstrijcih z besedami: „Der Österreicher hat ein Vaterlad; er liebt es und bat anch Ursache, es za lieben.1' (Wallenstein HU 3. Če ne bi bila prišla v tem oziru nikaka ministerijalna naredba, po kateri se ima ravnati vse äolstvo, pregrešil bi se po mojem mnenja ačitelj nemačine v IV. razreda nemške gimnazije, ako ne bi bil 9. maja t. 1. svojim učencem po- sebno pojaänjeval plemenitega delovanja in necenljivih zaslug Schillerjevih za celo Človeštvo. Saj ga cenijo vsi naobraženi narodi in med njimi todi Slovani. Člehi n. pr. so v svojem narodnem gledališča v Pragi dne 9. t. m. predstavljali Schil- lerjevo igro „Marija Stoart" v češkem prevodu ; pa tadi slovenski pesniki no- vejše dobe goje med vsemi nemäkimi pesniki menda najveö simpatij do Schil- lerja. 4. Borne besede, katere sem svo- jemu razjaänjevarju o tem daševnem vel :|*anu vezane iiadodal in ki se nasla- njajo na Schillerjev stih „Du hast der Götter Gunst erfahren" iz pesmi „Ring des Polykratea", deklamovane od učenca, ne zaslužijo nikakor imena „Oda"; trVo početje bi presegalo meje moje zmož- nosti. Toliko o stvari. Kar se tiče oblike „Sočine" vesti, omenjam, da mi je po njej podaril g. arednik, A. Gabršček, nekdaj skoz vsa 4 lela na učiteljišča v Kopra moj uče- nrc, ki v soli od mene nije sliäal nikdar žal beside, v pozdrav najkrasnejäo maj- nikovo cvetko; dnhoviti način pa, kako se mu na koncu Ijabi moje ime gnjusiti, prepuStfam mime duSe oceni česlitih braleev. Gorica, 14. maja 1905. Hajko Č a 6 e k. Tiukovna pomota. — V zadnji številki našega lista se je vrinila pri notici „Stoletnica Schillerjeve Hmrti" ne- Ijüba pomota glede krstnega imena pesni- kovega. Stati bi bilo rnoralo namreč Fri- derik, a ne France Schiller. Smrtmt kosa. — Dne 12. t. m. amrl je v Lokavca g. Vinko Kovač, upokojeni c. k. nadčuvaj 6i let star. Bil je I. 1866 v bitki pri Kraljevem gradu, poznejo služil je kot orožnik nekaj let, polem pa je dobii službo kot paznik v Kopru. Bil je mož blagega srca in spo- ätovan pri vsoh, ki ho go poznali. Naj počiva v miru ! Dne 13. l. m. pa je umrl po kratki bolezni obče spoätovani g. Jožef S 1 o k a r, mnogo letni podžapan v 60. letu svoje starosti. Se svojim mirnim in ljubeznjivim obnaäanjem sojevsakema prikupil, kdor je imel ž njirn opraviti. Bog mu daj večni mir in pokoj ! Proccsija na Hv. (Horo, — Vkljub slabemu vremenu, kajti deževalo je do treh ur zjutraj, in kljub velikemu blatu, bila je udeležba pri procesiji, katero je prirodilo v nedeljo na Sv. Goro „Slov. kat. delavsko društvo v Gorici", velika ter nič manjša od lanjske. Udeležila so se procesije z zastavami sledeča društva, in sicer: „Slov. kat. del. društvo v Gorici", „Kat. del. društvo v Mirnu", „Kat. del. društvo v Podgori", „Murijina družba v Podgori" ter „Marijina družba v Kamnjah". Društvenice dru$tva „Skalnica" spoznalo se je pa po njih društvenih znamenjih. Procosijo je vodil prelat dr. GabrijevčiČ. Na Sv. Gori, kamor je dospela procesija okolo 8. ure, pričakovala jo jevelika mno- žica dragih ljadij, ki so priäli na Sv. Goro äe prejšnji dan in tudi v nedeljo od raznih stranij. Po cerkveni božji službi, pri kateri je govoril prelat dr. Gabrijev- čič o Marijinem češčenju, ki je končala z litanijami in z blagoslovom, vršilo se je na trati pred cerkvijo, kjer je bil pri- pravljen primeren oder, napovedano zbo- rovanje. Prvi govoril je g. dr. Dermastia o pravi svobodi, ki je mogoča Ie na pod- lagi krščanskih resnic. Za njim je po- zdravil predsednik „Kat del. društva v Mirna" g. Jože Cotič zborovalce ter se zahvalil „Slov. kat. del. društvu v Gorici" na prireditvi to lepe slovesnosti. Preč. g. Kosec, župnik v Kamnjah, imel je potem daläi in jako koristen govor o zmernosti ter o zlih posledicah alkoholičnih pijač, ako se jih vživa ne- zmerno. Na to je zaključil preč. g. dr. Pavlica zborovanje s „slava" klici na cerkev, na slovenski narod in na Avstrijo. Med procesijo, potem v cerkvi peli so razni pevski zbori, ki so se tadi med zborovanjem vrstili ter prepevali lepo slovenske pesmi. Po zborovanju so so ljadje razšli ter bili jako zadovoljni, da so se tega lepega pobožnega izleta na Sv. Goro udeležili. Tndi pokanje iz to- pičev, katero je preskrbel g. Maknc, ni izostalo. Strela je ubila dne 13. t. m, t. j. preleklo soboto popoludne 57-letnega moža Ignaca Remec z Vitovelj h. St. 8. Sin je prišel z vozom iz Gorice, a ker je bil ves premočen, je šel oče posprav- ljat z voza. Diaga dražina, mati, sin in dve hčerki so med tem sedeli za ognjem. Naenkrat se zabliska in zagrmi hkrata, močno se vse strese in strela ješvignila mimo deklice v tla. Strela je prišla skozi dimnik in deklica jo je natanjko videla; zdela se ji je kot precej velika lack*. Mater je strela omamila, katero pa je sin nekoliko stresel in je takoj prišla k za- vesti. „Bog zna, kaj je z očetom," pravi sin in steče pred hišo na prosto ; našel je očeta že mrtvega vznak ležečega. Imel je majhno rano na čelu, iz katere je kri tekla. Vse se cadi, da se družini za og- njem ni nobena nezgoda pripetila. En zaglavnik je strela nekoliko nagnila na stran. Vse pa je močno pretresla ta ne- sreča. Pogreb ponesrečenega je bil v pondeljek popoludne. Mir njegovi daäi ! Vreme. — Zadnje dni imamo pri nas prav slabo vreme. Dež nas namreč vedno nad'eguje. Posebno neugodno vpliva ta vedni dež na razvoj nažih poljskih pri- delkov, posebno pa na trto in na sadje. V četrtek in v pelek je bila poleg tega po Vipavskem že huda burja, ki je na- pravila še precej škode na trti in na sadju, kar je vse tako lepo kazalo. Uradniško konsumuo društvo v Goric*. — Stalni odbor uradniäkega konsumnega draštva v Gorici, ki je bil izvoljen te dni,sestavljen je tako-le: Pred- sednik šolski svetnik in biväi ravnatelj tuk. realke g. dr. Egidij Schreiber; pod- predsednik pisarniäki vodja na lukajäjnem gozdnem vodstvu g. Miroslav pi. Bonigni; tajnik poštni aradnik g. Virgilij Lussin; blagajnik g. Oton Plahata. V nadzorstvo so bili izvoljen/ gg. Herman Radau, Josip Bilesič, Josip Motz, Ivan Primas, Ahil Pelican, Pater Spazzapan, Gustav.Tominc, Karol Travan in France Znideršič. Pred c. kr. izprašcvaluo koini- sljo /a občnc Ijudskü In lnest^aiiHkc sole v («oriel so prestali izpit asposob- ljenosti za Ijadske sole s slovenskim in n( mškim ačnim jezikom g. Anton Nerat iz Šoštanja na Štajerskem, s slovenskim učnim jezikom gdč. Marija B 1 a ž i č iz Kala, Štelanija Marinäek z Opčin (nemščina kot predmet), Amalija Martelanc s Proseka (t.emščina in ita- lijanščina kot predmet), Ema Tirlik iz Št. Jernoja na Kr. (nemščina kot pred- mel); z nemäkim ačnim jezikom gdč. Ronata K i n s e 1 e iz Skpfje Loke in Marija Ratzenbeck iz Trsta. Nekoliko statintike o zdravHtvt'iiem Ktanju v Gorici v letu 15)04.— Iz let- nega poročila o zdravstvenem stanju mesta Gorice v letu 1904, katero je so- slavil mestni lizik dr. A. Luzzatto, p^- snemamo to-le: Koncem letn 1904 imelo je mosto 26.447 prebivalcev. Rojenih je bilo v teku leta 704; med temi je bilo 22 mrlvorojenih otrok. Zakonov se je sklenilo v omenjenem letu 190. Pod- vrženih je bilo naboru 231 mladeničev, potrdili so jih v vojake 70. Umrlo pa je 725 in sicer 387 moäkih in 338 žen. Največ jih je umrlo meseca januvarja, namreč 79, a najmanj meseca februvarja, namreč 45. Med mrtvimi bilo je 249 tujcev. Največ umrlo je otrok do 5. leta, namreČ 163, in atarih ljudij od 50 do 70 let, namreč 159. Starojäih od 70 let umrlo jih je 148. Najmanj jih je umrlo v starosti od 5. do 15, leta, namreč 24. Največ jih je umrlo vsled jetike. Kaj pa bi bilo?! — V soboto ob 10. in pol uri predpoladne, ko je odhajal tovorni vlak proti Italiji, dal je neki sprevodnik s svojo trobento strojevodju znamenje, naj ustavi vlak. Na nekem vozu, na katerem so bile naložene ža- ganice, zapazil je namreč nekega človeka. Ko se je vlak ustavil, in so Sli sprevodniki k dotičnemu vozn, našli so na njem spečega človeka. Zdramili so ga in ga dovedli na postajo, kjer so ga izročili redarju, ki je imel tam slnžbo. Oöitali so ran, da se je hotel brezplaöno peljati v svojo blaženo deželo. Mož, ta je bil namreč neki Borghi, ki dela v opekarni za goriškem pokopaliäöu, je pa to zanikal in rekel, da se je preveč žganja napil ter se je na voz Ie zato ulegel, da bi tam preapal „sbornio". No, kaj bi pa tudi bilo, če bi Borghi tudi res nameraval priti na tak način brezplačno v svojo domovino! Opljenjc koz. — Gepljenje koz prične v Gorici v torek in se bo na- daljevalo vsak torek in petek do 14. jul. Požar v Ho^inju. — V soboto po noči zgoroli sta v Ročinju dve hisi. Neka žena, ki je hotela oteti iz ognja nekaj blaga in pohiätva, bila je hado ožgana. Izprcd porotnega sodišča. — Tak. porotno sodiače pričelo je včeraj svoje letoänje zasedanje. Prva obravnava vršila se je proti bivšemu slugi tuk. trgovske zbornice 41 letnemu Robertu Manfredi- niju iz Palmanove, a pristojnemu v Solkan. Tožen je bil zaradi sokrivde na tatvini, katero je izvräil na äkodo trgovea Fa- brisa v Trstu njegov svak Josip Bosich s tem, da je skril ukradene reči. Tožen je bil nadalje, da se je polastil raznih lesenih in železnih predmetov, ki so bili last deloma tvrdke Jrschik iz Gradca, deloma pa trgovske zbornice ter jih prodal za več sto krön. Obtoženec bil je oproščen sokrivde na tatvini ter tatvine predmetov, ki so bili last tvrdke Irschik, a krivim spoznan glede tatvine, izvräene na škodo Irgovske zbornice. Vsled tega ga je sodišče ob sodilo na 5 mesečno ječo, poostreno vsak mesec z jednim postom in samotno celico. Okrajna posojllnica v Kaualu bode imela «voj občni zbor 2 8. maja t. 1. z dnevnim redom označenim v 38. ätevilki „Gorice" z dne 13. maja t. 1. Shod slovanskih časnikarjev. — V nedeljo ob 10. uri predpoludne je na Voloskem v dvorani „Narodnega Doma" otvoril predsednik osrednje zveze slovan skih Časnikarjev g. Holečeir, urednik „Nar. Lystov" v Pragi. Predsednikom shoda je bil izvoljen ljubljanski župan Hribar. Pod- predsednikoma sta bila izvoljena Šandor, Gjalski in Zdledohovski. Hribar je po- zdravil zborovalce v raznih slovanskih jezikih. V imenu vlade pa je pozdravil zborovalce vladni komisar bar. Schmied Zabierow. Generaini stab je dne 12. t. m. jahal iz Senožeč čez Divačo v Sežano. Vas D:"afa je s streljanjem iz topičev sprejela visoke goste. Po vaai Divača so vihrale zastave. Voditelj generalnega ätaba, bar. Beck, se je za izkazano cast zahvalil. («adov in strupenih ka<^ je letos po Krasa že sedaj jako mnogo. ßlizu kiloväkega kolodvora — na reSki progi — je železniški čuvaj v enem dnevu ustrelil tri modrase in pet gadov. Stekel pes je vgriznil v Postojni 63-letno vdovo Uršulo Jenko. PriŠla se je zdravit v tržaško bolniänico, a od tam so jo poslali v Pasteurjev zavod na Du naj. Sainomor v gledi^u. — V nede- ljo zveöer se je zastrupil v gledišču „Po- liteama Rossetti" v Trstu, in sicer na hodniku, 18-letni Žid Alfred Hirsch. Obisk prora^uuHke koininije v Trstu. — Proračunska komisija pride baje med 17. in 19. junijem v Trst, da pregleda nova dela v trzaäki luki. Slov. kat. akad. druätvo „Zarjau v Gradcu si je na svojem 1. red. občnem zboru dne 12. t m. sestavilo sledeči odbor: Predsednik: phil. Val. Rožič, pod : predsednik: iur. Fran Mastnok, lajnik- iur. Jos. Podobnik, blagajnik: phil. Martin Galnerič, knjižičar: phil. Fran Kotnik. Lotorijske številke. 13. majü. Trst......22 25 27 15 42 Line......83 88 54 47 28 St. 553. J^azglas. Občinski lov davčnih občin: Slap. Idrija pri Bači, Sv. Lucija, Lom tolniinski in Modrejce, se dne 18. maja 1905 ob 9. uri zjutraj v občinskem uradu Sv. Lucijskem potoin javne dražbe odda v zakup za dobo osmih let. Natančneji pogoji razpoloženi so pri podpisanem županstvu. Županstvo Sv. Lucija, dne 12. maja 1905. Leban, župan. Zahvala. Prav iskreno se zahvaljujem slavni zavarovalnici za življenje „Janus46 na Dunaju, oziroma po- družnici v Trstu, za tako hitro in točno izplačilo zavarovalne glavnice s prfpadki o smrti mojega soproga Antona Paškulin pri vsem nered- nem plačevanju od strani zavarovanca. Št. Andrež pri Gorici, dne 12. maja 1905. Katarina Paškulin. Išče se kovaskega vajenca od 14 leta naprej. Več se izve pri upravi „Gorice". Dr. F. Geiger, prakt. ssdravnik v Ljubljani, je dosegel izvrstne uspehe z uporabo železnatega vina Ü. PICCOLI-ja, dvor. zal. Mj. Svetosti in lekarja v Ljub- ljanl. — Polliterska steklonica 2 K, in se iiaroöila toöno izvrše. Mydnnie zilne kaue ^^^^ »oil»* 6 k|. f«l|t« 4 K 4O h trtnuo. ^p^DOMACI PRIJATELJ- \ 9^Mkr htm** f*m *m* %*f*vHi S1 Fani Drašfiek, zaloga šivalnih strojev Gorica, Stolna ulica hiš. št 2. Prodaja stroje tudi na teden- ske ali mesečne oboroke. Stroji so \z prvih tovarn ter najboljše kakovosli. Priporoča se slav. občinstvu. Ivan Kravos priporoča svojo sedlarsko delavnico v Gorici ulica Vetturini 3 r MED zaj tiničeno-pr is ten 1 1 se prodaja na drobno v svecarn J. KOPAÖ (iorica, ulica Sv. Antona St. 7 po sledečih cenak: Mod izpihani poiuladaiiskibdi kg K l'2O „ „ j(>seiiski . . . . „ „ 1-2U „ v satju........„ „ 1— » cejen.........., „ 1 — , „ sta pitanje čebel ... • „ „ 120 Na debelo po znžanlh cenah | 1 Št. 1248 Op. Naznanja se, da JAVNA DRAŽBA zastavil I. 6 etrtletj a t. j. mesecev januvarja, februvarja in marca 1904, začne v ponedeljek dno f>. junija 1905. ter se b. nadaljovala naslednje četrlke in ponedeljke. O<1 ravnatcJJNtva zastavljalnice in ž njo zdriiftenc hranilnice. V Gorici, 4. maja 1905. Samo enkrat ,— neij vsakdo kupili svoje potrebščine pri tvrdki J. Zornik, Gorica, Gosooska ulica 7, kin nikdar ve6 ne bode iskal drugod boljšega, J 1 lepšega in kakovosti primerno cenega blaga,f rkakor se tu dobi. " l Došle so uže zadnje novosti modnega < blaga za pouiladansko in poletno se- Koiio v nedo^egijivi izberi kakor: krasni okraski za obleke najnovejše mode, čipke, ovratniki iz čipk, bordure, svile, pasovi ltd. Raznovrstno belo in Jaeger-perilo, rokavice usnjate in cvirnate, nogavice, krasne ovratnice, hlačniki, žepne rute, solnčniki, dež- niki. moderci, predpasniki, domači čevlji itd. Zaloga je preskrbljena z vsemi potrebščinami za g. šiviije in krojače, kakor, igle, cvirn, svile, fodre, gumbe, trakoveitd. Raznovrstno blago za vezenje itd. „Narodna tiskarna" priporoca vizitnice. Ferratin in Ferratose (tekoči Ferratin) najboljše krepčilo in bledici, od zdravnikov najtop- leje priporočeno. Fer- ratin je v zvezi z be- ljakom. sestavljen že- leznat hranilni preparat. Povekšuje tek in aboljhije prebavo. fienavadni vspehi Dobi se v Ieharnah C. F. Eoehringer und Söhne Mannheim - Waidhof. Gumijcue BBZi za trte fflf „„ s,r, pletene koše, razno leseno Rlflhllbfl rlimnibn posodü. ,^kafe. sode, ome, niDDUHC siflmniKB - -sjta>w««¦«-.-¦¦-- Anton Ivanov Pečenko, Gorica Veliha zalogo pristnih belih in črnih vin iz lastnih in drugih firixtna- nih vinogradov. UoHtaylja na dom in razpo- Nilja po žele/nicJ ua vse kraje »vstro-o«:<*rHkf iiionarnijc vno <)ih od B6 I naprcj. Nazahtevo poMilja tudi u/.orrc. Zaloga piva Auerjevih dedičev v Ljubljani, in plaenjskega piva „pra- zdroj" \7. sloveče če.^kewil/^- šfanskc pivovarnc". Zaloga ledu, kateregu se od- daja le nadebelu od 100 kg. napoj. Cene zmerne. Postrežba poštena in točna. Centraina posojilnica1 reaistroUano zodruaa 0 Gorici. ulica Vctturini hiš. šteu. 9. Posojuji» svojim clanom od I. aprila 1905 dalje : na menico po 5'|20|0, na vknjizbo pa po 5°|0 z '4°/(l npravnoga prispevka za vsaccga pol leta. Obreslna mera za hranilne vloge ostane nespremenj^na, „Uzajemna zavarovalnica v Ljubljani" Dunajska cesta 19 — v Medjatovi hiši v pritiičju — Dunajska cesta 19 1. zavarovanja vsakovi'Htnlli ponlopij, preini^niii in pridelkov proti poŽarni skodi; 2. zavarovanja ^vonov proti poäkodbi in 3. za iiižjeavBtrijnko deželno zavarovalnico na Diinaji: a) zavarovanje na doživetje in za smrt, jednostavna zavarovanja za slučaj smrti, na doto in rento, ljudska zavarovanja z mesečnim plačilom zavarovalnine po 60 vin., 1, 2, 3 in 4 K in daje po neprisiljenih vlogah v oddelku „Rentna hranilnica" deželne za- varovalnice zelo praktično starostno in rentno proskrbo ; b) zavarovanja proti vsakovrstnirn nezgodam (teleßnim poäkodbam) in nezgodam na potovanjn po snhem in na vodi ter jamBtvena zHvarovania vsake vrsto. Pojasnilsi daje in vsprcjema ponudbe ravnateljstvo zava- roviiluicc ter poslre/o na žcljo tudi s prcglednicami in ceniki. Taedina slovenska zavarovalnica sprejema aavarovanje pod tako ngodnimipogoji, dase lahkomerits vsako drngo zavarovalnico. V krajih, kjer še ni stalnih poverjenikov se proti proviziji nastavljajo spoštovane osebeža tazaupni posel. Postavno vloženi ustanovni zaklad jamči zavarovalcem Mr Svoji k svojim! ~&& /iistopnik za poknežeiio groiijo goriško-gradisčansko je vodja. „Ceniralne posojilnica" v (Jorici. Rqjaki Slovenci! Pristopajte k domači zavarovalnici!