8. štev. V Kranju, dne 21. februarja 1914. Leto II. Izhaja vsako soboto ob 5 uri zvečer. Uredništvo in upravništvo: Kranj št. 170 (Prevčeva hiša). — Naročnina za celo leto K 4—, za pol leta K 2—, za četrt leta K 1—. Za vse druge države in Ameriko K 5'60. — Posamezne številke po 10 vinarjev. — Vse dopise je naslavljati na uredništvo lista „Save" v Kranju. Inserate, naročnino, reklamacije pa na uprav, ništvo „Save" v Kranju. — Dopisi naj se blagovolijo frankirati Brezimni dopisi se ne priobčujejo. Reklamacije so poštnine proste. — Inserati: štiristopna petit-vrsta za enkrat 12 vin. za dvakrat 9 vin., za trikrat 6 vin., večji inserati po dogovoru. Inserati v tekstu, poslana in posmrtnice dvojno. Plačujejo se naprej. — Rokopisi se ne vračajo. — Brzojavi: „Sava", Kranj Čekovni račun pri c. kr. poštno-hranilničnem uradu št.: 41.775. Avstrija in Rusija. V zadnjem času opažamo ponovno, da dunajsko časppisje tarna o ruski agresivnosti in bolj ali manj odkrito namigava na bližajoči se konflikt med obema državama. Vajeni smo takih izbruhov dunajske šovinistične žurnalistike, koje poglavitna naloga je, oblatiti vse, kar je slovanskega. Dokazov za to ni treba dolgo iskati. Spomniti se je treba le pisave teh listov ob času zadnje balkanske vojne. Kake gorostasne neresnice je to časopisje nagromadilo o Srbiji in Crni gori. In dasiravno je bilo vse to iz trte izvito in zlagano, se poskuša sedaj ista igra napram Rusiji. Res, da prijateljski odnošaji med Avstrijo in Rusijo niso ravno najboljši. Saj je ruski zunanji minister Sasanov v proračunski komisiji dume govoril tudi o mogočnosti mednarodnih konfliktov. A kdo je pravzaprav kriv vsem tem vednim nespo-razumljenjem? Ako zasledujemo dogodke in pre-motrimo razmere, pridemo do zaključka, da je ravno Avstrija sama največ kriva napetosti med obema državama. Na drugi strani pa lahko z mirno vestjo trdimo, da tudi rusko časopisje ni nič bolje ter da smatra za svojo edino nalogo, hujskati proti Avstriji in Nemčiji. Razloček je samo ta, da politika, katero zagovarja dunajsko časopisje in v katero se naravnost sili državo, očividno škoduje Avstriji, med tem, ko je pisarjenje ruskih listov le izraz mišljenja in ciljev ruske politike. Da pa se giblje ruska zunanja politika v pravi smeri, so nam dokaz doseženi uspehi. Tako ruskim listom ni prav, da se je sklenil mir med Poljaki in Rusini v Galiciji. Za avstrijsko politiko je to gotovo uspeh, dočim je ta sprava otežkočila veleruske nakane. Dokler sta se rusinski in poljski narod sovražila, je imel velikoruski vpliv upanje na uspeh. V-tem hipu pa, ko sta sklenila oba naroda spravo, so se ruski propagandi izpod-maknila tla. O tem se je nedavno tega prav bridko pritožil grof Bobrinskv na nekem shodu. Ruski nacionalisti vidijo v tej rusinsko - poljski spravi po-izkus avstrijske vlade, našuntati Maloruse na Rus- kem proti enotnosti cele Rusije. Ako to „enotnost" pogledamo bližje, se kaj čudno reprezentira. Obstaja namreč v tem, da se odreka Malorusom vsaka pravica do samostojnosti, bodisi zdaj že v narodnem, političnem ali kulturnem pogledu. Narod, ki obsega nad 33 milijonov ljudi, hočejo po vsi sili pretvoriti v veleruse. Povod napadati Avstrijo so našli ruski listi v dejstvu, da se novoimenovani poslanik za Pe-trograd grof Szaparv ni takoj tja napotil, ker ga je v Avstriji zadrževala bolezen njegove žene. Avstrijski listi pa kvitirajo te ljubeznivosti z očitanjem, da stori Rusija vse, da bi škodovala Avstriji. Glavni povod temu pa je dalo vsekakor Pasičevo in Venizelosovo potovanje v Petrograd. Avstrija ve prav dobro, da je imelo to Pasičevo potovanje poglavitni namen, zasigurati Srbiji rusko pomoč. Ce se pa našim diplomatom Srbijo samo omeni, postanejo takoj slabe volje. Kakor smo že večkrat poudarjali, si je naša zunanja politika vtepla v' glavo, da ji je Srbija najhujši sovražnik in jasno se vidi smer vse te politike, škodovati Srbiji, kjer le mogoče. Ta domišljija je postala pri naših diplomatih fiksna ideja in naj ukrene Srbija kar le hoče, gotovo se bo v Avstriji oglasil kak list, ki bo, inspiriran po našem zunanjem uradu, dokazoval, da je ta srbski ukrep proti koristim Avstrije. Tako je bilo s srbskim pohodom k morju, tako je bilo z orijentsko železnico v novoosvobojenih pokrajinah, tako je pri trgovskih zvezali, ki jih sklepa Srbija. 2iv krst torej ne more zameriti, ako si Srbija išče pomoči tam, kjer je sigurno, da jo lahko dobi, namreč na Ruskem. Nad leto dni so se avstrijski diplomati trudili s tem, da bi razbili balkansko zvezo. Posrečila se je ta nakana, za kar, mimogrede povedano, pri neizmerni samopašnosti bolgarskega Ferdinanda, ni bilo treba prehudega napora možgan. Igrali so z Bolgarijo nevarno igro ter hoteli izkoristiti rumunsko prijaznost v sebične namene. Uspeh pa je bil naravnost čudovit. Bolgarija je doživela strahovit poraz in Ferdinand utegne poplačati avstrijske simpatije s prestolom. V Rumuniji pa se je sovraštvo do nas poglobilo vzlic vsem posetom novoimenovanega bukovinskega namestnika grofa Merana. Da to sovraštvo ne izbruhne z vso silo, se imamo zahvaliti le osebnosti kralja Karola samega. O protiavstrijskem kurzu v Rumuniji kaže že imenovanje ministrskega predsednika pred par meseci. Sestavo kabineta je kralj Karol izročil najhujšemu sovražniku Avstrije, ministru Bratianu. Vse te poizkuse oslabiti Slovane na Balkanu pa občuti tudi Rusija kot pokroviteljica. In ni se čuditi, da skuša avstrijska stremljenja omejiti s svojim uplivom. Kot nalašč pa ji pride na pomoč nezmožnost avstrijskih diplomantov. Spretno poskuša Rusija vse avstrijske napake izkoristiti zase in to se ji tem lažje posreči, ker Avstrija, mesto da bi uvidevala storjene napake ter jih skušala popraviti, živi v mislih, da je ravnala prav. Očividno se torej širi ruski vpliv na Balkanu in zadnje Pasičevo potovanje v Petrograd je vznemirilo avstrijsKe diplomate iznova. K temu pridejo še vesti, ki so se jele porajati, da misli sedanji ruski minister zunanjih zadev Sasonov odstopiti ter da pride na njegovo mesto sedanji ruski poslanik v Belgradu Hartvig. Hartvig je oni veliki diplomat, ki je ustvaril nekdanjo balkansko zvezo in znano je, da je po porazu Turkov izjavil v družbi politikov, da pride po razpadu Turčije na vrsto Avstrija. Ako so te vesti resnične in povoda ni, dvomiti o njih, dobi Rusija zunanjega ministra, ki bo zastavil vso diplomatično spretnost v to, da docela izpodrine avstrijski vpliv na 3a!kanu. Da mu bo pri tem avstrijska diplomacija s svojo trmoglavostjo naravnost pomagala, o tem smo lahko prepričani. Jako značilno za nastale razmere te tudi dejstvo, da srbski prestolonaslednik princ Aleksander pri svojem povratku iz Petrograda ni čutil potrebe, zaprositi na Dunaju avdijence, dasiravno ga je vse dunajsko časopisje naravnost pozivalo, da naj to stori in da mu je ljubeznjiv sprejem zagotovljen. Ogledoval si je samo lepote dunajskega mesta in se zopet odpeljal, ne da bi bil stopil v stik s kakim avstrijskim diplomatom. Tudi Pašič je tako storil v Budimpešti pri svojem povratku iz Bukarešta. Srbija pač ve, da ima za zaveznico Rusijo in da E. H. M. DLISTEK Na pustni torek. Na pustni torek so imele šivilje velike tvrdke Zagorec in sin prosto popoldne. Kakor jata mladih razposajenih ptičkov so vihrale po stopnjicah navzdol, ko je ura odbila poludne. Na Anico, ki je bila čedno dekle, je že čakal njen ženin. Na možitev seveda za enkrat še ni bilo misliti, a imenovala ga je svojega ženina, ker se je to lepše slišalo. # Pa kaj se hoče! Zaslužila je kot šivilja bore malo, in čeravno je zaslužil on nekoliko več, si Vendar ni mogel mnogo prihraniti, ker je skrbel tudi še za mlajšega brata. A bila sta mlada in časa sta imela še dovolj, da čakata. Osobito pa sta mislila danes, ko je Solnce sijalo uprav pomladansko, edinole na veselo sedanjost. Ravno na predpust se je veselila Anica in rada bi bila to življenje uživala v polni meri. Zato 8e ji je takoj povesil nosek, ko ji je njen Valentin predlagal izprehod v naravo. „Ne, Tinče, tja ven, kjer danes ne vidiš drugega, kakor golo drevje in mokre travnike, pa že n« grem! Med ljudi hočem, maske bi si rada Ogledala! Kako je pač žalostno, ako mora človek Paziti na vsak vinar! Kako rada bi se bila masirala. A nas eden res nima nikakega veselja!" Valentin je bil dobra duša. Občutil je nekako težko, da je hodila Ana čmerno poleg njega, danes, na dan, ko se vse veseli. Saj mu je dekle samo na sebi tudi dosti bolje ugajalo, če se je smejalo in so blesteli beli zobki iz polnih, rdečih usten. „Veš, kaj, Anica! Obleci ti mojo obleko, meni pa daj kaj tvojega, potem sva oba maskirana!" Ta predlog ji je bil takoj všeč. „Da, to bo veselo!" zakliče in ploskne v roko. „Saj sem si že vedno želela, da se oblečem — enkrat kot gospod! Človek se lahko potem dosti prostejše giblje. Brke si bom naredila in poljubila bom vsako dekle!" „Škoda, da ti jaz še svojih brk ne morem posoditi. Ali pa naj si jih morda porežem?" nKaj še! Bel pajčolan ti dam in nič se ne bo videlo tvolih brk!" Veselila se je kakor otrok. A Valentin je postal naenkrat zamišljen. „Kaj ti pa je? Ali morda zopet nočeš, sedaj ko vidiš, da se že tako veselim?" vpraša nepo-trpežljivo. „Seveda hočem. Ali veš, — mojo obleko moram danes zvečer zopet imeti, kajti druge nimam. Drugače jutri niti na delo ne morem. Poletno obleko sem pustil namreč prenarediti za svojega brata in črna, ki sem jo podedoval po rajnemu očetu, je pri materi, da ne pridejo molji vanjo. Ne imel bi torej kaj obleči." „V moje stanovanje ne smeš ponoči. To bi teta nikdar ne dopustila!" Ana je trenotek pre- 1 mišljevala. „Veš kaj, počakal boš v veži. Jaz se i hitro preoblečeni v domačo obleko ter ti tvojo i prinesem dol. Za popoldne ti pa posodim mojo i črno nedeljsko obleko. Te ne rabim jutri. Ali pa-I žiti moraš nanjo!" — Ana je stanovala pri teti in v vsi naglici je kosila. Pripravila je vse potrebno za Tinčeta v kuhinji in ko je le - ta prišel, sta se preoblekla ter šla. Vse je čvrsti parček opazovalo, ko se je prikazal roko v roki. Valentin je pošiljal gospodom poljube, Ana pa je vsaki ženski pogledala drzno v obraz, pušila cigareto ter se imenitno zabavala. A ta predpustna šala se ni končala tako veselo kakor se je pričela. Naval mask in ljudi je postal vedno večji in ravno ko je Valentin Ani povedal, da ima vsega dosti in da gresta na čašo piva, jih je ločila drenjajoča se množica. Boječe je iskala Ana z očmi svojega ženina, kar prihrumi iz neke gostilne cel trop divjih klovnov. Obkolili so ubogega mladeniča ter ga potegnili seboj, in naj se je še toliko branil. Obmetavali so ga s korijandoli in ga ovijali s serpentinami. Ko pa ga je nek klovn s pavovim peresom začel še-getati pod nosom, se je razljutil in nevoljno vskliknil: „Norec, poišči si za svoje šale drugega !" „Za te besede mi boš dal odgovor!" odgovori klovn z globokim glasom. „Ali se znaš boriti?" zašepeče Ani pijerotka, I ki se ji je obesila na roko. „To je namreč naj-; boljši sabljač in poreza! ti bo prav gotovo ušesa!" Avstrije ne potrebuje. Kar potrebuje dobi iz drugih držav in česar ima preveč, lahko izvaža, ne da hi stopila na avstrijska tla, v Italijo in Francijo. Zato je Pašič v Budimpešti tudi lahko odkrito povedal, da je odvisna bodoča trgovinska pogodba med Srbijo in Avstrijo, edinole od zadnje. Kakršne so torej razmere sedaj, ni vzroka stokati nad rusko agresivnostjo. Avstrija naj pripiše nastale razmere svoji nezmožni diplomaciji. Predvsem pa naj gleda, da se čimprej izmota iz albanskih homatij. Čim agresivnejši bomo na Balkanu, tem hitreje so bo uresničilo ono, česar se bojimo, namreč: nova balkanska zveza pod protektoratom Rusije. Novi knez Albanije. Princ Wied se je odpravi! na pot, da zasede novo ustanovljeni prestol Albanije. Minoli teden se je mudil v Rimu in na Dunaju. Ta teden obišče angleškega kralja in predsednika francoske republike. Zaznamovati je, da v Rimu ni obiskal papeža. Kot vzrok, da princ ni prišel v Vatikan, navajajo, da so ga z italijanske strani opozorili na to, da kot še nekronani knez ne more oficijelno obiskati papeža, ker bi sicer priznal, da obstoja razen kraljevega dvora v Rimu še drug dvor. Kot privatna oseba pa gre lahko vsak čas v Vatikan. Princ Wied je potem naprosil papeža, da mu naj dovoli privatno avdijenco, iz Vatikana pa je prišel kategoričen odgovor, da mora priti k papežu na obisk ali kot albanski knez ali pa sploh ne. Z druge strani zopet pravijo, da je vzrok, da princ Wied ni obiskal papeža, pred vsem ta, da se ni hotel zameriti mohamedancem in pravoslavnim prebivalcem v Albaniji. Na Dunaju so ga sprejeli z vsemi častmi in cesar ga je odlikoval z redi. Dne 24. t. m. se bo bržčas odpeljal v Drač. Častno eskorto bodo tvorile ladje trozveze in sicer se bodo udeležile te eskorte tri ali štiri italijanske vojne ladje, štiri avstrijske in dve nemški vojni ladiji. Hude skrbi pa dela sedaj velesilam vprašanje albanske banke in albanskega posojila. Tripelententa namreč ne odneha od svojih zahtev in od mednarodne kontrole ter pravi, da nima ničesar proti temu, če posodita Avstro-Ogrska in Italija Albaniji 10 milijonov. Če j pa mislita posoditi ta denar na račun posojila, J smeta to storiti samo pod kontrolo mednarodne komisije. To vprašanje je sedaj še tem večje važnosti, ker so si že sedaj napravili v Albaniji prav lepa korita. Med holandsko in albansko provizo- j rično vlado je bila napravljena namreč pogodba c plačilu častnikom albanskega orožništva. Glasom I te pogodbe dobi vsak poročnik 8000, stotnik 16.000 1 in vsak višji častnik 30.000 frankov letne plače, j razen tega še doklado za vojaško opravo in v slučaju, da bi bil kdo ranjen, še odškodnino j 50.000 do 100.000 frankov. Če bo šlo tako naprej, bo kmalu zmanjkalo denarja in z davki v Albaniji bo križ. To pa tembolj, ker bo novi knez odvisen od trozveze in tripelentente. Politično ga bo i Avstrija silila v svojo smer, katero pa ne bo smel j zasledovati, ker se bo drugače zameril Italiji. Po vrHti bo pa moral ravnati tudi po migljajih Francije, ker bo le-ta vsekako vir denarnih posojil. Kakor se vidi, torej knezu VViedu ne bo postlano z rožicami. POLITIČNI PREGLED. Ogrska korupcija. Kakor znano, je hotela neka igralska družba kupiti Margaretni otok v Budimpešti ter ustanoviti na otoku igralnico. Da bi dobila za to potrebno koncesijo od vlade, je družba podkupila različne osebe. Vložila se je tozadevna interpelacija v ogrskem državnem zboru in minolo sredo je ministrski predsednik Tisza povedal, kdo je bil vse podkupljen. Priznal je, da je poskusila banka s provizijami podkupiti nekatere poslance, med njimi eksterne člane delavne stranke grofa Kornicha, Ladislava Horanskega in Štefana Morvava. Vsak je dobil po več tisoč kron. Dobili pa so denar tudi opozicijonalni poslanci in sicer je dobil dr. Desider Polonvi letni honorar 6000 K baje kot zastopnik banke, razen tega pa še razne posebne nagrade. V bančnih zapiskih se nahaja tudi vsota 505.000 za časopisje. Od te vsote so dobili budimpeštanski listi 480.000 K, zunanji pa 176.000 kron. Podkupljen je bil opozicijonalni list „Pesti Hirlap" z 21.000 K in neka opozicijonalna korespondenca s 35 tisoč kronami. Posamezni uredniki listov v Budimpešti so dobili 39.000 K, drugi časnikarji 33.000 K. Tiszova razkritja so napravila v parlamentu silno senzacijo. Ogrsko državno posojilo. Ogrska vlada je najela 500 milijonov kron posojila in ker jih ni dobila v Franciji, so ji morale poskočiti na pomoč nemške banke na čelu ji banka Rotschild. Izda se4V2°/o posojilo v znesku 500 milijonov kron, ki se amortizira v 60 letih in ima stalni kurz napram tujim valutam. Konsorcij prevzame od tega posojila 375 milijonov fiksno in 125 milijonov v opcijo. Od tega dohodka se porabi 125 milijonov kron za izmeno 1. julija t. 1. in 1. januarja 1915 zapadlih 41/2°/0 ogrskih državnih zadolžnic, ostanek se porabi po večini v opcijske svrhe. Z ozirom na to in da se ugodi smeri denarnega trga, je izbral ogrski finančni minister to pot obliko amortizacijskega posojila. Odplačevanje se bo vršilo potom enakih polletnih annuitet, začenši od šestega leta in ne bo mogoče posojila tekom prvih 10 let, do 1. marca 1925 odpovedati. Londonska banka N. M. Rothschild in sin je prevzela že v naprej od konsorcija proti fiksnem računu 3 milijone funtov z odgovarjajočo nadaljno opcijo ter bo izvedla v Londonu javno subskripcijo. Ostali znesek 400 milijonov kron se razpoloži 24. februarja t. I. v Avstro-Ogrski, Nemčiji, Holandski, Belgiji in Švici v subskribcijo. Prvič po dolgih letih se. bo torej udeležil zopet londonski denarni trg subskripcije ogrskega državnega posojila. Črna gora. V prvi seji novoizvoljene črnogorske skupščine je podala vlada svoj program, ki obsega v glavnem sledeče: Izginile so ovire med obema srbskima kraljevinama, vendar pa moramo še izvršiti marsikatere neizvedene narodne naloge. In uresničenje teh je odvisno od zmernosti, takta in preudarnosti onih, ki imajo v rokah upravo v Črni gori in v bratski Srbiji. . . Pred vsem je potrebno, da se uveljavi skupna vojaška in diplomatska akcija s Srbijo. Treba je, da z združenimi silami zberemo vso svojo energijo in vse svoje moči in jih vložimo v obrambo srbskih narodnih interesov. Mi izpovedujemo narodno edinstvo Srbov in Hrvatov in bomo, zvesti tradicijam Črne gore in njenih vladarjev, najizraziteje in nevstrašno de-, lovali za jugoslovansko vzajemnost in edinstvo v vseh kulturnih podvigih jugoslovanskih in sicer po svoji moči in veličini. Nadalje je potreba, da pa-zno in skrbno negujemo idejo o skupnih interesih balkanskih držav in jih spravljamo v soglasje s svojimi cilji, ne žrtvujoč pri tem pravičnih interesov Črne gore in Srbstva. Proti Koburžanu. V Bolgariji vre čimdalje bolj. Vedno jasneje prihaja na dan, da je bil glavni krivec strašnega poraza, kateri je zadel Bolgarijo Ferdinand. Tako priobčuje „Balkanska Tribuna" sledeče zanimivosti: Dne 13. junija 1913 je bil potres v Trnovu. 16. in 17. junija se je pripeljala carica Eleonora, da poseti žrtve strašnega potresa. Pri povratku smo jo spremili na kolodvor. Tu so baš spravljali v vozove vojne ranjence. Srce se je krčilo od boli in mestni načelnik Šivarof se je obrnil k carici ter ji rekel: „Vaše Veličanstvo, bolgarski narod je že mnogo žrtvoval in prelil že potoke dragocene svoje krvi, naj bodo to zadnje njegove žrtve!" Nato je carica odgovorila: „Gospod Sivarov, to še žal niso poslednje žrtve!" To dokazfje, da so na dvoru imeli že 13. junija sklenjeno vojno z zaveznicama Srbijo in Grško. Odvetnik Hrišto Počaljev, pripoveduje: Zbrala se je nas velika družba, v kateri so bili pristaši vseh strank. V družbi se je nahajal tudi general Savov. Rotili smo ga, naj nam pove, kdo je pravi krivec strašne katastrofe, ki je zadela Bolgarsko meseca julija. On se je končno vdal in rekel: „Izberite dvanajst mož, ki znajo molčati in čuvati tajnost." Izbrali smo jih in stopili so z generalom v sosedno sobo. Savov je tu potegnil iz listnice dokumente in rekel: „ Glejte, čitajte in prepričajte se, kdo je krivec." In na podlagi teh dokumentov smo se prepričali, da je glavni in edini krivec -*■ car Ferdinand. Poslanec Kosta Rankov pripoveduje med drugim: Ko se je Tončev, delegat pri mirovnih pogajanjih v Bukarešti, vrnil iz Romunske, je pripovedoval to-le: „Ko me je kralj Karel sprejel v avdijenci, mi je rekel: Gospod Tončev, ni na svetu človeka, ki bi me bil tako ožalostil, kakor car Ferdinand. Jaz sem to povedal carju, ali on mi na to ni ničesar odgovoril." Zanimive podatke je podal v eni zadnjih sej hrvaškega sabora frankovec posl. Zatluka. Povedal je, da se je za časa aneksije Bosne in Hercegovine Frankovi stranki od kompetentne strani obljubilo, da se bo Hrvaška združila z Bosno in Hercegovino, toda samo pod pogojem, ako se hrvaška stranka prava zaveže, da bo z vsemi sredstvi delovala med Hrvati za aneksijo Bosne. To je stranka tudi storila, ko je pa bila aneksija izvršena, so merodajni krogi stranko ogoljufali in snedli svojo obljubo. Kakor se je takrat godilo čisti stranki prava, tako se bo sedaj tudi hrvaško-srbski koaliciji. Za Hrvate imajo gotovi krogi le obljube, ki jih pa nikdar ne iz-polnejo. Ani je postajalo vroče. S tresočim glasom je povedala, da ni moški in da je le za šalo oblekla obleko svojega ženina. Ta izpoved je prišla mladim gospodom ravno prav. Povedali so ji, da so to takoj opazili ter jo vprašali po imenu. Ko so čuli, da ji je ime Ana, so se ji jeli dobrikati in kosali so se med seboj, kdo bo lepše ž njo ravnal. Nekaj časa je bilo to tudi Ani všeč, a naposled je le hotela v gostilno, kjer jo je čakal Valentin. Klovni pa so jo vedno tolažili, naj vsaj še malo potrpi in da jo povedejo sami tja. Tako so uganjali razne burke in konečno jeli izmenjavati v neki samotnejši ulici celo izložbene omare. Tako so odnesli neko omarico, kjer je bilo lepo uvrščeno umetno zobovje, k bližnjemu mesarju. Izložbo nekega fotografa — slike samih lepih žensk — so prenesli pod napisno tablico babice in ko so ravnokar hoteli sneti brivski znak, je zavil v ulico stražnik. Mož postave je prišel bližje in strogo povpraševal, kaj in kako. A nekdo izmed razposa-jencev mu je vrgel žabico pod noge, tako da se je pred skakajočo ognjeno stvarjo stražnik v vsi naglici umaknil v stran. „Ali ne veste, da je prepovedano metati ognjene stvari? Zapisati si moram vaša imena," grmel je mož postave. A druhal se ni dala motiti. Vpila in plesala je okoli njega, dokler stražnik ni postal jezen ter zagrozil z aretacijo. Zmenili pa se niso za to grožnjo. Vpili so nadalje, ga šegetali s pavovimi peresi pod nosom ter ga bombardirali s korijandolom. Sedaj pa je možu minilo potrpljenje. „Na stražnico greste vsi! Aretiram vas!" je vpil. Za-eno pa se je prikazal na drugem koncu ulice policijski tovariš. To pa je zdramilo predrzne klovne. Vzeli so noge pod pazduho in tekli, kolikor so mogli. Ko je stražnik videl, da mu mislijo žrtve uteči, jo je ubral za njimi, a stare njegove noge niso bile vajene takega napora. Ko se je parkrat prekopicnil, je prijel ravno še Ano. Drugemu stražniku se je posrečilo prijeti še tri druge in vsi skupaj so šli na policijo, kjer jih je strogi policijski komisar zaprl čez noč. Nič ni Ani pomagalo, da je povedala, kako je prišla v to družbo, policiji se je zdelo to tembolj sumljivo. Ločili so jo od moških in jo dali v ženski oddelek, kjer je prebila moč. Valentin je v dogovorjeni gostilni žalostno čakal na izgubljeno Ano. Neprenehoma je zrl na vrata, skozi katere so prihajate različne maske, a le Ane ni bilo. Medtem se je zmračilo in Valentin se je napravil na pot. Preostajalo mu ni drugega, kakor vprašati pri teti, ako je Ana morda že prišla domov. Poleg Ane ga je pa tudi skrbelo, kako bo prišel do svoje edine obleke, brez katere juhi ne more na delo. Sam nad seboj se je jezil, da je oblekel žensko krilo in prav srčno je zahrepenel po svojih moških hlačah. Teta se je jela jokati, ko je izvedela, da se je Ana izgubila. Domišljevala si je vse mogoče nesreče, med katerim je bila še najmanjša ta, da je Ano povozil avtomobil. Ko je pol ure premišljevala vse načine smrti, po katerih bi Ana izgubila mlado življenje, je prišla končno na misel, da je dekle dobila morda kako prijateljico, katera jo je vzela seboj. „Ob dvanajstih bo pa gotovo prišla domov," je končala. Tako je sedel Valentin do dvanajstih pri teti v kuhinji. Čakal je na Ano in nič manj nestrpno na svoje hlače ter poslušal kričanje mask na ulici. Naposled pa je potihnil tudi šunder na cesti. Pepelnica se je pričela in kot žalosten spomin na pustni torek je sedel le Valentin pri teti v ženski obleki. Ni mu preostalo drugega, kakor iti domov. Na vse zgodaj pa je bil že zopet pri teti. Ravno prav je bil razpoložen, da pojasni Ani temeljito svoje stališče; za norca imeti se vendar ni pustil. Kako pa se je ustrašil, ko je izvedel, da je bil stražnik pri teti, ki je vzel obleko za Ano seboj ter povedal, da ji- v zaporu. „In moja obleka!" je zavpil Valentin. „Zakaj niste šli s stražnikom, da bi mi prinesli obleko!" Tu pa je pri teti slabo naletel. Vsa ogorčena je Zavrnila zahtevo, da naj gre na policijo. „JaZ sem uradnika vdova in ni mi treba hoditi na po- • Narodno-gospodarstvo. • Tržne cene na tedenski semenj v Kranju, dne 16. febr. 1914 Pšenica 100 kg.........K 24"— Rž , „ .....,....„ 20-- Ječmen , ,..........„ 17 — Oves „ „.....'..:.„ 17 — Koruza rdeča „ „..........„ 20-— Koruza rumena „ „.........„ 18"— Koruza nova „ „.........„ 16"— Ajda „ „.........„ 22-— Proso „ „.........„ 20 — Deteljno seme „ „.........„ 160"— Fižol ribničan „ „.........„ 32"— Fižol koks „ „.........„ 33'— Fižol mandolan „ „......• . . „ 30"— Leča „ „.........„ 20 — Pšeno „ „.........„ 30-— Ješprenj „ „.........„ 28 — Krompir „ „.........„ 4-20 Mleko 1 /. ■ •..... .....„ —-20 Surovo maslo 1 ^ ....:....„ 3"50 Maslo 1 „ .........„ 3"— Govedina 1. 1 „ . ........„ 1*68 Govedina II. 1 „ .........„ P60 Teletna I. 1 „ .........„ 2"— Teletnall. 1 „ . . .......„ P80 Svinjina I. 1 „ .........„ 2-— Svinjina II. 1 „ .........„ P80 Prekajena svinjina I. 1 kg......„ 2'20 Prekajena svinjina II. 1 „ ......„ 2-— Slanina I. 1 „ ......„ 2.— Slanina II. 1 „ ......„ 170 Jajca 9 kom........'.....„ —"80 Na tedenski semenj v Kranju, dne 16. februarja 1914 se je prignalo: 207 glav domače govedi, 0 glav bosanske govedi, 0 glav hrvaške govedi, 6 teleta, 74 prešičev, 0 ovac. — Od prignane živine je bilo za mesarja: 190 glav domače govedi, 0 glav bosanske govedi, 69 prešičev. — Cena od 1 kg žive teže 80 v za pitane vole, 74—76 v za srednje pitane vole, 68—70 v za nič pitane vole, 0 v za bosansko (hrvaško) goved, K —'98 za teleta, K 144 za prešiče pitane, K "— za prešiče za rejo. DOPISI. Iz Križev. Onemu strahopetnemu ovaduhu, ki je podal c. kr. glavarstvu v Kranju anonimno ovadbo, češ, da sem lepil lepake brez koncesije ter usiljeval „Naš glas", plačam 100 kron (kron sto) nagrade, ako mi dokaže, da sem v ovadbi navedena dejanja res storil. Našemu župniku Za-bukovcu pa čestitam, da ima med somišljeniki tako podle, lažnjive in strahopetne denuncijante, ki nimajo poguma svoje laži tudi podpisati. Simon Smuk, Retnje št. 4. Jeseniške novice. Domišljavost. Menda ga ni tako domišljavega človeka, kot je naš kaplan Zbontar iz Krope. Ta velika ničla, ki na Jesenicah nikjer v poštev ne pride, je pričel stresati svojo sitnost nad tistimi šolskimi otroci, ki z dovoljenjem sta-rišev hodijo k „Sokolu" telovadit. Na vsak način hoče postati pravi kranjski duhovnik, katerega opravilo je, blatiti in preganjati vse, kar ni odeto s škapulirji in svetinjicami. Kakor povsod, ima tudi v šoli včasih smolo. Tako se je zgodilo, da mu je v šoli nekega dne nek fantek povedal, da se Sokoli, oziroma sokolski naraščaj, vede povsod dostojno, nasprotno pa se je našel med čukarskim naraščajem gojenec, ki je skozi odprto okno vdrl v Sokolovo telovadnico in tam opravil svojo potrebo, in da je potem sokolski vajenec moral pospraviti za nečednim čukom. Vse to domišljavega kaplančeta seveda nič ne ovira, da ne bi dal čukcem dobre rede, sokolskemu naraščaju pa najslabše. Nas pa seveda to navsezadnje nič ne briga. S tistim krščanskim naukom, ki je vse prej kakor krščanski, lahko Zbontar razpolaga kakor mu drago. Našim otrokom taki redi v življenju prav nič ne koristijo. Kranjski deželni zbor. III seja dne 19. februbrja 1914. Deželni glavar je otvoril sejo ob četrt na 12 in imenoval za zapisnikarja posl. pl. Šukljetain Dermastija. Narodno-napredni poslanci so vložili te-le predloge in interpelacije: Posl. Mazelle in tovariši na njega eksce-lenco barona Schvvarza v zadevi preložitve klanca na državni cesti v Metliki. Samostojni predlog posl. Julija Mazelleta in tovarišev v zadevi c. kr. politične ekspoziture v Višnji gori. Samostojni predlog posl. Julija Mazelleta in tovarišev v zadevi preskrbe pitne vode v Gradacu, Kloštru in Vranovičah, občine Gradac v Beji Krajini. Samostojni predlog posl. E. Gangla in tovarišev glede na nekatere izpremembe določb o zglaševanju zaradi vojaških taks. Interpelacija posl. dr. Ravniharja in tovarišev do njega ekselence g. deželnega predsednika barona Schwarza v zadevi jezikovne ravnopravnosti pri državnih uradih na Kranjskem. Interpelacija posl. E. Gangla in tovarišev na njega ekscelenco gospoda deželnega predsednika glede na povišanje provizije nekaterim provizionisrom eraričnega rudnika v Idriji. Samostalen predlog posl. Turka in tovarišev na izpremembo deželnega zakona od 20. decembra 1884 št. 17 odnosno od 28. oktobra 1911 št. 41. Dež. glavar odgovarja na razne interpelacije. K dr. Krekovemu predlogu o deželni posredovalnici stavi posl. dr. Novak predlog: Deželni odbor se pooblašča, da povrne onim občinam, ki dovoljujejo iz občinske blagajne brezposelnim prispevke, ki nimajo značaja ubožne podpore, polovico v ta namen uporabljene vsote. V proračun 2a leto 1914 naj se vpostavi v ta namen znesek 10.000 kron. Posl. E. Gangl stavi predlog: C. kr. ministrstvo za javna dela se poživlja, naj ustanovi v Idriji obrtno delavnico, da se bo mogla moška mladina, ki je odrasla šolski dobi, pa še ne more biti sprejeta v rudniško delo (torej od 14. do 17. leta) izučiti v raznih obrtih, ki jih rabi rudniška uprava pri svojih obratih, ter da se čuva lici jo. Kaj je Ana zakrivila, sicer ne vem, ali rajše umrem, kot da bi morala na stražnico." Ni mu torej preostajalo drugega, kakor da jo moral iti sam, izposodil si je le drug klobuk od tete, ker bi bil vzbudil bel klobuk, ki je bil sicer za pustni torek prav pripraven, na pepelnico vse-občo pozornost. Zunaj pa je prav pošteno snežilo in deževalo in žalostno so plavali po lužah ostanki včerajšnjega pustnega torka. . Razburjen je stopil Valentin v policijski urad in prosil navzočega stražnika, ako bi ne mogel spregovoriti par besedi z gospico Ano, katero so včeraj aretirali. Stražnik, ki je le malo spal, je bil čmeren in je prošnjo osorno odklonil. A Valentin je obstal na svoji zahtevi tet tako zbudil pozornost straž-nikovo. Le - ta si je ogledal Valentina natančneje ter hitro spoznal, da je ta še maskiran. „Kaj ne veste, da je pepelnica!" ga nahruli. „Taka drznost, hoditi po mestu kot ženska z brkami." „Saj to je ravno! Dal sem Ani svojo obleko in sedaj nimam druge. V srajci pa tudi nisem mogel priti!" Vsi so se zasmejali in celo strogi stražnik se ui mogel ubraniti porogljivega posmeha. Vendar pa je rekel odklanjajoče: „Maskiranca vendar ne morem peljati k uradniku, ki ima obleko v varstvu. Pošljite koga drugega. Sami pa glejte, da pridete domov. Ako Vas danes dobi' na cesti maskiranega, zapro še vas." brezposelnosti in pred slabimi moralnimi in materialnimi vplivi, ki so zaradi brezposelnosti škodljivi za to mladino. Interpelacija E. Gangla in tovarišev na Njega ekscelenco g. deželnega predsednika v zadevi novega plačilnika za delavstvo eraričnega rudnika v Idriji. Interpelacija poslanca dr. Ravniharja in tovarišev do deželnega glavarja g. dr. Iv. Šušter-šiča v zadevi učiteljskih plač. Interpelacija dr. Fran Novaka in tovarišev na g. deželnega predsednika Njega ekscelenco barona Schwarza glede zapostavljanja slovenščine od strani c. kr. deželne vlade. Interpelacija dr. Fran Novaka in tovarišev na g. deželnega predsednika Njega ekscelenco barona Schwarca radi izhajanja „Laibacher Zeitung" v slovenskem jeziku. Interpelacija poslanca Josipa Lavrenčiča in tovarišev na g. deželnega glavarja dr. Šusteršiča v zadevi poprave vodovoda v Senožečah. Interpelacija poslanca Josipa Lavrenčiča in tovarišev v zadevi stavbe občinske hiše in gasilne shrambe v Senožečah, na g. deželnega glavarja dr. Šusteršiča. Interpelacija poslanca Josipa Lavrenčiča in tovarišev na g. deželnega glavarja dr. Šusteršiča v zadevi preložitve ceste Knežak-Zagorje-Parje. Ob 2. popoldne prekine dež. glavar sejo, ki se nadaljuje v petek. 20. t. m. In ubogi Valentin se je plazil po najmanj obljudenih cestah domov, kjer pa je oddaleč videl oko postave, je hitro izginil v kako vežo. Gospa teta pa je bila tudi še sedaj uradni-kova vdova in ni hotela iti na policijo po obleko. Pač pa se je spomnila, da ima pod streho v kov-čeku še obleko od rajnkega moža. To je prinesla Valentinu in dasi je dišala pošteno po kafri in mu je bila saj trikrat prevelika, jo je vseeno oblekel ter šel tako na delo, da se oprosti. Tovariši pa so zbijali na njegov račun šale, kar pa v svoji skrbi za Ano še opazil ni. Ana je prišla par ur pozneje domov. Ko so pri zaslišanju na policiji klovni izpovedali, da je nedolžna, so jo takoj izpustili. Domov prišedši je dolgo jokala, a tudi teh solz je bilo naposled konec. V časopisu je namreč brala zvečer sledeče naznanilo: „Gospodična Ana, ki bi bila tako rada šla h Valentinu, a po naši krivdi tega ni mogla storiti, se prosi, da naznani svoj naslov. Klovni." To je tudi storila, a le skrivaj, ker ni vedela, ali bo to Valentinu všeč. Ko pa je drugi dan prišlo pismo, ki je vsebovalo sto kron in besedilo: „Ob-čutek imamo, da smo Vam mnogo dolžni, ker ste trpeli za naše neumnosti. Zato se drznemo s priloženim izreči svojo zahvalo," je povedala to tudi Valentinu, ki ni imel naposled nič proti temu, pač pa proti vsaki predpustni šali. Seja dne 20. februarja 1914. Ob 9. uri 50 minut je deželni glavar dr. Ivan Sušteršič otvoril sejo in imenoval za zapisnikarje poslanca barona Borna in Mihelčiča. Napredni poslanci so vložili te-le interpelacije: Nujni predlog poslanca inž. Šukl je ta in tovarišev, zadevajoč podeljevanje omejenih stavbno-obrtnih koncesij. Interpelacija poslanca inž. Šukl je ta in tovarišev na g. deželnega glavarja dr. I. Šusteršiča v zadevi oddaje gradbenih del za vipavsko vojašnico. Potem se nadaljuje debata o dr. Krekovem predlogu glede deželne posredovalnice. Predlog je utemeljeval dr. Krek in porabil priliko za osebne žalitve. Sledi razprava o raznih predlogih. K Hladni-kovem predlogu, da se zabrani nezmiselno izvažanje sena v tuje dežele se oglasi tudi poslanec Ribnik ar in dokaže, da je ravno Gospodarska zveza ona, ki prodaja seno izven dežele. Klerikalci uprizore hrupen škandal, ki se še poveča, ko očita Dermastija Ribnikarju denuncijantsfvo. Končno pride na vrsto poročilo odseka za volilno reformo. V odsekovem imenu poroča posl. Pegan o dosedanjih negativnih uspehih in predlaga: Visoka zbornica podaljšaj odseku rok za končno poročilo. Posl. J are predlaga, da se da odseku rok do prihodnjega torka. (Napredni poslanci kličejo: Do pustnega torka! Posl. dr. Tri 11 er: Ali bomo na pustno nedeljo delali volilno reformo? Komedija!) Zbornica je gori navedeni predlog sprejela brez debate. Poročilo verifikacijskega odseka se je odložilo do prihodnje seje. Nato je prišel v razpravo nujni predlog posl. dr. Kreka v varstvo čebelarstva. Zbornica je priznala predlogu nujnost, nakar se je predlog izročil kmetijskemu odseku. Prihodnja seja bo na pustni torek dopoldne. DNEVNE VESTI. Državni zbor. Kakor se čuje, bo sklican državni zbor začetkom marca. Prej pa mislijo popolnih ministrstvo. Govori se, da bo finančni minister sedanji gališki namestnik vitez Korytowski, gališki minister krajan pa načelnik Poljskega kluba dr. Leo. V slučaju, če bi češkoagrarna obstrukcija ne prenehala, je vlada odločena, da razpusti državni zbor. Kranjska mestna občina proti deželnemu odboru. Kakor smo že poročali, je prosil posestnik Štefan Lubeinschegg v Kranju mestno občino za dovoljenje gradbe mostu čez občinsko pot v svrho zveze svoje hiše z njegovim, na nasprotni strani pota ležečim vrtom. Mestni zastop je Lubeinscheg-govo prošnjo zavrnil, in sicer z ozirom na neoviran promet na občinskih potih. Lubeinschegg se je pritožil na deželni odbor, ki je njegovi pritožbi ugodil in dovolil Lubeinscheggu premostitev občinske poti. Mestna občina v Kranju se je pritožila proti temu odloku deželnega odbora kranjskega na upravno sodišče na Dunaju, ki je obravnavalo to zadevo meseca aprila lanskega leta. Upravno sodišče na Dunaju je razveljavilo odlok kranjskega deželnega odbora, in sicer zaradi pomanjkljivega postopanja. Kljub temu pa je deželni odbor vstrajal pri svoji določbi. Proti temu se je pritožila mestna občina zopet na upravno sodišče, ki je sklenilo, da vztraja pri svoji prvotni razsodbi, ki jo je izdalo meseca aprila, in je ponovno razveljavilo tozadevni odlok deželnega odbora kranjskega. Prijetne vesti iz Albanije. S Cetinja poročajo, da se pripravlja v severni Albaniji splošna vstaja. Crnogorska vlada je odredila delno mobilizacijo ter poklicala 10.000 mož pod orožjo, da oj-ači svoje obmejne postojanke. Tudi Srbija pripravlja varnostne korake. Istotako pa se pripravljajo tudi v južni Albaniji resni nemiri. Prebivalstvo severnega Epira se namerava z orožjem v roki upreti priklo-pitvi k Albaniji. Oficijozno grško odsvetovanje ni imelo nobenega uspeha. To so torej prav razveseljive vesti iz naše s tolikim naporom pridobljene interesne sfere v Albaniji. Neverjetno Kakor čujemo, bo izdala vojaška oblast več besednjakov. Namen teh različnih besednjakov je, da bi si ž njim častniki pomagali osobito v obmejnih postojankah. Med drugimi izide tudi besednjak v — albanščini. Mi bi k temu nič ne-pripomnili, če bi naša vojaška oblast skrbela zato, da znajo oficirji v prvi vrsti jezik onih avstrijskih prebivalcev med katerimi živijo. Tako pa smo pač upravičeni, prav skromno misliti, da bo zmešala ta presneta Albanija vsem našim kapacitetam glave. Zvišanje deželnih doklad. Klerikalci so začeli pripravljati kmečke volilce na neprijetno presenečenje. V zadnjem „Domoljubu" napovedujejo, da bodo zvišali deželne doklade. To je sad slabega gospodarstva in brezvestnega razsipanja deželnega denarja. Ko so klerikalci prevzeli deželno gospodarstvo, je bilo to v vzornem redu. Prejšnja večina je skrbela, da ni več izdajala, kakor je imela denarja, da je dobro, pametno in vestno gospodarila in vsak vinar koristno porabila. Klerikalci pa so, prišedši na krmilo, delali tako, kakor dela lahkomiseln človek, ki je zadel v loteriji. Začeli so razmetavati denar brezmiselno, razmetavali so ga za najbolj nepotrebne stvari in so v kratkih letih deželno gospodarstvo tako temeljito zavozili, da že zdaj sami naznanjajo, da bo treba doklade zvišati. Naš častiti kolega pred dunajsko poroto. Za obravnavo o tožbi Kamile Theimerjeve proti „Gorenjcu" je delegirano dunajsko porotno sodišče; kakor čujemo, je tudi „Slovenec" prosil, naj se za tožbo proti njemu delegira dunajsko porotno sodišče. Amerikanska prebrisanost. Andrej Zupan vulgo Tolmajnarjev iz Cerkelj je bil uslužben štiri in pol leta v Ameriki v rovih. — Tam je zbolel in zblaznel. Dolžnost Zedinjenih držav bi bila, da bi skrbele za ubogega delavca. A te svoje dolžnosti so se na prav enostavni način iznebile. Dne 8. februarja je pripeljal Zupana elegantno oblečen Amerikanec v ti jake rj u vsega nesnažnega na Gorenje k njegovemu bratu in zahteval nekako potrdilo, da je blaznega Zupana res oddal. Slučajno je bil Zupanov brat tudi v Ameriki ter je razumel angleško govorico. — Torej amerikanski kapitalistični sistem, kakor si lepšega niti misliti ne moremo. Najprvo izkoristiti ubogega delavca - trpina do zadnjega, izmozgati mu telesne in duševne sile, ko pa so te sile izčrpane, se ga otrese kakor na-dležneža. Celo vožnjo v Evropo se riskira, samo da amerikanskemu velekapitalu, ki je dandanes vladar sveta, ni treba skrbeti za svojo žrtev. Selce. Po daljšem bolehanju je umrl naš g. nadučitelj Josip Jeglič. Pokojnik je bil rojen leta 1884. v Podbrezjah, študiral je v Ljubljani, napravil leta 1904. na učiteljišču maturo in leta 1908. zrelostno preizkusno. Služboval je od 4. septembra 1904. do 5. oktobra 1911.1. kot začasni učitelj in od takrat naprej kot nadučitelj v Selcih. Pokojnik je bil blaga gorenjska duša, splošno priljubljen in spoštovan. Prizadeti rodbini naše iskreno sožalje! Pogreb nadučitelja Josipa Jegliča. Včeraj dopoldne je bil v Selcah nad Škofjo Loko pogreb ondotnega nadučitelja g. Josipa Jegliča. Kako priljubljen je bil pokojnik, izpričal je njegov pogreb, katerega se je udeležilo poleg sorodstva izredno mnogo domačinov; pa tudi iz gorske Sorice, iz sosednjih Železnikov, iz bližnje Škofje Loke in iz oddaljenega Kranja so prišli spremit znanci in tovariši prerano umrlega k zadnjemu počitku. V žalnem sprevodu je bila šolska mladina iz Selc in iz Podlonka z zastavo, selška požarna hramba in bralno društvo tudi z zastavo. V poslednje slovo mu je na grobu ginljivo govoril c. kr. okrajni šolski nadzornik g. Karel Simon. Pred šolo in ob odprtem grobu pa mu je zapel zbor stanovskih tovarišev pretresujoče žalostinke. — Rajni, ki je bil vzoren učitelj in skrben šolski vodja, je umrl za jetiko. Kal te neazdravljivc bolezni je dobil ob neki priliki, ko je prišel poučevat v ekskurendno šolo v Podlonk. Ves razgret od težavne gorske poti, se je prehladil pri pouku v mrzli učni sobi. Od tedaj je vidno bolehal. Bolezen mu je vzela že lansko leto skoro ves glas, v torek ponoči pa mu je uničila nanagloma tudi mlado življenje. Zapušča žalujočo soprogo iz dobro znane narodne rodbine Šliberjeve iz Selc, pa triletno Olgico in leto starega sinčka Joška. Pri neštetih znancih, prijateljih in tovariših ostane blagi in vrli mož v neizbrisnem spominu! Pomiloščenje. Cesar je pomilostil 84 jetnikov med njimi 8 iz mariborske, 7 iz koperske, 4 iz gradiške, 4 iz graške in 4 iz begunjske kaznilnice. Revizija mer in utežev ter tehtnic se bo od strani pristojne oblasti vkratkem pričela; zato opozarjamo vse trgovce in obrtnike, da dajo svoje mere, uteže in tehtnice, katerim je z lanskim letom potekla veljavnost, takoj zopet na novo cementirati. Dva slovanska umetnika v tujini. Našemu I koncertnemu občinstvu dobro znani in priljubljeni klavirski virtuoz gospvAnton Trost se je napotil z enim najodličnejšim Ševčikovim učencem, violinskim virtuozom Zlatko Balokovičem (iz Zagreba) na enomesečno koncertno turnejo. Oba umetnika sta sedaj v Kairi, kjer ju je sprejel tudi avstrijski poslanik. Koncertirala sta tudi v poslaniškem klubu. I Na povratku iz Egipta obiščeta najbrže tudi več italijanskih mest. — Za nas Slovence je gotovo razveseljivo, da zaslovi ime slovenskega umetnika ne samo preko mej dežele, ampak tudi države in celo kontinenta. Častno pa je to posebno za „Glas-beno Matico" v Ljubljani, koje učitelj je g. Trost. j Tako se bo menda zopet po dolgem času pri enem i slovenskem umetniku izpolnil rek „Per aspera ad i adstra". XII. velika maškarada. Slavno občinstvo opozarjamo še enkrat na to priljubljeno prireditev Sokola. Soba za igralce in kadilce je pripravljena j in je to vaditeljska soba v I. nadstropju na desno. Da se v pritličju ne bode nabralo preveč dima, prosi se kadilce, da se poslužujejo te sobe vsaj ; do polnoči, odnosno do odmora. Ker se obeta jako veliko mask, opozarjamo jih, da naj si pre-j skrbe vstopnice, ki se dobe v predprodaji v trgovini Ferd. Šajovica, poprej, da se jim ne bode treba pred dvema odbornikoma demaskirati, kar je zamudno in za maske neprijetno. Ob počitku naj se občinstvo ne gnete okrog že postavljenih miz, ] ker se bode postavilo v dvorano zadostno šte-j vilo miz, da bode lahko vsak komodno sedel, ; samo malo potrpljenja bo treba. Ta navodila podamo na prošnjo sokolskega odbora. Priporočamo I torej slavnemu občinstvu, ki hoče preživeti zadnje ! dni Kurentove vlade v veseli in neprisiljeni za-j bavi, da naj si ne zamudi ogledati te maškarade, l na kateri se bode lahko zavrtil do belega dne, \ če ga bodo srbele toliko časa pete. Na svidenje vsem na maškaradi. Iz Kelmorajna. Dne 12. t. m. je na visoki šoli j za narodno gospodarstvo in trgovino v Kolinu j ob Renu diplomiral z dobrim uspehom g. Mate 1 Demšar iz Loma pri Škofji Loki. Občni zbor podružnice Slovenskega trgovskega društva „Merkur" v Kranju vršil se je v četrtek, dne 19. t. m. Predsednik g. Franc Berjak otvori občni zbor ter pozdravi navzoče. Povdarja važnost trgovskega stanu ter potrebo organizacije j istega. Organizacija slovenskih trgovcev je slovensko trgovsko društvo „Merkur" in dolžnost i vsakega pripadnika trgovskega stanu je, da bi j bil član tega društva. Žaii Bog se najdejo še tr-| govci in trgovski nastavljena, ki ne uvidevajo : potrebe združenja. Bodri navzoče, da agitirajo med svojimi sovrstniki, da se tudi isti združijo v naši prepotrebni organizaciji. Konečno spominja se smrti večletnega predsednika osrednjega društva g. ces. svet. dr. Ivana Murnika, ter podružničnega člana g. Janko Pollaka, ter se navzoči v znak sožalja dvignejo raz sedežev. Tajnik g. Josip Cvar poroča o društvenem delovanju v pretečenem letu. Društvo je imelo koncem ustanovnega leta j 59 rednih in 4 podporne člane. Blagajnik g. Anton Adamič poda poročilo o blagajničnem stanju. Nato \ so se soglasno sprejele nekatere spremembe po-i družničnih pravil. Pri volitvah izvoljen je bil pred-! sednikom soglasno z vsklikom g. Franc Berjak, j odbornikom pa iz vrste trgovcev gg. Adamič Anton, Dolenz Edvard in Sajovic Janko, ter iz vrste na-j stavljencev gg. Cvar Josip, Kukovca Fran, Majdič i Fran in Valenčič Ivan. Odborovim namestnikom so bili izvoljeni gg. Rus Rudolf, Feldin Mirko in Molan Ivan, pregledovalcem računov pa gg. Simon Oskar in Mošet Fran. Po končanem občnem zboru razvil se je živahen razgovor o podružničnih i in trgovskih zadevah. Ogenj. 14. svečana okoli 5. ure popoldne je nastal pod streho posestnice Ivane Jenko v Smledniku ogenj, ki je uničil hišno in gospodarsko poslopje ter napravil okoli 3000 kron škode. Vzrok požara je neprevidnost. Jenkova je namreč zakurila prehudo grmado za pečenje kruha in iskre, ki so se valile iz peči skozi malo odprtino v podstrešje so vžigale pod streho hranjeno seno. Jenkova je bila zavarovana pri zavarovalnici „Dunav" za 1500 kron. Živinske sejme v Gorenjem Logatcu je 10-i gaško okrajno glavarstvo zaradi nedostatkov sejmišča za nedoločen čas prepovedalo. Iz Škofje Loke. O nesreči, ki se je pripetila minoli teden teden, nam pišejo: Voznik, Blažetkov hlapec iz Stare Loke je peljal na saneh deske na kolodvor in je pri Suškem mostu srečal avtomobil, ki vozi > na kolodvor. Umaknil se mu je preveč h kraju, kjer se nahaja jarek in nad istim zid (škarpa), nakar so mu sani zdrknile v jarek in so se deske naslonile ter pritisnile voznika na zid. Bil je nezavesten, ko so ga rešili ter peljali domov, a v pondeljek je že zopet vozil deske. Na ta način torej ni umrl in se mu tudi konji niso splašili. Vse to lahko potrdi dotični voznik in njegov tovariš, ki je bil takrat, ko ! se je to zgodilo, poleg. — Kakor se razvidi iz zgorat&njega, ne zadene pri tej nesreči nikaka Knjige Matice slovenske so ravnokar izšle in so se začele razpošiljati te dni. Letošnji Matični knjižni dar obsega 6 knjig. Obširneje izpre-govorimo o njih v eni prihodnjih številk, i krivda niti šoferja, niti avtomobil, ampak je bila vzrok nesreče več ali manj le slaba cesta. Veselico priredi Prometno društvo „Mojstrana-j Dovje" dne 22. svečana 1914 v hotelu Triglav v I Mojstrani. Vspored: Tombola in ples. Začetek tombole je točno ob 7. uri zvečer. Vohun je naslov senzacijski drami v dveh j dejanjih, ki jo predvaja ta teden kino J. Na-{ dišar. Na sporedu je dalje: „Eclairjeva revija," ki vsebuje novosti v modi, športu i. t. d., naravni po-j snefek „Laški bersagljeri," dramo „Handikap-dirka" j in velekomično sliko „Purcl igra tennis." Cene ! prostorov in dnevi predstav so zopet navadni. Na državnih cestah c. kr. stavbenega okraja v Kranju se bodo izvršila leta 1914. sledeča vzdrževalna oziroma rekonštrukcijskeda dela: a) na ljubeljski cesti: 1) Pobarvanje železne ograjena novem savskem mostu v Kranju, preračunjeno na I K 180—. b) na korenski cesti: 2) Rekonstrukcij-i skega prepustio v km 30-4, preračunjena na i K 1350-—. 3) Vzdrževalna dela na mostu v gozdu I km 48—, na prepustku v km 51 2 in na mostu črez Pišenco v Kranjski gori, preračunjena na j K 3300-— 4) Rekonstrucija Cuznarjevega mostu I v km 55—, preračunjena na K 3900—. c) Raz-ventega se bode oddala: 5) dobava cestnega j orodja za okrogli znesek K 230—. Podjetniki, ki nameravajo staviti ponudbe glede razpisanih stavb, I se vabijo oddati iste, spremljene s položnico c. kr. davčnega urada v Kranju, glasom katere je po-; nudnik položil 5°/0 varščino od ponuđene svote in j kolekovane s kolekom za eno krono, pri stavbnem oddelku c. kr. okrajnega glavarstva v Kranju najpozneje do ll.sušca 1914 ob 10. uri do-poludne. Kot varščina se naj sprejemajo razven j gotovega denarja, avstrijski državni papirji, vložne I knjižice hranilnic, osnovanih po hranilničnem pravilniku iz leta 1844, rentne knjižice c. kr. poštne hranilnice, bančna poroštvena pisma in izjemoma tudi menjice. Ponudba se giasi lahko na eno ali več stavb in mora biti spisana po vzorcu, navedenem v konkurenčnih določilih. Načrti, stroškovniki, splošni in posebni pogoji ter konkurenčna določila sc v pogled v uradnih urah pri c. kr. vodstvu stavbnega okraja v Kranju. Orožne vaje. Pri c. kr. deželnobrambovskih ; polkih se bodo vršile orožne vaje tekom leta 1914 spomladi in jeseni; dnevi poziva za te vaje pa i še niso določeni. Vsakemu deželnobrambovcu je j prosto, z ozirom na njegove družinske in druge ! razmere, da si izbere tisto orožno vajo, katere bi j se po svojih razmerah lažje udeležil in naj to j svojo željo naznani takoj pri županstvu svojega bivališča. Poklicani bodo k orožnim vajam letos sledeči: 1) novinci in nadomestni rezervisti bram-j bovškega pešpolka št. 27 bodo pozvani k prvi i vojaški izučbi za dne 2. marca t. 1. 2) orožne i vaje za rezerviste in nadomestne rezerviste navedenega polka se pričnejo: a) 1. maja za tiste, ki bodo pozvani za 4 tedne; 6. maja za tišje, ki { bodo pozvani za 3 tedne in 13. maja za tiste, ki i bodo pozvani za 2 tedna in orožne vaje. 3) Jesenske orožne vaje se bodo vršile v tekočem letu v času od 15. avgusta do 15. septembra. 4) Orožne j vaje za brambovske topničarje havbične divizije št. 22 se pričnejo (2 turnus) meseca maja (2 turnus) sredi julija. Stanovanje in več suhih skladišč sprejme v najem s 15. aprilom. A. Adamič :: Kranj j i Kino J. Nadišar. Vsako soboto, nedeljo in pondeljek. Nov spored! Sprejme se krepak «3-2 i učenec i i/, poštene hiše s primerno šolsko izobrazbo v knjigoveznico in kartonažerijo Viljem Požgaj v Kranju. 1C FAFF šivalni stroji so priznano najboljši in najtrpež-nejši, tečejo na kroglice, vsled česar je tek zelo lahak in tih. 10 letna garancija. Pouk v umetnem vezenju brezplačen. 3Š IGN. VOK s specialna trgovina šivalnih strojev in koles LJUBLJANA, SODNA UL. št. 7. zraven sodnije. 33 26—2 Ceniki zastonj in poštnine prosto. Plesna veselico Pisarna za urejevanje splošnih gospodarskih zadev J. Rozman :: Kranj se vrsi dne 22. februarja v gostilni pri Živinskem trgu" (pri „Felnarju".) Za obilen obisk se priporoča Janko Engelman gostilničar. PrOd3 se lepa, štirinadstropje visoka I. Denarni promet: Izposlovanje posojil v vseh oblikah. — Prevzem kapitalij in njih pupilarno-varno nalaganje. — Ranžiranje insolvenc. — Eskont menic. — Nakup in prodaja državnih vrednostnih papirjev. — Izdaja uradnih borznih kurzov. II. Informacijske zadeve: izdaja trgovskih in obrtnih informacij ter naslovov dobaviteljev in odjemalcev za vse blagovne stroke. III. Izterjevanje terjatev: Izterjevanje trgovskih in obrtnih terjatev. — Inkaso menic. IV. Promet z nepremičninami in podjetji: Posredovanje pri nakupu, prodaji in zamenjavi nepremičnin, industrijskih, trgovskih in obrtnih podjetij. V. Tehnično-komercijelne zadeve: Nakup in prodaja industrijskih, obrtnih in poljedelskih strojev vseh sistemov. — Oprema celih delavnic. — Instalacije. — Načrti in proračuni. VI. Strokovni nasveti v vseh navedenih zadevah. Strogo stvarno poslovanje. — Prospekti na razpolago. 120 52—26 U.K-čaji London svetovnoslavm! Glavna zaloga pri Peter Majdiču Merkur, in Franc Dolenzu v Kranju. Odda se takoj 157—14 obstoječe iz 3 sob, kuhinje in pritiklinami. Podatki pri upravništvu tega lista. M 46 36 3—3 hiša v kateri se nahajajo trgovine, kakor tudi stanovanja. Hiša leži v sredini mesta Gradee je izvrstna točka in nese letno 10.800 K. Proda se pod ugodnimi plačilnimi pogoji. Vpraša naj se v Kranju, hšt. 79. Lovro Rebolj v Kranju n i i i i i i i i i i i i i i >< 20 52—6 Glavni trg Trgovina z moško obleko. — Prodaja raznega sukna in štofov za moške obleke. — Ravno tam lastna delavnica za obleke, ki se po naročilu dobro, ceno in nujno izgotove. Kokriško predmestje v lastni hiši zaloga šivalnih strojev in potrebščin. Ravno tam kjer točim najboljša vina in pivo ter postrežem vedno z dobrimi gorkimi in mrzlimi jedili. gostilna, i i i i i i i i i i i i i i X Imam tudi obrt za nakup in prodajo posestev in zemljišč. ■ ■ ■ ,B1 ■ 9—8 urar in trgovec poleg lekarne v Kranju. Ustanovljeno leta 1885. Prva in največja zaloga ur, zlatnine in srebrnine. — Vsake vrste ščipalniki in očala. Ročne in žepne električne svetilke. najnižje cene brez konkurence. Ceniki zastonj In poštnine prosti. M. Rant ■ Kranj trgovina s špecerijskim in galanterijskim blagom Trbovljski in češki premog. Nakup suhih gob in deželnih pridelkov. Kolodvorska restavracija priporoča 8 52—8 vedno sveže Budieviško pivo ter pristna vina in dobro kuhinjo J ■ Tiskarna „Saua" v Hranio Vizitke, poročna naznanila, zavitke, pisma, račune, bolete, jukste, vabila, lepaki, posmrt-nice, cirkularji, troškovniki, letaki, trgovske karte, knjige v vseh velikostih, brošure, časopisi ter vsa v to stroko spadajoča dela. Previdni kolesar lahko prihrani mnogo časa in aenarja, ako v zimski seziji pusti svoje kolo po strokovnjaku preiskati. Ne zamudite loraj vposlati svoje kolo v pregled podpisani tvrdki, ki bo delo ob najnižji ceni, strogo solidno in v najkrajšem času strokovnjaško dovršila. Vsako pri nas popravljeno kolo se na željo brezplačno hrani ao spomladi v naših nalašč za io primernih orostorih. (Karel Čamernik & Co. Specijalna trgovina s kolesi, motorji, avtomobili in posameznimi deli. Mehanična delavnica in garaža. ■■ • Bjubljana, dunajska cesta 9—12. 78 3K Kmetska posojilnica ljubljanske okolice T3 iS eo N '5 > u 4) N 4> o o p d o 00 ■a B registrovana zadruga z neomejeno zavezo v LJUBLJANI obrestuje hranilne vloge od 1. januarja 1913 naprej po čistih brez odbitka rentnega davka. 4 V o brez odbitka rentnega davka. 10 52—8 3 £0 ~ 00 o o b o o PO a N -i *-3 N tO sr D. Zobozdiauniški in zabotetinični aleEje dr. Edv. Globočnik okrožni zdravnik in zobozdravnik in Fr. Holzhacker konc. zobotehnik v Kranju 1 v Hlebšovi hiši, nasproti rotovža, je slavnemu občinstvu vsak delavni dan od 8. ure zjutraj do 5. ure popoldne in ob nedeljah od pol 8. ure zjutraj do 11. ure dopoldne, izven velikih praznikov na razpolago. Vsaki dan zvečer K()n avarna-Zvezda Paganini orkesfrion Vinotoč in zajutrkovalnica Cer T 16 52—8 Zdravko Hrainc. Hrani Trgovina delikates, špecerije in deželnih pridelkov. Najstarejša <$>^ j kovina v Kranju (poprej J. C. Pleiweiss) priporoča svojo bogato zalogo vedno najnovejšega in najboljšega manufakturnega blaga. Posebno se priporoča ženinom in nevestam za nakup bal ker ima v tem blagu največjo izbero. 3 52—8 I I - Kreditno društvo v Kranju registrovana zadruga z omejeno zavezo g4 obrestuje hranilne vloge od I. januarja 1913 naprej po brez odbitka rentnega davka. Uradne ure so vsak delavnik od 9.—12. dopoldne, IHSI Last in zaloga tiskarne „Sava" v Kranju. Odgovorni urednik: Lavoslav Mikuš. Tisk tiskarne „Sava" v Kranju.