Vestnik. Stoletnica rojstra Ljndevita Oaja se je vršila dne 8. julija 1909. Vai hrvaški listi in revije se tega dogodka spominjajo z daljšimi članki, v katerih našterajo zasluge Ljudevita Gaja za Hrvate in za Jugoslovaue. On je prenesel sedanji naš^ in hrvaški pravopis, takozvano Bgajico", s Češkega na Jlirsko". On je osnoval prvi časopis na Hrvaškem in izprožil takozvano -ilirsko" idejo, za katero se je tako navdušil Stanko Vraz, čigar stoletnica stoji tudi pred durmi. Ime Ljudevita Gaja pomenja znamenit napredek v politiškem in kulturnem oziru ne le pri bratskem hrvaškem narodu, temveč pri vseh Jugoslovanih. Zato kličemo tudi mi: Večna slava Ljudevitu Gaju! Dr. Lampe zarija. Dne 4. t. m. je imel dr. Lampe v Vidraatu shod, kjer je glasom ^Slovenca" (št. 152) govoril tudi te-le besede: BV Ljubljani je neki Jelene komandant liberalnega učiteljstva. Ta je rekel svojemu toTarišu Slomškarju (nzna5ajnemu" Smrdelu! Op. ur.) pri volitvah, da če bo volil, izgubi službo t BUčiteljski tiskarni". (Izsiljevanje!) — Dr. Lampe je nadaljeval: BTako postopanje je ka.njivo; po zakonu sme vsak svobodno voliti. In če kdo reče, da me bo pripravil v škodo, _ko tako ne volim, kakor on zahteva, mora -ržavni pravdnik proti njemu dvigniti obtožbo, in kazen za tako dejanje je odtnerjena z 1—6 mesecev zapora. Kolikor je meni znano, Jelenc ni bil tožen". — Kakor vidimo, krščanski mož dr. Lampe ni izbirčen v sredstvih, da ubije politiškega nasprotnika: nad Jelenca kliče kar državnega pravdnika in mu diktira zapor od 1—6 mesecev! — Dobra je ta! Mimogrede omenjamo, da ni 100 Smrdelov toliko vrednih, da bi bil pošten človek .aradi njih zaprt le eno minuto. 0 tem se prepričajo vsi, kadar pokažemo Smrdela v prari luči. Pa tudi brez Smrdela je dr. Lampetoro «šofiranje čisto nepctrebno, ker je neutemeljeno. Dr. Lampe je namreč resnico postaril na glavo, v domačem jeziku bi se reklo, da je lagal. To je razvidno iz tega: Tov. Jelene je že 21. msja v 21. štev. našega lista priobčil to-le izjavo: Gospod učitelj Anton Smrdelj je priob•čil v nSlovencu" od zadnje sobote (dne 15. maja. Opom. uredn.) sledečo izjavo: nNa raz-irjajoče se neresnične vesti o mojem (sic!) izstopu iz Učiteljske tiskarne izjavljara sledeče: Potrjujem, da mi ni tiskarniški upravni svet odpovedal službe, temveč sem to storil sam. Smatral sem ponovno izrečene besede g. predsednika L. Jelenca: BAko boš Simona volil, moraš eo epso iz tiakarne, za moralno odpoved." Ta izjava ne odgovarja povsem resnici. Be6 je, da sem rekel g. Smrdelju: „06 bodeš ¦volil Simona in se vpisal v Slomškarijo, ne boš mogel ostati več r tiskarni. Rekel pa sem te besede šele po nJegOTl odporedl, torej jih ni mogel smatrati za moralno (! ?) odpoved, ki jo je bil podal poprej že sam! Dostavljam le še, da nimam pravice nastavljati in odpuščati pisarniškega osoblja sam, temveč upravni s?et. — L. J e 1 e n c. predsednik upravnega sveta Učiteljske tiskarne. Iz poredanega je torej razvidnc, da je dr. Lampe r e d o m a gororil neresnico in da _-o treba kakega profosa poslati nadenj, da mu potiplje grešno dušo! če je dr. Lampe še kaj požten, naj popravi krivico! Oe ne, ostaae lažnik! Na shoda S. L. 8. r Todmata je dr. Lampe govoril to-le: BNeki nadučitelj, ko je -dobil od deželnega šolskega sveta prepoved, da ne smejo šolski otroci v društveni obleki se udeleževati društvenih prireditev, je sklep deželnega šolskega sveta kar sistiral, ga otrokom niti naznanil ni. (Cujte!) Šlo se je namrei za Sokole." — Informirali smo ae o stvari in se prepričali, da so vsi nadučitelji dotični razpis ¦deželnega šolskega sreta p t a v i I n o razg 1 a s i 1 i in otroke"obvestili o n j e g a t s e b i n i. Dr. Lampe torej tudi v tem primeru ni govoril resnice. To ni častno za duhovnika! Ł>a izbriše madež, naj poprari tudi to neresnico. Letnino za učiteljskl konrikt so plačali ti-le tovariši in tovarišice: Ivan Ž u p a u in Tilka P o ž e n e 1. Hvalal Učlteljski dobrotniki. Društvu za -gradbo učiteljskega konvikta so darovali: Josip B o n c e 1 j , trgovec in posestnik v Železnikih, je zapustil, kakor poročajo časopisi, Učiteljskemu konviktu 100 K. Blag mu bodi spomin! Kuskih nčiteljer doslej še ni bilo v Ljubljano, dasi so naznanili prihod in so jih Ljubljančani gostoljubno pričakovali. Ali pri•dejo ali ne, nam ni znauo, Učiteljsko tridesetletnlco praznujejo tovariši z ljubljanskega učiteljišča v aredo d n e 21. j u 1 i j a v B o h i n j u , in sieer: J. D i m n i k , J. J a n e ž i č , Al. K e celj, A. Kleč, J. Muren, J. P i n • t a r , Fr. Ksav. Trošt, J. Vrezee in Jos. Ž i r o v n i k. Vzpored: 1. Odhod iz Ljubljane ob 7. uri z gorenjskim vlakom. 2. Dohod v Bohinjsko Bistrico ob polenajstih. 3. Obed v hotelu BTriglav" pri g. Seidlu. 4. Izlet k Bohinjskemu jezeru in k Savici. 5. Mala južina v hotelu BZIatorogu ob Bohinjskem jezeru. 5. Povratek y Bohinjsko Bistrico in o b p e t i h večerja pri g. Seidlu (hotel BTriglav"). 7. Ob osmih zvečer odhod z vlakom. — Tovariši in prijatelji jubilanto? dobro d o š 1 i! Zrelostnl izpiti na Ijubljanskem c. kr. ženskem nčiteljiš.a so se vršili pod predsedstvom dež. šol. nadzornika Fr. Levca od 21. junija do 7. julija. Izpit je polagalo 42 gojenk IV. letnika in 24 privatistinj. Za ^ole s slorenskim in nemškim jezikom so nacedile zrelostni izpit a) gojenke IV. letnika: Ivana Arh iz Kamne gorice (z odliko), Zora Bežek iz Tržiča, Marija Bulc iz Mokronoga (z odliko), Marija Cerar iz Ljubljane (z odliko za šole s slov. učnim jezikom), Ivana Oec iz Kostanjevice (z odliko), Ana Cop iz Most pri Žerovnici, Antonija Goederer iz Ortneka, Štefanija Goršič iz Ljubljane, Boza Gospodarič iz Toplic pri Zagorju (z odliko za šole z nemškim učnim jezikom), Terezija Grebenc iz Postojne, Berta Gregorič iz Brežic, Frančiška Grum z Bakeka, Ivana Kalin iz Kostanjevice (z odliko), Ernestina Keršič z Zgoš pri Begunjah (z odliko), Marija Kotnik iz Mirne peči, Sidonija Erapš iz Krškega (z odliko), Julijana Kromar iz Dolenje vasi pri Eibnici (z odliko), Angela Kumelj iz Ljubljane, Leopoldina Kump iz Ljubljane, Vida Lapajne iz Postojne (z odliko za šole s slor. učnim jezikom), Zlata Levstik iz Senožeč, Frančiška Mandelj iz Slap, Angela Miselj iz Eibnice, Begiua Okorn iz Preddvora, Marija Opresnik iz Trbovelj, Marija Pipan s Ornega Trha pri Idriji, Ana Prudič iz Cerknice, Marija Eibnikar z Golnika, Marija Sajovie s Trate pri Velesovem, Gizela Sedlak iz Eopanja (z odliko), Ivana Seunig iz Ljubljane, Frančiška Sever iz Št. Jurja pri Kranju, Margareta Šavnik iz Kranja, Leopoldina Šircelj iz Ljubljane (z odliko), Fraačiška Terpinc iz Kamnika, Adela Turk iz Begunj, Marija Urbančič iz Ljubljaoe, Jerica Visenjak iz Zamanjcev na Stajerskem; b) privatistinje: Josipina Ahačič iz Kandije, Zora Blinc z Vinice, Danijela Eališ iz Ljubljane (z odliko), Emilija Kamenšek iz Metlike, Vida Eobler iz Ljubljane, Angela Kokalj iz Brčke v Bosni, Albina Eošir iz Ribnice, Fraučiška Labernik iz Cerkljan, Alojzija Lebar iz Eriževcev na Štajerskem, Olga Mlekuž iz Bovca, Josipina Močnik iz Eamnika, Pavlina Pirker iz Ribniee, Angela Soršak iz Ljubljane. — Ponavljalni izpit iz enega predmeta v jesenskem roku se je dorolil 8 izpraševankam, med temi 3 gojenkam IV. letnika. Za eoo leto je bilo reprobiranih 5 privatistioj. — 8. julija so se pričeli zrelostoi izpiti na moškem učiteljišču. Et meminisse jarat. Naš dopisnik v 23. šte?. BUčit. Tov." nam piše: Gospod podpredsenik voj. veteranskega društva v Gorici g. J. pl. Palich, izjavlja v zadnji štev. ,TJčit. Tov.", da 8em Bhudo žalil" omenjeno društvo in da sem nskrunil na zavraten način fastno ime mnogozasluženemu predsedniku gospodu J a c o b i j u", pisofi v 23. št »IJčit. Tov." nekaj bridkih resnic pod gornjim nasloTom. — Na to izjavljam kratko in jasno: Da je g. Anton J a c o b i ugleden učitelj in patriotičen c. kr. stotoik — tega nisem zanikal nikjer. Da bi bila nmoja predbacivanja neresnična* glede tega, da Cehovinova slavnost ni imela narodnega značaja — temu se upiram z vso odločnostjo I Lepo vas pro8im, ali so mari slovenski časniki l a g a 1 i, ko 80 pisali vsi v enakem smislu o tej stvari? Zakaj 86 je pri banketu ščeperila blažena nemščina? Zakaj pa ni bil vabljen k banketu Janko Leban? — Strogo, a pravično sodbo o čehovinovi slavnosti je pisal RS 1 o t e n 8 k i Narod", kar sem jasno povedal. Na slavnosti je bil njegov poročevalec. In ali mislite, da je nSlor. Naroda" poročevalec pisal lažnjivo ali vsaj pristransko ?! BEt meminise juvat" — velja ne le „? enajstem letu" nego tudi po daljših letih! Tega se boste prepričali, ko Janko L e b a n objavi spis „0 s t o.l e t n i c i č ehovinovega rojstva." Od goriških Lahov 8e mi ne bomo učili, kako naj se dostojuo alave n a š i zaslužni junaki! — Če pa morda mislite, da je Janku Lebanu žal, da ni dobil nikakega »odlikovanja", se jako motite; zakaj v položaju smo, da vam povemo, da mu čisto zadošča zarest, da je storil srojo rodoljubno dolžnost, otimši Čehovina — pozabi! ... — S tem je moja polemika z g. pl. Palichom, oziroma g. Jacobijem pri kraju 1 (Op. ured.: Za nas je ta pravda tudi končana!) AbltU-iJentom iz 1. 1876. Pred nekaj tedni sem poslal vabilo srojim tovarišem abiturijentom v nUčit. Tov.", da bi se po 33 letih rendar enkrat sešli. Danes tožnim srcem naznanjam, da mi je en sam tovariš odpisal. Žalostno, pa resnično. Lepa bratovska vez nas veže ! Pozivljem še enkrat svoje tovariše t,ošolce, da naj mi tekom enega tedna izrazijo svoje želje, kje in kdaj naj bi se sešli. Na Viču, dne 15. julija 1909. Josip Gregorin. Za spomenik pokojne koleginje Olge Eobauore je daroval tor. Ivan Dimnik 1 K. Nem-ko šolo v Eečici pri Semiču na Doleujskem hoče ustanoviti nSchulverein" za — slovenske otroke. Okrajnl Solski svet celjskl je imel 7. t. m. svojo redno sejo, v kateri se je vielo na znanje, da je deželni šolski sret potrdil izvolitev naduMtelja tov. Fr. Brinarja iz Gotovelj kot zastopnika učiteljstva v krajnem šol. svetu in nadalje več drugih dopisov; dovolil je neki šoli nerazdeljen dopoldanski pouk za čas podaljšanega šolskega leta; priporočil dre proŠDji na 5., ozir. 6. starostno doklado; priporo5il prošnjo neke učiteljice za dovoljenje k možitri; ugodil prošnji neke šole za posredovanje skrbstvenega sodišča glede nekaterih otrok. Slorenskim abiturientom. Štajerski deželni odbor je razpisal 4 deželne štipendije po 600 E za slušatelje živinozdravniške šole na Dunaju. Prosilci morajo biti Štajerci in vložiti prošnje do 20. avgusta na dež. odbor v Gradcu. Eer je studij veterinarstva zaradi pomanjkanja živinozdravnikov ugoden, ga slov. abiturientom nujno priporočamo; naših poslancev dolžnost pa je, da izposlujejo štipendije. Porofiil se jo 10. t. m. tov. Ferdo pl. E 1 e i n m a y r , učitelj ? Škednju pri Trstu, z gdč. Tončko Š t u b e 1 j , učiteljico istotam. Biio srečno! Zadružni tečaj za duhovnike in učitelje priredi drugi teden mesca avgusta ljubljanska klerikalna BZadružna Zveza". Grospodinjsko šolo ustanovi kranjski deželni odbor v Eepnjah na Gorenjskem. Odporedala sta službo potovalna učitelja nStidmarke" Hoyer in Schneider. Iz šolske slnžbe na radnicah. V osmi činovni razred so pomaknjeni sledeči učitelji na Tadnicah, oziroma državnih Ijudskih šolah : A. V a w r h v Mariboru, A. F (1 r pass in E. Meyer v Celovcu, I v. M e r cina.Fr. Sivee, E. Travao in okr. šolski nadzornik M. E a n t e v Gorici in E. Eras, A. Hrast in J. Sila v Trstu, A. Maier in J. Janežič v Ljubljani, učitelj telovadbe J. Janowsky v Gorici. C. kr. okrajna ufiiteljska konferenca za kranjski šolski okraj se je vršila dne 7. t. m. v Škofji Loki. H konferenci je prišlo tudi petero duhovnikov, večinoma katehetov. Vsi smo stali pod depresivnim vtiskom smrti predsednika c. kr. okr. šol. sveta g. deželnovladnega svetnika A. Pirca. Nadzornik g. Janežič se ga spomioja s solzami v očeh. Istotako štirih t o v a r i š e ? našega okraja, ki so umrli t. š. leto. Izborno je g. nadzornik J a n e ž i č poročal o pouku na enorazrednicab. — Ob tej priliki se je izrazil nekako tako-le: „ V i s o k o čislam in občud u j e m učitelja-enorazredničarja, ki je na svojem mestu! Za tako službovanje sodijo le najboljši učitelji, ki imajo najmanj 5 do 10letno prakso. Nikakor ne kaže na enorazrednice nastavljati mladih moči, novincev! Eo bi moja beseda obveljala, bi dobrim učiteljemeoorazredničarjem priroščil nekaj sto kron y i š j o p 1 a 6 o, nego drugim kolegom. Vredni 80 je!" — Drugih točk nebom omenjal, nego le to, da je tovarišica in pisateljica gdč. Janja Miklavčičeva po obliki in vsebini izborno poročala o temi: »Pouk t prosti narari." — Eončno naj še povem, da smo bili po kouferenci v hotelu nNa Štemarj i h" jako dobro in ceuo postreženi. Zategadelj ta botel, oziroma njega hotelirja gospoda B o _ i č a najtopleje priporočamo obiskovalcem Škofje Loke. — Med obedom se je nadučitelj v Škofji Loki, tov. M. Eramer, v toplih besedah zahralil ljudomilemu g. nadzorniku J. J a n e - i č u , ki ni le naš predstojnik, ampak dobrohotni naš učitelj in p r i j a t e 1 j, Bog ga živi! Razplsana nčiteljaka slnžba. Opozarjamo na razpis službe šolskega rodje na enorazrednici na Ealu, okraj Postojna. Napredna vas Eal leži na ravnem v košanski dolini tik državne ceste, ki vodi le drajset minut do železniške postaje Št. Peter. Šolske razmere so jako povoljne; pred enim letom se je postavilo lepo šolsko poslopje s prostornim stanovanjem. Eraj je za enega učitelja kakor naIaš6 z tso ugodnostjo, posebno pa za take, ki žele samostojno delovati. Prosilec, ki je prijatelj petja in ki ima veselje do vodstva pevskega zbora in do pouka kmetijstva in obrtništva, bi dobro došel, z Teseljem bi ga sprejeli. — Prošnje je vlagati do 26. t. m. P. n. krajnlm šolskim sretoin In šolsklm TodstTom na znanje ! Vsem onim šolam, ki dne 2. decembra min. 1. iz kakšnegasikoli vzroka niso delili jubilejskib. spominkov, pa žele to storiti ob koncu šolskega leta, tem potom vljudno naznanjam, da mi je ostalo še približno 2000 izvodov jubilejskih brošuric -Iz -ivljenja našega cesarja". Cena: 1 izvod 0*24 kron, 50 izvodov 9-— E, 100 izvodov 16-— kron. V zalogi imam še tudi kakih 800 cesarjerih podobic s primernim besedilom. Gena enemu komadu 6 h, 50 komadov stane 2 E 50 b, 100 komadov pa 4 E. Enjižica nIz življenja našega eesarja" je kaj primerna tndi za šolarske knjižnice sploh, ker vsebuje mnogo zanimivih dogodkov iz vladarjevega življenja. V Središču, dne 12. julija 1909. Anton E o s i. Prošnja! Eo sem meseca novembra minulega leta razglasil v BU5it. Tov.u, da imam v zalogi BSlavnostni red za proslavo ceearjeve 60 letnice v ljudski šoli", sem dobfl od mnogih tovarišev naročila na to delce. Naročniki so izvečine zahtevali brošurico nz obratno pošto", t čemer sem jim tudi ustregel. Toda glej! Do danes, t. j. po preteku 7 mesecev, mi je to delee na dolgu še približno 90 tovarišev-naročnikor. Že nekolikokrat sem jih opozoril pismenim potom na njihovo dolžnost, toda pri nekaterih zaman — molče kakor zid. Tovariši dragi! V tiskarni imam še do'g, ki bi ga moral v najkrajšem času poravnati, storite torej i Vi napram meni svojo dolžnost. Tudi precej krajnih šolskih svetov še dolguje večje ali manjše zneske za poslane jim jnbilejske knjižice. Prosim n. n. šolske voditelje, naj vplivajo blage volje na prizadete korporacije, da se me spomnijo. V Središču, dae 13. julija 1909. Anton E o s i.