I J*, haja vsak četrtek, ('ena mu je 8 K na .'eto fZa Nemčijo joK, Ameriko in druge tuje države 12 K.-— P< samoziio Ktoviik« se мо^жајо ■■ ih/ 30 vinarjev.--— Isivu v pouk in zoMvo. i? ;n»8t indopist so pošli ■) posebni učni predmet, ker je ravno tako važen, kakor n. pr. branje, pisanje in računstvo. Neprecenljivega pomena bo ta pouk za dekliške in gospodinjsko šolo. Javni zastopi, občinski odbori, naša kulturna 1' drusivu, iSlov. kršč. socialna zveza in druga druživa) Da naj od merotlajnih faktorjev, ou šolskih oblastev in po časopisju zahtevajo, da se čim preje uredi po vseh naših šolali zdravstveni pouk. Nad vse važen je pouk o zdravstvu zakonskega življenja. Saj je od zakonskega življenja odvisen narodov naraščaj. Eno izmed prvih in najtežjih vprašanj vsake države po vojski bo, omogočiti kolikor mogoče mnogo zdravih zakonov, dvigniti število rojstev in prebivalstva. V splošnem pomanjkanju bo najhujše pomanjkanje človeškega materiala. Vse drugo se da nadomestiti, uvažati, samo ljudje ne. Po vojski bodo države najbolj ljudi potrebovale. Zato moderne države, kakor n. pr. Švedska, Amerika, Angleška že sedaj dajejo zakone, s katerimi skušajo priti do zdravega, kiepkega zaroda. V Nemčiji predlagajo podpore in odlikovanja zn očete in matere, ki so izgo-jili večje število zdravih otrok. V nekaterih ameriških državah so prepovedani zakoni med ljudmi, od katerih ni pričakovati zdravega naraščaja, tako med otroci umobolnih, med hudodelci, spolno bolnimi, jetičnimi itd. V Nemčiji se posvetujejo, ali ne bi kazalo sprejeti posiave, da si morata ženin in nevesta predložiti zdravniška spričevala o svojem zdravju, predno skleneta za esebno na balkanski in palestinski. Vse to seveda ne more pomirjevalne vplivati na narode osrednjih velesil, posebno ne na Nemčijo, ki jc pri tem najbolj prizadeta. Zato so nemški državniki v pomiritev ljudstva povedali svoje mnenje o sedanjem položaju. Govoril je državni kancler grof Hertling, ki jc ponavljal, da Nemčija ni imela nikdar namena, prisvojiti si francosko in belgijsko zemljo, da jc položaj na bojišču resen, nikakor pa ne obupen, da je bilo 1. 1916. veliko huje in potem jc govoril o zvozi narodov, ki naj sc napravi po vojski. Zelo čudno pa so zvenele njegove besede o enakopravnosti in obrambi malih narodov, ko vendar cel svet ve, kako jc s Poljaki v Nemčiji in Slovani v Avstriji. Dokler ne bo resnične odkritosrčnosti, taki govori ne bodo veliko pomagali. — Vojni minister ni prišel k seji, zato je govoril namesto njega neki general, ki je opisaval in opravičeval umike na zahodni fronti. — Tudi državnega tajnika ni bilo pri seji, namesto .njega je povdarjal pod- kancl er Payer, da so nci z brcstlitov- skiin mirom čisto zadovoljni, češ, da bodo male obrobne države lahko branile Nemce pred vpadi od vzhoda, Zastopniki vseh večjih nemških strank so izjavili, da so govori zelo klavrni in nezadostni in nikakor ne morejo ljudstva pomiriti. Krščansko socijalno stranko so ustanovili na Ogrskem s tem, da sla se spojili katoHška ljudska stranka in krščansko so-cijalna zveza, Domeče rio nemškem vzorcu. Nemčija je že 8. apri-a lansko lete sklenila davek na premog, ki se od 1. avgusta 1917 že plačuje, in znaša, kakor je tudi pri nas predlagano, 20 odstotkov premcigove vrednosti v času nastopa davčne dolžnosti. — Strokovnjaki so že lansko leto očitali naši vladi, zakaj ne vpelje takoj za Nemčijo davka na premog, češ da plačujemo na ta način tudi mi nemški davek na premog, ker se ta ne vrne pri izvozu premoga. Drugače so bili proti davku na premog vedno važni razlogi. Premog je eno najvažnejših industrijskih sredstev, vsaka industrija ga potrebuje, davek nanj bo podražil vse različne Industrijske izdelke in bo zadel obširne sloje. Zanj govori "samo dejstvo, da ga je Nemčija že prej vpeljala, in ker premog deloma uvažamo iz Nemčije, murarrio ta davek itak plačevati. Sladkorni davek hoče vlada zvišati pri sladkor u iz sladkorne pese od 38 K na 54 K, pri drugem sladkorju pa od 6 K na 10 K pri 100 kg. V zagovoru tega povišanja sc skli;uje vlada na to, da se je poraba različnih živil, ki so podvržena užitninsl?emu davku, tako znižala, da je znaš::l užitninski davek leta 1913. n i osebo 14 K 60 vin., leta 1916-17 p.-i brez davka na užigalice samo 13 K 60 vin. Socijalno politično zagovarja vlada novi davek s tem, da itak država sama pomaga» preskrbovali najrevnejše sloje s potrebnimi živili, in ker ta poincč državo precej obremenja, je tucli davek na predmete splošne porabe upravičen. Nas la zagovor ne more prepričati. Dohodki širokih slojev danes nuo s tržnimi cenami v nikakem razmerju. Način državne pomoči, ki po erii strani deli miloščino, po drugi pobira davke od najrevnejših, je nezdrav in nesocijalcn. Trajno si je itak težko predstavljati državno gospodarsko uredbo, sloncčo na državnih miloščinah. Če bo šlo tako naprej, bo prišla večina državljanov tako daleč, da z lastnimi gospodarskimi dohodki up. bo mogla izhainti, ter bo morala dobivali od države ljenjsko podpoto. Namesto da bi država 61 energično posegla med vojne dobičkarje, da bi se njihovi dobički socijalno pravično razdelili, sama dovoljuje njihovemu delavstvu nekako miloščino, in s tem zopet opravičuje nalaganje novih davkov beračem. Naši ljudje bodo zadovoljni,, ko bodo videli, da naši poslanci glasujejo proti novim davkom. Gospodarska obvestil. Direktna preskrba porabnikov s krompirjem. Deželna vlada je v nameiju ustreči občni želji licpruskrbljencev s privolitvijo c. kr. urada za ljudsko prehrano dovolila dobavo krompirja kratkim polom, t. j. direktno dobavo ne-preskrbljencev pri poljedelcih. Pri tem se je ravnati po sledečih navodilih: i. Dobava se mora izvršiti le v mejah kranjske dežele; 2. I porabila letna množina do prihodnjega pridelka sme znašati za osebo največ 100 kg. 3. Dobavna dovoljenja se srne izdajati le pod pogojem, ako se porabnik odpove karti za krompir. 4. Prošnje za dobavna dovoljenja ie vlo-i žiti v istem političnem okraju na politično ob-j last 1. instance (okrajno glavarstvo), prošnje za dobavo zunaj političnega okraja bivališča pa na žitni zavod za časa voine v Ljubljani. Primer: Ako porabnik stanuje v litijskem političnem okraju in hoče krompir kupiti v Šinar-tnem pri Litiji, mora vložiti prošnjo na c. kr. glavarstvo v Liliii; ako pa hoče isti porabnik, stanujoč v političnem okraju Litija, kupiti v Črnučah (pol. okraj ljubljanska okolica) krom- Eir, mora vložiti prošnjo na žitni zavod v jubljani. Politična okrajna oblastva (v 1. slu-čaiu) in žitni zavod (v 2. slučaju) izdajajo porabnikom transportna dovoljenja. 5. v prošnjah se mora navesti natančni naslov (ime, bivališče, hišna štev.) producenta, t. j. poljedelca, pri katerem se namerava krompir kupiti, ker bi se sicer morale prošnje vrniti prosilcem v svrho dopolnitve, kar bi povzročalo le zamudo časa. 6. Da se olajša porabnikom hitra sestava prošenj, dobe stranke pri političnih oblastih, v Ljubljani pri mestnem magistratu, vzorce (formularje), 7. Rok za vlaga-' nje prošenj za dovo'ienje direktne nabave j krompirja v zgorajšniem smislu se konča 2. no-i vembra 1918. Podaljšanje leg.'' roka se pod nobenim pogoiem ne dovoli. Prošnje bi morale bili vložene na vsak način do tega časa; one prošnje pa, ki se odd;:jo na pošto c'o 2. novembra, se bodo še vpoštevale. — Producenti in konsumenli se pa posebno opozore, da se bo prekoračenje cen najstrožje kaznovalo. Najvišja cena za navaden krompir je določena pri j množin.-h pod 100 kg na 36 vinarjev 1 kg, le ; pri roj*'ičarjil1 na 66 vinarjev t kg; pri množinah najmani 100 kg in več 20 K za i meterski stol za navaden kroinntr: za rogličarje pa 50 kron za 1 meterski slot. Pripomni se, da velja ti dobava krompirja samo za zasebna gospodinjstva, za stranke torej, ki imajo karte, za kromnir. Deveto avstrijsko volno posojilo bode v kratkem razpisano. Prodaja špirita. Finančno ministrstvo ie sklenilo dati 40 odstotkov špirita v prosti promet. Cena za hektoliter bo znašala 2-100 kron namesto dosedanjih 2000 kron. Država bo dobila od tega 1900 kron, proizvajalce 500 kron. Za špirit, ki ne bo v prostem prometu, se bo ustanovila centrala. Avstrijska kronr. zor.ct ppdla. Vsled uvoza zlata iz Rusije v Nemčijo se je znatno zholj-šala nemška marka. -Sedaj se pri odpošiljanju denarja v Nemčijo plača za 100 mark 176 naših kron. Kai dobimo iz Ukrajine. Med Ukrajino in osrednjimi silami se ie sklenil nov gospodarski dogovor, po katerem dobijo osrednje velesile 750.000 f mitov kononlie, 300.000 surovih kož od velikih živali, 700.000 kož nd malih živali, 250.000 pudov tobaka starega pridelka. Razume se, da bo bolji del tega dobila Nemčija Dovoz živine iz Ukraiine. Pogajanja za dobavo goveje živine iz Ukrajine so dala ta rezultat, da bo znašal dovoz 250.000 do 300.000 glav goveje živine. 20.000 do 25.000 glav go- veje živine na mesec. Nemčija dobi 60 odstotkov, Avstrija-Ogrska pa 40 odstotkov. Vsled raznih obvez Avstrije do Nemčije pade delež za Avstrijo-Ogrsko na 25 odstotkov. Avstrija dobi 12 in pol odstotka, katere porabi izključno za armado. Po najnevejšem dogovoru z Ukrajino se ima uvoz mesečno zvišati na 50 tisoč komadov goveje živine. Na Avstrijo-Ogrsko bi odpadlo v tem slučaju 20.000 glav živine. Ukrajinskega mesa torej ne bomo jedli. pismo. Pismo iz planinske koče. Vojni župnik M, Š. 29. julija. Dva dni nisem prejel v roke pisanja. Od sobote večer sem imel štiri pridige in dva poučna govora za vojake. Zvečer pa nam zaigra naša godba, seveda tudi pri službi božji (36 mož), da pozabimo na križe in težave. Do 100 moji.ii fantov pristopi pri vsaki navadni sveti maši k sv. obhajilu. Ko se je soince nagnilo za smrekov g«zd in se je nebo še z oblaki prevleklo, smo se začeli plaziti eden za drugim proti gozdu. — Tisti dve uri seveda nismo spali, ampak vsak po svoje molili. Večernice tisto nedeljo gotovo ni noben gospod na Kranjskem tako goreče in ponižno molil, kot iaz. In šlo je srečno. Opazovalec je gotovo mislil, da nas je poslal v krtovo deželo, in se ni več dalje menil. Voznika, čakajočega v gozdu, sem vprašal, kateri tepec ga pošlje pri belem dnevu v toliko nevarnost,---Drugi dan sera srečno prišel k našim. In ko sem zvedel, da je cel polk srečno prišel na počitek, dasi je sovražnik močno obstreljeval pot, je bilo mojo veselje še večje. Dva dni prej sem dobil na ravno lako nevarni peti pozdrav od strojne puške, pa vse je švigalo mimo. Človek se po takem dogodku počuti, kakor bi začel na novo živeti. In poln hvaležnosti je za neskončno božje usmiljenje in dobroto. Najprci smo se krepko naspali. Jaz n. pr, šest noči nisem ime! rednega in mirnega spanja. Potem hitimo sebe in obleko s posteljo (moja obstoji iz dveh odej (dek) in male blazinice) pošteno skopat, osriažit in oprat. Po tem šele prav sladko zaspimo. Nato pa sem priredil slovesno črno sv. mašo z molitvami za padle tovariše; godba je igrala resne žal-nice. Udeležil se je je ves polk, moštvo in častniki. Na sv. Jakoba dan zjutraj ob štirih se odpeljemo s samodrčem (avto) naš vrli polkovnik, par častnikov, jaz in oddelek pijonir-jev daleč in visoko v gore proti vzhodu v postojanke, katere je branil naš polk lani pred oktobrom. Na ondotnem pokopališču, ki je še precej dobro ohranjeno, počiva nad 300 naSih junakov. Pionirji so se lotili poprav in lepšanja; mi pa smo med tem šli dalje, peš, kar za samodrč ni bilo več pota fže do prvega cflja zijajo smrtnonevarni prepadi ob cesti) do pokopališka, kjer počivajo hrabri lovci 7., tudi! našega bataljona. Naš polkovnik _ je bil prej njegov poveljnik. Pionirji so uredili ludi to pokopališče, mi pa smo med tem ogledali tabor, 16 mesccev so bivali naši junaki v teh g.rah, kjer ni druzega kot ka nen. Vse drugo so morali znesti na ramah po skalah, ker potov ni bilo. In kake kočs so postavili in brloge (ka-verne) in strelske jarke v živo skalo izdolbli. Okolica se lahka imenuje železna planota, ker je kar posuta z celimi in razdrobljenimi granatami, minami itd. Lani junija so Lahi tu poskušali predreti bojno črto. Pet dni so držali že višino na levi, pa naši junaki se niso za ped umaknili, dasi so od treh strani dobivali ogenj. Opravili smo molitve za padle na obeh pokopališčih, katera so pionirji tudi močno ogradili z bodečo žico, voščili padlim tovarišem večni mir, dokler ne vstanemo vsi skupaj v večno slavo, in odšli smo proti domu. Precej niže doli na pokopališču velike bolnišnice počiva polkovni zdravnik Janko Praznik (10. julija 1917), ki je bil jaIj je blatu primešan tudi gnoj in kri. Govorilno o krvavi griži. — Cesto grižavega človeka skoro nrpreslano sili ali ti š ii na stran (tenesmns). Mučijo ga kakor neki krči v trebuhu, do bi šel na polre-bo, a če gre, ni nikjer nič. Drugi zopet jc komaj opravil svojo potrebo, pa «Ji že zonet žene na slran. Ta neprijetni poiav pri griži |e znamenje, da ie oboleUgfdnii del črevesa — ritnjak. Ta del črevesnima v sebi moč»c mišice. Iii so ob svoiem času, k»dar_ ie nabranega dovolj b'ata, krčijo in porivajo bin I o naprej. Če pa ritnjal- oteče, oteklina nrrresta-no dr.iži mišice, cla so hočejo krčiti Mi čutimo, da nas sili "Па stran, -- Sredstva, da drisko ustavimo ali vsaj omilimo so_razna. Najboljši jc v tem ožini post. Čimbnh ic črevo prazno, tem manj bo prišlo iz n;c?a. 1 i" I se prozno črevo lažje zopet okrepi. Prav posebno sc ic treb- varovati težko prebavnih iedi, ki bi bolno črevo še bolj razdnalc Dobri so za bolno črevo tudi gnn;i obkladki na trebuh. Gorkota veliko pripomore, da oteklina in gnoienje večalimanj poneha. I olc:f tega priporočajo razne stvari, ki črevo, oziroma niegovo sluznico takorekoč stisnejo ali z.-.mo-r6, da črevo nc izločuje toliko sluzastih sokov in vode. Taka zapiralna srodstva so ooii, rnr-ne vrste posebno brinievec, močna črna kava, kako o, suho sadje itd. Zaprtje (obstipacija) je ravno nasprotno kot pa griža. Tu |e človek včasih v trebuhu ves poln in zaprt, pa ničesar ne spravi iz sebe. Hrana po črevesu kar ne gre naprej. Temu je lahko tu pa tam čislo priprost vzrok. Črevo se namreč zavije ali ga kaka stvar stisne in tako ima hrana zaprto pot. loda čen nastopi zaprlic pri črevesnem kalaru ali kaki drugi črevesni bolezni, je pa vzrok zaprtju čisto drugi. Glavna sila, ki žene hrano po črevesu naprej, so inišicc ali rdečkasto meso, ki oviia črevo, Itakor smo že omenili. Mišice se stiskajo od enegu konca črevesa pa do drugega konca in hrana mora naprej. Vzrok, da se mišice stiskajo, je hrana sama. Hrana namreč v črevesu pritisku na mišice in jih takorekoč ščegela, da se nehote krčijo in potiskajo hrano naprej, da jih nič več ne ščegeta. Toda kadar pa črevo oboli, tedaj silno oslabi in s črevesom vred oslabe tudi mišice. Za ščege-tanie se vsled slaboiti spioh ne menijo ali pa prav malo. Hrana nima nikogar, ki bi jo porival naprej, vsled lega zastaja v črevesu, /di se nam, kot bi bilo črevo zaprto. Zato tožimo, da smo zaprli. Navadno je krivo zaprtja spodnje debelo črevo. — Zaprtje lajšajo takozva-nu odvajalna sredstva, ki ali dražijo mišice, da se začno zopet bolj krčili, ali pa silijo črevo, da izloča več sokov, kar omehča blato, da se rajši prcgiblje. Vetrovi ali sape so v črevesu nekaj čisto navadnega. A če jih je preveč, tedaj postanejo neprijetni in jih prištevamo k boleznim (me-teorismus). Čcsto pridejo vetrovi v črevo s pijačo, ki jo pijemo. Pijača, ki ima v sebi ogljikovo kislino, v črevesu oddaja to kislino, ki se navzgor peha, navzdol pa se javlja v obliki vetrov. Največkrat pa nastajajo sape šele v črevesu. Hrana namreč začne takoj v črevesu razpadati, v kolikor jo črevo ne posrka. Znano pa je, kadar kaka stvar gnije, se kisa ali »ceni«, se dcia pri lem sapa, ki v mehurčkih odhaja iz gnijočega telesa. Če je tedaj črevo zdravo in hilro vsrkava raztopljeno hrano, drugo pa potiska naprej, potem se ne mora tvorili v črevesu veliko vetrov, A drugače je pri bolnem črevesu. Tedaj črevo posreblje !e malo hrane, hrana se prav počasi premika naprej. Tako je dovolj časa, da se hrana kisa že v črevesu. Posledica tega je velika množina velrov v trebuhu. Bolnik ;e naret, česlo ga celo ščiplje, vetrovi se premikajo sem in tja, da nam po trebuhu kruli in ronota. Pomire jih odvajalna sredstva. Sčipsnjc po trebuhu (trebušna kolika) na-zivamo ..črevesne bolečine. Zdi se nam, kot bi nas ščipalo, stir.kalo ali trgalo. Polečine pri-hajo.jo od časa do čara in so navadno v debelem črevesu, nairajši nad popkom. Često se pri tem hoče bolniku bljuvati ali ga pa sili na potrebo. Navadno prihajajo bolečine od kake rane ali otekline v črevesu. — Bolečine po-mirc kake gorke piiače, gorki obkladki na trebuhu, zdravniki rabiio tudi opii. (Dalje.) Slike iz sv. pisma. - i. Odprem knjigo vseh knjig, pa -berem: ».. . Dež jc lil 40 dni na zemljo in votlo so naraščale in so pokrile vse površje zemlje,« tako, »da so stopile 15 komolcev nad gore. In pokončal je vse stvari, ki so b i le n a zemlji, od človeka do živali, laznino in ptice neba, vse je bilo potrebljeno z zemlje; ostal ie sam Noe in kateri so bili z njim v barki. In votle so stale stoinpetdeset dni na zemlji.« Kai lic, strašna kazen. Pa zakaj? Sveto pismo pripoveduje dalje: »Поa 'i s tem tudi 7oner Go-sooda ^"Heče: »O dn bi nomrli v Fkiju na večer. Ko potrka na vrata in se dekla oglasi, vpraša, ako ima župnik kaj denarja. Dekla hiti pravit župniku, da je Dimež pred vratmi in po velikih okoliščinah župnik šele spozna svojega prijatelja. Dimež je umrl v zažgani opekarni 21. januarja 1862, in je bil 24. januarja pokopan na pokopališču v Mengšu. (Dom in Svet III.) Rokovnjačev je bilo na stotine in stotine. Na rovaš kulturne zgodovine naj naštejem še nekaj njihovih imen ali priimkov, ki sem jih našel ali po matičnih knjigah ali slišal iz ust starih ljudi. 1. Peter Franča, ječar v Kranju, je gcvoril še po rokovnjaški s svojimi otroki. (Povedat župnik Petelin iz Krania.) 2. Biskov z Brega, Anton Oblak, rojen 1828., tovariš Dimežov. 3. Anžonovčev s Poljau, Anton Čadež, vojaški begun, ki je zažgal pri Toncu v Goričah. 4. Bevk, doma iz Police fNakio), umrl 84 let star. Je imel dva brata. 5. Koblar iz Naklega. 6. Becelj iz Studenčniga (Križe). 7. Mali Jože, po pisanju Jože Svetlin, doma z Brnkov, rojen okrog leta 1820„ je bil naposled cestni delavec pri Tomažu Strupiju v Nakl em, 8. Tr-bojčev iz Sirahinja, po pisanju Ivan Čuk, brez- delec in neverec. 9. Ocinjek (Fajdiga) iz Kam-njaka, je imel ljubico Jero in sina Franceta, ujeli so ga pri Ribnikarju v Tenetišah. 10. Jaka Pevec. 11. Stufar iz Tenetiš. 12. Cunder« 13. Možek (Jernej Malenšek), rojen 1819. 1, iz Britofa (Predoslje). 14. Lulnjek (Aleš No-grašek), doma iz Laniš pri Kamniku, rojen 31. julija 1. 1822., umrl 1876. v Britofu. 15. Golen bar (Pušavcev Janez), rojen 1. 1817. v Kapi»! vasi pri Komendi, umrl 1. 1844. v ječi v Ljubljani. Svoj pridevek ima odtod, ker ie bil poseben mojster v kraji golobov. Tudi rute je pobirai ženskam z glav, ko so šle od božje poti s Tunjic. Brata sta mu bila Andrej, ki se je ustrelil v Ljubljani, in Miha. 16, Urbanovčev Janez z Mlake pri Komendi. 17. Glažarie* (mežnarjev) Juri iz Lupog (pravo ime Jože Pipan), je vodil rokovnjače pri napadu na kaplana K. Huberja v Komendi. Je umrl vsled udarcev 1. 1841. in bil pokopan 24. decembra v Mekinjah. Okrog 1. 1839. je ukradel s Fun-dežkovim Grogom na Koroškem okrajno blagajno z več tisoči vrednosti in jo zakopal. 18. Mlakarjev Tine iz Preseria pri Mengšu. 19. Kovačev Tine s Trate pri Velesalu, begun. 20, Fundež (Nikolaj Sedlar), najbrž doma iz Cer-kelj, je imel dve hčeri, ki jih je vzel za svoji beneficijat lgn. Valenčič v Hrast ju. Franca je bila dobra cerkvena pevka. Valenčič se je s tem prikupil rokovnjačem, ki so ga prej črtili, ljudem pa to ni bilo všeč. — Gregor Sedlar, Nikolajev brat, rojen 31. marca 1820. v Zalogu, aiias »Fundežkin Groga«. iomaz be-dlar, rojen 1786., je bil godec in kovač pri Sv. Joštu na štev. 38. — Tudi Francu Azmanu, ki je umrl 1. 1841. vsled udarcev in bil s Pipanom pokopan v Mekinjah, so rekli »Fundež», 21. Volk Matevž, rojen okrog 1. 1820. v Kožah pri Tržiču. Vzredili so ga pri Toncu T Goričah. Kriški župan Benko ga je hotel vtakniti v vojake in je vsled tega postal begun in tal. Velikega Groge hčer Mico je imel za ženo. 22. Brezar Miha, rojen v Goričah, ki ga je orožnik ustrelil na Šmarjetni gori štev. 8 (pri Fajdigcuj, starega 25 let, 31. oktobra L 1850. (Mrtv. knjiga šir.artinske tare). 23. Je-senko Martin je umrl 12. septembra 1. 1842. ▼ Sr. Bitnju, star 40 let. 24. Menten, star, majhen, je imel hčer Mentenko. 25. Matenka (Mentenka), r. 1824. v Tenetišah, nepoboljšljiva tatica. 26. Grorna, po pisanju Neža Kem-perle iz Tržiča, r. 1826-, umrla 21. decembra 1. 1911. (Mrtvaška knjiga tržiške fare.) 27. Grilce Marija, je imela sina Janeza, rojenega 1. 1826. 28. SunHr Marija, r. 1797. 1., umrla 26. novembra 1842. 1. v Dvorju št. 30. 29. Korbar Mica, Brešarjeva iz Mengša. 30. Vozlov Janez. 31. Miklavževčev, iz Zaloga mežnarjev, »šepasti Tone«. 32. Bolkov Luka. (Dalje.) Najboijša in najsigurnejša prilika za štedenje: Ljubljana Miklošičeva cesta štev. 6 (tik za frančiškansko cerkvijo) sprejema hranilne vloge, in jih obrestuje po 41/4t'/r, brez kakega odbitka. tirati ure 8t! Motni ћ i. popele. GleS Inserat! IVERI. Hiša in bogastvo se od starišev dobi; umna žena pa samo od Gospoda. (Preg. 19. 14.) ... Kdor se ubogega usmili. Gospodu na obresti posodi; in mu bo povrnil. (Preg. 19, 17.) НИ Listek Hi Junakinja iz Štafra. Povest. Prevaja * * * (Dalje.) Protestantovski gospodje okoli so si eden drugemu šepetali v uho: »Odpadnik, menih, ki je uskočil! Sedaj, ko je opravil v samostanu, mu je dober protestantovski štajer. Tudi Volfgang Lampel je tako storil in je nakopal nagli sod na Štajer.« Sodnik Hendel je mirno motril prosilca. Tudi v njem se uekaj upira proti temu možu. Uskok je uskok, in naj govori še tako lepo, pečat izdajalstva mu ostane. Pa kaj bil Li naj postane protestant žrtev rimskih trinogov? Je li izdajalec človek, ki posluša glas svoje vesti in se ne briga več za zastarele dolžnosti in prisege? Ni li tudi hodil Luter po tej poti? Luter je po tej poti prišel do zmage, drugi pride v revščino in smrt. Li naj zaničujemo take nesrečnike? Saj so vendar poslušali glas svoje vesti. Tako je mislil Hendel. Odpadnik je trepetaje s plahimi pogledi pričakoval, kaj mu bo odgovoril mogočni mož. Hendel pravi: »Leče nimamo za vas v Štajru. Strehe vam ne zabranjujemo. Pojdite k našim pridigarjem I Tam dobite zavetje, morda se bo v šoli našel za vas kak posel. Recite pridigarjem, da vas pošilja sodnik, ki vam dovoljuje bivati v Štajru. Toda varujte se motiti mir. Kakor hitro se to zgodi, poberete šila in kopita.* »Mojo najiskrenejšo zahvalo, najjasnejši, najplemenitejši, najdobrotljivejši gospodi« Odpadnikov upadli, sestradani obraz je zardel veselja. Jecljaje ie iskal najizbranejših latinskih besedi v zahvalo. Sodnik je imel dosti in mu je namignil, naj jenja. Toda odpadnik 1'e govoril naprej in jo je, ko mu jc vsa cer-cvena latinščina šla po vodi, udaril po nemški ter je vprašal, če sme vzeti seboj tudi svojega mladega spremljevalca. Med tem se je mnogo ljudstva zbralo na trgu. Hendel meri s svojimi pogledi mladeniča, ki se je skrival v svoj plašč, potem latinsko reče Kernu: »Ni li tvoj spremljevalec ženska? Povej, ne trpim laži!« Kern postane rdeč kakor škrlat in za-jeclja: »Gospod, inoj edini prijatelj je. Res je ženska, da, pred Bogom moja žena, toda ne pred človeško postavo, ki mi ne dovoljuje zakona zaradi moje tonzure.« Hendel je namršil obrvi, za trenutek je ?omislil, potem je rekel: »Naj ostane pri vas. u nihče ne bo odrekel blagoslova vašemu zakonu.« — Odpadnik in njegova spremljevalka v moški obleki sta se vsa srečna veselo pogledala. Mnogim občinskim svetovalcem, ki so napeto poslušali pogovor, ni bila všeč sodnikova odločitev, zato so začeli na glas mrmrati. Rajnhart se je od zadaj tiho približal sodniku, rekoč: »Gospodi To je nevarno; glejte, ljudje se pohujšujejo; Spomnite se na slaboglasnega Lampelna, prvega meniha, ki se je oženil v Garstenu. Vsled tega je Štajer prišel pri cesarju v nemilost. Prišel je nagli sod, jezdeci in rabelji so prišli sem in sodnik Sajringer je izgubil svojo službo.« »Prvi menih, ki se je v Garstenu oženil, se ni pisal Lampel, marveč Valdner. Tudi n' bil na slabem glasu, marveč je zelo slovel kot protestantovski pisatelj,« je Hendel osorno zavrnil Rajnharta. »Sicer pa, kaj me brigajo vaše stare zgodbe? Tukaj je človek, ki prosi strehe, jaz pa nisem Sajringer, ampek Hendel.« Ko je Hendel spregovoril prevzetno besedo, ie krepko odkorakal svojo pot. Madlzeder je zaropotal s svojo sabljo in je zaklicali »Ste ii čuli? Ne boji se nobene kazni, vrši protestantovska dela, sprejme reveža, ki trpi zaradi pravice. Nihče v Štajru si doslej ni upal kaj takega. Da, da, križ čez požarni red! Pastir je zapiskal v goro in že se trgajo plazovi. Štajer, pozor, Hendelnov regiment prihaja! Sedaj šele si zares prote-stantovsko mesto.« V. Neprijazna noč, črna kakor vran, je ležala nad Garstenom. Nobena zvezda ni pri-kukala skozi oblake, tudi luna ne. Kakor orkan je divjal vihar, da so hreščale starodavne lipe, ki so v vrsti stale ob cesti, ki vodi proti garstenskemu samostanu. Vremenski petelini na samostanskih slemenih so plašljivo rožljali. Aniža je močno šumela, kajti na sveto noč je prišla povodenj. V viharju so se podili sem in tja oblaki mokrega snega, vmes pa je padal ledenomrzel dež. V tej besneči vihri se je komaj čul glas zvona, ki je zamolklo pel v samostanskem stolpu in je vabil menihe k molitvi, tržane pa k pivi sveti maši. Na glas zvona so se jele v trgu in na re-brih prikazovati mbtne rumene lučice, svetilke pobožnih molivcev, ki hite v cerkev. Ni jih mnogo, ki si danes upajo iz hiš, pregrozna je nevihta, predivja noč. Počasi se premikajo lučice med lipami drevoreda, lasie vihrajo v zraku, krila plapolajo, težki čevlji čofotajo v lobokem, mokrem snegu. Kljub temu, da je anes velik praznik sv. Štefana, prvega mu-čenika in diakona, se marsikaka robata kletev usuja iz kmetskili ust. Božji hram zre .z osmerimi pisano pobarvanimi okni na molivce, kakor zreio angelski zbori na vojskujoče se človeške duše. Tudi nekatera samostanska okna so razsvetljena. Čini možje švigajo za okni sem in tje. Luč pa ni vesela, samostanskih bratov hoja ni praznična. Opatu Viljemu je zelo slabo. Sinoči sla bila pri njem ranocelnik Janez Luc in zdravnik doktor Ortner. Prijezdila sta iz Štaj-ra sem v garstenski samostan. Ko sta se o polnoči vračala, sta rekla, da z opatom stoji slabo. Ko bo minulo staro leto, ga ne bo več med živimi.. V samostanu vlada velika žalost. Toda v božiem hramu kraljuje radost, saj to zahteva veliki praznik. Nešteto sveč gori v velikanski cerkvi. Triie venci zaljšajo veliki oltar, vsakega izmed osmerih postranskih oltarjev pa po šest. Rdeči in zeleni plamenčki olapolaio okoli jaslic. V prezbiteriju pri glavnem oltarju vise mogočni slikani zastori. z oltarjev plavajo zlatovezeni antipendiji Ker je po noči, se ne vidi, da je vsa ta krasota odrrf-njena in oguljena kroarija. Tudi se ne vidi, kako revni so pastirčki v jaslicah. Že davno bi jih bil opat zamenil z drugimi lepšimi in umetnejšimi. Pa kako? Denar ie tako redek v samostanu. O, žalostni so časi, odkar vlada Luter! Nihče ne prinese več za svete maše, nič več mrtvaških opravil. Vse shrambe so prazne, vsi predali izpraznjeni. Pater Sebastijan Frfl je pristopil h glavnemu oltarju, da opravi sveto mašo z blagoslovom. Stara, bradata glava mu visi nanrej. Toliko časa se je trudil, da je pripravil in uglasbil novo pesem za božične praznike in zasenči', luteranske pesmi. Kako se jc veseli! tedne ;n tedne, da ga bo pohvalil in počastil opat. Sedaj je pa na smrtni postelji! Kdo mu bo dal čast in hvalo za njegov trud? Kaj razumejo o tem kmefif in kmetice, ki kakor štori čepe po klopeh. Kako vse drugače ie bilo še pred petnajstimi leti no veliki katoliški reformaciji. Takrat se je kar trlo ljudi pri cerkvenih slovesnostih. Danes mora človek biti vesel, če pride dvajset ljudi v cerkev. Danes jih gotovo ni več tu: dvajset moških na desni strani in dvajset žensk na levi. Le pri oltarju, na katerem so jaslice, ie nekaj gniečc. Tam izpoveduje pater Albert, Da, da, pater Albert še vedno vleče, ker je novinec v samostanu. Kar je n^ega, potegne za seboj večino ljudi, si miš" stari Sebastijan. V Albertovi spovednici gori luč. Njegovo bled" obličje je nagnjeno k mrežnatemu okeft-cu. Njegove roke, ki so v svitu luči tako bele, počivajo na knjigi. Pater Albert prisluškuje. Okoli oltarja kleči kakih trideset ljudi . ,. Nasproti Albertovi spovednici, pri oltarju svete Valpurge, izpoveduje pater prior. Prazno ie okoli njegove spovednice. Le postarna ženica je odložila pri njem svoje lahke grehe. Sedaj sedi notri in bere iz pobožne knjige. Ostro se ozira proti Albertovi izpovednici, kjer hodijp Ijudfe eden za drugim noter in ven. To se vrši že od pol šestih zjutraj in še ni ne konca ne kraja. »Da, da,« zavistno misli Crior, »ker lako visoko nosi svoj nos in raz-ija na leči, preprosti ljudje derejo za njim. Naj se le ponaša, kar se hoče, kar je boljših ljudi, pridejo vsi k meni.« Albert govori in prigovarja, da je že ves vroč in hripav. Kar le more, udušufe svof glas, ki tako mogočno doni i?a leci. V potu svojega obraza roti moške, naj ne preklinjajo, ne hudičujejo, ne pijančujejo, ne nečistujejo. Ženske svari pred lažjo, opravljanjem in obrekovanjem, pred tatvino in nečistostjo. O dobr} Jezus! Petru Albertu bi še v sanjah ne prišlo na misel, da bi se pulil za te spovednice, ki mu jih zavida pater prior, če ne bi delal za Boga. Boli ga globoko v dušo teža grehov in hudobij, pečejo ga premnoge in težke pregrehe, ki mu jih razodeva ljudstvo. Pa odkodi toliko greha? — Če visi nad mestom in deželo krivoverska oblast, kakor strupena megla nad žitnimi poljanami, se mora razpasti smrdljivi snet. Seveda, če se onečaščujejo in zapirajo cerkve, v katere je tako rado hodilo ljudstvo k raznim prazničnim pobožnostim, potem išče to ljudstvo svojega veselja v vinu in mese-nosti. Seveda, če stražijo spovednice in duhovnike, ki med tednom izpovedujejo, tožijo pri gosposki; če se pritrguje angelski kruh in se hinavsko ljudstvu govori: enkiat na leto je zadosti kakor pri protestantih, vse drugo je nespodobna razvada; — seveda, če sc dušam ne razdeluje Telo Gospodovo, kdo se bo čudil, če se nasitujejo z otrobi nečistih živali? Odkod naj pride čisto življenje, odkod hrepenenje po nebesih, če se zapira vino, iz katerega rastejo device? Teleban prištorklja iz izpovednice. Storil ie v enem letu toliko grdih stvari, kolikor je las na njegovi kuštravi glavi. Ko ga je vprašal menih: »Ali le je kaj sram, ti je li kaj hudo?« je mirno odgovoril: »Nak.« Menihu so priigrale v oči solze svete jeze. O, ubogo ljudstvo, kam gre tvoja pot? Kakor Mozes bi človek razbil kamenite table ob skali, saj niso pisane za nikogar več. Kakor so Izraelci, ko so pozabili na svojega Boga, bivali med Madianiti, tako žive te uboge katoliške duše v prokleti krivoverski deželi. Kakor nekdaj dobra njiva, ki so jo razrile svinje, tako si ti, ubogo štajersko ljudstvo! Ubogi Štajer! Ubogi Štajer! Gorje ti zaradi mnogih grešnikov, ki se smeje se pogre-zujejo v mlakužel Edini pravičnik pa, zaradi katerega ti je Bog doslej prizanašal, edini, ki se je trudil zate z bolnim telesom in z žalostno dušo, ki se je zate do smrti upehal — ta edini leži na smrtni postelji. Žalostno zre menih, ki mu brenči na uho goljufija, jeza, sovraštvo in nečistovanjc, v temno, z gorečimi svečami posejano cerkveno ladjo tja proti vratom, katera vodijo v lozenstanjsko kapelo. Tisto noč, preden je bil umorjen opat Leonhard, tako pripoveduje pravljica, jc prišel skozi ta vratu v meniški kuti morilec Kni-šenk, lo je bilo leta 1493. Ravno je pater Sebastijan Ertel bral list pri sveti maši, ko sc premaknejo lozcnštanjska vrata in noter stopi v sivo ruto zavita postava, ki nosi svetilko v roki. Tiho stopi v ceikcv, sc prikloni proti glavnemu oltarju, po prstih. Čisto tiho ji sledi druga manjša postava, tudi v ruto zavita. Ko se obe približata k jasliškemu oltarju, se Albert samemu sebi smeje, da je za trenotek mislil na opatovega morilca . . . Postava hodi žensko lahko in mirno, spodobno poklekne, slovesno napravi velik latinski križ.. . Kljub ruti, ki zagrinja obraz, spozna pater Albert v večji postavi gostilniško deklico iz Štajerdorfa, Šve: tner-čino hčerko. To je lista deklica, ki nui je oni večer s takim veseljem dala svoje prihranke. Od tfstihmal jo je že večkrat videl pri svojih pridigah v farni cerkvi, tudi jo je večkrat videl tam pri žuonikovi izpovednici in pri angelski mizi. Vsikdar se je vedla tako pobožno, tako spodobno. Tudi danes kleči spodobno in pobožno pri jaslicah, na njeni levici kleči manjša, gotovo njena scstrica. Je-li prišla molit k jaslicam, ali hoče tudi k sveti izpovedi. Zdi se, da hoče drugo. Potegne rožni venec in povesi svojo glavo na sklenjene roke. — Poleg nje gori rožena svetilka, kakor svetilka pametne device. Sedai se skloni k fevoji sestrici. Zdi se, da ji hoče dati neko navodilo. Pri tem razkrije ruto in prikazale so se velike zlatorjave kite. (Dalje.) To in ono. Dobički vsled vojske. V rusko - sibirsko pristanišče Vladivostok so pripeljali v prvih treh mesecih leta 1915. za 51 milijonov rubljev blaga, v istem času leta 1916. pa za 239 milijonov. Velikanske dobičke delajo Zedinjene države v Severni Ameriki. Od julija 1914 do julija 1916 so prodale za 7 milijard blaga, kupile so ga pa samo za slabe 4 milijarde. V dveh letih so prejele nad 800 milijonov dolarjev v čistem zlatu. Ledeniki. Najdaljši ledenik v Avstriji je Gepač na Tirolskem, dolg je 11 km. Najaljši v Evropi je Aleč v Švici, 25 km, V gorovju Himalaja je pa ledenik Siahen, 4 do 9 km širok in 75 km dolg, trikrat tako dolg kot Aleč LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Gradec, 25. sept.: 17, 24, 13, 82, 15, Line, 28. sept.: 81, 65, 27, 47, 64, SEJAI.NI STROJI, PLUGI, BRANE in vsi drugi poljedelski stroji se dobe pri E, PLANER, DUNAJ IV., Rechte Wienzeile štev. 1. r: Ш .Me DcQred za ШшШ bike in тегшсе. »Deželno mesto za vnovčevanje živine v Ljub-jani« priredi tudi letos razdeljevanje nagrad za plemenske bike in merjasce, in sicer pod sledečimi pogoji: 1. Na določen dan morajo prignati laitniki bikov in merjascev, ki želijo prejeti nagrado, svoje živali na oni kraj in ob tisti uri, katero določi »Kranjsko deželno mesto za vnovčevanje živine« ter jo naznani pristojnemu županstvu. Delitev nagrad pa bo razglašena tudi po županstvih. Kdor ne bi prignal živme ob pravem času, nima pravice zahtevati nagrrde, čeprav bi bili sicer dani vsi pogoji, Razdeljevanje po hlevih ali na kak drug na-;čin je popolnoma izključeno. 5 2. Nagrade se bodo izplačevale Ie za take l)ike in merjasce, ki so za pleme res sposobni in «e že rabijo za pleme. Sposobnost za pleme in orijo bo določila posebna komisija, katero t »Kranjsko deželno mesto za vnovčevanje e* in bo sestojala iz enega strokovnjaka > Delnega mesta«, živinozdravnika ter župana, ozir. egovega namestnika iz občine, ltjcr se vrši pregledovanje. 3. Vsak rejec, ki bi hotel dobiti nagrado, se 3bo moral zavezati s posebnim obveznim pismom, ida bo redil nagrajeno živino vsaj še eno leto od ittncva nagrade za pleme. Ako bi rejec potem ži-fveii nc redil celo leto za pleme, bodisi vsled lastne krivde, bodisi iz kakega drugega vzroka, za ■ratorega ni sam odgovoren — zakol v sili itd. — je dolžan za vsak mesec, katerega bi redil manj kot eno leto, in sicer glede bikov 20 K, glede nranjascev pa 10 K od prejete nagrade vrniti na-jal ter izplačati te vsote domačemu županstvu, fra^'-TO porabi vrnjene zneske za pospeševanje živinoreje po svojem preudarku. Prejemnik nagrade ££ bo moral v imenovanem zaveznem pismu poleg (tega tudi še zavezati, da bo žival, za katero je gwejel mgrndo, dobro in p: evidno rabil za pleme ier jo pravilno pripuščal. 4. Nagrade so bodo dajale za bike v drugem letu starosti v znesku 200 K; za bik« v tretiem letu ftarosti ali pa starejše v znesku 300 K. Kot dve Vti stare bike so smatra s prvima dvema sttil-Inima zoboina, t. j. sekalca: kot tri leta in starejše pa z več kakor dvema stalnima zoboina. Za merjasce v prvem letu starosti no bodo dajalo na-Ifradc po 100 K; v drugem letu ali starejše po 200 K. 5. Domače županstvo rejca je dolžno ono žl-Hno, za katero se bo dajala nagrada, nadzorovali ler pazili, o'a se bodo živali v resnici za pleme pravilno redile in upoiabljale. Županstvo, ki bi ne hotelo prevzeli tega posla, ima pred razglasom, 82 kakor hitro se mu pošlje naznanilo o razdeljevanju podpor, Deželnemu mestu« sporočiti to in nima razglasiti razdeljevanja nagrad. Ako bi prejemnik nagrade ne redil živali vsaj eno leto od dneva prejema nagrade, ima vrniti za vsak mesec pod točko 3. navedene vsote županstvu. 6, Zaupniki »Kranjskega deželnega mesta za vnovčevanje živine« imajo itak nalog, da se plemenski biki sploh ne smejo s silo jemali in okr. glavarstvo jih nima rekvirirati. Kraji, kjer se bodo delile nagrada: Okraj Ljubljana: 22. 11. Žužemperk. 21. It. Trebnje. Okraj Krško: 28. 11. Mokronog. 2. 12. Radeče. 29. 11. Raka. 30. 11. Kostanjevica, Okraj Litija: 31. 10. Zatičina. 30. 10. Litija, 29. 10. Izlake. Okraj Kamnik: 25. 10. Domžale. 26. 10. Kamnik. 24. 10. Blagovica. 28. 10. Špitalič. Okraj Kranj: 18.10. Selce. 21. 10. Gorenja vas. 19. 10. Stara Loka. 22. 10. Kranj. 23. 10. Cerklje. Okraj Radovljica: 14. 10. Kranjska gora. 16. 10. Lesce. 15. 10. Boh. Bistrica, Prcmovanje se vrši vsakikrat ob 9. uri dopoldne na prostoru, ki ga določi županstvo. ßW-Ш kuhfflfo in predsobo SE PRODA. — LJUBLJANA, Krjnvčeva cesta št. 4 a, pritličje, levo. 3530 Dca гг:е? ss SLaeaers ooc: t3t:s cacata a 2.11. Vrhnika. 4. U. Dobrova. 5. 11. Vižmarie. 6. 11. Dev, Mar. v Polju. 7. 11. Škofeljca. Okraj Logatec: 8. 11. Idrija. 9.11. Dolnji Logatec. 11. 11, Cirknica. Okraj Postojna: 12. 11. Št. Peter. 13. 11. Ilirska Bistrica. 14. 11. Senožeče. 15.11. Vipava. Okraj Kočevje: 18. 11. Kočevje. 19. 11. Sodražica. 20. 11. Dobrepolje. Okraj Črnomelj: 26. 11. Črnomelj. 27. 11. Metlika. Okraj Novo meslo: 25. 11. Kandija. 23. 11. Toplice, H PREDPASNIKI e go so-- П n D a n n D D 0 a D o D o D 0 D 0 0 0 a n S OTON K A T Z, liiölüica in tovarna pretipaciiiliov n ^ PSftGt'., i., Selšmefgssse. 14/1«. jj ас^огдЕзпапгапоааапсг!] za moške, ž«aske lu oiroie iz prima Švedske csluleze, izborno pralne kakovosti: Predpannlk za ntos'.e, prima . K la-DO komad Prcflpr.snlk za moške, iz primtl kol.opn............ 21 59 ,, Predpasnik za mo.'ike. neporu-arn, zatnmčono itoprem.čljiv, zelo Širok in zelo v olik.....30'— ., Predpasnik za gladek, moder, hrrz luiprt-llifea . . . Pi'odprsu'k za ženske, pjadrk. mode*, ,nik*m .... Predpoa»lk za ženske, potin mn, brez лпегишка...... Pro4i>u£nlk 7.a bonske, potiskan, zelo vel 4, m Širok .... Predpawiik za žonitko, potiskan, z nfiprunikom....... 17, POVOŠČENEGA BLAGA, p,„RwodiÄ.iHkl predpasnik brez linf-runika..... IZ POVOMČEMEGA El, AGA, praktični gospo dlnjskl predpasnik 7. naprsumom, broz nosileov......... Imitacija usiita, prodpnsi'.lk zr. dekUoe o,l u do 11 let . . . Imitacija lisnja, predpasnik za otroke o la ttta*iönei:a brnfffl, moilor....... Erlaačo iz, nt-.mičncga bfa«a za KDHfflJO . . . '/i tlic»ia „ nr Fočllja lo po povzetju, kolikor v zalogi, ln П lio redu tložlin naročil. 0 n n o D П n n n Ü o n n n n Ü C H D i D D »Herba, mrčesni prašek z brizgalnico« ima presenetljiv uspeh pri pokončavanju muh, žoharjev, ščurkev, mravelj itd. Muhe, ki s tem praškom v stik pridejo, -poginejo takoj. !. zavoj stane 00 vin. »Piff - Pail« je smrt za podgane. Edino gotovo sredstvo proti podganam in mišim. S »Pilf-Paff« se jih uničijo popolnoma. 1 doza stane 2 K. »Št. Valentinov redilni praSek za prašiče« je edino uspešen pri prebavi krme, zaradilega izredno redi meso in toHčo. 1 zavoj stane 1 K 50 v. po pošti se pošilja naimanj po šest zavojev. — Razpošiljalnica: Jo.iip Berdajs, Ljubljana, Celovška cesta št. 85, I. 3263 iür- "ÖELEKA POSTANE NOVA, -»c ako se pobarva s pralno Јф^ BARVO za obleke, s čimur je vsakomur zelo ustreženo in kar vsak lahko izvrši v svojem domačem gospodarstvu. — Mojih barv za obleke ni delal kak vojni proizvajalec, marveč neka staroslovita praška tovarna z« barve, ki je že v miru izdelala in razprodala milijone zavojev. — CENA 70 vinarjev in 1 krona za zavoj. — Pošilja po povzetju JOSIP OTTOWITZ, GRADEC, Wassergasse 18. 3561 jor-"lŠčEM ~~ d№l!co Zel ше in 5fßfeif£SS li za Ogrsko. Prav dobra hrana in plača. Rodbina poštena, katoliška. Ponudbe s sliko in spričevali (prepisi) na upravo »Domoljuba« pod štev. 3615. znaša glavni dobitek тоиШ od 1. novembra t. 1. Vsako leto 4 žrebanja. Izboren igralni načrt. Vsaka srečka mora do 1956 biti dvignjena. Po vposlatvi tega zneska in 80 vinarjev za priporočeno pošiljatev in davek dobi naročnik takoj izvirno srečko. Cena prell ZRieiiiim sisse£aim 3 besi proti 36 meseč. obrokom a K 5'30 5 kosov proti 36 meseč. obrokom ä » 8]80 10 kosov proti 36 meseč. obrokom ä » 17'60 13 kosov proti 36 meseč. obrokom a » 26'20 Kupci proti mesečnin obrokom dobe po vplačilu prvega mesečnega obroka zakonito dobavuo pismo s pravico takojšnjega igranja. Poštne polo/.nice in izkazi žrebanj so vedno |j na razpolago. ™ Naročniki z boiišča naj naznanijo svoj domači naslov, ker se vrednostne pošiljatve ne smejo pošiljati na vojne pošte Konto avstrijske poštne hranilnice: 146.965 Konto ogrske poštne hranilnice: 35.000 Konto bosenske poš'r.e hranilnice: 7.919 Josef Kogel & Co. i poslovalnica c. kr. razredne loterije DUNAJ VI., Mariahilierstraße 105, za leto 1969. izide te dni in se bo nato jela poLgoma odpošiljati posameznim knjigarnam in s: trgovinam v Ljubljani in po deželi. :: Cena izvodu brez poštnine 1 K, :: po pošti 20 vinarjev več. Nasloy za naročila na debelo: »DRUŽINSKA PRATIKA«, LJUBLJANA. Preprodajalci dobe znaten popust. "9C Cement- porKand samo v celih vagonih. NARUČUJTE za spomladansko gnojenje 3558 j*- sedaj že FR. MULEC, GRAZ, Felix Dahnplatz 6. SPRETNEGA 3620 in иа*«шса SPREJME TAKOJ Valentin Urbančič, kov. mojster, Ljubljana, Poljanska c. 69. ICpvaria IŠČEM k osem do deset glav govedi. Plača dobra. Naslov pove iz prijaznosti upravništvo »DOMOLJUBA« pod it. 3522, ako znamka za odgovor. Poprtifak nli bdet) m karsmßie oierira le pri odjema večjih množin A. CERVENY, PRAGA-ŽIŽKOV, Husova ulica 2. 3583 razpošilja 6 kg poštne zavitke ä K 85-— franko po poštnem povz. tvrdka Leopold KNEZ, Krško, DošEe so zopet JYClatUnice za pogon s »flo ter z roko. Dalje imam na razpolago tudi čistilne mlatilnice in vsakovrstne Cljedelike stroje, kakor: čistilnike, trijerje, »tis-inice n grozdje io tadje, mline za žito in udje, Jepeljne, slamoreznice, brzoparilnike, kotle za iganje, brane in pluge itd. iz največjih tovarn, xajamčeno dobre kakovosti ter po najnižjih cenah. Franc Hitti zalega noljedelslih strojev LJUBLJANA, Martinova cesta it. 2. Dalje opozarjam na svojo veliko zalogo priznano in dokazano najboljših pripravnih za vsako mletev. Nau l,0o0.00d t rabi. ttoono Silo IO praktično orodje za уннкоца: /a šivanie usnienih predmetov ler-manuT. vroc. ia-dor, oprem. Duhov, t • 1 *« h t. cev-liev — itazpro-daialcem popuai Cenx kinpi siiu K 5 —. povzet ni «t r«»-ki pouebei L/, voz žrebliev. vasovalcev podplatov ii-. kovine in iienja podkvi«', celt»l. trakov лц č.evhe čcvl) smole, ckov /.n podplate in voinih podplatov P. E. Lachm&nn. Düna) IX, Моног-gaene 3, odd 18: Krema n Unije nttut va brez vode. 1 porcelanasti ••mm lonček 7 K 50 vin. •••"»•• Milo za critj'8 3 K, 1 kg 34 K. — 1'ošilja ee proti naprejpošiljatvi denarja M. Junker, eksportna trgovina, Zagreb 1, Petrinjska 3 lil., Hrv. Agitirajte za domoljuba1 POZOR! POZOR i i„BHRV0" in barvajte si sami platno in staro obleko, katera potem izgleda kakor nova. — Barva se dobi sledeča; črna, modra (plava), rdeča, zelena, rjava, siva in lila v zavitkih £e po 60 vinarjev v trgovini barv za obleke Kari LoiEsrsür pri »ZVONCU«, CELJE. Za i žensko obleko je treba najmanj 7 zav. barve. Za 1 žensko bluzo je treba najmanj 6 zav. barve. Za 1 ženski predpasnik je treba najmanj 2 zavitka barve. — Razpošilja se po pošti. — Vsak si lahko brez truda barva sam, ker vsakemu naročilu ee pridene slovensko navodilo. 3612 «/)Л ЛЛЛ r nvaiežnih odiemai. po-RUViUUv I trdijo da uničevalec korenin „Riabaisam" v treh dneh brez bolečin odpravi kurja očeta, bradavice, trdo kožo. Uspeh za-lamCeni Cena i K, S lončki 7 K. 6 lončkov 11 K. nhflhfl! od&,rania ..Fides*1 najtraov. rtvmaL bo-LUUUUUI letine, ko ie že vse odreklo, !n pri otlih zoneh. Ceni uspeha, denar nazaj Cena i K, a pušice J K, 6 puSic 11 K. Nikak. okam. zo-bovia. ne nepri|etnena duha! Snežno bele zobe da „XIRIS", zobna tekočina. Takoi. uspeh. Lei.a 3 K, 3 steklenice 7 K. - PdtiÄ IliiSi ГрГпалјо^- io — .Raflenlod". Ako nI t^peha, denar nazai. 100ne zahval. Cena 4 K, 3 škatlje 9 K. Stenice, uši, bolhe. Ščurke nničl i zaleo<» v red rad kalno „ТИ1Ш". Cen« 3 K, 3 škatMe 7 K, prašek za golazen polen 2 K, КЕКЕП, Katchau (K«sai 1. poStnl preda! IM5-104. 0?nke. iISmeino gnojenje bo samo Vaša korist toda ne odlagajte! - Zahtevajte takoj ponudbe Da 20 °/„ Vati - ievn sol IU M % kajnlt Poznejših naročil vsled tefcuvnega uvoza ne bo mogoče izvršiti I Pojasnila so Vam na razpolago I Jamstvo za kakovosti on UABie. veioiFžec, Žalec, južno-Staiersho. USTANOVLJENO LETA 1893. V LlUOIIS il REGISTROVANA ZADRUGA Z OMEJENIM JAMSTVOM, dovoljuje članom POSOJILA proti poroštvu, zastavi življenjskih polic, posestev, vrednostnih papirjev ali proU zaznambi na službene prejemke. — Vračajo se posojila v V/2, 15, 22'/2 ali 30 letih v odsekih ali pa v poljubnih dogovorjenih obrokih. Kdor želi posojila, naj se obrne na pisarno __v LJUBLJANI, KONGRESNI TRG št. 19, ::— ki daje vsa potrebna pojasnila. zfrauftusdpr hr&aiifine oteqe Drultveno premoženje znd*a koncem leta 1917. K 489.43179. — Deležnikov je bilo koncem leta 1917. 1421 e 14.855 deleži, ki reprezentujejo iamstvene glavnice za K 5,793.450'—. Polhove bože, krtove kože, hrčkove kože kupi po najvišjih cenah trgovina s kožami in krznom Di Zöllner LEIPZIG, Brühl 47, Pošiljatve se prosijo po poiti v zavojih po 5 kg, odpadli znesek se odpoSlje takoj po prejemu. IU a foželne življenjske In rentne nezgodne ln jamstvene zavarovalnice v Ljnbljairi, Marije Terezije cesta 12/K sprejema zavarovanje na doživetje In smrt, združeno tud z vojnim riziko, otroških dot, rentna in ljudska nezgodna in jamstvena zavarovanja. Javen zavod. Absolutna varnost Nizke premija. Najugodnejši pogoji za vojno zavarovanje. Zavod temelji ua vzajemnosti. — Frosj ekti zastonj in poštnine prosto. Sposobni zastopniki se sprejs-majo pod najugodnejšimi pogoji. 188Г Eobro „1KÖ" uro vsak občuduje in zaželi, kajti ona je Biojstersko delo urarske umetnosti! Razpošilja se po povzetju. Neugajajoče zamenjam. Kovinaste ure . . po K 24 — 26— 32— 40 — Srebrne ure . . po K 70— «JO — 100 — 120'-Kovinasteverižice po K 2— 3-— 4— 6'— Usnjate verižice . po K 160 2"80 480 Zlatnina in srebrnina v bogati izberi! Velika izbira ur, verižic, prstanov, lepotičja, daril itd. v velikem krasnem ceniku, katerega zahtevajte. Lastna znamka „IKO" svelovnoznana. — I.astna protokolirnnn to----varna ur v Švici. 60' 200-10- 100-- Svetovna razpošiljalnica H.Suifner samo u Ljubljani št.l Svetovnoznana radi razpošiljanja dobrih ur. Nobeno podružnice. Izdaja konzorcij „Domoljuba". V Odgovorni urednik Josip Gostlnčar, državni ln deželni poslanec v Ljubljaui. Tiskala Katoliäka tiskarna. O'omr>l(iib 1918 Štev. 40 C 10 vinarjev c' zn dopisni! o v:; Vas siane moj t cenik, kise\ am v. poSlIe na le-h vo zasi r ni C. v inkr. tU on; .a-lo2nikJau K. n-rtd, razpoS -ijun c:; i'ruši. W> (Co Ii. — i. briiev iz ch'a K 7 -, 11—, V; rr f)-stni brh f.lii ■ par^l ponikh. K7'ft0.dv -reznti I ezerv.rcz, a r tue. 12 Is.. lase- .m bradi sfrižniki K -, 2C-. PoSil'B „, se po rovzebr an /,-"v>V predplačilu. Zrinit ч х "ovo'iena ah 'V lišaje, hraste, srbečico m druqe kožn£ bolnzm odstrani iiuplo in sigurno Г ara ol-domače mazilo. Ne maže. jo popolno lirez duha, toicj se more rabiti tudi čez dan. Velik lonček ">. dvojno - velik lončok K У-— D;.!je P.-iratol-posipaliu praSek. 1<1 vi. ruje najbolj i>bčutljivo kožo. 1 škatlja K 3 (Jl.Olf h(! dol.IVll I ü I UVZ.I l.ll uli priHiplfti ilu pri IvrdKi Parat- l-V/егке, lei ar UI..MLR Uuilapett Vil-10. rftzsa ul ?l, tiaiUP ur, z'atnins ш iiri aniov ie zaupljiva stvar zato se pri nakupu obrnite na tvrriko F. CÜBEP-ä SIN samo Iii Sprt'ti lil. Pi Ste v Ljubljani. Vsokovrstna mm serae, suhe gobe, prazne vreče in druge piidelke kupuje trgovina s semeni -s. PETER LASSNIKA NASL. - SEVER & KOMP., Ljubljana, Marijin trg. wmr SODE *W cd vina, žganja ir vsake druge vrste kupuje po najvišjih cenah s Evan Jelailn : LJUBLJANA, Emonska cesta štev. 2. Krmila manjka! /alo se uporabljajo nadomestna sredsivaza krmita. Da to lunio ži.vinu. perutnina dobro prebav' in popolnoma izkoristi, naj se primeša 2 Urni na icden krmi. ena j'est polna to ie ilr |il Trtikoczy-a rediln* jnaselc. „h t Mil Paket VPlja 2 K 5 paketov 13 K poštnine j Kislo. ,.• paketov zadostuje zu ii mesece 7.p. er.ega vola, kravo ali prašiče, da se ziet!.. Glavna zaloga: Icfrurue .ТпЛ^гау zraven rotovža v Ljubljani. Miis'in ie bil odlikovan z najvišjimi kolajnami na iT.fc.itavah: na Dunaju, v 1'arizu, Londonu in HililU. Na lisoče kmetovalcev liv.ili in rabi „Mastni". ■S* 8č? KUPIM vsako množino 299« medu in Meiraa voska FRANC VOKAČ, LJUBLJANA, Šelenburgova ulica št. 5. Srbečico, lilaie odstrani prav naglo (lr. Flesc.h-a izvir, zakonito zajamčeno „Skabolorm" mazilo". Popolnoma lire/, duha, ne mr.že. Poskusni lonček K 4 — veliki K ti— porciia za rodbino K 15-— Zatoga za Ljubljano In okolico: Lekarna pri zlatem «.ienu, Ljubljana ffiartjla trg. 1620 Pazita n« vai-Htvono znamko „S№e,fcolorm" I t« У rcgictrovnna zadruga z ueome.'eno zavezo v Ljubljani, v Jastreni doma Miklošičeva cesta št. C, za frančiškansko cerkvijo sprejema hranilne vloge vsak delavnik dop. od 8. do l.ure in jih obrestuje po |§ brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje zavod sam za svoje vložnike, tako da dobe le-ti od vsakih 100 kron čistih 4 krone 25 vinarjev na leto. ,.Ljudska posojilnica" sprejema vloge tudi po pošti in daje za njih vplačilo na razpolago poštne položnice. Sprejema tudi vloge na tekoči jp> račun ter daje svojim zadružnikom posojila proti vknjižbi z amortiza-cijo ali brez nje na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. — Mcnjice se eskomptujejo najboljše. Vlogo v „Ljudski posojilnici" so popolnoma varno naložene, ker posojilnica daje denar ua varna posestva na deieli in v mestih. Rezervni zakladi znašajo nad en milijon kron. — Stanje hranilnih vlog je bilo koncem leta 1917 nad 34 milijonov kron.