LETO IV.
LJUBLJANA, 30. JUNIJA 1926,
STEV. 29
NAROČNlNA ZA JVGOSLA-vno ČETRTLETNO DIN 15 CELOLETNO DIN OO/ZA INOZEHSTVOIE DODATI POItNINO/OGLASI PO CENIKV/ POSAMEZNA $TE VILKA PO DIN 150, POŠT. (EK. RAČ 13.188
©B1UN
A
/A
VREDNIJTVO IN-VPRAVA V-VČITEL1SKI‘TISKARNI/ ROKOPISI SE NE-VRA-'CAlO/ANONlMNl DO-. ‘PlSl • SE • NE • PRIOBČV “
L ieio/poStninapla-
^ XANA V-GOTOVINI
TELEFOH ŠTEV. 906.
Krvava proslava Vidovega dne.
Izjava Glavnega odbora Orjune. — Vzroki krvavega spopada med Orjunaši in policijo. — Potek bitke v
Prešernovi ulici.
Odgovornost za- žalostne posledice incidenta med eno grupo Članov Orjune. udeležencev proslave razvitja prapora mestnega odbora Orjuna Št; Peter-Vodmat in ljubljanske policije pada na poslednjo, in sicer iz sledečih razlogov:
Ljubljanska policija ni odredila »lic. do katerih naf se pomika svečana povorka. Šele po razvitju Prapora pri šentpeterski vojašnici le vprašal policijski komisar, kateri se ie nahajal v spremstvu še nekaterih policijskih organov br. inž. Marko Kranjca velikega čelnika Orjune in komandanta povorke po katerih ulicah se bo povorka pomikala. Ko ie na to vprašanje br. Inž. Kranjec odgovoril in točno navedel glavne ljubljanske ulice ie policijski poverjenik izjavil, da ima nalog povorki zabraniti prehod skozi Prešernovo ulico, ker se v bližini nahaja italijanski konzulat ter bi se mogla manifestacija izoremeniti v demonstracijo proti Italiji. Nato je vodstvo Orjune policijskim predstavnikom odgovorilo, da Orjuma nikakor ne namerava dati svoji manifestaciji karakter demonstracije in da vodstvo disciplinirane organizacije. kakršna ie Orjuna lahko 7 največ j o sigurnostjo jamči za popolni ~*ed in mir. čemur ie zadosten dokaz dopoldanski pohod Orjune v Trbovlje, ki je minul brez vsakega tudi najmanjšega incidenta Obenem je vodstvo Poudarilo, da ie nemogoče iti povorki eminentno nacionalne organizacije po 'postranskih in zakotnih ulicah enega izmed glavnih mest svoje iugoslovenske države. Pripravljeno pa ie bilo vodstvo ustreči policiiH in peljati povorko tako da ne bi šla mimo italijanskega konzulata ki se nahaja v Šelenburgovi ulici, eni izmed
glavnih, ako ne glavne ulice LJub-lane
Policijski predstavniki niso na to ničesar drugega odgovorili, kakor to da in-"5 strogo naredbo preprečiti demonstracije proti Italiji. Ko
iim ie bilo ponovno naelašeno da se bo temu izognilo, .ie policija to iziavo spreiela molče in to na način. da le moglo vodstvo Orjune edino razumeti in je tudi tako razumelo, da se povorki ne bo delalo težav ako ista ne bo šla mimo italijanskega konzulata.
Nato ie povorka krenila ro nalovil vodstva danemu predvodniku povorke, da isto popelje čez Frančiškanski most. po Wolfovi ulici, Kongresnem trgu in da po Šelenburgovi ulici zavije v Knafljevo ulici. Na ta način bi se izognila italijanskemu konzulatu in nato prišla pred Narodni dom. kjer bi čete debli rale pred vodstvom in se nato razšle tako da bi lahko šli člani takoj v Šentpetersko vojašnico kjer se ie imela vršiti zabava in skupna večerja.
Medtem ie nobena brez vsakega razloga blokirala Šelenburgovo ulico pri vhodu na Kongresni trg in to ravno v trenutku. ko so se pojavile prve vrste orjunaške povorke na tem mestu. Predvodnik izne-naden rad; te nepotrebne policijske odredbe, ki je bila že slična šikani, ie dal četam nalog, da se ustavilo in pozval vodstvo Orjune da pri policiji intervenira. Vodstvo ie takoj prihitelo in na najlepši način naprosilo policijskega nadsvetnika dr, Mlekuža in komandanta straže majoria S 1 a n o v c a nai pomakneta kordon do Knafljeve ulice, tako da bi mogla povorka nadaljevati pot po tei ulici, ker ie vodstvu nemogoče dati četatn nalog, da sc
vrnejo ko ie že enkrat policija molče na to pristala, kakor ie že preie omenjeno. Komandant straže major Slanovec ie nato pristal, do-čim ie nadsvetnik dr. Mlekuž trdovratno vztrajal pri svojemu in odločno Pozval komandanta straže g. majoria Slanovca, nai se pokori nalogu.
Brezuspešno ie opozarjalo nadsvetnika dr. Mlekuža vodstvo Orjune. da mu ie nemogoče sprejeti odgovornost v situaciji, ki io ie trdovratno vsilil Orjuni in da bo v slučaiu. da se kordon ne umakne do Knafljeve ulice dalo četam nalog povrniti se tja- od koder so prišle. to ie v Šentpetersko vojašnico, kjer se bodo razšle kar bo Povzročilo nezadovoljstvo katero bi moglo imeti slabe posledice
Navzlic vsemu temu mi hotel g. dr. Mlekuž ustreči umevnemu predlogu vodstva Oriune. nakar Je to dalo nalog četam, nai se povrnejo v vojašnico t in se razidejo.
Po vrnitvi v vojašnico so bili gosti iz ostalih krajev Jugoslavije do šikanah policije, katera ie za-branila povorki nacionalne organizacije pohod po glavnlib ulicah Ljubljane vkljub temu. da ie dala popolno garancijo, da Oriona ne poide mimo italijanskega konzulata in da se ne bo demonstriralo revol-tirani in sklenili, da v znak protesta tako.i zapuste Ljubljano. Po tem sklepu so se v resnici uvrstili v povorko in krenili proti parku z namenom. da potrdijo svoje legitimacije za polovično vožnio v uradu velesejma, ker iim drugače ni bil dan popust na železnici potem pa da se podajo na kolodvor in odpotujejo.
Blizu Frančiškanskega mosta v Prešernovi ulici ie bila proti domu
odhajajoča skupina iznenadena naletom policije katera ie naglo razvila kordon in z vseh strani navalila na povorko, katera se ie pomikala v dostojanstvenem mini in discipliniranem redu Takoi Dri tem navalu ie padel revolverski strel od strani policije. Malo za tem le padel drugi strel zopet od strani policije. Končno je Sledila »brza palj-ba«. v kateri ie bilo izstreljeno okoli 150 strelov v »mitraljeski paljbi« na način, da so streli padali na Or-iunaše kateri so na svojo srečo imeli ieklene čelade in biti š tem zaščiteni od neizbežne smrti. Pet čelad so naboji udrli in deloma prebili. več kakor 10 čelad pa nosi sled krogel, katere so se od istih -odbile. Poleg tega1 je bilo veliko število Orjunašev ranjeno od sabelj in poškodovano od udarcev s pendreki policije. Šest Orjunašev je bi-* lo do strelih ranjeno- eden z dvema streloma v glavo, eden s strelom v obraz, eden v grudi eden v roko in dva v noge oba od zadal po že končanem spopadu Veliko število Orjunašev ie policija podrla na tla, gazila po njih z nogami in iih do nezavesti pretepala.
Pravi lov so policijske patrole do pozne noči uprizorile na Orju-naše no ljubljanskih ulicah, kavarnah hotelih in privatnih stanovanjih. kjer so izvajale preiskave brez prič kakor to Ustava predpisuje in kier so bili člani Orjune 00-ediino preiskani in neusmiljeno pretepeni.
Nismo v položaju podati druge in številnejše podrobnosti ker so bile vse mere policije d odvzete, na način, da vodstvo Orjune tudi pozneje ni moglo zvedeti, kar se ie zgodilo s poedinimi člani, radi tega tako preko javnosti protestira-
mo v imenu vseh svojih članov, kateri so za svoje delo in požrtvovalnost v korist te države dobili tako nagrado, da se iih Droglašuje »Vogelfrei«. postavlja izven zakona in preganja kakor nainavadne.1-še razbojnike, ko so z druge strani policijski vodeči organi izložili s svojim trdovratnim postopkom nižje policijske stražnike, katerih žrtve obžalujemo ugotavljajoč, da one niso tako velike kakršne bi lahko bile. ako ne bi člani naše organizacije obdržali hladnokrvnost in disciplino s tem. da so prizanašali policijskim napadalcem, gledajoč v njih pripadnike svoje naciie in zva-ničnike. kateri so se pokoravali nalogom svojih predpostavljenih.
Predsednik:
Dr. Liubo Leontič s. r.
CHavni sekretar:
Clro Cičin Šain s. r.
•
Priobčujemo izjavo Glavnega odbora o dogodkih na ulicah Ljubljane ki so odjeknili preko mei naše domovine in dokazali, da stanje, ki vlada sedai v pogledu odnošajev našega naroda napram Italiii ne bo moglo nikdar traino obstati dokler bo slonela na bajonetih naših orožnikov in pendrekih noliemanov. V podrobno opisovanje dogodkov se tip. spuščamo, ker so dovoli pojasnjena v komunikeju Glavnega odbora m ker stojimo na stališču, da o dogodkih ki so bili pisani t našo krvio ne Pišemo podrobno. d!a bi izgledaio. kot da hočemo kovati Iz niih kapital kakoršlnegakol; značaja Našo stališče ohiasniiuiemo v koinu-nikelu. naše postopanje na ljubljanskih ulicah ie imela javnost dovoli prilike sama oreSpditi. kakor tudi ono policije pred m 00 dogodku In to Je za nas dovoli!
Orjunaške svečanosti v Sloveniji.
Kakor iz zemlje so se dvignile omunaške čete in pohitele na mesto. kier ie pred dvema letoma izdihnilo troie. naših bratov pod rokami nahujskanih. Trbovlje, ki so bde no tragičnem 1. juniiu 1924 zapisane v naših analih « krvavimi črkam,i bodo od Vidovega dne leta 1926 pomendale za Orjuno mejnik nove dolbe borbe in pohoda proti nienim krajnim ciljem, ki iih bo potreba čimpreje doseči in izvesti zemljo n. sedanjega kaotičnega stanja v katerem trpi vse kar Je poštenega in čestitega v tei zemlji. Orjuna je v Trbovljah dokumentirala da nikdar ne bo dopustila nl-™1.'.ur\ da bi h nadmetnil svole *s lenje in da rane nad e kakor da bi dopustila kai sličnega Tisoč rok dvignjenih v Trbovljah v znak prisege da <ja Oriunn na bn umaknila niti za hip s sedanje poti. ie dovoliš-nia garancija, da sd bo pričelo Sedai l nov« ero razmah« tn pohodne <*be, k,! ia zadnii čas z* h?n za-
lianla
a radi afirmacij sli in Prtorav-
načrtov
Prihod gostov.
Prvi gosti so pričeli prihajati že v nedeljo opoldne. Najmočnejša je bila med njimi dalmatinska delegacija ki je prišla nod vodstvom predsednika Direktorjja br. dr. Ljube Leontiča. direktora »Pobede« Cičin-Saina, počastnega Velikega čelnika br Paška Fabrisa in oblastnega četnika dalmatinskih Orjun br. Valentina Žica. Na večer so se pojavili že tudi prvi uniformirani člani, ki so sodelovali: pozneje pri
haklladi
Orjune Št. Peter-Vodmat prirejeni v počast kutnici prapora Orjune Št. Peter-Vodmat vrli sestri Tine! Grošljevi. Bakljada ie izpadla nadvse dostojno. Sodelovala le Dri tej bakliad; železničarska godba, ki le ves čas neumorno svirala in priredila pod oknom sestre kuimice umetniško izveden koncert. Za godbo Je korakalo strumnih korakov ljubljanskega pol baona ki se ie Po baklja-di razšel v svoje stanove mirno In disciplinirano, kakor prištela pravim orjunaškim četnikom.
Odhod iz Ljubljane.
V prvih jutranjih urah ie že preko Ljubljane zaoril glas orjunaške-ga trubača. ki je klical četnike Ljubljanskega baona na vkup. Na glavni kolodvor so med tem prispeli že ponosni Gorenje in Kranjčani s svojimi komandirji bratoma Joškom Webrom in Pavlom Robičem. Manjkalo ni seveda tudi naših bratov-iunakov Snežničanov z bratom • Juvančičem
Trbovlje.
Po dobri uri vožnje se ie izvil iz ožine Savske doline obris trbo-veljskefga kolodvora, kjer so že čakale postrojene čete mariborske , oblasti in delavskega baona ki so , z oriunaškim pozdravom pozdravljale prihajajoče brate. Po izstopu so bile čete takoj formirane v bata" bone. nakar jim je prečita! br. Počasni oblastni fielhik Mih« Čop dnevno povelje, v katerem So bile precizirane vse določbe za pohod
in povorko. Po Drečitaiiiu dnevnega povelia ie stopil pred čete brat upravni odbornik
!	France čeme
in pozdravil četnike imenom Orjur ne Trbovtie sledeče: i »Pozdravljeni bratje, ki prihajate v znameniu Vidovega dne. da proslavite spornih naših padlih bra-j tov Franceta. Stanka in Boltavzar-i ja (Slava jim!) Pozdravljam, Vas v j imenu Orjun© Trbovlje ki le morala Pretrpet; naihuiši naval komunizma do usodnem 1. Juniiu. Posebej velja moli pozdrav še Vama brata dr. Leontič in Marko ki nas vodita i v nanrei do popolne zmage naše ideje za katero ie padlo že toliko _ naših najboljših. Dobrodošli bratie \7, Slovenije. Splita. Vojvodine in prestolnega Beograda, ki ste prihiteli /proslaivitii spornh padlih drugov. Dokazali ste danes s svoiim obilnim oosetom, da Sega orjunaška ljubezen i prek« grobov Jn d« nas n« more ločiti niti sama smrt. V to ime bratie Zdravo!«
Pohod v Trbovlje.
Po tem govoru se ie pričela veličastna povorka pomikati na čelu z bratoma baon. kom. Webrom In tajnikom Verbičem proti Trbovljam Njima je sledilo 38. praporov naših organizacij na čelu z onimi, ki so bil; tragičnega 1. junija 1924 v Trbovljah. Prapore ie spremljala j zaščitna četa. Za nio ie korakalo | stareišinstvo z bratom predsednikom dr. L Leontičem in Velikim j čelnikom Markom. Za starejšin-stvom pa ie korakal ljubljanski
baon nod komando neumornega br.
Pavla Potokarja. Temu so sledili ostali bataljoni uniformiranih četnikov. nato sestre članice in končno civilni bataljon z zadnjo stražo. Ves pohod ie bil voiaško organiziran in zavarovan pred vsakim Iz-nenadenjem tako s strani Oriune, kakor s strani orožhtštva. ki ie to oot postopalo v Tthovliah nadvse zgledno, da zasluži popolno naše priznanie kakor tudi okrajni glavar Pinkava. kateri le premišljeno odredil vse mere za red in mir.
Odkritje.
No mestu odkritja se ie zbrala medtem že velika množica naroda skupno s hrabrimi Vojvodinci, katere ie vodil odločni br. oblastni: čelnik Dobroslav Jevdjevič. V par hipih ie bili izvršen stik in razpored zbranih č.et v centrm^- z zmagoslavnimi prapori in stareišinistvom.
Na govorniško tribuno ie stopi! burno pozdravljen brat Veliki čelnik Marko in do trenotnem grobnem molku nagovoril zbrane bataljone:
»Orjuna Zravo!« Iz tisoč grl le j kliknilo kakor na en mah »Zdravo!«
»Vsaka velika Ideja potrebuje ! žrtev, da pride do cilja. Iz žrtev Je j črpal naš narod novih moči in volje, da ie do vekovni borbi dosegel svobodo. Premnoge so b le žrtve, ki so bile že darovane na oltar Domovine. Od davnih vekov, preko junakov kosovskega Vidovega dne Karadiordjevih ustašev pa do stvo-renja male Srbije, ki se ie zavedala, da se svoboda zasužnjenih
bratov pribori samo z borbo v kateri so bile posejane kosti naših najboljših od Kumanovega pa do Bitolja. Svetovna vojna na ie bila eno samo nepretrgano žrtvovanje, ki je zahtevalo na stotisoče živlienj našega naroda tako na bojiščih, kakor v iečah Arada. Petrovaradi-; na. kier so gnili naši bratie. Vse te ! žrtve so povzročile, da smo ustva-j rili to državo v kateri ip uiedinlena i že skoro večina našega naroda ra-| zen malega števila ki še Teči pod tujim jarmom na zapadu in severu.
Spomin Vseh teh žrtev slavimo mi bratie na naš Vidovdan. ki le stvori! v nas že pravo vero. koje fanatični pripadniki smo mi. Oni, katerih soomin slavimo na Vidovdan oa so svetniki tp naše vere in med ut ml so tudi bratie koiih spomin slavimo danes (Burni klici Orjunašev: »Tako ie!«)
Po tragičnem L iuni.iu 1924 so vstali v Trbovljah liudle in pr'čel oznartiati da Oriune ne bo nikdar več v Trbovlje. Danes ie preteklo mesec več. kot dve loti in stojimo zopet v Trbovljah močnejši in iačji nego smo bili pred L iunbem Prišli smo. da proslavimo spomin naših bratov
Stanka. Žarka in Franceta katerim odkrivamo na tem mestu v večen spomin sledeči spomenik orjunaške ljubezni in zvestobe, ki sega tudi preko groba.«
(Dalje prihodnjič.)
Prihodnja številka1 izide v petek, v kateri bo nadaljevanje poročila o orjunaških svečanostih.
Učiteljske tiskarne; zanjo
oajrovarja rrance Štrukelj.
Odgovorni urednik: JožeSpan.
Oblastni odbor Orjuna v Ljubljani.
Vojvodinski čevljarji so na svojem obenem zboru, ki se je vršil dne 23. maja t. L v Novem Sadu, protestirali proti organiziranju delavnic za popravilo naše obutve.
ČEVLJARJEM!
7 ;**' ; t t	;•	*.	-•	\	•	•	:
*>•? < '■
Ne smatramo, da smo izpolnili svojo dolžnost služiti javnosti s tem, da prodajamo obutev.
■ Moralna dolžnost vsakega trgovca in proizvajalca je, da skusa m se trudi doseči možnost, da se njegovi proiz-vodi izrabljajo do skrajnosti.
.Naši odjemalci se pritožujejo, da nočete popravljati naših čevljev.
Vsled Vašega postopanja smo primorani, organizirati delavnice za popravilo čevljev.
Nočemo nikomur odvzeti kruha.
Zaposlujemo samo domače ljud i, izučene v čevljarski stroki.
m '
Organiziramo delavnice tako, da zaposleni čevljarji kar
največ popravijo ter čim več zaslužijo in da strankam čim najceneje postrežejo.
Tovarna „BAT*AM nima od delavnic za popravila čevljev v kraljevini SHS nikakih koristi. Koristi imajo samo odjemalci in čevljarski delavci.
Radi tega Vaš protest proti našim delavnicam za popravila čevljev ni upravičen.