PRIMORSKI DNEVNIK je zaCel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni tDoberdob» v Govcu pri Gorenji Trebu-5i, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
primorsk
^tn^.^'„vT^1°yio; Cena 650 lir - Leto XLII. št. 3 (12.328)
Trst, sobota, 4. januar j*
&S -i ^ P 0. ;n > £ C O C 2 O M >::-
2 C 5
2
5 3 ? ^ ~ r c.
5 £ ^ 3
T? O Z
-n
>
PP 559 2 (4 linije)
•n!
0‘s
c
V pričakovanju rezultatov preiskave o krvavih atentatih
Italijanska vlada odločno nasprotuje represalijam in ukrepom proti Gadafiju
RIM — Zunanja politika spet buri duhove v petstrankarski koaliciji. Ministrski svet je včeraj na dolgo in na široko, v določenih trenutkih pa tudi zelo živahno ocenil italijanski odnos do zadnjih tragičnih dogodkov, ki so pretresli sredozemsko šahovnico, posebno pa odnose z Libijo. O teh vprašanjih je tekla razprava tudi na ločenih sestankih predsednika republike Cossige z obrambnim ministrom Spadolinijem in z zunanjim ministrom Andreottijem.
Craxi je bil na včerajšnji ministrski seji zelo oster do Libije ih podčrtal, da bi morala Italija, v primeru da -bi sodna preiskava dokazala Gadafijeve odgovornosti pri atentatu v Fiumicinu, radikalno revidirati diplomatske in politične odnose s Tripolisom. Istočasno pa je vladni predsednik izrekel nasprotovanje vsakršni represaliji ali vojaški potezi na sredozemskem območju. Andreotti pa je bil še bolj previden in opozoril, da bo treba vso zadevo podrobneje oceniti le takrat, ko bodo docela znani vsi dogodki. »Resna država ne spreminja dvakrat v enem letu svoje zunanje politike,« je naglasil zunanji minister po vladni seji.
Andreottijevo stališče pa je izzve-
nelo v nasprotju z izjavo obrambnega ministra, ki je spet namignil na libijske odgovornosti pri atentatih v Rimu in na Dunaju, njegove trditve pa so ostale osamljene. Tudi socialdemokrati so podprli Andreottija, čeprav pristavljajo, da so znane izjave libijske tiskovne agencije »Jana« obsodbe vredne. Tako Spadolini kot vsi ostali odločno nasprotujejo represalijam proti Gadafijevemu režimu, ker oboroženi povračilni ukrepi lahko samo sprožijo novo nebrzdano spiralo nasilja.
Vlada je včeraj tudi odobrila zakonski osnutek, ki urejuje bivanje tujcev v državi. Kot je podčrtal notranji minister Scalfaro, ne gre za restriktivne ukrepe, ampak za normativ, ki bo v večji meri kot doslej •jamčil notranjo varnost in torej tudi odnose med državljani in tujci, ki iz tega ali onega razloga živijo v Italiji. Vsi tujci, ki bodo hoteli ostati v Italiji več kot mesec dni, bodo morali zaprositi za posebno dovoljenje in to v roku enega tedna po prihodu v državo. To seveda ne velja za turiste, ampak za tujce, ki delajo ali študirajo v Italiji.
Tujci, ki že dalj časa prebivajo v državi brez nobenega dovoljenja (to-
rej ilegalno), imajo čas tri mesece (v izrednih primerih tudi šest mesecev), da se prijavijo oblastem, saj v nasprotnem primeru tvegajo izgon. Policiji se bodo morali prijaviti tudi vsi italijanski državljani, ki gostujejo
tujce. Težji časi se obetajo tudi za tuje univerzitetne študente, ki bodo morali odslej naprej redno polagati izpite in dokazati, da nimajo odprtih problemov z vojaškimi obveznostmi v matični državi.	G. R.
Pl R
pred atentati?
ŽENEVA — Arafat je nekemu švicarskemu novinarju, ki ga je inter-vjuval v Tunisu, dejal, da je PLO že pred mesecem dni opozorila italijansko in avstrijsko vlado na nevarnost skorajšnjih atentatov v teh državah. Atentate naj bi pripravljale tajne službe nekaterih arabskih držav, in to v Švici. Arafat je dodal, da je na nevarnost opozoril tudi švicarske oblasti, kar pa je sinoči neki funkcionar pravosodnega ministrstva zanikal.
V okviru preiskave o pokolu na letališču pri Fiumicinu je medtem namestnik državnega pravdnika Sica naročil policiji in karabinjerjem sestavo dosjeja o vseh brzostrelkah vrste katašnikov, ki so bile zaplenjene v zadnjih 10 letih v Italiji. Sica domneva, da gre za orožje iz ene same velike zaloge, h kateri naj bi se za-tdkali že rdeči brigadisti in morda tu-■ di mafijci, sestavljalo pa naj bi jo strelivo, razstrelivo in orožje, ki je bilo skrivoma pripeljano iz Libanona pd morju.
Dva moška sta včeraj telefonsko najavila bombni eksploziji na milanskem sodišču in na ameriškem konzulatu v Neaplju. Po nekajurnem F skanju se je izkazalo, da bomb ni. Eden od neznancev je zahteval izpustitev preživelega terorista Sahrama, ki se je udeležil napada na rimsko letališče.
Ameriški predsednik na obisku v Mehiki
CIUDAD DE MEXICO — Mehiški predsednik De la Madrid je včeraj sprejel v obmejnem mestecu Mexicali ameriškega predsednika Reagana, ki je dospel na uradni obisk v Mehiko. Srečanje so mimo običajnih protokolarnih izjav o dobrososedskih odnosih spremljale razlike, ki ločuje ZDA in Mehiko tako na področju zunanje politike kot pri politiki izplačevanja dolgov med revnimi in razvitimi državami.
Mehiška vlada kot znano odločno podpira prizadevanja držav skupine Contadora za miroljubno reševanje sporov v Srednji Ameriki in se zavzema za sprostitev odnosov med ZDA in Nikaragvo, hkrati pa vzdržuje kolikor toliko redne odnose s Havano.
Reaganov obisk v Mehiki je o-stro kritizirala sovjetska tiskovna agencija Tass, ameriškega predsednika pa so med obiskom spremljale ostre demonstracije levičarskih gibanj, ki očitajo Beli hiši, da nenehno pritiska na Mehiko, ker jo hoče na vsak način spet potisniti v objem velikega in močnega soseda.
Letalonosilka »Coral Sea« izplula iz Neaplja »v neznano«
Amerika že pričela rožljati z orožjem V Libiji ustanovili samomorilske enote
WASHINGTON — V spremstvu e-skortnega rušilca in štirih pomožnih ladij, ki imajo na krovu 3000 mornariških strelcev, je včeraj iz neapeljskega pristanišča izplula 63.000-tonska ameriška letalonosilka »Coral Sea«. Po besednih grožnjah je Reaganova administracija prešla k odkritemu rožljanju z orožjem. Misija letalonosilke je seveda neznana, prav tako ameriška poveljstva ne komentirajo vesti, da je 6. sredozemsko brodovje v pripravljenosti. Iz ZDA namreč prihajajo vesti, da je Pentagon ukazal vsem ameriškim silam v Sredozemlju, naj bodo pripravljene na morebitno kazensko akcijo proti Libiji.
Položaj se torej nevarno zaostruje. Vsi pa upajo, da se bodo tresle gore, a konec koncev se bo rodila le nebogljena miš. Kazenski napad ZDA na Libijo je namreč za Washington izredno tvegana px>teza. Ne toliko z vojaškega vidika, saj je na dlani, da se ne more Libija kosati z ameriško premočjo, kolikor zaradi dejstva, da se v Libiji nahaja kar 1.300 ameri-
ških državljanov, ki bi v prvi osebi plačali morebitni ameriški podvig. Washington torej na tihem upa, da bo šel zanj v žerjavico po koStanj I-zrael. Reaganova administracija je trenutno okrepila zahteve p» bojkotu Libije. Bonn in Rim sta že zavrnila to možnost. Navsezadnje pa naj ZDA najprej pometajo pred svojim pragom, saj kar polovico libijske nafte črpajo prav ameriške transnacionalne družbe.
V Libiji pa vso zadevo jemljejo skrajno za res. Ustanovili so že samomorilske oddelke, v množičnih manifestacijah pa zagotavljajo, da bosta imperializem in sionizem drago plačala vsak napad na Libijo, mornarica je že izplula iz pristanišč, letalske sile pa so razpršili. Tako o-zračje do skrajnosti zasbrblja sredozemske države, ki so kljub demantijem skoraj gotovo poostrile budnost svojih varnostnih sil in armad.
Zaplet je tudi končal pred OZN, Libija je namreč obsodila ameriške grožnje,
Ameriška letalonosilka »Coral Sea«	(Telefoto AP)
Drevi na športnih igriščih pri nas
V ospredju Meblo in Kras Globtrade
Po prazničnem premoru bodo naša športna igrišča znova zaživela. Resnici na ljubo bodo v glavnem stekla le dvoranska tekmovanja, saj se bodo nogometna prvenstva vseh starosti in kategorij nadaljevala šele 11. januarja. Zato pa bodo med drugimi na igrišču tudi naši košarkarji v članskih in večini mladinskih kategorij, odbojkarski in namiznoteniški člani.
Meblo bo gostoval v novi prelepi telovadnici šole Suvich v Ul. Giulia (konkretni biser v oazi čenč o megastadionih) pri svojem mestnem tekmecu, ki je bil pred leti prvoligaš, a je sedaj le druga sila v mestu .in bo skušal iztrgati naši združeni ekipi primat Trsta. Nič manj zanimiv ni spopad Krasa Globtrade z enim boljših nasprotnikov letošnjega prvenstva. Osrednji bi moral biti dvoboj med Zagrebčanko Bemardičevo in italijansko številko dva Busnardovo,
NA 11. STRANI
Na veleslalomu za SP v Kranjski gori
Jugoslovani in Italijani poprečni
NA 10. STRANI
»Sveta vojna« proti vojaškim stroškom
»Vojna napoved vojni«, »Sveta vojna proti vojaškim stroškom«, »Proti-militaristični katoličani hočejo davčno stavko« — s takimi in podobnimi naslovi je italijanski vsedržavni tisk včeraj poročal o dokumentu, ki je bil z več kot 2.400 podpisi župnikov in vernikov iz Veneta, Tridentinske -Gornjega Poadižja in Furlanije - Julijske krajine predstavljen škofovski konferenci treh Benečij. Sredstva javnega obveščanja so posvetila največjo pozornost zaključnemu delu dokumenta, tistemu, ki omenja predloge za omejitev oboroževanja in vojaških stroškov. Med temi so nekateri povsem »neobičajni« za katoliški svet, saj spodbujajo davčno oporečništvo (oporečniki naj ne bi plačali tistega odstotka davkov, ki je namenjen za vojaške stroške) in nasprotujejo vojaški službi (zamenjali naj bi jo z drugimi civilnimi službami).
Dokument, ki nosi pomenljiv naslov »Blagor graditeljem miru«, so predstavili na Silvestrovo, ob mednarodnem dnevu miru, v Benetkah. Pobudo zanj je dala skupina župnikov iz treh vzhodnih italijanskih dežel (»tistih dežel, v katerih je nameščena dobra tretjina italijanske vojske in devet tisoč raket«), o njem pa je razpravljala in ga tudi odobrila komisija »Pravičnost in mir« škofovske konference treh Benečij. Dokument je podpisal tudi pooblaščen delegat škofovske konference v tej komisiji, tržaški škof Lorenza Bellomi, ki je v pogovoru (objavljamo ga na 5. strani) orisal genezo in pomen dokumenta.
Gospodarski statistični podatki SFRJ za leto 1985
Ministrski svet odobril zakonski odlok o reformi davka IRPEF
Vlada ublažila davčni pritisk na dohodke Januarska plača bo za 40.000 lir višja
BEOGRAD — Po zadnjih podatkih jugoslovanskega zavoda za statistiko je letna rast maloprodajnih cen minuli mesec dosegla 79,5 odstotka v primerjavi z decembrom 1984. Leto, ki je za nami navzlic nekaterim, u-godnim rezultatom ni prineslo zaželenega preobrata v poslovanju jugoslovanskega gospodarstva.
Izvozniki so poslovali nekoliko bolje kot lani. Tako se je prodaja blaga in storitev na tuji trg povečala za 6 odstotkov, pokritost uvoza z izvozom pa se je povečala s 85 na 90 odstotkov. To pa je še daleč od lanskih predvidevanj in potreb. Po ugotovitvah statistikov so drugi kazalci gospodarskih tokov večina neugodni. Industrijska proizvodnja se je povečala za 2,4 odstotka (kar je manj kot lani), v kmetijstvu pa so zaradi suše pridelali za dobrih 7 odstotkov manj kot leto poprej. Zajezili so zmanjševanje realnih osebnih dohodkov (njihova nominalna rast je izenačena z inflacijo) osebna poraba prebivalstva pa se je v celoti zmanjšala. Prodaja v trgovini na drobno se je zmanjšala za 5 odstotkov, hkrati pa so se povečale zaloge v trgovini in industriji, število zaposlenih se je povečalo za 2,2 odstotka. Tega pa ni spremljala občutnejša rast proizvodnje. Produktivnost se je v primerjavi z letom ’84 zmanjšala za 2,3 odstotka, (dg)
□ BEOGRAD — Gospodarska zbornica Jugoslavije bo imela v skladu z novim zakonom o gospodarskih dejavnostih v tujini svoja gospodarska predstavništva v inozemstvu, ki bodo zamenjala dosedanja skupna gospodarska predstavništva, število le-teh se sprva ne bo spremenOo. To pomeni, da jih bo od skupno 55, 8 v vzhodnoevropskih državah in na Kitajskem, 13 predstavništev na Zahodu, ostala pa v državah v razvoju. V skupnih predstavništvih zdaj dela 105 Jugoslovanov in 110 tujih državljanov. (dd)
RIM — Ministrski svet je včeraj spremenil zakonski osnutek o preosnovi davka na osebne dohodke (IRPEF), ki je bil odobren 11. oktobra lani, v odlok z veljavnostjo od 1. januarja letos. Dekret, ki bo postal zakon z odobritvijo! v parlamentu, predvideva vrsto davčnih olajšav, tako zlasti družinam s števDnimi otroki. Njegov prvi učinek bo ta, da bodo uslužbenci in upokojenci prejeli v plačilnih kuvertah in z nakazili za januar in februar po 40.000 lir več, za kolikor se bo pač ublažil davčni pritisk na prejemke.
Od marca dalje bodo pričeli veljati novi količniki za poravnavo davka IRPEF, kakor sledi: do 8 milijonov lir letnega dohodka — 12 odst.; iznad 6 pa do 12 milijonov lir — 22 odst.; iznad 12 do 30 mil. 28 odst. ; iznad 30 do 50 mil. — 34 odst. ; iznad 50 do 100 mil. — 41 odst.; iznad 100 do 150 mil. — 48 odst.; iznad 150 do 300 mil. — 53 odst.; iznad 300 do 600 mil. — 58 odst.; iznad 600 milijonov lir Pa 62 od sto. Kot je videti, je bil odpravljen neobdavčljivi dohodkovni pas do 6 milijonov lir, sta
pa bila uvedena odbitka v korist davčnih zavezancev v višini 156.000 lir za dohodke od odvisnega dela (in pokonjine) do 11 milijonov lir letno in v višini 150.000 lir za dohodke od neodvisnega dela do 6 milijonov lir letno; s tem naj bi šli na roke tistim, katerih letni dohodek je po stari praksi za malenkost prekašal neobdavčljivo osnovo.
Finančni minister Visentini je naglasil, da prinaša dekret nekatere izrecne olajšave; uslužbenec z ženo in dvema otrokoma, ki je po starem bil podvržen davku IRPEF že pri 6.436.000 lirah letnega dohodka, bo odslej davek plačeval le začenši z 8.184.000 lirami dohodka. Koliko bodo enako sestavljene družine privarčevale v enem letu ob višjih dohodkih? Družina z 10 milijoni lir dohodka na leto bo plačala 400.000 lir davka ali 242.000 lir manj kot doslej; družina z 12 milijoni bo plačala 996.(K)0 lir ali 353 tisoč manj; družina s 15 milijoni bo plačala 1.836.000 ali 408.000 lir manj; družina z 20 milijoni — 3.236.000 ali 457.000 lir manj; družina s 26 mil. — 4.916.000 ali 557.000 lir manj; dru-
žina s 30 mil. — 6.036.000 ali 837.000 lir manj; družina s 40 milijoni — 9.436.000 ali 1.217.000 lir manj; družina s 45 mil. — 11.136.000 ali — 1.567.000 lir manj; družina s 50 mil. — 12.836.000 ali 1 milijon 917.000 lir manj; družina z 80 mil. — 25.136.000 ali 3.117.000 lir manj; družina s 150 mil. — 57 milijonov 336.000 ali 6.517.000 lir manj in tako naprej.
Uslužbenci brez družine: ob letnem dohodku 10 milijonov lir bo davek za 56.000 lir manjši; pri 15 milijonih bo za 222.000 lir manjši, pri 20 milijonih za 271.000 lir, pri 25 milijonih za 301.000 lir, pri 50 milijonih za 1.731.000 lir itd.
Odbitek za ženo se uslužbencu po novem zmanjša od 408.000 do 360.000' lir, odbitki za druge družinske člane pa ostanejo taki kakor jih je predvideval že zakonski osnutek od oktobra lani.
Z novim odlokom bo država vrnila uslužbencem okrog 1.400 milijard lir na račun davčnega grabeža iz lanskega leta, hkrati pa ublažila davčni vijak na dohodkovni pas 7-14 milijonov lir, v katerem tiči velik del upokojencev.
Luciano Lama tudi tokrat zadel »v živo«
Intervju generalnega tajnika CGIL sprožil prve reakcije in polemike
RIM — Luciano Lama je spet zadel v živo. Njegov intervju tedniku L’Espresso, v katerem je napovedal, da bo sindikat ublažil svoje zahteve, če bodo podjetniki popustljivejši ter se zavzel za sodelovanje med KPI in PSI, je že sprožil prve reakcije in seveda polemike, ki se dejansko že uvrščajo v predkongresno razpravo tako znotraj CGIL kot znotraj komunistične partije. Mnogi politični opazovalci se v prvi vrsti sprašujejo, ali je Lama govoril kot generalni tajnik CGIL, ki bo čez manj kot dva meseca zapustil to mesto ali pa kot potencialni (in najuglednejši) tekmec Alessandra Natte pred aprilskim kongresom KPI. Jasnega odgovora na to vprašanje ni, iz intervjuja pa vsekakor spet jasno izhaja, da Lama tudi po kongresu CGIL ne bo igral podrejene vloge v italijanskem političnem življenju.
Stališča sekretarja CGIL je zelo pozitivno pozdravil tajnik UIL Giorgio Benvenuto, medtem ko CISL in socialistična komponenta znotraj CGEL zelo previdno oce-
njujeta tajnikove izjave. Benvenuto se strinja predvsem s »političnim delom« intervjuja, kjer Lama precej negativno ocenjuje nedavni predlog KPI o »programski vladi« in se zavzema za tesnejše odnose na levici. Zelo jezno in skoraj užaljeno pa so na Lamove izjave reagirali demokristjani, ki jih je tajnik CGIL kot znano neposredno obtožil, da so prevečkrat pod vplivom podjetnikov in zlasti »Agnellijevega leva« Romitija.
Od komunistov pa ni še nihče komentiral pisanja Espressa, ki ga je Unità včeraj obnovil brez vsakršne ocene. Značilno pa je, da je partijsko glasilo včeraj v sintoniji z Lamo objavilo med pismi bralcev zelo kritično mnenje nekega aktivista, ki obtožuje sindikat, da je v vseh teh letih preziral pravila notranje demokracije. Podobne kritike je Lama slišal tudi na zadnjem zasedanju CK KPI, takrat je molčal, sedaj pa je očitno začel odgovarjati, ostro in polemično, kot je v njegovem stilu.
V ZDA kritike zaradi izpada Georgea Shultza v Jugoslaviji
WASHINGTON — Ugledni a-meriški list »Christian Science Monitor« se ne strinja z ravnanjem ameriškega državnega tajnika Georgea Schultza na tiskovni konferenci v Beogradu List ugotavlja, da je bila Schul-tzova jeza na tiskovni konferenci, ko je šlo za ugrabitev italijanske ladje »Achille Lauro« in za Mohameda Abasa »nediplomatska in nekoristna«. Ameriški list poudarja, da George Schultz nastopa docela drugače, kadar gre za nasilje, ki naj bi ga izvajali pripadniki PLO in drugih arabskih organizacij v vojni z Izraelom, kot kadar Izrael ali Južnoafriška republika pobijata nedolžne ljudi, (dd)
Spet hudi nemiri v Južni Afriki
V'
Premiki po vstopu Španije in Portugalske v EGS
Gibanje ANC zaskrbljeno za usodo Winnie Mandele
JOHANNESBURG — Nadaljuje se val nasilja in rasnih nemirov v Južni Afriki. Do najhujših neredov je prišlo v pokrajini Kwandebele, kjer naj bi po uradnih izjavah policije prišlo do hudih plemenskih spopadov med črnci, v katerih je izgubilo življenje šest oseb, več desetin pa jih je bilo ranjenih. Policijska poročila O neredih pa so tudi tokrat zelo skopa in pristranska, kar daje slutiti, da hoče oblast spet naprtiti vso krivdo za incidente »notranjim razprtjam med črnci«, medtem ko namenoma pozablja, da je prav rasistični režim glavni krivec za južnoafriško tragedijo. Ministrski predsednik Botha očitno zelo dobro pozna znameniti latinski rek »divide et impera« in skuša prepričati mednarodno javnost, da edinole belci lahko ščitijo »red in sožitje« na jugu črne cehne. Od novega leta dalje je vsekakor v Južnoafriški republiki že umrlo nasilne smrti 26 ljudi.
Glasnik Afriškega nacionalnega kongresa (ANC), gibanja, ki se v prvi osebi bori proti rasizmu, je včeraj v Nairobiju izjavil, da je žena zgodovinskega voditelja tega gibanja Nelsona Mandele v smrtni nevarnosti. Winnie Mandela postaja iz dneva v dan vse bolj nevarna za rasistični režim, je podčrtal glasnik ANC, ki je dodal, da so rasisti v preteklosti večkrat že fizično iztrebili svoje nasprotnike. Žena Nelsona Mandele, ki je bil obsojen na dosmrtno ječo in ki je postal simbol gibanja za osvoboditev izpod rasističnega jarma, je bila v zadnjih mesecih že večkrat aretirana in tudi obsojena. Policijska oblast Johannesburga je Mandelovi sedaj uradno prepovedala, da zapusti bivališče v črnskem getu Soweto.
Nova komisija Evropske skupnosti
BRUSELJ — V Bruslju se je včeraj sestala komisija EGS, ki je morala po vstopu Španije in Portugalske v Evropsko skupnost porazdeliti komisarska mesta, ker so obema državama določili tri komisarska mesta. V roku ene ure so to vprašanje rešili, kar potrjuje napovedi, da so v izvršnem- organu EGS že predhodno dosegli sporazum. Nova španska komisarja sta Manuel Martin (socialna vprašanja, zaposlitev in izobrazba) in Abel Matubes (kreditna politika, investicije, finančna sredstva in politika do malih in velikih podjetij), Portugalsko pa bo zastopal Antonio Cardoso E Cunha, ki je odgovoren za ribištvo. Predsednik Jacques Delors je odstopil del svojih pristojnosti drugim komisarjem, Italija pa je ohranila dosedanja (Lorenzo Natali in Carlo Ripa Di Meana).
Na sliki (telefoto AP): nova komisija EGS.
V ospredju spora center za ugotavljanje političnih zločinov v NDR
Mednemški odnosi zbujajo polemike v ZRN
BONN — V vrstah vladajoče unije CDU - CSU je vzbudila dokajšnje prerekanje izjava državnega sekretarja v zveznem ministrstvu za mednemške odnose Ottfrioda Henniga, da bi v ZRN ukinili center za ugotavljanje političnih zločinov in kršitev človekovih pravic v NDR, če bi vzhodnonemška vlada preklicala ukaz, ki velja za obmejne straže, da streljajo na vsakogar, ki bi rad ilegalno prekoračil mednemško mejo.
Center. v Salzgittru je trn v očesu vzhodnonemškega režima že dolga leta, ker zbira poročila o dogajanju, ki je neprijetno za NDR. Partijski in državni voditelj NDR Erich Hone-cker ja pred leti v govoru v Geri zahteval ukinitev tega centra kot pogoj za zboljšanje odnosov med nemškima državama.
Pomenljivo je, da se je proti Hen-nigu oglasil tudi član socialdemokrat-
ske frakcije v Bundestagu Horst Bue-chlor, strokovnjak za nemško politiko. Bueckler je poudaril, da SPD že več let teži za tem, da bi odpravili center v Salzgittru. Toda Hennig ne bi smel povezovati te zahteve s streljanjem na mednemški meji. V svojem intervjuju o nemški politiki je Hennig naredil vtis, kot da bi bil po njegovem mnenju problem meje rešen, če bi vzhodnonemški stražarji dobjli nov ukaz, naj več ne streljajo na ubežnike. Meja med ZRN in NDR je dejansko postala še bolj nepredušna, kot je bila. To je strašen prizor sredi Evrope, ki bi moral popolnoma izginiti.
Proti povezavi, ki jo je Hennig narodi! med streljanjem na begunce na mednemški meji in centrom v Salzgittru, je nastopil tudi Eduard Lint-ner, strokovnjak za nemško politiko parlamentarne frakcije CDU-CSU.
Lintner nastopa proti Hennigu iz drugačnega zornega kota kot Buechler. Po Lintnerjevem mnenju samo preklic ukaza o streljanju na meji ne zadostuje, da bi ukinili center v Salzgittru. Šele takrat ko bodo odpadla vsa dejanja, zaradi katerih je bil u-stanovljen center v Salzgittru, se bodo lahko zvezne dežele dogovorile o ukinitvi centra. Za center so namreč pristojne zvezne dežele, ne pa zvezna vlada v Bonnu, ker so center ustanovile zvezne' dežele. To pa po Lint-nerju pomeni, da v NDR ne bi smeli več zapirati ljudi, ki imajo drugačne politične nazore, kot je uradna doktrina Dokler se dogajajo take nečloveške reči, sodi Lintnor, ni mogoče govoriti o ukinitvi centra v Salzgittru.
Vse, kar zajema odnose med nemškima državama, ima svojo ceno, izraženo v denarju ali v političnem po-
puščanju. Tudi center v Salzgittru je del teh odnosov, kot je odsek meje na Labi, kot je vzhodnonemško državljanstvo, kot je trgovina med nemškima državama, odkupovanje zapornikov, že dolgo napovedani, a prelo^ ženi obisk Ericha Honeckerja v ZRN, in še marsikaj drugega.
Toda če Lintner zahteva od NDR, naj spusti vse polidčne zapornike, je očitno, da bo center v Salzgittru še dolgo obstajal. Ni dvoma, da je Salz-gitter za vzhodnonemško vlado boleča točka in da bi bila pripravljena za ukinitev tega centra tudi kaj žrtvovati. Toda četudi bi se obe strani o ceni dogovorili, to še ne bi pripe^ Ijalo do uspeha. Take sporazume ali kupčije sobesedniki ne sklepajo na javnem trgu in pred očmi množice. Vsakdo se boji za ugled, ki bi ga izgubil, če bi kazalo, da je popustil pod pritiskom. BOŽIDAR PAHOR
Neumesten preplah zaradi domnevne ukinitve praznikov
RIM — Nedavni odlok, s katerim je vlada ob koncu leta 1985 spet obnovila nekatere praznike (in med temi tudi ne preveč čislano »befano«) je izzval dokaj zaprepadenosti med italijanskimi državljani. Kdor je bral odlok v Uradnem listu je namreč opazil, da med navedenimi prazniki ni bilo ne Štefanovega in ne velikonočnega ponedeljka. V strahu, da bi vlada odpravila kar dva praznika, je marsikdo vprašal za pojasnilo u-redništvo Uradnega lista, nazadnje pa je poseglo še predsedstvo vlade.
V odloku, je pojasnila palača Chigi, so navedeni samo priznani cerkveni prazniki. Štefanovo in velikonočni ponedeljek pa sta civilna državna praznika, ali vsaj sta bila postavljena v to kategorijo. Zato nobenega preplaha, zagotavljajo v palači Chigi, praznika bosta še naprej veljavna v veliko veselje častilcev prazničnih »mostov«.
V Talmassonsu nova seizmografska postaja
Se nerešeni problemi avtonomnega paketa na Tirolskem
Silvius Magnago poziva k trdnosti Protestni glasovi tudi iz Avstrije
BOČEN — Avstrijski tisk se v teh dnevih ponovno na široko loteva juž-notirolskega problema. Na innsbrucko-vem dnevniku, »Tiroler Tageszeitung« je izšei intervju predstavnika urada za zunanje zadeve Avstrijske narodne stranke (Òsterreichische Volkspar tei) Ludwiga Steinerja, v katerem med drugim piše, da bo leto 1986 leto, v katerem bodo morale dokončno stopiti v veljavo vse norme, ki jih predvideva južnotirolski paket. V nasprotnem primeru bi lahko avstrijska
Ali je to doslednost ?
V politiki doslednost ni najbolj spoštovana krepost. Dovolj je prebirati vsakodnevna poročila časopisov, da se prepričamo, kako stranke pa tudi države včasih zagovarjajo neka stališča, dan ali dva pozneje pa precej drugačna. Te ugotovitve sodijo že v vsakodnevno življenjsko rutino, tako da se človek nad njimi že ne razburja več. Včasih pa so nedoslednosti le tako makroskopske, da jih tudi cinično nastrojen bralec s težavo prezre.
Na tako makroskopsko nedoslednost opozarjamo ravno na tej strani s poročilom o stališčih, ki jih je do vprašanja Južne Tirolske zavzela avstrijska ljudska stranka. Kot je poudaril njen predstavnik Ludwig Steiner, ÒVP zahteva, naj Italija v letošnjem letu povsem izpolni določila tako imenovanega paketa za Južno Tirolsko, se pravi naj izpolni in uresniči vse norme o avtonomiji in zaščiti tamkaj živečega nemškega življa.
Kaj je pri tem narobe? Čemu bi se usajali nad tem, da neka država ali neka stranka zavzame tako odločno stališče v korist dela svojega prebivalstva, Id živi izven njenih meja? Seveda ni nič narobe, nasprotno lepo in pravilno je, da se matična domovina čim bolj odločno zavzame za svojo manjšino. Zadeva pa le zadobi nekoliko drugačne okvire, če sliko dopolnimo, če mozaik sestavimo v celoti. Medtem ko zahteva zaščito za Južne Tirolce, ÒVP po drugi strani krati pravice narodnostnim skupnostim, ki živijo v mejah Avstrije. Primer koroških Slovencev in gradiščanskih Hrvatov je vsem dovolj znan. V odnosu do njih Avstrija ne izpolnjuje niti tistih obveznosti, ki so jasno zapisane v njeni ustavi. S kakšne prižnice prihaja torej pridiga!
Seveda nihče ne odreka avstrijski ljudski stranki pravice, da se zavzema za pravice Južnih Tirolcev, želeli bi le, da bi ob tem čutila moralno ob-vezo, da tisto, kar zahteva za lastno manjšino, istočasno zagovarja tudi, ko gre za manjšine drugih narodov, (vt)
vlada spremenila svoje politično stališče do jamstva južnotirolske avtonomije. Steiner se v intervjuju tudi spominja srečanja med avstrijskim kanclerjem Sinowatzom in predsednikom italijanske vlade, Craxijem. Veliko lepih besed, pravi Steiner, nič novega pa na področju južnotirolskega problema. Zato je morda še bolj nujno, da se že v teku tega leta rešijo problemi doslednega apliciranja omenjenega paketa. Predstavnik OVP je tudi dodal, da bo morala avstrijska vlada dokazati večje zanimanje z Južno Tirolsko, obenem pa sprožiti vrsto pritiskov na italijansko vlado, ta pa bi se- morala konkretno zavzeti za o-dobritev še zadnjih sklepov, ki bodo zagotavljali apliciranje vseh že obstoječih normativov. Po istih tirnicah stopa tudi Sudtiroler Volkspartei; v imenu stranke je spregovoril Silvius Magnago, ki spodbuja Južne Tirolce v novo leto ob besedi »trdnost«. Trdnosti je potrebno v trenutku, ko se je politično vzdušje na Južnem Tirolskem še bolj skvarilo, ko čedalje več pripadnikov italijanskega dela prebi-
Utrditi stike z emigranti druge generacije v Argentini in v Avstraliji ter jim omogočiti, da se pobliže seznanijo s stvarnostjo, v kateri so se rodili in so rasli njihovi starši. To je cilj enomesečnega seminarja, ki ga prireja Zveza slovenskih izseljencev in katerega se bo udeležilo 16 mladih iz omenjenih držav.
Seminar, ki ga prireja Zveza izseljencev, uresničuje v marsičem smernice in ugotovitve, ki so izšle iz nedavne konference o izseljenstvu v Gradežu. Med konferenco, ki je pomenila znatno uveljavitev prav za beneške emigrante, so med drugim ugo tovili, da je treba vzpostaviti druga čen odnos s sinovi zdomcev, ki so se izselili v prekooceanske države, saj gre med drugim za važno intelektual no silo, ki lahko znatno pripomore k rasti in razvoju matice. V tem okviru je dežela nakazala tudi sredstva za pobude, kot je tista, ki so si jo zami slili pri Zvezi izseljencev.
Seminarja, ki se bo pričel v sredo v vasi Matajur* se bo udeležilo 16 mladih od 16. do 24. leta starosti. V pogovoru z izvedenci in raziskovalci se bodo pobliže seznanili z zgodovino in
valcev osporava ali postavlja v dvom pridobljene avtonomne pravice, ko narašča negotovost v sredi nemško govorečih krogov. Magnago sicer po drugi strani trdi, da realno stanje na icdnostnega sožitja na Tirolskem, sploh ni tako katastrofalno, kot bi radi nekateri dokazali.
Predstavnik SVP je tudi omenil pomanjkljivosti pri apliciranju avtonomnih normativov. Med temi spadajo tudi odredi za enakopravnost nemškega jezika talco v javnih službah, kot na sodniji, ki po Magnagovem mnenju že dve leti in pol »počivajo« v rimskih pristojnih uradih.
Bolj na široko se je Magnago lotil tudi stikov z Avstrijo. Te bi morali, po njegovem mnenju, še bolj utrditi, saj gre vendar za stike z državo, ki jamči južnotirolsko avtonomijo. Magnago je svoj poseg zaključil s poudarkom na pariškem sporazumu, ki ima mednarodno veljavo, kolikor je sestavni del mirovne pogodbe z Italijo in tega bi se morali zavedati tako italijanska vlada kot Italijani, ki živijo na Južnem Tirolskem.
z aktualnimi vprašanji Italije, s stvarnostjo Furlanije Julijske krajine in z zgodovino Slovencev. Imeli bodo nadalje vrsto stikov z vidnimi beneškimi osebnostmi, program pa bo dopolnila še serija filmov, ki obravnavajo za Italijo žgoča aktualna vprašanja. Končno pa bodo imeli priložnost, da pobliže spoznajo ožjo domovino in Italijo tudi z vrsto izletov.
Pobuda Zveze izseljencev je zanimiva ker uvaja nov odnos do emigrantov druge generacije ter nadaljuje in krepi stike, ki jih je Zveza
TRST — Deželni odbor Furlanije -Julijske krajine je dodelil 370 milijonov lir za ustanovitev nove seizmo-grafske postaje v območju vasi Tal-massons, istočasno pa je potrdil tržaškemu eksperimentalnemu geofizič-nemu observatoriju upravo celotne deželne seizmografske mreže. Oba odloka spadata v širši načrt »Geodinamica«, ki ga je dežela Furlanija - Julijska krajina sprožila takoj po potresu leta 1976. Že takrat so poverili nalogo koordinacije in postavitve seizmo-grafskih postaj tržaškemu observatoriju, ki je v roku enega samega leta usposobil prve tri postaje za merjenje potresnih sunkov. 6. maja 1977 so začeli delovati centri v Bemardia, Bujah in Colloredo, februarja naslednjega leta pa se je prvim trem pridružilo drugih pet postaj (Bordano, Hrib Prat, Raibl, Montereale Valcel-lina in Videm). Celotno omrežje o-smih seizmografskih postaj je delovalo nepretrgoma pod okriljem de-želeJ Furlanije - Julijske krajine, lei si je na ta način dala izrisati dovolj verodostojno mapo potresnega delovanja v deželnem območju. Da bi postala ta slika še bolj popolna je de
navezala v zadnjem času tudi z obiski pri organizacijah emigrantov v prekooceanskih državah. To je prva taka izkušnja z mladimi iz Argentine in Avstralije; pri Zvezi izseljencev pa vsekakor pripravljajo že načrte za delo v 'naslednjih treh leti, načrtovanje, ki ga tudi omogoča korekten odnos, ki ga ima do organizacije deželno od-borništvo za izseljenstvo. Edine trenutne težave v tem odnosu zadevajo finančno plat, kar je posledica dejstva, da so pristojne urade preselili iz Trsta v Videm.
žela finansirala odprtje novih šestih postaj od Caneve do Zaoufplana in ta projekt realizirala do spomladi leta 1983.
S tem, novim odlokom, se bo omenjeno omrežje še povečalo in podatki, ki jih ima geofizični observatorij na razpolago za spremljanje seizmografi-je Furlanije - Julijske krajine, bodo omogočili bolj učinkovito delo znanstvenikov in raziskovalcev na področju potresov.
V	Kosovelovi knjižnici v Sežani
Predvajanje filma »Zimska želja«
V	Kosovelovi knjižnici v Sežani je bil v petek, 27. decembra zelo zanimiv razgovor s priljubljenim ilustratorjem Marjanom Mančkom in sicer o animiranem jilmu, s katerim se umetnik zadnja leta precej ukvarja.
V	razgovoru je povedal, da je animirani film v Sloveniji še zelo mlada umetniška zvrst. Malokdo ve, da nekajminutni animirani film » zahteva ogromno vloženega dela. Pri nas pa tega dela še ne znamo ceniti. Raje kupujemo tuje risanke, kot pa da bi izkoristili domače znanje. Naše risanke so kvalitetne, posebno v primerjavi z večino zahodnih, ki jih gledamo pri nas. Le te dajo poudarek akciji in trenutnemu učinku na gledalca, ne puščajo pa za sabo nobenih sledi. Tako risanko hitro pozabimo, saj nam ne prinaša nobenega, sporočila — namenjena je le trenutni zabavi.
Marjan Manček je potem ko je še razložil, kako nastane animirani film, predvajal svojo risanko »Zimska želja«. To je zgodba o dečku, ki je živel v onesnaženem mestu, kjer je dim že čisto zasenčil sonce. Dedku Mrazu je v pismu naročil, naj mu prinese sonce.
Vsi prisotni smo temu filmu navdušeno zaploskali — ne bomo ga tako hitro pozabili.
Mančkov risani film Zimska želja je doživel veliko pohval, vendar predvsem v tujini, kjer so ta film odkupili in ga predvajajo tudi na televiziji. Pri nas pa Zimsko željo vrtijo predvsem po šolah in vrtcih. RTV Ljubljana tega filma še ni odkupila. Kakšna škoda! (mg)
Društvo izumiteljev obalnih krajev
KOPER — Minuli teden so v Kopru ustanovili obalno društvo izumiteljev, avtorjev tehničnih izboljšav in drugih ustvarjalnih oblik.
Na ustanovnem občnem zboru se je v društvo včlanilo okrog 200 delavcev, ki se ukvarjajo z izumiteljsko dejavnostjo. Na Obali pa je takih delavcev mnogo več, saj jih je samo v Tomosu 220, ki so pripravili izume in tehnične izboljšave in inovacije. Po o-ceni dipl. inženirja Mirka Guliča predsednika novoustanovljenega društva je na Obali vsaj še 150 takih delavcev, ki izpolnjujejo pogoje za sprejem v društvo. Ocenjuje pa tudi, da se na Obali vsak deseti delavec tako ali drugače ukvarja z inventivno dejavnostjo, kar je za naše razmere sicer relativno veliko, v primerjavi z razvitimi deželami pa še zelo skromno.
Ena izmed temeljnih nalog novoustanovljenega društva inovatorjev bo zato prispevati k ustvarjanju bolj spodbudnih razmer za izumiteljsko delo.
IZREDNA
PRODAJA
plaščev
plaščev
plaščev vseh velikosti
Zm/iotùy
Dtiusimini
TRST - Ul. S. Maurizio 16 (Trg Ospedale! - Tel: 794669
Dežela dodelila posebne podpore primarnim zgodovinskim središčem
TRST — Deželni odbor F-JK je na podlagi zakona, ki omogoča deželni upravi, da podeli izredna sredstva primarnim zgodovinskim središčem, sklenil del sredstev dodeliti skupini izmed triintridesetih občin, ki imajo zgoraj omenjeni status.
Sredstva znašajo skupno 27 in pol milijard lir, od teh bodo 7 in pol milijard razdelili kot enkratno podporo, ostala sredstva pa bodo občine prejele kot letno podporo (milijardo na leto) za obdobje dvajsetih let.
Med občinami, ki bodo omenjeno podporo prijele, naj navedemo tudi Krmin, Čedad, Gradišče in Milje.
Naj tu omenimo, da so nekatere občine, kot na primer Gradež, že prejele določena sredstva za popravilo in obnovo zgodovinskih spomenikov.
Problem pristanišča Nogaro
TRST — Načelnik komunistične svetovalske skupine v deželnem svetu F-JK Renzo Pascolat je v daljšem sporočilu odgovoril na pritožbe predsednika Brava, da vsedržavni pristaniški načrt ne upošteva pristanišča Nogaro.
Pascolat poudarja, da leži komunistični zakonski osnutek, s katerim naj bi valorizirali pristanišča v Trstu, Tržiču in Nogaru, že vrsto let v predalih parlamenta. Nadalje Pascolat obtožuje samo deželno upravo, da ni znala izdelati svojega načrta.
Svojo izjavo zaključuje Pascolat z obvezo, da se bo KPI še nadalje borila, da bo pristanišče Nogaro dobilo ustrezno mesto.
/Vrt pobudo Zvese slovenskih izseljencev
Enomesečni seminar za emigrante ki živijo v Argentini in Avstraliji
---- Marko JValtritsch ----
ENO STOLETJE SLOVENSKIH OSNOVNIH ŠOL V GORICI
29.
Vabilo so poslali Francu Mozetiču, Hansu Hen-rihu, Giovanniju Buzziju, Jožefu Mozetiču, Štefanu Kofolu, Antonu Černigoju, Ignacu Kovaču in Giovanniju Briscu. Sestanek je bil 6. februarja dopoldne. Dva dni kasneje je občinski uradnik inž. Bre-sadola izdal dovoljenje, istočasno pa župana obvestil, da v nasprotju s tem, kar piše na Mozetičevi prošnji, ne gre za stanovanjsko hišo, marveč za poslopje, ki bo služilo slovenskim šolskim potrebam. Kljub temu opozorilu je goriški župan Venuti gradbeno dovoljenje podpisal 10. februarja. Načrt je predvideval po tri učilnice tako v pritličju kot v prvem nadstropju, v drugem pa štiri. Poleg kletnega prostora bi bila zgrajena za šolsko stavbo še hišica za šolskega slugo. V vseh nadstropjih so bile sanitarije.
Kako je znal Franc Mozetič uspešno voditi svoje številne delavce, dokazuje tudi primer gradnje tega šolskega poslopja. 5. julija 1904 je »Gorica« poročala, da je Mali dom (za tako ime so se tedaj odločili) že tri tedne pod streho in da naglo gredo h koncu še zadnja dela. Že 13. avgusta je Franc Mozetič pisal občinski upravi, da je zaključil z gradbenimi deli in da želi dobili bivalno dovoljenje. Spet je na prošnjo napisal »permesso d’uso d’abitazione«.
Pregled so občinski tehniki napravili 20. avgusta dopoldne. 31. avgusta je šef občinskega tehničnega urada inž. Bresadola napisal županu poročilo, v katerem javlja, da je stavba v redu, vendar je spet poudaril, da je namenjena šoli in ne stanovanju. V prošnji ni bila šola nikjer omenjena. Niti ni bilo pojasnjeno, da bo na pročelju stavbe napis »MALI DOM«. To je bila po inženirjevem mnenju »significante scritta«. Glavni inženir je hotel s tem opozoriti občinske može, naj pazijo, in dodal še, da ker bo stavba namenjena šolskim potrebam in ker bi vodo za sanitarije dobivali iz dveh rezervoarjev deževnice, ki so jih bili namestili pod streho, bi bilo treba, da pove svoje mnenje še zdravstveni urad, ki je zadolžen za izdajo dovoljenja za stavbo, ki se uporablja v šolske namene.
Stvar se je vlekla še nekaj dni, 13. septembra je namestnik glavnega inženirja G. Peteani dal žu-
panu pozitivno tehnično mnenje z opozorilom Francu Mozetiču, da mora poskrbeti še za druga dovoljenja, ki so v zvezi s šolsko uporabo prostorov.
V	pičlih sedmih mesecih je Franc Mozetič s svojimi delavci zgradil in izročil to stavbo. Čas je bil rekorden, saj takrat niso imeli strojev, ki jih gradbinci premorejo danes. Sicer pa je bilo takrat veliko delavnih rok.
V	tem času se je denarna nabirka za novo stavbo nadaljevala. Ženski odsek društva Šolski dom je v nedeljo, 17. aprila, v dvorani čitalnice priredil veselico, na kateri so sodelovali čitalniški zbor, solisti, instrumentalisti. Sodelovali sta s samospevi Irma Ponova in Klementina Hrovatinova, na glasbilih so igrali I. Ponova, E. Arkova, J. Fon in E. Širca. Čitalniški zbor je vodil J. Mercina. L. Koršičeva, Z. Klavžarjeva in ga. Jenčič so sodelovale v igrokazu, ki ga je bil pripravil Ernest Klavžar. O pomenu prireditve je spregovorila načelnica ženskega odseka Avgusta Šantel. Čistega dobička so imeli 400 kron.
Učenci Šolskega doma so imeli 30. aprila v šolski stavbi v Križni ulici slovesnost blagoslovitve kipa Matere božje in umestitve v vežo. Iz tovarne J. Mayer iz Miinchna ga je priskrbel šolski katehet p. Vili-bald Rupar. V bližnji cerkvi sv. Antona je kip blagoslovil msgr. Gabrijelčič.
Z novim letom zapade množica najemninskih pogodb
4
Okrog tisoč tržaškim družinam grozi sodni izgon iz stanovanja
Skoraj tisoč tržaških družin je novo leto dočakalo v negotovosti in bojazni, da jim bo prineslo stanovanjski izgon. S koncem preteklega leta so jim namreč zapadle najemninske pogodbe in sindikati stanovanjskih najemnikov SUNIA, SICET in UIL inquilini so nemudoma sprožili alarmni zvonec. Brezupne razmere, v katerih se utegnejo znajti v prvi polovici leta in o katerih so krajevne kronike poročale predvsem, kadar so se izrodile v prave družinske tragedije, pa bi vsaj v Trstu s skupnimi prizadevanji družbenih dejavnikov in z večjo načrtnostjo mogli zadovoljivo rešiti.
Okoliščine, ki vsaj na papirju Trsta ne postavljajo v družbo tistih italijanskih mest, kjer je problem pomanjkanja stanovanj praktično nerešljiv, so znane. Gre za demografsko nazadujoče mesto, tako zaradi negativnega naravnega prirastka, kot zaradi odsotnosti vsakršnega doseljevanja, povrhu pa Trst razpolaga s precejšnjim številom ljudskih stanovanj. Že nekaj let se govori o številkah, ki po nekaterih virih celo presegajo deset ti soč, in ki se nanašajo na ocene števila praznih, nenastanjenih stanovanj. Od teh jih je lep del v neprimernem stanju, se pravi v propadajočih in celo razpadajočih hišah, tista, ki jih lastniki namenjajo najemu, pa so skoraj po pravilu zelo velika, opremljena in namenjena za urade ali za nejemnike, ki nimajo stalnega bivališča v naši pokrajini. Če pa se na trgu vendarle pojavi stanovanje za navadne smrtnike, potem nejemnina zanj iz tega ah onega razloga, največkrat pa zaradi prostornosti, poskoči na skoraj nedosegljivo raven.
Če je za družine z najnižjimi dohodki vpis v lestvice zavoda za ljudska stanovanja IACP pametna rešitev, ki jo kljub dolgi čakalni dobi slej ko prej krona uspeh, ali pa v primeru sodnega izgona začasna rešitev, je stvar
morda vendarle najbolj problematična prav za tisti sloj prebivalcev, ki ne sodi v družbeno kategorijo »revnih«, a vendarle ni dovolj premožen, da bi si omislil lastno stanovanje. Med njimi pa so še najbolj izpostavljeni starejši ljudje, upokojenci, ki v Trstu predstavljajo vsak dan večjo množico. Navadno stanujejo sami v velikih, starih stanovanjih in lastniki se jih seveda želijo odkri-žati. S pokojnino si lastnega stanovanja ne morejo kupiti, majhnih stanovanj po dostopnih najemninah pa na tržišču preprosto ni. Drug problem so mlade družine z majhnimi otroki in z eno samo plačo odvisnega delavca, ki nemalokrat zaradi nekaj borih tisočakov presežejo zgornjo mejo dohodkov, na osnovi katerih se je moč uvrstiti v lestvice za dodelitev ljudskih stanovanj.
Nakazani položaj obeta v tem novem letu sprožiti prenekatero pretresljivo zgodbo v trenutku, ko bo na vrata prizadetih potrkal sodni uradnik, da bi izvršil stanovanjski izgon.
In vendar smo zapisali, da bi položaj vsaj v Trstu lahko dokaj uspešno rešili. Sindikati stanovanjskih najemnikov nameravajo ukrepati v dveh smereh: zahtevati od osrednje vlade, naj vztraja pri uresničitvi nujnih ukrepov, kot jih predvideva zakon 118, na krajevni ravni (predvsem tistega o podaljšanju zapadlih najemninskih pogodb); prisihti krajevne sile, občinsko upravo, prefekturo in sodstvo, da preprečijo izvedbo sodnih izgonov in sprejmejo, če je potrebno, posebni ukrep za preprečitev motenj javnega reda, ki bi jih izgoni utegnili povzročiti. Položaj pa bi se lahko tudi sam od sebe bistveno izboljšal, če bi na odgovornih mestih odpravili birokratske zaplete in zamude. Rešitve torej, ki jih bi bilo treba nujno poiskati v prid vse skupnosti, če se želimo izogniti neprijetnim prisilnim rešitvam, med katere sodi tudi nasilna zasedba praznih stanovanj, (vb)
V lanskem letu je bil osebni obmejni promet dokaj živahen
Italijansko-jugoslovanska meja je bila v minulem letu dokaj »odprta«, vsekakor bolj kot v prejšnjem pet-letju. Lani je po mejnih prehodih vzdolž tržaške pokrajine potovalo v obe smeri skoraj 23 milijonov oseb. Gre za 20-odstotni porast v primeri z letom 1984, ko je mejo prekoračilo skupno 18,5 milijona ljudi. Leta 1983, v katerem je za jugoslovanske državljane veljal depozit, je mejo prekoračilo 15 milijonov oseb, leta 1982 20 milijonov, v letih 1981 in 1980 pa po 22 milijonov ljudi.
Čeprav je bil lanski osebni promet po mejnih prehodih vzdolž tržaške pokrajine sorazmerno živahen, pa se še zdaleč ni približal rekordnim vred nostim. Zgodovinski maksimum so zabeležil leta 1970, ko je po prehodih potovalo 68 milijonov ljudi, se pravi skoraj trikrat več kot lani. Prav leta 1970 je italijansko-jugoslovanska meja zaslovela kot »najbolj odprta v Evropi«. Odtlej pa je število prehodov od leta do leta padalo in se us talilo okrog števila 23 milijonov.
V teku leta 1985 je bil obmejni o-sebni promet posebno visok decembra, ko so zabeležili milijon 827 tisoč prehodov, kar je za 40,17 od sto več kot v istem mesecu v letu 1983. Lani se je precej povečalo število jugo slovanskih državljanov, ki so potovali v Italijo, čeprav nizka vrednost dinarja znatno omejuje njihove nakupe na italijanskem tržišču.
Iz delovanja ljudskega gledališča La Contrada
Ljudsko gledališče La Contrada prireja 7. in 8. januarja v teatru Cristallo s pričetkom ob 10. uri predstavo Giannija Rodarija »Lutke na svobodi«. Igrajo Fulvio Falzarano, Romano Giagodi, Roberto Fagotto, Maria Grazia Plos in Vittorio Ristagno. Glasbo je prispeval Livio Cecchelin, scene pa Ondina Ledo. Režira Luisa Crisvtani. Šole, ki bi si rade ogledale predstavo, lahko za informacije telefonirajo na številko 948471-2.
Prav tako v teatru Cristallo pa ljudsko gledališče La Contrada prireja 9. in 12. januarja gostovanje skupine »Teatro di Napoli« (»Neapeljsko gledališče«), ki se bo predstavilo s Spektaklom »Alexandra’s Room«. Gre za delo Laure Anguillijeve in Vittoria Lucariella, ki je lani spomladi želo velik uspeh na gledališki reviji »Nuove sensibilità« (»Nova občutljivost«), Delo obravnava današnji svet mladih, pri tem pa se poslužuje avantgardnih prijemov in sredstev.
Luška ustanova kupila zemljišče tovarne VM
Tržaška pristaniška ustanova je prav v zadnjih dneh minulega leta kupila obsežen teren v bližini lesnega pristanišča, ki je bil doslej last (bivše) tovarne dizelskih motorjev VM skupine Finmeccanica. Sklenitev kupoprodajne pogodbe je zahtevala dolga pogajanja. Za njihov uspešen zaključek ima posebne zasluge predsednik Finmeccanice Franco Viezzoli, pomemben pa je bil tudi poseg deželne uprave, ki je nudila potrebna finančna sredstva.
Zemljišče leži v bližini Ul. Svevo in meri 72 tisoč kvadratnih metrov. Na njem je več zgradb, med temi’ velika, 10 tisoč kvadratnih metrov obsegajoča hala, ki je bila šele pred kratkim dokončana. Vodstvo Tržaške pristaniške ustanove je izrazilo zadovoljstvo nad novo pridobitvijo, saj ji bo omogočila razvoj novih pristaniških in trgovinskih dejavnosti. Takoj po sklenitvi pogodbe je vodstvo ustanove sklenilo, da bo zaprosilo za razširitev prostocarinskega območja na kupljen teren.
Tržaški in imperijski trgovci pobrateni
Združenje trgovcev na drobno tržaške pokrajine je od začetka tega leta pobrateno s sorodno organizacijo v pokrajini Imperia. Pobratenje sta združenji sklenili ob novoletnem koncertu, ki so ga priredili tržaški trgovci in za katerega so njihovi imperijski kolegi prispevali cvetlične okrase.
Na srečanju sta se zastopstvi tržaških in imperijskih trgovcev domenili tudi za povečanje medsebojnega sodelovanja. Že v tem letu bodo priredili nekaj skupnih manifestacij gospodarskega, pa tudi kulturnega značaja. Pri teh pobudah bosta sodelovali tudi trgovinski zbornici obeh pokrajin.
Deželna uprava za preprečevanje stekline
Deželni odbor je na predlog odbornika za zdravstvo Renzullija sprejel dva pomembna sklepa za omejevanje širjenja gozdne stekline v deželi.
Po prvem sklepu bodo štiri pokrajinske uprave prejele skupno 32 milijonov lir za preprečevanje razširjanja te bolezni, katere glavne nosilke so lisice. Denar bodo porabile tako za nakup materiala in naprav, kot za kritje prevoznih stroškov za ubite lisice, ki jih morajo dostaviti najbližjemu zooprofilaktičnemu zavodu.
Po drugem sklepu pa bo deželna uprava nagradila s skupno vsoto milijona in 200 tisoč lir sedem oseb, ki so največ prispevale k lovu steklih lisic v tržaški pokrajini. Pri tem naj spomnimo, da je deželni odbor s svojim sklepom že 5. julija lani določil nagrade za vsako ubito lisico.
Pogovor z učiteljico šole »F. S. Finžgar« Vero Poljšak
Tudi barkovljanski učenci so komentirali novembrsko srečanje Reagan - Gorbačov
Ne pretiravamo, če zapišemo, da so učenci barkovljanske osnovne šole Fran Šaleški Finžgar med najzvestejšimi in pozornimi bralci našega dnevnika. O tem smo se lahko sami večkrat prepričali: tako so na primer barkov-Ijanski osnovnošolci ob sarajevskih o-limpijskih igrah sodelovali na našem nagradnem natečaju »Totovučko«, lani so nam ob 40. obletnici dnevnika čestitali, ob komaj preteklih božičnih praznikih pa so nam poslali svojevrstno voščilo (božično drevesce s pesmico svojih želja), ki smo ga tudi rade volje objavili na prvi strani bo žične številke. Če k vsemu temu dodamo še vrsto drugih pobud (ena od teh bo sodelovanje na televizijski oddaji Tandem) postane slika dejavnosti barkovljanskih učencev nadvse bogata in pestra.
Največ zaslug za tolikšno angažiranje imajo prizadevne učiteljice, med katerimi pa gotovo izstopa učiteljica Vera Poljšak. Učiteljica Vera je postala na barkovljanski šoli že prava inštitucija: s svojo aktivnostjo in mladostniškim zagonom je za zgled mlajšim kolegicam, obenem pa je znala pritegniti k sodelovanju z šolo tudi starše, kar le ti tudi zelo pozitivne o-cenjujejo.
Vera Poljšak poučuje na . barkov-
ljanski šoli devet let. Pred tem je učila rojanske osnovnošolce, njen učiteljski staž pa je lani presegel že tretje desetletje.
»Na barkovljanski šoli skušamo u-vajati tak način učenja, kakršnega predvidevajo novi učni programi«, pravi. »Pri tem se ne držimo le knjig, temveč gledamo na učni proces širše.
vsestransko«.
»V ta sklop spada tudi odnos do tiska. Učenci imajo že od prvih razredov stik s tiskom, in to ne le v šoli, temveč tudi doma. Poleg risank morajo slediti tudi poročilom in dnevnikom, da bodo lahko dan kasneje povedali v šoli, kaj so slišali, kaj se je zgodilo po svetu. Tako so na primer ob nedavnem ženevskem srečanju med Reaganom in Gorbačovom poslušali, 'ali se bosta izrekla za mir ali za vojno’; v šoli smo nato razložili razlike med stališči obeh, otroci pa so obnovili, kar sta povedala. Podobno je bilo tudi ob tragediji v Mehiki in v Kolumbiji. Tista dogodka sta nam služila, da smo se pobliže seznanili z obema državama«, pravi Vera Poljšak.
Poleg dela v razredu so na šoli Finžgar bogato razširili tudi druge dejavnosti. Tako so si na primer ob Dnevih sovjetske kulture ogledali fotografsko razstavo. Učiteljica si je s kolegico predhodno ogledala razstavo in nato »pripravila« učence na ogled. Otroci so tako poglobili svoje znanje o Sovjetski zvezi, seznanili so se z vsemi njenimi republikami in z drugimi zanimivostmi. »Na ta način smo skratka že predelali zemljepis vsega sveta«, je komentirala učiteljica Vera.
Hvalevredno raziskovalno delo podpredsednika Društva mladih raziskovalcev Andreja Furlana
Ko so imeli člani Društva mladih raziskovalcev v začetku lanskega novembra občni zbor, smo v našem poročilu zapisali, kakšne naloge so si na njem zastavili, zapisali smo pa tudi imena tistih, ki bodo, oziroma ki že društvo vodijo.
Tu smo omenili, da je bil za podpredsednika društva ponovno potrjen Andrej Furlan, ki že od leta 1982 sodeluje na mladinskih raziskovalnih taborih in sicer v geografski, oziroma sociogeograf-ski skupini, večkrat pa se je, kot nam je sam povedal, udeležil tudi dela v drugih skupinah, kot na primer pri zgodovinarjih, ali kot foto etnograf.
Na občnem zboru je bil sprejet sklep, da bodo ustanovili tudi poseben tečaj za fotografe, ki naj bi ga vodil prav naš tokratni intervjuvanec.
Nimamo podatkov, če je ta tečaj že začel delovati, vemo pa, da se Andrej pridno ukvarja s fotografijo, predvsem s takšno, ki je tesno povezana z raziskavo naših vasi, oziroma njihovih posebnosti, ki s poplavo novih gradenj izginjajo, ali izgubljajo svojo veljavo.
Delavnico ima Andrej v Ul. Donadoni, kjer ima urejeno tudi temnico in kjer razvija in preslikuje stare fotografije in slike za Narodno in študijsko knjižnico, jih povečuje, uokvirja, jih ka-lalogira, opremi z vsemi potrebnimi podatki in tako prispeva k ohranjevanju gradiva neprecenljive etnografske in zgodovinske vrednosti, ki bi sicer lahko šlo v pozabo, ali bi se kje tudi izgubilo.
»Ker čakam, da bi odslužil vojaščino, sem se sam javil Odseku za zgodovino pri NŠK, da bi poslikal in katalogiral vse stare hiše, vodnjake,
portale, kraške »kolone«, stare napise na hišah, preden bi z izvajanjem novih regulacijskih in urbanističnih načrtov izginili. Ker sem po rodu na pol iz Križa, sem se lotil seveda najprej te vasi. Na teren hodim v glavnem sam, ker sem tako
Del stare kriške hiše
pri delu bolj zbran. Vsak objekt, ki ga fotografi ram, ga posebej označim, si zapišem na primer hišno številko, nato pa vsako sliko prilepim na poseben karton, na katerega vpišem značilnosti objekta, datum ko sem ga fotografiral, njegove morebitne adaptacije, ledinsko, ali hišno ime. Čeprav sem mislil, da Križ dobro poznam, sem šele sedaj, ko opravljam to delo, marsikaj zanimivega zasledil in si tudi vse zapisal, kar je za vas in njeno zgodovino pomembno in zanimivo. Na vratih domačega farovža sem na primer zasledil napis z letnico 1489, na katerem piše tudi ime tistega, ki je to delo opravil. Napis je že močno zbri san, a zdi se mi, da je zapisano ime Tence.«
Andrej razpolaga s seznamom imen vseh vaščanov Križa in tudi z ledinskimi imeni v tem kraju. Pregledal in poslikal je v tem času okrog 200 raznih objektov in detajlov in se sedaj name ra va lotiti še podobnega dela na Opčinah.
»Najteže je objekt opisati. Tu si pomagam z raznimi knjigami, kot na primer s knjigo "Slovenska ljudska obrt”, "Kamnita hiša” itd. Imam pa veliko veselje do tega dela in bi rad to veselje in navdušenje prenesel, če mi bo uspelo, tudi na druge.«
Pokazal nam je lepo urejene mape, kup zani mivih fotografij in še marsikaj, kar k njegovemu fotografskemu delu spada. Na sliki, ki nam jo je dal na razpolago, je del stare hiše v Križu, kjer je bilo nekoč ognjišče in ki je pokrit še s skrljmi. Nekoč je na njem stal še dimnik.
N. L.
Ob teh »raziskavah« prinašajo otroci v šolo mnogo gradiva, materiala, kaset, zanimivosti. Vse to se gnete v učilnici, ki je postala po mnenju učiteljice Vere že pravi »bazar«; tako stanje pa ne hromi šolskega pouka, nasprotno, je dokaz, da učenci delavno sledijo pouku in dogajanju v šoli, kar tudi starši pozitivno ocenjujejo.
Barkovljanski otroci tudi množično sodelujejo na raznoraznih natečajih in drugih pobudah, za kar so prejeli že številna priznanja in darila. Zadnje darilo — spominsko majico ob obletnici Planice — je prejel eden od učencev prav med božičnimi in novoletnimi prazniki. Lani so namreč »finžgarci« poslali nekaj slik ob jubileju Planice. Za svoje sodelovanje so že prejeli knjižno darilo, sedaj pa še majico.
Tudi v prihodnjih tednih je koledar barkovljanskih šolarjev poln zanimivih pobud. Poleg sodelovanja enega od učencev na televizijski oddaji Tandem bodo v feb.ruarju obiskali Nobelovega nagrajenca Abdusa Salama. Barkovljani so se želeli srečati z nobelovcem že decembra, ob podeljevanju nagrad ,da bi iz njegovih besed živo izvedeli, kaj je pravzaprav Nobelova nagrada in kako poteka nagrajevanje, ker pa je bil prof. Salam zaseden, so srečanje preložili na letos.
»Tak neposreden stik z dogodki in osebnostmi je za učence zelo zanimiv: oni nato o tem pišejo, njihovi spisi so doživeti, ko njihove napake popravljamo pa smo že pri slovnici. Tildi s tega vidika se torej učenci nekaj naučijo«, zaključuje naš kratek pogovor učiteljica Vera Poljšak, prava duša barkovljanske šole.
Dokument o miru je izzval velik odmev v tisku
Tržaški škof Bellomi o dokumentu
KGS bo porazdelila dve milijardi za kmetijstvo
»Blagor graditeljem miru«
»Blagor graditeljem miru« je naslov dokumentu komisije »Pravičnost in mir« pri škofijski konferenci treh Benečij, ki je izzval včeraj v italijanskem dnevnem tisku velik odmev in mnogo tudi različnih reakcij. Sredstva javnega obveščanja so posvetila mnogo pozornosti dokumentu, ker naj bi se v njem škofje treh vzhodno-italijanskih dežel (Veneta, Tridentinskega - Gornjega Po-adižja in Furlanije - Julijske krajine) jasno izrekli proti nadaljnjemu oboroževanju in naj bi v ta namen tudi spodbujali davčno in vojaško oporečništvo (odtegnitev odstotka, ki je namenjen vojaškim stroškom, in »nadomeščanje« vojaškega roka s civilnimi službami). Vest je globoko odjeknila tudi v našem mestu, saj je dokument na tiskovni konferenci, ki je bila na Silvestrovo v Benetkah, predstavil prav tržaški škof Lorenzo Bellomi.
»Dokument je naletel na velik odmev, saj sem dobil že na desetine telefonskih klicev za dodatna pojasnila in obrazložitve«, nam je včeraj povedal msgr. Bellomi. Tržaški škof se je znašel v tem »viharju«, ker je pooblaščeni delegat škofijske konference treh Benečij pri komisiji »Pravičnost in mir« in je v tem svojstvu tudi podpisal dokument. V kratkem pogovoru nam je orisal »genezo« in dosedanjo pot dokumenta in tudi njegov pomen.
»Dokument »Blagor graditeljem miru« ima tri razvojne faze. Ideja o dokumentu se je porodila skupini župnikov iz treh Benečij, z namenom, da bi pridobili čimveč konsenza za tako žgoče vprašanje, kot je vprašanje miru. Skupina je predstavila dokument komisiji »Pravičnost in mir« pri škofijski konferenci treh Benečij. Komisija je dokument pregledala in se pozitivno izrekla o njem.
pa čeprav si niso bila vsa mnenja enotna. Predvsem drugi del dokumenta, tisti, ki se nanaša na konkretne predloge, je izzval različne poglede. Komisija je vsekakor predala meni, kot pooblaščenemu delegatu, dokument s podpisi več kot 2.400 župnikov, sester in verskih ustanov, da ga predložim škofijski konferenci iz treh dežel. Sedaj bodo o dokumentu razpravljali škofje iz Veneta, Tridentinskega - Gornjega Poadižja in Furlanije - Julijske krajine, pri čemer je povsem možna, da bo prišlo v iskanju čim širšega konsenza tudi do popravkov.«
Tržaški škof je nato na kratko orisal dokument »Deli se v dva dela«, je povedal. »V prvem je največ poudarka o evangeljskem in človeškem odnosu do miru ta del pa vsebuje tudi vrsto podatkov o lakoti v svetu, o vojaških stroških in o razsipavanju sredstev. V drugem delu so zbrani predlogi, ki med drugim omenjajo tudi prizadevanja za dosego miru in za zmanjšanje negativnih dejavnikov, tistih, ki ogrožajo mir.«
Prav teh deset predlogov (o katerih so bila, kot rečeno, mnenja v komisiji deljena) je dvignilo v italijanski javnosti še največ prahu. Predvsem zato, ker so vsaj za italijanski katoliški svet neobičajni. Dokument namreč predlaga davčno in vojaško oporečništvo, nasprotuje proizvodnji in trgovini z orožjem, predlaga denuklearizacijo treh dežel, prepoved vojaške skrivnosti za trgovino z orožjem in izbiro nenasilja kot metodo za obrambo državljanov.
Prav zaradi neobičajnosti teh predlogov (»običajni« bi bili za kako pacifistično ali nenasilno gibanje) čaka danes škofa Bellomija ponovno naporen dan: že spet bo moral odgovarjati na vprašanja številnih novinarjev.
Po sprejetju izrednih posegov, ki jih predvideva zakon št. 828 z dne 11. 11. 1982, je dežela Furlanija - Julijska krajina izdala DZ št. 70 z dne 29. 6. 1983, ki med drugim dodeljuje Kraški gorski skupnosti finančna sredstva v znesku dveh milijard lir za izredni načrt posegov v kmetijskem in živinorejskem sektorju ter na področju valorizacije ozemlja gorske skupnosti.
Z namenom, da bi smotrno porazdelila nakazana finančna sredstva je Kraška gorska skupnost umestila posvetovalno komisijo za kmetijstvo, kateri predseduje predsednik Kraške gorske skupnosti, sestavljajo pa člani glavne skupščine in izvedenci. Program predvideva dodelitev prispevkov zasebnim kmečkim gospodarstvom in zadrugam za pobude, ki naj omogočijo povečanje kmetijske dejavnosti v sledečih sektorjih: živinoreja, vinogradništvo, vinarstvo, vrtnarstvo, cvetličarstvo, sadjarstvo, gozdni sadeži, zdravilna zelišča, čebelarstvo in agri turizem.
To izredno nakazilo bo namenjeno izključno delom in strukturam, za katere koristniki niso in ne bodo deležni drugih prispevkov javnih uprav.
Za dodelitev in izplačilo prispevkov, bo Kraška gorska skupnost upoštevala veljavna zakonska določila.
ZASEBNA
KMEČKA GOSPODARSTVA
Za dodelitev prispevkov bo Kraška
gorska skupnost upoštevala potrdilo, ki ga predvideva DZ št. 84, z dne 10. 12. 1982 ; 30 od sto celotnega nakazila bodo dodelili zasebnim gospodarstvom za sledeče sektorje: živinoreja in povezane dejavnosti, vinogradništvo - vinarstvo in povezane dejavnosti, vrtnarstvo - cvetličarstvo -sadjarstvo in povezane dejavnosti, gozdni sadeži, zdravilna zelišča, a-griturizem, kmetijska mehanizacija.
ZADRUGE
Ostadih 70 od sto celotnega nakazila bo namenjenih za investicije v zadruge, ki delujejo v sledečih sektorjih: živinoreja in povezane dejavnosti, vinogradništvo • vinarstvo in povezane dejavnosti, vrtnarstvo - cvetličarstvo - sadjarstvo in povezane dejavnosti, čebelarstvo, kmetijska mehanizacija.
PREDSTAVITEV PROŠNJE
ZA PRISPEVEK
Prošnjo za prispevek je treba predstaviti v tajništvo Kraške gorske skupnosti v teku 90 dni od objave tega natečaja - pravilnika.
V primeru, da prositelj ob predstavitvi prošnje ni v stanju predložiti dokumentacije, za katero je že zaprosil druge pristojne ustanove, lahko predstavi izjavo, ki dokazuje to stanje. Manjkajočo dokumentacijo mora prositelj predstaviti čimprej in vsekakor pred izplačilom prispevka.
Prošnja za prispevek mora vsebovati:
Pogovor s svetovalcem PSI v tržaškem občinskem svetu arh. Jagodicem
Kritična ocena delovanja občinske uprave
Pred nekaj dnevi, še v minulem letu, smo objavili pogovor s tržaškim občinskim odbornikom prof. Alešem Lokarjem in s tržaškim občinskim svetovalcem Stojanom Spetičem, ki sta, prvi v imenu' Slovenske skupnosti, drugi pa kot predstavnik KPI, ocenila delovanje občinske uprave v letu, ki je za nami, ter izrazila svoja mnenja e perspektivah v krajevnem poUtičnem življenju. Z istimi vprašanji smo se tokrat obrnili še na arh. Darija Jagodica, ki je bil izvoljen v tržaš-lii občinski svet na listah PSI in ki je bil pred dnevi odsoten.
Kako bi na splošno ocenili delovanje občinske uprave v minulem letu, spričo hude, ne samo gospodarske krize? Je učinkovito ukrepala?
Mislim, da je bilo delovanje občinske uprave v minulem letu nezadovoljivo, ker drugače tudi ni moglo biti: Trst pesti huda gospodarska kriza, toda nič manjša ni pohtična, vsi pa vemo, da je to, na žalost, nerazdruž-Ijivo povezano. K nam prihajajo ministri in gospodarstveniki, ki nam obljubljajo rešitve, ki so utopistične a-li malo stvarne, pohtične sile, ki so na oblasti, pa to prikazujejo kot dokončno rešitev in se(veda kot svojo zaslugo, čeprav vsi dobro vemo, da ni to rešitev, niti zasluga.
Toda politična situacija je taka, v luči neresničnih in neodkritosrčnih zavezništev, da terja frazarjenje in
Tovarniški svet Tovarne velikih motorjev je spričo dramatičnega položaja v žaveljski rafineriji Aquila objavil tiskovno sporočilo, v katerem izraža hudo zaskrbljenost za negativne posledice, ki bi jih utegnilo i-meti njeno zaprtje za vso pokrajino, že sicer v ,veliki proizvodni in zaposlitveni krizi. Uresničitev namena družbe Total bi še poglobila in pospešila gospodarsko propadanje, ki že meji na pravo katastrofo — pravi sporočilo — in to kljub vsem žago tovilom in obljubam predsednika IRI in pristojnih ministrov.
Tovarniški svet je prepričan, da je nujno začeti reševati položaj na politični ravni, predvsem deželni in vladni, s celovitim načrtom za preureditev in okrepitev podjetij z državno udeležbo in s posebnim ozirom na položaj obmejnih in slabo razvitih območij. V tej zvezi tudi opozarja na neprimernost in lahkomiselnost predlogov o alternativnih rešitvah, ki le še bolj zapletajo stvari v trenutku, ko je nujna sindikalna in politična jasnost. Na koncu tovarniški svet TVM izraža vso solidarnost delavcem rafinerije Aquila in poudarja, da je v skupnem interesu vseh, da se pridružijo pobudam in akcijam sindikalnih zvez CGIL, C1SL in UIL.
Za sv. Tri kralje trgovine zaprte
V ponedeljek, 6. januarja, na dan svetih Treh kraljev, ki je b,il spet
hvalisanje! Zato pa smo priča velikim faraonskim delom, namesto konkretnejši skrbi za vsakdanjost; avtocestnim povezavam, ki polževo napredujejo, ki pa bliskovito gredo na licitacijo, pa čeprav s pomanjkljivimi načrti; stadionu, ki si ga zamislijo in odobrijo načrt, ne da bi poskrbeli za zemljišče, ker je tam danes mestna klavnica, ki v tem trenutku še nima alternativne lokacije. Nato novi upepeljevalnik, velik» parkirišče pri silosu, podvojitev sedmega pomola, vse to naj bi bilo v zameno in odvajalo pozornost od prepotrebnih ukrepov v korist mesta, takih, ki bi resnično jamčili gospodarsko rast, ki bi jih morala uprava izposlovati v Rimu, s politično težo, ki je nima in s podporo dežele, Id je ne uživa, ravno zaradi politične situa-
proglašen za praznični dan, bodo trgovine zaprte. Do 13. ure bodo odprti le časopisni kioski, v dopoldanskih urah pa tudi pekarne, mlekarne in cvetličarne.
• Tržaška občinska uprava sporoča, da bodo občinski rekreatoriji spet odprti za občinstvo 7. januarja.
SINOČI V KULTURNEM DOMU
Novoletni koncert odlično uspel
Sinoči je bil v Kulturnem domu v Trstu novoletni konoert, na katerem je kot gost nastopil komorni orkester RTV Ljubljana, ki ga je vodil mladi tržaški dirigent Stojan Kuret.
Šlo je za koncert, ki so ga s skupno promocijsko akcijo omogočili slovenski denarni zavodi iz Trsta in Gorice in ki je med izredno številnim občinstvom naletel na izjemno lep odmev. 26-članski orkester je v prvem delu programa izvedel skladbe Bacha, Boccherinija, Marcella, Haydna ter Mantija, nato pa v drugem delu še številne valčke, polke znanih jugoslovanskih pa tudi drugih skladateljev.
Seveda je bil tako pripravljen spored občinstvu izredno všeč, kar so tudi pokazali s toplim aplavzom, tako dirigentu kot izvajalcem programa. Koncert, o katerem bomo še poročali, bodo nocoj ponovili še v Kulturnem domu v Gorici.
cije. Kot če bi kdo hotel vlagati denar ali kupovati delnice pri podjetju, ki ne daje nobene garancije.
Kako ocenjujete delo občinske uprave v odnosu do slovenske manjšine?
Kar se tiče slovenske manjšine lahko mimo trdimo, da ni bilo storjenega ničesar. Uprava ni proti globalni zaščiti, ki pa naj bo tako prikrojena, da uzakoni obstoječe stanje. Listarji še dodajajo, da nas je treba prej še prešteti, da ne bi bilo še tega preveč. Na vsak način, kar se tiče uprave, je moje mnenje to, da jim naredimo največjo uslugo, če smo tiho, če nas ni nikjer, zato, da ne u-stvarjamo zdrah. Če pa morejo nas hinavsko izigravajo, kot je bila afera v Trebčah, po mojem najhujša, kar jih je bilo zadnje čase. Debata v občinskem svetu je pokazala, da je bila zrežirana do potankosti, od odbornika do italijanskega dnevnika, na račun medsebojnega razumevanja in spoštovanja tukaj živečih narodnostnih komponent.
Kakšne so perspektive za leto 1986 tudi v pričakovanju napovedanega preverjanja med strankami po predlanskem majskem sporazumu?
Preverjanje med strankami bo najbrž na dnevnem redu ob času prora-
VI. deželni kongres sindikalne zveze CGIL Furlanije - Julijske krajine bo v kongresni palači v Gradežu, 23., 24. in 25. januarja, udeležilo pa se ga bo 266 delegatov v zastopstvu več kot 90 tisoč vpisanih članov. Med gosti, ki so zagotovili svojo navzočnost, bodo vsedržavni generalni tajnik CG IL Luciano Lama, predstavniki deželnih tajništev CISL in UIL, predsednik deželnega odbora Biasutti z nekaterimi odborniki in številne druge osebnost] iz gospodarskih, industrijskih in političnih krogov ter predstavniki obeh deželnih univerz. Na kongres so bile povabljene tudi sindikalne delegacije iz avstrijske Koroške in Štajerske, iz Slovenije, Hrvaške, Madžarske in Veneta.
Prvi dan kongresa bo tudi okrogla miza o mednarodnih in mirovnih vprašanjih, na kateri bodo sodelovali Luciano Lama, predstavniki o-menjenih tujih delegatov, deželni tajniki vseh treh sindikalnih zvez, prireditelji pa so k razpravi povabili tudi odgovorna urednika dnevnikov D Piccolo in Messaggero Veneto ter predsednika deželne katoliške sindikalne zveze AGLI Tesinija.
Pri objavi tega tiskovnega sporočile kot tretji dnevnik v naši deželi, ki ima svoje bralce v treh pokrajinah in katerega pomen nedvomno presega njegovo naklado, saj gre za glasilo manjšinske skupnosti, ne moremo mimo javnega obžalovanja, da so nas prireditelji okrogle mize glad-
čunov, konec januarja ali februarja. Sedanji župan sicer najavlja neke podvige, ki naj bi se zgodili prej, toda to izvira iz dejstva, da so v demo-kristjanski veliki hiši neke težave in obračunavanja. Slišijo se čudne stvari. Sicer pa nisem osebno prepričan, da bo ob preverjanju prišlo do sprememb, vsaj kar zadeva župana. Morda bomo socialisti stopili v odbor sigurno pa ne brez resničnih garancij za učinkovitejše upravljanje. Ali uspemo prinesti nekaj dinamike v današnje mrtvilo, ali pa je bolje, da gremo na predčasne vohtve. Morda bodo prinesle kakšno razjasnitev. Vsaj kar zadeva razmerja sil v občinskem svetu, ki danes ni realno in je morda to ključ čudne atmosfere, ki vlada v mestu, popolnoma otopelem v sprejemanju udarcev brez reagiranja.
V Križu odprtje sedeža CGIL
V Križu (hišna številka 134) bodo danes uradno odprli nov sedež Zveze upokojencev CGIL. Na svečanost, ki se bo pričela ob 15.30, so vabljeni vsi upokojenci in domačini.
ko prezrli. Zadržanje CGIL je še toliko bolj nerazumljivo zaradi njenih znanih in naklonjenih načelnih stališč do manjšinskega vprašanja in zaradi teme miru, o kateri bodo razpravljali na okrogli mizi, in ob kateri je nujno izhajati iz konkretnih razmer v ■ katerih se nahajamo. Te pa so, kot vemo, tesno povezane z uresničitvijo dejanskega sožitja med etničnimi skupnostmi, ki živijo v naši deželi.
Pogrebna svečanost za kirurgom Montijem
V univerzitetni dvorani Bachelet se je tržaški akademski svet poslovil včeraj zjutraj od znanega kirurga Gianfranca Montija, ki je pri 60 letih umrl preteklo nedeljo v bolnišnici v Padovi. Svečanega obreda se je udeležil tudi rektor tržaške univerze Fusaroli, ki je komemoriral lik pokojnega docenta in kirurga. Profesor Monti je bil eden najljubših učencev kirurga Valdonija, Tržačana, ki je v prejšnjih desetletjih ustvaril visoko kirurško šolo, znano ne samo v Italiji ampak tudi v drugih visoko razvitih državah. Monti je njegovo delo nadaljeval in ga obenem tudi dopolnil z novimi tehnikami in raziskavami. Sledil je pogreb v zasebni obliki.
1. prošnjo na navadnem papirju z osnovnimi podatki prasitelja; 2. katastrski izvleček; 3. izvleček zemljiške knjige; 4. gradbeno dovoljenje, oziroma drugo občinsko dovoljenje, oziroma izjavo, da ti akti niso potrebni; 5. načrt; 6. predračun; 7. ekonomsko tehnično poročilo.
Zadruge morajo predstaviti tudi sledečo dokumentacijo: 1. kopijo statuta; 2. potrdilo o vpisu v deželni register zadrug; 3. kopijo sklepa u-pravnega odbora zadruge, ki potrjuje, da je bil sprejet načrt, za katerega se prosi prispevek.
Načrti, ki bodo deležni prispevka, bodo morali biti izvedeni v teku treh let od dodelitve prispevka, razen v primeru utemeljenega podaljška.
Prejemniki se morajo obvezati, da bodo nadaljevali aktivnost za najmanj 5 let, če zajema prispevek žive in mrtve zaloge in za vsaj 10 let, ko gre za infrastrukture in zemljiške posege, razen če ne nastopi višja sila.
Predstaviti je treba tudi izjavo, da prejemnik ni in ne bo prosil za dodatne prispevke drugih javnih ustanov za isti poseg.
Izplačilo prispevka bo potekalo na podlagi predstavitve plačanih faktur, ko gre za nakupe. Ko gre za izvajanje del, bo potekalo izplačilo na sledeči način: 50 od sto ob začetku del, 50 od sto po tehnični potrditvi del.
V primerih, kjer je potrebno gradbeno dovoljenje, bo prispevek izplačan po predložitvi le-tega.
Tehnično potrditev bo opravil kmetijski izvedenec Kraške gorske skupnosti, ko bo šlo za posege, ki ne potrebujejo gradbenega dovoljenja, v drugih primerih pa komisija, ki jo bodo sestavljali omenjeni izvedenec, član posvetovalne komisije za kmetijstvo Kraške gorske skupnosti in poklicni tehnik.
• Občina je uvedla tri nove parkirne prostore za vozila prizadetih oseb, in sicer v Ul. del Ronco, na Korzu Italia in v Ul. R. Manna.
Tiho je odšla od nas
Draga Daneu
Žalostno vest sporočajo: mož celeste, hči Jelka z možem, sestra Ana, snaha Neva z mamo Hermino, vnuki Aleksander, Vanja in Staška ter drugo sorodstvo.
Toplo se zahvaljujemo osebju Doma starejših občanov v Dutovljah za vso nego. Pogreb bo v ponedeljek, 6. januarja, ob 12. uri iz župne cerkve na Opčinah.
Prosimo tihega sožalja.
Opčine, Trst, Tržič, 4. januarja 1986
(PogrcUno podjetje, Ul. Zonta)
4.	1. 1985	4. L 1986
Pred letom dni nas je za vedno zapustil naš dragi
Sergij Doles
Žalostni se ga spominjamo
Elda, Neva in David Barkovlje, 4. januarja 1986
TOVARNIŠKI SVET TVM O RAZMERAH V AQUILI
V programu ludi okrogla miza o miru
Številne osebnosti na bližnjem deželnem kongresu sindikata CGIL
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE V TRSTU
Kulturni dom
Aurand Harris PAVLIHA IN MICA
Režija:	MARIO URŠIČ
JUTRI, 5. januarja, ob 16. uri — ABONMA RED C in G
koncerti
Glasbena matica v Trstu v sodelovanju z deželnem sedežem RAI v Trstu priredi v četrtek, 9. t. m., ob 18. uri v Avditoriju RAI v Ul. F. Severo 7 koncertni ciklus: Mladi mladim. Nastopajo:	Volodja Balžalorsky (violina),
Igor Saje (kitara), Cveto Kobal (flavta). Vabljeni!
Società dei concerti — Tržaško koncertno društvo
V ponedeljek, 13. t.m., ob 20.30 bo v gledališču Rossetti na sporedu koncert PETRA MATZKA (violina) in TERESE TURNER-JONES (klavir).
gledališča
ROSSETTI
Danes, 4. t. m., ob 16.00 (red prost) in ob 20.30 (red 1. sobota) Ater/Emilia Romagna Teatro predstavlja »Una burla ben riuscita« Tullia Kesicha po delu Itala Sveva. Režija Egisto Marcucci. V abonmaju odrezek št. 5. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
CANKARJEV DOM
Velika dvorana
V	torek, 7. t. m., ob 19.30: Vladimir Aškenazi, klavirski recital.
Okrogla dvorana
V	petek, 10. januarja, ob 22.00: Nočni program. M. Sherman »Mesija«.
Mala dvorana
V	ponedeljek, 6. t. m., ob 20. uri: »Quilombo«, iz cikla »Novi brazilski film«. Režija Carlos Diegues.
V	torek, 7. januarja, ob 19.30: Mladi mladim. Večer mladih skladateljev.
kino
Ariston 16.30 — 22.00 »Ballando con uno sconosciuto«.
Eden 15.45 — 22.15 »I Goonies«. Film za vsakogar.
Excelsior 16.00 — 22.00 »Amici miei
- III.«.
Excelsior II. 16.45 — 21.45 »Fracchia contro Dracula«.
Fenice 17.00, 19.30, 22.15 »Joan Lui«. A. Celentano.
Nazionale Dvorana št. 1 15.00 — 22.00 »Rambo 2 - La vendetta«.
Dvorana št. 2 15.30 — 22.00 »Santa Claus, la storia di Babbo Natale«. Dvorana št. 3 15.15 — 22.00 »Jessica SpA«. Prepovedan mladini
Mignon 15.00 — 22.00 »La carica dei 101«. Risanka Walta Disneya.
Grattacielo 15.30 — 22.15 »E’ arrivato mio fratello«. Renato Pozzetto.
Capitol " 16.00 — 20.00 »Ritorno al futuro«.
Lumiere 16.00 — 22.00 Walt Disney: »Baby, il segreto della leggenda perduta«.
Vittorio Veneto 16.00 — 22.00 »I pompieri«. Paolo Villaggio, Lino Banfi.
Alcione 16.00 — 22.00 »La miglior difesa è... la fuga«.
Radio 15.30 — 21.30 »La vergine«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
včeraj-danes
Danes, SOBOTA, 4. januarja ANGELA
Sonce vzide ob 7.46 in zatone ob 16.34 — Dolžina dneva 8.48 — Luna vzide ob 0.29 in zatone ob 12.02.
Jutri, NEDELJA, 5. januarja
MILENA
Vreme včeraj: temperatura zraka 6,3 stopinje, zračni tlak 1009,1 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 89-odstotna, nebo oblačno, morje skoraj mimo, temperatura morja 9,5 stopinje.
Plimovanje danes: ob 3.43 najvišja 39 cm, ob 11.11 najnižja —23 cm, ob 16.38 najvišja —2 cm, ob 21.27 najnižja —17 cm.
ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI
RODILI SO SE: Carlotta Tripar, Stefania Čok, Vincenzo Gianneo, Aljaž Milič.
UMRLI SO: 80-letna Anna Glessi, 93-letna Isolina Righel vd. de Berger Montecrociato, 63-letni Dario Fonda, 62-letna Maria Hurodevich, 81-letni Mario Lipout, 71-letna Italia Mauri por. Ma-dalen, 88-letna Valeria Lokar, 37-letna Leda Kajzel, 69Tetni Pietro Bassan, 81-letni Erminio Vici, 64-letna Maria Re-ner por. Pecikar.
OKLICI: uradnik Fulvio Visintin in uradnica Sona Hersiova, elektrikar Cosimo Cozzella in gospodinja Elena Quo-zieri, uradnik Giuseppe Pretto in uradnica Sabina Bergo, uradnik Marino Su-ban in uradnica Claudia Sergiani, u-radnik Guglielmo Pierandrei in uradnica Maria Tripodi, geometer Walter Lorenzon in trgovka Marisa Carene.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Trg S. Giovanni 5, Trg sv. Jakoba 1, Ul. dei Sončim 179, Ul. Revoltella 41, Zgonik, Milje (Mazzinijev drevored 1). (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Trg Garibaldi 5, Ul. dell’Orologio 6.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Trg Garibaldi 5, Ul. dell’Orologio 6, Zgonik, Milje (Mazzinijev drevored 1).
LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124, Bazovica: tel. 226-165, Opčine: tel. 211-001, Zgonik: tel. 225-596. Nabrežina: tel. 200-121, Sefiljan: tel. 299-197.
darovi in prispevki
V	spomin na moža Dušana Hmeljaka daruje žena Vera 30.000 lir za šentjakobsko kulturno društvo.
V	spomin na Edija Zaharja darujeta Vesna in Jordan 10.000 lir za gasilsko društvo Breg, 10.000 Ur za PD Slovenec in 10.000 lir za VZPI-ANPI Boršt -Zabrežec.
V	spomin na predragega Renata Gombača darujeta teta Vida in stric Slavko 50.000 lir za Kulturni dom Lo-njer - Katinara.
V	isti namen darujeta teta Bianka in stric Vilko 50.000 Ur za Kulturni dom Lonjer - Katinara.
V	počastitev spomina Marčela Grassija darujeta Zora in Milena Kocman 20.000 lir za pevski zbor Fantje izpod Grmade.
V	spomin na drage starše daruje Edi Danev 20.000 lir za spomenik padlim v NOB na Kontovelu.
V	spomin na prijatelja Alfreda Rupla daruje Edi Danev 10.000 lir za Skupnost družina Opčine in 10.000 lir za ZŽI-UDI Prosek - Kontovel.
V	počastitev spomina na Oskarja Vatovca daruje Edi Danev 10.000 lir za sekcijo KPI Prosek - Kontovel.
V	spomin na Pavlo Jazbec darujeta Pavla in Luciano Terčon 20.000 Ur za Godbeno društvo Nabrežina.
Nada in Mirko darujeta 10.000 Ur za Godbeno društvo Nabrežina.
V	počastitev spomina tov. Marije Kodrič darujeta Grozdana in Ito Kolerič 20.000 Ur za postavitev spomenika padlim v NOB iz Skednja, s Kolonkovca in od Sv. Ane.
V	počastitev spomina Renata Gombača daruje Milka z družino 25.000 Ur za spomenik padUm v NOB v Lonjerju in 25.000 Ur za Kulturni dom v Lonjerju.
V	spomin na Marijo Kodrič daruje Rožica Cesar 10.000 Ur za Meddruštveno zamejsko , smučarsko tekmovalno ekipo.
V	isti namen darujejo Sergij, Snežka in Devan Cesar 10.000 Ur za Meddruštveno zamejsko smučarsko tekmovalno ekipo.
V	spomin na dragega Renata Gombača daruje družina 100.000 lir za Kulturni dom v Lonjerju, 50.000 Ur za Skupnost družina Opčine in 50.000 lir za sklad M. Čuk.
Namesto cvetja na grob pok. Pavle Jazbec daruje Milka Caharija 10.000 Ur za sklad M. Čuk.
Namesto cvetja na nrerani grob Renata Gombača daruje družina Sulli (Boršt 130) 15.000 Ur za Skupnost družina Opčine.
V	spomin na Edija Zaharja daruje
družina Petaros (Boršt 89) 10.000 lir za sekcijo VZPI-ANPI Boršt - Zabrežec.
V	spomin na pok. Renata Gombača daruje Avguštin Čok 20.000 Ur za Skupnost družina Opčine.
V	spomin na drago ženo, mamo in nono Marijo Brce darujeta mož Ivan in hčerka Meri z družino 25.000 Ur za Skupnost družina Opčine.
Namesto cvetja na grob Marije Brce daruje družina Svetko Kalc (Gropada 48) 10.000 lir za Skupnost družina Opčine.
V	isti namen daruje družina Naturai (Gropada 49) 10.000 lir za Skupnost družina Opčine.
Ob božičnih praznikih daruje družina Benčič 200.000 lir za Skupnost družina Opčine.
V	spomin na pok. nono Marijo Živic daruje družina Luciano Kakovič (Sv. Ivan) 100.000 Ur za Skupnost družina Opčine.
V	spomin na predrago Malči darujejo za KD Krasno polje iz Gročane: sestra Vesna z družino 50.000 Ur, sestra Viktorija z družino 50.000 Ur, teta Frančiška 20.000 lir, nečakinja Ada z družino 30.000 Ur, nečak Radivoj z družino 30.000 lir, družini škerlavaj in Petaros (Boršt 99) 50.000 Ur in Guido Semec 15.000 Ur.
V	spomin na predrago Malči darujejo za cerkev sv. Tomaža na Pesku: nečakinja Ada z družino 30.000 lir, nečak Radivoj z družino 30.000 Ur ter teta Frančiška 10.000 lir.
V	spomin na Renata Gombača darujejo člani. KD Lonjer - Katinara in ŠD Adria za venec in gradnjo kulturnega doma v Lonjerju: Učo Pečar 5.000 lir, Celestin Glavina 10.000 Ur, Darko Kobal 10.000 Ur, Učo Glavina 5.000 lir, Danilo Maver 5.000 lir, Dino Gerdol
10.000	Ur, Mirko čok (Gašperje*/) 5.000 lir, Emesto Gombač 5.000 lir, Virgilio Maver 5.000 Ur, Ninko Čok 5.000 Ur, Miran Batič 5.000 Ur, Lučano Franza
5.000	lir, Nino Zudek 10.000 lir, Valter čok 5.000 lir. Giusto Lovrenčič 5.000 Ur, Doro Maver 5.000 lir, Dario Gre-gori 10.000 lir, Ljubo Čok 5.000 lir, Radi Pečar 10.000 Ur, Giorgio in Dorica Močilnik 50.000 lir, Lučano Malalan 5.000 Ur, Pino Zkok 10.000 lir, Paolo Kranjec 5.000 lir, Enzo Foraus 10.000 lir, Giorgio Dripiero 10.000 Ur, Stojan Sancin 10.000 Ur, RozaUja Čok 10.000 lir, Milan in Laura Čok 10.000 lir, Iris Babuda 10.000 Ur, Jelka Čok 10.000 lir, Danilo in Eda čač 10.000 lir, Silvester in Marija Glavina 20.000 Ur, Neva Kranjec 10.000 Ur, Santina, Kamilo in Cveto Pertot 10.000 Ur.
DEKUŠKI ZBOR DEVIN FANTJE IZPOD GRMADE in MLADINSKI ZBOR iz ŠTIVANA
vabijo na
KONCERT BOŽIČNIH PESMI
v župni cerkvi v ŠTIVANU, danes, 4. januarja, ob 20.30.
razstave
Foto Trst 80 sporoča, da je odprta razstava čmo-beUh sUk od 7. do 10. t. m. v Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20. ob uradnih urah.
čestitke
MIRJAM! Prva si nas zapustila in Fredija si izvolila. Vso srečo tebi in tvojemu izvoljencu žeUjo sošolke učiteljice.
Dragi
FREDDY in MIRIAM Sreče in razumevanja v zakonu vam želi
Klapa
urama - zlatarna
ŠKERLJ
Trst — Ul. Filzi 5
vošči SREČNO 1986 vsem prijateljem in odjemalcem
TRŽAŠKA KNJIGARNA
obvešča cenjene odjemalce, da bo zaprta zaradi inventure danes, 4. januarja.
razna obvestila
Jutri, 5. januarja, ob 17. uri bo v Marijinem domu pri Sv. Ivanu (UUca Brandesia 27) božična prireditev. Žive jasUce in petje božičnih pesmi. Toplo vabljeni !
Slovenski deželni zavod za pokUcno izobraževanje obvešča, da se v ponedeljek, 6. t. m., zaradi uvedbe praznika, ne bodo odvijali programirani tečaji.
Društvo zamejskih likovnikov obvešča, da je pri Tržaški kreditni banki odprla račun št. 4240/62, na katerem zbira prispevke za Černigojevo galerijo. V isti namen zbirajo prispevke tudi v Tržaški knjigarni.
SEZONSKA
RAZPRODAJA
L. 5.000
OB RAZPRODAJI NUDIMO ŠE DODATEN 10% POPUST ZA
BODOČE POMLADANSKE NAKUPE■
TRŽIČ — UL. ROMA 58 Tel.: 0481/73Ì74
mali oglasi
DVE odrasU osebi, brez otrok, iščeta za štiriletno obdobje stanovanje v najem na Opčinah ali v bUžnji okoUci. Tel. ob večernih urah na 040/213-691.
PRODAM enosobno otroško pohištvo v dobrem stanju. Tel. 040/231-738.
PRODAM prašiča za zakol. Tel. na št. 231-738.
IZKUŠENA OTROŠKA NEGOVALKA nudi usluge, po možnosti v jutranjih urah. Tel. 947-950.
KNJIGOVODJI, izkušenemu ali z dobro voljo, za vodenje računov male trgovino nudimo službo takoj. Pisati na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6 - 34137 Trst, pod šifro »Mala trgovina«.
LJUBITELJU ŽIVALI podarim 2 meseca stare mladiče - mati nemški ovčar. Tel. 200-173.
IZVOZNO-UVOZNO PODJETJE nujno
išče izkušenega knjigovodjo/knjigo-vodkinjo z večletno prakso. Prošnje na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika pod šifro »Knjigovodstvo«.
V PREBENEGU prodam vinograd 3.000 kv. m. Tel. na št. 817-974 v popoldanskih urah.
KRZNA — JOPE — NAŠITKI
PELLICCERIA CERVO
Trat, Drav. XX. septambra IS Telefoni 798-301
PELLICCERIA ALBERTI
Ulica dede Torri C
Priporočeni trgovini sa vaie nakupe
VARNI pred TATOVI
•	OKLEPNA VRATA
•	BLAGAJNE, TREZORI, OKLEPNE OMARE IN SHRAMBE
•	NEREZLJIVA VHODNA VRATA IN OGRAJE
•	PROJEKTI IN REŠITVE ZA POSAMEZNE PRIMERE
VSE PO MERI
G. MICHELI
ključavničarska — kovaSka delavnica TRST — Ulica Grlmani 42 — Telefon (040) 94S-318
S:
POPOLNA
RAZPRODAJA
I
S
1
|

I
I
1
s popusti do
konfekcije in oblačil
IZREDNA
PONUDBA
posteljnine, prtov in brisač in
fantastična neverjetna PONUDBA kožuhov, kožne konfekcije in krznenih plaščev po neponovljivih cenah!!!
1
1
I
i
■BHBSBIM AGAZZINI
iD&JKNZO)
■iHHHABBIGUAMENTO CONFEZIONI ARREDI^^^
JESOLO PAESE (VE) - Ul. C. Battisti 23 - Tel. 0421/951151
TRŽIČ (GO) - Trg Republike 19 - Tel. 0481/72685
SAN DONÀ di P. (VE) - Ul. Calnova 36 - Tel. 0421/41600

film - film - film
ureja kinoatelje
filmi na tv zaslonu
radiotelevizija
italijanska
DUCAT UMAZANCEV »The Dirty Dozen» - 1967
Režija: Robert Aldrich.
Igrajo: Lee Marvin, John Cassave-tes, Charles Bronson, Robert Ryan. TV LJUBLJANA, drevi 4. januarja, ob 21.30 in na RAI 2, v torek, 7. januarja, ob 20.30.
»Je to eden najboljših filmov šestdesetih let, z vrsto odličnih igralcev in vrhunsko režijo Roberta Aldricha«. V takšnem, nekoliko pretiranem in bombastičnem slogu, predstavlja zadnji Radiocorriere TV tole črno pustolovščino znanega ameriškega režiserja, ki je posnel tudi boljša dela: Vera Cruz, Kaj se je zgodilo z Baby Jane, Ulzana, »Umazani ducat« sestavlja dvanajst kriminalcev v uniformi, krutih a precej človeških razbojnikov, ki so obsojeni na smrt in ki jim je obljubljena svoboda, če bodo izpeljali zelo tvegano akcijo proti nacistom. . . Aldrich hoče dokazati, da je vsaka vojna pač kriminalna zadeva: profesionalci zločina, če se jih za to primemo pripravi in plača, so najboljši bojevniki.
CANE RANDAGIO »Nora - Inu« - 1949
Režija: Akira Kurosawa.
Igrajo: Tochiro Mifune, Takashi Shi-mura, Gen Shimizu, Yasuhi Nagata. RAI 1, drevi, 4. januarja, ob 22. uri. Sobotni klub prve mreže RAI predlaga svojim najzvestejšim gledalcem nov ciklus filmov z naslovom AK, cesar. »Cesar« je naziv, s katerim poznamo ljubitelji filma velikega japonskega režiserja Akira Kurosawo. Na Zahodu in v Ameriki slovi ta čudoviti »avtor« predvsem po razkošnih in gigantskih freskah iz japonske zgodovine (Rashomon, Sedem samurajev). V resnici je ta neutrudni izdelovalec filmskih zgodb odlično preizkusil tudi druge žanre. Poleg filmov o samurajih, je vizualiziral tudi nekaj melodram in komedij, kriminalk kot je pričujoča, ki pripoveduje, kako so ukradli neizkušenemu policaju Murakamiju samokres. . .
EVA - 1962
Režija: Joseph Losey.
Igrajo: Stanley Baker, Jeanne Mou-reau, Virna Lisi.
TV KOPER, v ponedeljek, 6. januarja, ob 21. uri.
Ameriški filmski begunec, ki je bil prisiljen se zateči v Evropo zaradi macchartyjevske protikomunistične gonje v 50. letih, avtor krasnih filmov z družbenokritično in demistifikator-sko vsebino, ki jih zadnji čas pogosto videvamo na ekranu, je imel velike težave s tem delom. Rajni režiser je bil še posebno žalosten zaradi usode, ki je doletela ta film: Eva bi moral biti, Po besedah samega Loseya, njegovo veledelo. Le malo se je rešilo, od režiserjeve izvirne zamisli, pred ciničnimi rezi cenzorskih Škarij producenta. Vsekakor posvečamo to elegantno »freudovsko« zgodbo naši nadebudni kolegici in članici s Tržaškega, ki se imenuje prav tako kot junakinja Lo-seyevega filma: za uspešno '86.
FITZCARRALDO - 1981
Režija: Werner Herzog.
Igrajo: Klaus Kinski, Claudia Cardinale, Josè Lewgoy.
ITALIA 1, v ponedeljek, 6. januarja, ob 23.15.
, Stari hollywoodski filmarji so snemali svoje eksotične in nepopisne pustolovščine kar v ateljejih. Odlični mojstri (mizarji, tesarji, gradbeniki in drugi pomočniki scenografa) so za to pripravljali zelo verodostojne scenerije in makete. S »pustolovskim« režiserjem novega nemškega filma, Werner jem Herzogom, pa so stvari nekoliko različne. On snema najbolj tvegane avanture kar »v živo« in neposredno. Tako je ustvaril svojega mon-struoznega Aguirra, španskega vojščaka, ki je iskal mitični »Eldorado« po brazOskih pragozdovih in brzicah, fino najbolj genialnih del sodobnega filma. Tako je realiziral, manj uspešno, skrajni podvig Titzcarralda, norega zasvojenca z operno glasbo, ki je
hotel zgraditi pravo operno gledališče sredi južnoameriškega pragozda.
ECCE BOMBO - 1978
Režija in scenarij: Nanni Moretti. Igrajo: N. Moretti, Lina Sastri, Luisa Rossi, Glauco Mauri.
RAI 3, v sredo, 8. januarja, ob 20.30.
Nanni Moretti je edino novo in kolikor toliko solidno ime, ki ga je dal italijanski film v 70. in 80. letih. Zadnjo mlado generacijo iz 60. let raznih Bellocchio, Ferreri, Cavani itd, so sicer nasledili še »mlajši« Nichetti, Del Monte, Piscicelli, Giordana in sam Moretti. Vendar od teh slednjih, je Rimljan Moretti najbolj oseben in v sintoniji s premiki v italijanski družbi. Kakor Woody Alien opisuje le newyor-ško intelektualno židovsko skupnost, Moretti rad govori o Rimu in njegovi mladinski levičarski podkulturi. To je, z dobro mero avtoironije, že opravil s prvencem Io sono un autarchico in s pričujočim naslovom.
IL PIANETA AZZURRO - 1982 Sinji planet
Režija, scenarij, montaža in fotografija: Franco Piàvoli.
RAI 2, v četrtek, 9. januarja, ob 24. uri.
Film tedna! Najlepši in najbolj privlačen naslov tega tedna je nesrečna roka »brezveznega« programista RAI določila za najmanj primeren urnik. Emilijanski filmski samouk in entuziast Piàvoli je sam poslikal, ob vsaki uri dneva in v vseh letnih časih, razne utrinke narave in detajle življenja. In to s posebno »filmsko poezijo«, kot jo je opredelil Kezich, ki je v svojem festivalskem dopisu predlagal, da bi morali ta film pozakati obvezno vsem Italijanom, zaradi svoje (filmske) lepote. O filmu pravi sam Piàvoli: »želel sem le gledati z neoskrunjenim očesom stvari, ki nas obkrožajo in ki jih vidimo vsak dan. Gledati jih od daleč, da ne bi zmotil njih življenja. Videti jih na novo in ne s tisto naveličanostjo, ki izvira iz navade. Hkrati sem. se jim skušal čimveč približati, vedno neslišno, da ne bi te reagirale na prisotnost tujca, in da bi se razodele takšne, kot so v resnici«.
beležke
Ob 90-letnici rojstva jilma so razni filmski krožki priredili družabna srečanja, seveda ob TV ekranu ali pa velikim- platnom.
Tudi fantje Kinoateljeja iz Gorice so pripravili takšno zabavo ob maratonskem sporedu, ki so ga predvajali razni TV kanali. Bila je to prava filmska pojedina z marsikatero poslastico in s številnimi intervjuji, debatami in izjavami znanih režiserjev in strokovnjakov.
V prostorih kinoateljeja so se zbrali mladi ljubitelji in ljubiteljice filma (Slovenci in Italijani). Z video-registratorji so snemali, kar se je posneti dalo. Gledali so, kar se je gledali dalo. Klepetali so itd. Seveda vse v znamenju velike ljubezni. Kdor je bil »od zunaj«, je seveda s težavo gledal štiri ure trajajoč Ci-minov film (sicer dober). Pravi ljubitelji pa zmorejo tudi dolge ture pred ekranom. Pravijo, da je prav ta zdržljivost ena izmed karakteristik ljubiteljev filma. Pred platnom ali okranom zdržijo več kot od televizije zasvojeni otroci. In potem znajo vse citirati, so prave kinoteke. Ko napišejo filmsko kritiko preletijo vso zgodovino filma, da bralec komaj po dolgem ekskursu izve, kakšen je doPčni film. Ko gre na podlagi pohval v kinodvorano, ostane seveda razočaran. Sicer pa se to dogaja na vseh področjih, kjer pristavijo svojo skledo strokovno u-sposbljeni gledalci, to je kritiki. Tu pa načenjamo že stvari, ki nimajo več kaj opraviti s praznikom Kinoateljeja. . .
Prvi kanal
9.00 Televideo
10.00	Martin Eden - 1. nadalj.
11.CO Sobotna tržnica - 1. del
12.05	Sobotna tržnica - 2. del
12.30	Check-up - oddaja o medicini
13.30	Dnevnik
14.00	Prisma
14.30	La scogliera dei desideri - film Igrajo: Elizabeth Taylor, Richard Burton, Noél Coward
16.10	L’orso Smokey - risanka
17.00	Dnevnik 1 - Kratke vesti
17.05	R sabato dello Zecchino
18.05	Izžrebanje loterije
18.10	Nabožna oddaja
18.20	Prossimamente - napoved programov za prihodnje dni
18.40	Pan - oddaja o živalih - 5. del
20.00	Dnevnik
20.30	Io, a modo mio - 1. oddaja 21.50 Dnevnik
22.00	Cane randagio - film
24.00	Dnevnik 1 - Zadnje vesti
Drugi kanal
9.55 Smučanje
11.05	Prossimamente - napoved pro gramov za prihodnje dni
11.20	Lo stregone delle meraviglie -program za otroke
12.30	Dnevnik 2 - Start
13.00	Dnevnik 2 - Ob 13. uri
13.30	Dnevnik 2 - Lepa Italija
14.00	Šola in vzgoja:
Odprta šola
14.30	Dnevnik 2 - Kratke vesti 14.35 Izžrebanje loterije ,
14.40	Sobotni šport
16.30	Pane e marmellata - program za otroke
D’Artàcan - risanka
8.00 Poročila
8.05	Šala in mala šalica
8.20	Oživele strani - TV nanizanka
8.35 Vsak petek nov začetek - TV
nanizanka
9.05	2 + 2 =4
9.15 Videostrani: Pepelka na obisku
9.20	Naočnik in očalnik - TV nadaljevanka
9.55 Periskop - ponovitev silvestrske oddaje
10.20	Silvestrski ljudski plesi:	Go-
renjska 1. del
10.50 Ščepec širnega sveta: Žafran 4. del
11.15	Danica - glasbena reportaža
11.45	Koncert za UNICEF v počastitev 40-letnice OZN
18.55	Svetovni pokal v smučarskih skokih
15.15	Ansambel škofjani in staro-gradske pesmi
15.45	Folklorna oddaja
16.15	Poročila
16.20	Mala čarovnica - animirani film
17.55	Zgodbe iz življenja rastlin -
CANALE 5
8.30 L’uomo ombra torna a casa - film
10.40	Alice - TV film
11.10	Come stai
11.40	Campo aperto
12.40	II pranzo è servito - kviz
13.30	Anteprima
14.10	La banda degli onesti - film
16.15	Storie di maghi e di guerrieri - TV film
17.15	Big bang - znanstvena oddaja
18.00	Record - športna rubrika
19.30	Zig Zag - kviz
20.30	Grand Hotel - variete
23.10	Simf. koncert
00.50 Šerif v New Yorku
ITALIA 1
8.30 Bim Bum Barn - program za otroke
10.30	Enos - TV film
11.30	Sugar time - TV film
12.00	Lo zio d’America - TV film
12.30	Another day - TV film 13.00. Nemici amici
13.00	Help - tekmovanje
14.15	Americanball
16.00	Bim Bum Barn - program za otroke
19.00	Gioco delle coppie - kviz
19.30	La famiglia Addams - TV film
20.00	E' festa con Silvestro - ri- . sanke
20.30	Happy days - TV film
21.30	Avventurieri ai confini del mondo - film
23.45	Dee Jay Tele Vision RETEQUATTRO
8.30 La costola di Adamo 9.00 W le donne - film
11.00	Giustiziere di mezzanotte - film
12.45	Ciao Ciao - risanka
16.00	II mondo intorno a noi - dok.
17.30	H circo delle stelle - TV film
18.30	H leone - film
20.30	Scaramouche - film
22.45	Retequattro per voi
televizija
17.25 Dnevnik 2 - Kratke vesti
17.30	I fratelli Oppermann - 3. oddaja TV priredbe
18.30	Dnevnik	2	- športne	vesti
18.40	Le strade di San Francisco -TV film
19.45	Dnevnik	2 -	Vesti
20.20	Dnevnik	2 -	Šport
20.30	Sfida oltre il fiume rosso • -film
Igrajo:	Glenn Ford,	Angie
Dickinson, Chad Everett
22.10	Dnevnik 2 - Vesti
22.30	H cappello sulle ventitré
23.10	Gremo v kino
23.20	Dnevnik 2 - Zadnje vesti
23.30	Šport
Tretji kanal
12.15 70 km di batticuore
12.30	C’era una volta un musicista: Gioacchino Rossini
13.00	2. Concorso Nati per la danza
14.40	Stars;
Loredana Bertè v SZ
15.45	Prossimamente - napoved programov za prihodnje dni
16.00	Šola in vzgoja:
Dokumenti
16.30	La signora del venerdì - film Igrata: C. Grant in R. Russell
18.05	Polčas košarkarske tekme
19.00	Dnevnik 3
19.30	Dnevnik 3 - Dežele Laurei in Hardy
19.35 Cercando una città: un sogno a Colognia
20.05	Šola in vzgoja
20.30	Léonard Berstein dirigira simfonije Gustava Mahlerja
21.30	Laurei in Hardy
22.05	Per il resto tutto bene - TV priredba
poljudnoznanstvena oddaja
18.25	Podnajemniki - TV igra 19.10 Risanka
19.24 TV in radio nocoj
19.26	Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik
20.00	Satirični kabaret
20.55	Zrcalo tedna
21.20	Ducat umazancev - film
23.35	Iz silvestrskega sporeda: Agropop’s show
Koper
14.15	TV novice
14.20	Sherlock Holmes - TV film 14.45 Mala zgodovina glasbe
15.00	Sobarice - film
16.35	Snežni planet
17.15	Film
18.55	TV novice
19.00	Sherlock Holmes - TV film
19.30	TVD Stičišče
20.30	Novoletni koncert z Dunaja 21.50 TVD Vse danes
22.00	Brandemburški koncert - glasba J. S. Bacha
23.00	Nobelovi nagrajenci:	Martin
Luther King
23.30	Zdravnik in pacient - medicinska oddaja
postaje
23.05 II giorno del delfino - film 00.50 Agente speciale - TV film 1.50 Adam 12 - TV film
TELEPADOVA
12.00	H ritorno del Santo - TV film
13.00	L’incredibile Hulk - TV film
14.00	Love story - TV film
15.00	Šport: catch
16.00	Spazio 1999 - TV film
17.00	Bryger - risanka
17.30	Lamu - risanka
18.00	Coccinella - risanka
18.30	Capitan Futuro - risanka
19.00	Anna dai capelli rossi - risanka
19.30	Le avventure di Huckfinn -risanka
20.30	L’inseguito - film
22.30	II ritorno del Santo - TV film
23.30	Chips - TV film
TRIVENETA
14.00	Disperatamente tua - TV film
15.00	Monitor
15.30	Film
17.00	Dražba
20.30	Motor News - športna rubrika
21.00	Film
22.30	Taxi driver - TV film
23.30	L’ultimo indizio - film
1.00 La gang dell’arancia mec canica - film
TELEFRIULI
11.00	Si o no - predstavitev in prò daja
13.25 Dober dan Furlanija
13.30	Andrea Celeste - TV novela
14.30	Lamù - risanka
15.00	Voltus 5 - risanka
15.30	Glasba
17.30	L’ispettore Bluey - TV film
18.30	Športne vesti
19.00	TV dnevnik
19.30	Andrea Celeste - TV novela
20.00	L’ispettore Bluey - TV film
21.45	TV dnevnik
22.45	Nice priče - predstavitev in prodaja
1.00 Lahko noč Furlanija
radio
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik;
8.00,	10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20-
8.00	Dobro jutro po naše: Koledar-
ček - Narodnozabavna glasba; 8.10 Almanah:	Kulturni dogodki; 8.40
Glasbeni mozaik: Slovenska popevka - Lahka glasba; 10.10 Koncert v Avditoriju »A« deželnega sedeža RAI v Trstu; 11.30 Pisani listi: Poljudno čtivo - Sestanek ob 12.00 - Lahka glasba; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Čas in prostor: Anketa o mladinski brezposelnosti, nato: Glasbene skice; 15.00
. Otroški kotiček: »Skrito - odkrito«, nato: Glasbene skice; 16.00 Zbornik: Diskografija Slovencev v Italiji, nato: Glasbene skice; 17.00 Mi in glasba: violinistka Aleksandra Pertot, diplomantka na konservatoriju »Giuseppe Tartini« v Trstu; 18.00 Dramska ve-trovnica:	»Večni sopotniki«; 18.45
Glasbena priloga.
RADIO KOPER (Slovenski program)
6.30,	7.00, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme, prometni servis; 6.45 Cestne informacije; 7.30 Jutranji servis; 13.00 Kruh in sol Radia Koper; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik, Pesem tedna; 17.00 Microchip; 17.15 Zamejska reportaža; 18.00 Zaključek programov.
RADIO KOPER (Italijanski program)
6.15, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Radijske vesti; 6.00 Otvoritev programov - glasba; 6.30 Koledar;
7.00	Dobro jutro v glasbi; 8.00 Prisrčno vaši; 9.03 Ultra light; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna; 10.35 Vstop prost; 11.30 Na prvi strani;
12.00	Glasba po željah; 12.35 Pičice na i; 14.35 Popoldanski program;
14.45	Športna rubrika; 15.45 Glasbeni weekend; 16.15 Pier Buongiorni; 16.32 Film in glasba; 16.55 Pismo iz...;
17.00	Disco magic; 17.32 V dvoje je bolje; 18.00 Bili so poznani; 18.32 Vse iz New Yorka; 20.00 do 6.00 Nočni glasbeni program.
RADIO 1
7.00,	8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 15.00,
17.00,	19.00 Poročila; 6.05 do 9.00 Zeleni val - jutranji program; 9.00 Zeleni val - weekend; 10.15 Black out;
11.00	Odprti prostor; 11.10 Glasbena srečanja; 11.43 Magična svetilka; 12.26 Zgodovinske osebnosti; 13.25 Šola in vzgoja; 13.56 Zeleni val Evropa; 14.03 Radijska priredba; 15.03 Varietà varietà; 16.30 Doppiogioco;
18.00	Objektiv Evropa; 18.30 Glasbeni program; 19.20 Uno studio per voi; 19.55 Black-out; 20.35 Smo tudi mi; 21.03 »Z« kot zdravje; 22.27 Radijska priredba; 23.05 Telefonski poziv; 23.28 Nočni program - glasba.
RADIO 2
7.30,	8.30, 11.30, 12.30, 13.30, 16.30, 17.30, 19.30 Poročila; 6.00 Jutranji program; 8.05 Šola in vzgoja; 8.10 Radiodue predstavlja; 8.45 Tisoč in ena popevka; 9.32 Radijski variete;
10.30	Gledališče; 11.00 Long Playing Hit; 12.45 Hit Parade Uno; 15.00 Rock’n’roll glasba; 15.50 Hit parade; 17.02 Tisoč in ena popevka; 17.32 L. Pirandello: All’uscita - radij, priredba; 19.50 Eccetera e Cetra; 21.00 Simf. koncert; 23.28 Nočni program -glasba.
LJUBLJANA
6.00,	6.30, 7.00, 8.00, 10.00, 11.00,12.00, 14.0(5, 19.00 Poročila; 7.25 Dobro jutro, otroci; 7.35 Prometne informacije; 7.50 Iz naših sporedov; 8.05 Pionirski tednik; 9.05 Sobotna matineja;
10.05	Pojte z nami; 10.25 Dopoldne ob lahki glasbi; 11.05 S poti po Jugoslaviji; 11.30 Srečanja republik in pokrajin; 12.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Iz naših krajev - Iz naših sporedov; 14.05 Glasbena panorama;
15.00	Radio danes, radio jutri; 15.10 Popoldanski mozaik; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak želja in EP; 17.00 Studio ob
17.00	- Zunanjepolitični magazin; 18.00 Škatlica z godbo; 18.30 Mladi mladim;
19.00	Radijski dnevnik; 19.25 Zabavna glasba; 19.35 Za naše najmlajše;
19.45	Minute z ansamblom Kvartet godal; 20.00 Slovencem po svetu. Domovina je ena, Mladi mostovi, Naši kraji in ljudje; 22.50 Literarni nokturno, Ciril Kosmač: Tistega lepega dne;
23.05	Od tod do polnoči.
Berite
JVovi
Matajur
Nanni Moretti v svojem filmu Ecce Bombo
jutf osi o vari s h a televizija Ljubljana
zasebne
-	Rešitev v novi pogodbi s KZE
Možnosti za ugoden razplet glede težav pri Zelenem križu
Skrajno negotov položaj glede poslovanja goriškega Zelenega križa se nadaljuje. Poziv, ki je bil naslovljen na upravni odbor goriške KZE novembra lani za sklenitev nove in z ekonomskega vidika ugodnejše pogodbe, še ni našel ustreznega odgovora, čeprav se, kot kaže, nekaj vendarle premika na bolje. Prav ob upoštevanju takih znakov je upravni odbor humanitarne ustanove na zadnji seji sprejel odločitev, da redno nadaljuje z opravljanjem uslug do kpnca januarja, v upanju, da bo medtem prišlo do ugodnega razpleta. Na novembrski skupščini je bil namreč sprejet sklep, naj bi z 31. decembrom prenehala vsakršna dejavnost v Gorici in na ožjem goriškem območju ter v Tržiču.
Razlogi so predvsem ekonomskega značaja: odškodnina, ki jo ustanova prejema na podlagi konvencije z go-riško KZE že dolgo ne krije več stroškov za zagotavljanje različnih uslug, zlasti kar zadeva prevažanje bolnikov, ranjencev v prometnih nesrečah itd.
Dolga desetletja je goriški Zeleni križ (ustanovljen leta 1922) shajal s
prispevki posameznikov in ustanov, z občasnimi podporami občine in denarnih zavodov, ki so znatno prispevali zlasti za nakup rešilnih avtomobilov. V zadnjih letih pa se je dejavnost občutno razširila, prav v predvidevanju, da bi dobršen del stroška lahko krila KZE, kajti razhčne oblike samofinanciranja ne zadoščajo.
Perspektive se žal niso uresničile, finančno stanje ustanove je danes zelo težko. Rešitev se nakazuje le V sklenitvi nove, ugodnejše pogodbe z goriško KZE. Posredovalno vlogo je prevzel goriški prefekt dr. Pierangeli in menda bo že v prihodnjih tednih prišlo do ugodnega razpleta.
Ob tem velja zabeležiti, da je Zeleni križ pred kakšnim letom razširil delokrog tudi v Červinjan in okoliške
kraje. Delovanje na tem območju za zdaj ni vprašljivo, kajti razne ustanove so finančno priskočile na pomoč, teritorialno pristojna KZE pa je pred kratkim izrazila razpoložljivost za sklenitev primerne konvencije.
V lanskem letu so uslužbenci Zelenega križa opravili nad sedem tisoč posegov, prevozili ob tem skoraj 400 tisoč kilometrov, kar prav gotovo ni malo. Ti podatki se nanašajo na Gorico in ožje goriško območje. Če k temu prištejemo še podatke za Tržič, Gradež in Červinjan, bo obračun znatno večji.
Pri Zelenem križu začenjajo torej novo leto še zmeraj v znamenju negotovosti, vendar s precejšnjim upanjem, da se bo zadeva že v kratkem rešila.
Šinigoj in De Felice na Spacalovi razstavi
CERKVENI PEVSKI ZBOR V REVMI
Jutri, 5. januarja, ob 16. uri bodo v domači cerkvi zadonele nove orgle.
NA PROGRAMU : orgelski koncert, izvaja prof. BORK STACUL, solistka NADJA FABRIS SPAZZAPAN; koncert božičnih pesmi cerkvenega pevskega zbora pod vodstvom FRANCA VALENTINČIČA.
Včeraj se je mudil v Gorici predsednik slovenskega izvršnega sveta Dušan Šinigoj, ki ga je spremljal jugoslovanski generalni konzul v Trstu Drago Mirošič. Ob tej priložnosti se je Šinigoj srečal z vladnim komisarjem za Deželo Furlanijo - Julijsko krajino in prefektom Trsta Eusta-chicrm de Felicejem, goriškim prefektom Pierangelijem in predsednikom goriške pokrajine Cumpeto, s katerimi je izmenjal novoletna voščila, govor pa je bil tudi o bodočih kontaktih med Furlanijo - Julijsko krajino in Slovenijo. Predsednik izvršnega sveta si je skupaj z vladnim
Jutri počastitev v domači cerkvi
Pet let slovenskih maš v cerkvi sv. Lovrenca v Ronkah
Slovenci živeči v Ronkah in v Laškem nasploh bodo jutri imeli praznik. Počastili bodo peto obletnico slovenskih maš v ronški farni cerkvi sv. Lovrenca in prav tako petletno delovanje njihovega cerkvenega ženskega zbora. Kot je znano so Slovenci živeči v Laškem pred petimi leti dosegli od tamkajšnjega župnika in tedanjega goriškega nadškofa Cocolina, da bi imeli slovensko mašo. Ta je enkrat mesečno, prvo nedeljo v mesecu. Običajno prihaja med nje goriški duhovnik dr. Oskar Simčič. Ob teh cerkvenih slovesnostih poje domač ženski pevski zbor. Marsikdaj pa pride k njim v goste kak drug pevski zbor iz drugih krajev Goriške.
Tako bo tudi jutri, v nedeljo 5. januarja. Zjutraj, ob 11.15 bo običajna maša v slovenskem jeziku. Popoldne, ob 15. uri, bodo prav tako v cerkvi sv. Lovrenca, imeli že tradicionalni božični koncert. Tokrat bo gost števerjanski zbor F.B. Sedej.
Cerkveni ženski zbor v Ronkah pa se ne zanima samo za petje v cerkvi ob slovenskih mašah. Tudi drugače skrbi za kulturno rast, saj prireja predavanja in druge kulturne večere ter izlete. Skupno z delovanjem slovenske občinske knjižnice v Ronkah, slovenske osnovne šole ter vrtca, prav tako v Ronkah, in slovenska komisija pri Večnamenskem
kulturnem centru, ki prireja tako v Ronkah kot v Tržiču Prešernove proslave in tudi druge prireditve, tudi v sodelovanju z doberdobsko občino, sodi delo tega zbora v koristno ohranjanje narodne zavesti med Slovenci živečimi na Laškem.
Stavka zdravnikov v tržiški bolnišnici
Nekaj težav bo v prihodnjih dneh v bolnišnici v Tržiču. 7., 8. in 9. t.m. predvidoma ne bodo sprejemah pacientov in niti opravljali storitev v ambulantah, ki so na razpolago zunanjim pacientom. Sindikat zdravnikov je namreč napovedal za omenjene dni protestno akcijo in sindikalno zborovanje v Gorici. Kljub stavkovnemu gibanju pa bodo v bolnišnici zajamčili redno zdravniško službo in sprejem pacientov v nujnih primerih.
Jutri pri Doberdobu
Novoletna raziskovalna akcija jamarjev kluba Kraških krtov
komisarjem in ostalimi ogledal razstavo Lojzeta Spacala v palači Attems, ob prisotnosti samega slikarja Spacala in tudi nekaterih drugih funkcionarjev goriške pokrajine.
Antološka razstava Spacala je odprta še danes in jutri. Razstavljenih je nad 150 njegovih del. Gre za doslej najbolj bogato razstavo, ki pomeni prikaz celotnega umetniškega opusa tega pomembnega umetnika. Kdor si je ni ogledal v treh mesecih, ko je bila razstava odprta, lahko to napravi še danes in jutri. Odprta bo danes in jutri do 19. ure zvečer.
O tej razstavi je bilo veliko napisanega. V številnih italijanskih in slovenskih Ustih. Prav včeraj smo v redakcijo dobili zadnjo številko revije goriške pokrajinske uprave »La provincia isontina«. Na naslovni strani je Spacalova slika. Na notranjih straneh pa sta dva članka o Lojzetu Spacalu z več reprodukcijami njegovih slik.
Kraški krti bodo tudi letos spoštovali že ustaljeno tradicijo, da prvo nedeljo v novem letu namenijo odpiranju in raziskovanju nove jame. Jutri se bodo tako zbrali pri Doberdobu, na območju, ki mu domačini pravijo Na suhi pianti, nedaleč stran, kjer so izvedli že lansko novoletno akcijo. Kaže, da je področje zelo bogato na kraških pojavih in menda so jamarji tu ugotovili vsaj tri nove jame, ki jih bodo skušali odpreti in raziskati med jutrišnjo akcijo. Pri tem pa ne bodo sami. Tako kakor že nekaj let, bodo iz Koroške prišli prijatelji, člani društva za raziskovanje jam; povabili pa so tudi jamarje iz Idrije. Na terenu bo tako približno štirideset ljudi. V primeru izredno slabega vrernena bodo novoletno akcijo odgodili.
Sicer pa pričenjajo člani jamarskega kluba Kraški krti novci leto v znamenju smelih načrtov. Tako bodo dokončali prenovo jamarskega doma na
Koncert v Kulturnem domu
V Kulturnem domu v Gorici bo danes zvečer, ob 20.30, novoletni koncert komornega orkestra Radiotelevizije iz Ljubljane. Vodi ga Stojan Kuret. Koncert prirejajo trije slovenski denarni zavodi na Goriškem: Kmečka banka ter posojilnici v Doberdobu in Sovodnjah. S to pobudo slovenska kreditna podjetja še enkrat dokazujejo, da so tesno povezana z našim vsestranskim delovanjem in da podpirajo našo kulturo. Vstop je prost.
Vrhu (poseg je s finančnim prispevkom omogočila posojilnica v Doberdobu), pripravljajo se na 6. srečanje jamarjev treh dežel, ki bo letos na Dobraču, računajo pa tudi z nekajdnevnim obiskom na češkoslovaškem, na povabilo tamkajšnjih jamarjev. Vzpodbudna je tudi ugotovitev, da je v društvo v zadnjem času stopilo precej mladih in da zanimanje za to dejavnost narašča.
Objavlja se dejavnost krajevnih uprav
Po krajšem prazničnem obdobju, se bo v prihodnjih dneh obnovila dejavnost krajevnih ustanov, tudi perifernih. Veliko razprave bo predvidoma v občinskih svetih, saj bodo morah do konca meseca sprejeti vrsto sklepov. odobriti razne načrte za finansiranje iz deželnih skladov. Precej besedi pa bo tudi glede določitve tarif, ki jih predvideva novi občinski davek »TASCO«, ki ga bodo občani predvidoma prvič vplačali oktobra
Obnavlja se tudi dejavnost perifernih organov. Tako se bo v četrtek, 9. t.m. sestal rajonski svet v Lečniku. Na sejo, kjer bo govor predvsem o javnih delih, so povabili tudi občinskega odbornika Maria Del Bena.
SLOVENSKO ? STALNO „. GLEDALIŠČE V TRSTU
v Kulturnem domu v Gorici NOEL COWARD
HUDOMUŠNA PRIKAZEN
Režija:	DUŠAN MLAKAR
v nedeljo, 5. jan., ob 16. uri — ABONMA RED A
v ponedeljek, 6. jan., ob 20.30 — ABONMA RED B
v torek, 7. januarja, ob 20.30 — ABONMA RED C
razna obvestila
SPD Gorica obvešča, da bosta smučarska avtobusa jutri, v nedeljo, 5. t.m. odpeljala po sledečem _ razporedu: prvi avtobus ob 6.45 iz Štandre-ža in ob 7. uri iz Sovodenj; drugi avtobus ob 7. uri s Koma. Priporoča se točnost.
V občinski telovadnici v Sovodnjah bo jutri, v nedeljo, ob 17.30 kotalkar-ska revija, ki jo prireja Kulturno -športno društvo Vipava s Peči.
kino
Predviden ukrep o odpravi dopolnilne blagajne
V drugi polovici letošnjega leta v ladjedelnici vsi na delo
Ocena tajnika sindikata C1SL Brancatija
Perspektive za razvoj na Goriškem so ugodne
Iz Tržiča prihaja vzpodbudna vest glede zaposlitvene ravni v tamkajšnji ladjedelnici. V drugi polovici leta se bodo vrnili na delo vsi delavci, ki so danes v dopolnilni blagajni. Tako je sporočilo vodstvo ladjedelnice predstavnikom sindikalnega sveta, ob novoletnem srečanju. Verjetno bodo novico v prihodnjih dneh uradno potrdili, zagotovo pa bo o tem govor že na torkovi tedenski skupščini delavcev, ki so v dopolnilni blagajni. Skupščina je napovedana za 8. uro v torek, v prostorih menze. Vendar pripravlja ravnateljstvo ladjedelnice zdaj že podroben načrt o postopnem vračanju na delovna mesta in ga bodo objavili že v kratkem. Trenutno je v dopolnilni blagajni okrog 1.500 delavcev od skupnega števila 3.300 zaposlenih v tržiškem obratu.
Od kod tolikšen preobrat, potem ko sindikalni predstavniki že nekaj mesecev stalno opozarjajo na premalo naročil in na nevarnost, da bo dopolnilna blagajna pravzaprav že kroničen pojav? Poleg orjaške ploščadi Micoperi, ki je že v gradnji, jjodo v tržiški ladjedelnici začeli graditi v kratkem še veliko ladjo za prevoz petroleja, oziroma plina, na račun družbe SNAM, prav v zadnjem času pa je prispelo še eno naročilo: družba Micoperi je naročila orjaški
splav. Plovilo bodo sicer gradili v Trstu, vendar bodo precej delov izdelali tudi v Tržiču, kjer so se v zadnjih letih posebej specializirali za gradnjo takih plovil. Vsa tri naročila so tolikšna, da bo mogoče za nekaj mesecev polno zaposliti vse delavce, ugotavljajo z zadovoljstvom v vrstah sindikata, kjer pa tudi ne skrivajo bojazni, kako bo z naročili v bodoče, saj v tako velikem obratu prav gotovo ni mogoče živeti od danes do jutri.
Tovarna 0MG kmalu v zasebni lasti
V torek, 7. t.m., bodo predvidoma podpisali sporazum o prenosu lastništva goriške tovarne OMG v Straži-cah. Tovarno, ki zaposluje okrog 170 delavcev, bo prevzel industrijec Carraro. Podjetje OMG je doslej sodilo v sklop tako imenovanih podjetij z državno soudeležbo. Po prenosu lastništva tovarne SAFOG v lanskem letu in po napovedani rešitvi za OMG, se državna podjetja dokončno umikajo iz Gorice.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Tavasani, Korzo Italia 10, telefon: 84-576.
Začetek novega leta je priložnost za oceno pravkar minulega obdobja, • pa tudi za seznanitev z načrti, ki naj bi jih uresničih. Kot nekakšen obračun in obenem program bodočega dela, je razumeti daljše tiskovno poročilo pokrajinskega tajnika sindikalne zveze CISL Vittoria Brancatija,^ ki ugotavlja, da se je leto ’85 pričelo v znamenju zelo ostrih razhajanj v vrstah sindikalnega gibanja, vendar pa so se proti koncu leta ustvarili povsem drugačni pogoji za skupno nastopanje. Negativne izkušnje, ugotavlja Brancati, bodo pripomogle k temu, da se bo sindikalno gibanje znalo v prihodnje uspešno ogniti po skusom političnega vmešavanja.
Leto 1985 je bilo tudi leto deloma izpolnjenih pričakovanj o izglasovanju ukrepov v korist gospodarskega razvoja ob meji, zlasti pa Trsta in Gorice (paket Altissimo). Sindikalna zveza CISL ob tem ugotavlja določeno nesorazmerje glede predvidenih finančnih posegov, seveda v škodo Gorice. Leto 1985 se je sklenilo v znamenju živahnih razprav o obnovitvi zaiiona o goriški prosti coni. Razprave in predlogi so bili iznešeni z veliko zamudo. Vlada je sicer podaljšala, za eno leto, veljavnost zakona, vendar je treba zdaj zares hitro in smotrno ukrepati, sesti za mizo, se-
staviti stvaren predlog potrebnih sprememb in izboljšav zakona o prosti coni. To je ena osnovnih nalog vseh družbenih sil v tem letu.
Vittorio Brancati se pri oceni dogajanj v minulem letu posebej zaustavlja še pri dveh vprašanjih, ki sta kar naprej v ospredju dogajanj na Goriškem: usoda ladjedelnice v Tržiču in javna zdravstvena služba na Goriškem. Glede ladjedelnice je treba zagotoviti zadosten obseg naročil, da se doseže polna zaposlitev, ohraniti pa velja še naprej tudi oddelek za gradnjo vojaških plovil. Na področju izvajanja zdravstvene reforme, zlasti pa glede deželnega načrta organizacije zdravstva, se CISL zavzema za poglobitev in razčlenitev alternativnih rešitev, za opredelitev nekaterih vprašanj v zvezi z osebjem (mobilnost in prekvalificiranje) in za takojšnjo uresničitev reorganizacije javne zdravstvene službe na terenu z ustanovitvijo okrožij.
Brancati ob koncu svoje poslanice seže tudi na področje mednarodnih odnosov in sodelovanja ob meji. V letu '86 bo treba še naprej krepiti ozračje miru, sodelovanja in omikanega sožitja med Jugoslavijo in Italijo in iskati nadaljnjih možnosti za gospodarsko sodelovanje med državama.
Gorica
VERDI 18.00—22.00 »E’ arrivato mio mio fratello«.
CORSO 18.00—20.00—22.00 »Fracchia contro Dracula.
VITTORIA 15.30—22.00 »La carica del 101«.
Tržič
EXCELSIOR 18.00—22.00 »Cocoon Dio dell’universo«.
COMUNALE 18.00—22.00 »La foresta di smeraldo«.
Nova Gorica in okolica
SOČA - Nova Gorica 18.00-20.00 »Napačna vrata«. 22.00 »Bolero«.
SVOBODA - Šempeter Ni predstave.
DESKLE 19.30 »Specialni agent«.
ZAHVALA
Ob smrti dragega
Remigija Corsija
se lepo zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali, zlasti g. duhovnikom, cerkvenemu zboru, vsem tistim, ki so darovali cvetje in v dobre namene, g. Marjanu Terpinu za poslovilne besede ter članom izvršnega sveita industrijskih izvedencev iz Gorice.
SVOJCI
Gorica, Števerjan, 4. januarja 1986
Svetovno znan rojak iz Podgore
»Slovence
Fotografski mojster Peter Kocjančič je v Ljubljani praznoval 90-letnico
V	zadnji številki ljubljanskega štirinajstdnevnika za politična, gospodarska in kulturna vprašanja Naši razgledi imamo na več straneh objavljene fotografije znanega slovenskega fotografskega mojstra Petra Kocjančiča, poleg tega pa še spis kritika Leva Menašeja o liku tega priznanega slovenskega umetnika. Do objave slik in članka je prišlo ob priložnosti umetnikove devetdesetletnice.
Peter Kocjančič živi že dolga desetletja v Ljubljani, rojen pa je bil v Podgori 27. novembra 1985. Goričani ga seveda poznamo in se ga prav lepo spominjamo, saj smo ga imeli v gosteh pred petimi leti, v januarju 1980. Zanj smo pravzaprav izvedeli nekaj časa prej, ko je svoje najnovejše fotografije razstavljal v Poljanu, gost tamkajšnje občinske knjižnice. Takrat so v Poljanu prirejali fotografske razstave.
Slovenska prosvetna zveza je zaradi tega Petra Kocjančiča povabila v Go- * rico. Skupno s fotoklubom »Skupina 75« je bila v Avditoriju pripravljena razstava njegovih umetniških fotografij. SPZ je takrat pripravila dvojezični katalog, opremljen z več slikami. Uvodne besede je napisal Milko Rene?.
V	Primorskem dnevniku smo takrat dali veliko poudarka tej razstavi in temu našemu rojaku, umetniku, ki je zaslovel v svetu. Najprej, pred otvoritvijo razstave je Dorica Makuc objavila daljši pogovor, ki ga je z njim imela na njegovem domu v Ljubljani.
V naslednjih dneh smo objavili kritično oceno izpod peresa Milka Rener-ja. Pa še kroniko o odprtju razstave s sliko Petra Kocjančiča, kako iz rok takratnega goriškega župana sprejema srednjeveške mestne kovance. Na otvoritvi so govorili takratni tajnik SPZ Marko Waltritsch, kritik prof. Milko Rener, goriški župan Pasquale De Simone. V čast podgorskemu rojaku je pel moški zbor podgorskega društva Andrej Paglavec. Ivan Bre-
gant pa je slavljencu, ki je kljub hudi zimi in slabemu stanju cest za to priložnost prišel v Gorico, podaril brošuro, ki so jo Podgorci izdali pet let prej ob otvoritvi spomenika padlim partizanom. Peter Kocjančič se je vsem lepo zahvalil.
Pred nekaj več kot mesecem dni je Peter Kocjančič praznoval svojo devetdesetletnico. Rojen je bil v Podgori. Ker so granate med prvo svetovno vojno docela porušile hišo star-
šev v Podgori, je on po vojni ostal v Ljubljani. Takrat je bil že poročen z Goričanko, hčerko tovarnarja sodavice Obedanka. Tri leta je služil v cesarski vojski. Prva žena je kmalu umrla, poročil se je v drugo. Zaposlil se je kot grafik v Jugoslovanski tiskarni v Ljubljani. Uporabil je znanje pridobljeno že kot otrok in kot enoletni gojenec likovne akademije.
S fotografsko umetnostjo se je pričel ukvarjati zelo hitro. Postal je e den najvidnejših fotografov - umetnikov na Slovenskem. Razstavljal je marsikje, dobival laskava priznanja. V svet je prodrl z vso silo leta 1939, ko je sodeloval na svetovnem natečaju znane tovarne fotografskih aparatov Rolley. Iz vsega sveta je prispelo kar 35.000 slik. Peter Kocjančič je dobil tretjo nagrado. Priznanja so se potem kar vrstila, še največ po o-svoboditvi. Dobil je najvišji možni naslov v mednarodni federaciji fotografske umetnosti HON-EFIAP.
Kdor je videl njegove slike na razstavi v goriškem avditoriju v januarju leta 1980 (samo na otvoritvi je bilo več kot 150 ljudi) se bo prav gotovo spominjal izredne lepote in barvitosti teh slik, ki za povprečnega gledalca niso imele skoro nobene zveze s fotografijo. Bile so že prave u-metnine. Tako so jih gledali tudi kritiki ne samo pri nas, v slovenskem prostoru, marveč v mednarodni areni.
MARKO WALTRITSCH
Orumenele fotografije iz starih albumov
Novoletne želje goriških osnovnošolcev
Velikokrat nam naši prijatelji in bralci povedo kaj zanimivega o kakem preteklem dogodku, o dedovanju kake osebe, o svojih šolskih letih, o dogodivščinah med narodnoosvobodilno vojno, o kakem zanimivem izletu, o življenju svojih staršev'. Iz žepa nam marsikdaj potegnejo orumenelo fotografijo na kateri lahko vidimo obraze ljudi, ki jih je marsikdo od nas poznal, videval na ulici, poslušal jih, kako so v kavami ali gostilni pripovedovali o starih časih. Nekoč so se namreč ljudje veliko bolj pogovarjali kot dandanes. Televizije ni bilo, avtomobilov zelo malo. Zaradi tega so se ljudje bolj poglabljali v branje, predvsem pa so imeli veliko več časa za pogovore, za soočanje mnenj, za izmenjavo izkušenj.
V našem dnevniku smo že marsikdaj objavili stare fotografije in jih, kjer se je le dalo, opremili tudi s potrebnim besedilom. Od naših bralcev bi želeli, da bi nam posredovali čimveč takih slik. Zainteresirane ljudi bodo spomnile na njim drage in znane ljudi, širšemu krogu naših bralcev pa bomo tako lahko nudili šle kaj zanimivega o dogajanju pri nas.
Goriški občinski svet je v petdesetih letih zasedal v dvorani na Verdijevem korzu, nasproti Trgovskega doma. Na naši sliki so nekateri svetovalci izvoljeni na občinskih volitvah v decembru 1956. Veliko teh ni danes več med živimi. Naj bo torej naša slika tudi spomin nanje. V drugi vrsti vidimo dva komunista, Rodolfa Battija in Nerea Battella, poleg je socialist Ferruccio Pizzul. Zatem sedijo trije slovenski svetovalci in sicer Rudi Bratuš od Sku pine neodvisnih Slovencev, ter dr. Anton Kacin in odv. Avgust Sfiligoj, od Slovenske demokratske zveze. Zatem vidimo še mladega profesorja Bruna Calderinijla, odvetnika Angela Culota ter Mariana Peternela; vsi trije so bili demokristjani. V sprednji vrsti pa sta socialdemokrata prof. Lanfranco Zucalli in učitelj Massimo Sdrigotti. Takrat je v Gorici županoval dr. Ferruccio Bernardis, ki pa ga ne vidimo na tej sliki.
Leta 1971 so v Gorici, na pobudo strokovnega združenja in trgovinske žbomice, nekateri gradbeni izvedenci, sicer tudi gradbeni podjetniki, bili nagrajeni zaradi njih dolgoletnega delovanja in prizadevanja. Med šestimi so bili kar trije Slovenci. Vidimo jih na naši sliki: prvi z leve, s črnimi očali, je Stanko Faganel, drugi Ivan Simčič, četrti pa Remigij Koršič. Vsi trije so dolga desetletja vodili svoja gradbena podjetja in bili zelo čislani med našimi ljudmi in tudi pri italijanskih someščanih.
»Novoletne želje« smo dali naslov naslednjim prispevkom učencev 5. razreda slovenske osnovne šole O-ton Župančič na Livadi v Gorici. O-troci so s svojimi spisi pokazali, da se zanimajo za vse to kar se dogaja v svetu, da sočustvujejo z otroci tretjega sveta, da si želijo mir in da nasprotujejo vsem tistim, ki rožljajo z orožjem. Prav pa je, da še enkrat pohvalimo učence tega razreda, saj so tudi drugače dokazali njihovo človekoljubnost. Tik pred prazniki so izdelali kup voščilnic, ki so jih potem prodajali ter izkupiček namenili Skladu Mitje Čuka. Danes objavljamo njihove spise. Želimo pa, da se od časa do časa oglasijo tudi u-čenci drugih razredov in šol, da bomo lahko objavili njih spise in risbe, tako kot smo že delali pred leti. * * *
Moja največja želja je, da bi vsi ljudje pomagali otrokom iz tretjega sveta. Ti otroci trpijo lakoto in mraz ter potrebujejo zdravila. Med temi so nekateri, ki nimajo staršev. Vsi bi si morali prizadevati, da bi jim pomagali.
Druga želja pa je ta, da bi na svetu prenehale vojne, da ne bi bilo več terorizma in da bi se na svetu več ne ubijali. Želel bi, da mladi ne bi več uživali raznih mamil in da bi ZDA in Sovjetska zveza končali tekmovati v izdelovanju raznih bomb in drugega atomskega orožja.
Zadnja želja je ta, da bi se jaz poboljšal v likovni vzgoji, da bi se bolj potrudil pri raznih izdelkih in risbah tei- da bi bolj pazljivo poslušal. Upam, da se bodo moje želje uresničile.
SAŠA PRIMOŽIČ
Ob novem letu je navada, da si ljudje želimo vse najboljše. Tudi jaz želim vsem, ki jih imam rada, da bi bili zdravi, srečni in veseli. Zato si želim, da bi na svetu vladali mir, ljubezen in razumevanje. Hotela bi, da bi bilo dovolj hrane za vse ljudi in da bi bil človek človeku brat. To si želim za vse ljudi.
SANJA FERLAN
Želim si, da bi ubogi otroci na svetu bili tako srečni in veseli kot mi. Mi hodimo v šolo, se učimo brati, pisati in računati. V popoldanskem času hodimo k telovadbi, sodelujemo pri kakem zboru, igramo kak instrument. Ko napišemo naloge, se igramo s prijatelji. Mnogi otroci na svetu vsega tega nimajo. Mnogi so lačni in žalostni, medtem ko smo mi veseli in razigrani.
MARLENKA ŽERJAL
Jaz sem srečen fant. Imam v glavnem vse. Imam starše, ki me imajo radi in skrbijo zame, ne trpim lakote, imam igrače in še zadnja želja, da bi imel računalnik, se mi je izpolnila. Zato nimam osebnih želja. Rad pa bi, da bi denar, ki ga porabijo za orožje, dali ljudem iz tretjega sveta, ki trpijo lakoto. Moja glavna želja pa je ta, da bi vsi otroci bili tako srečni kakor sem jaz.
Upam, da se bo to kdaj zgodilo.
IGOR POVŠE
Ker je prišel božič, se počutimo vsi boljši in bolj odkritosrčni. Za novo leto si želim, ker je dandanes na svetu toliko hudobije, toliko grozot, da bi vse to prenehalo. Za tem pa tudi, da bi imeli vsi ljudje dovolj hrane in oblek. Poleg tega si želim, da bi na svetu ne bilo več vojn in roparjev in da bi bili vsi na svetu bolj pravični.
Zadnja želja pa je. da bi vsak dobil darilo, ki si ga želi in da bi bili vedno pridni in olikani.
MATEJ KLANJŠČEK
Koristne
telefonske številke
Pomoč v sili 113, prva pomoč — bolnišnica 83991, zdravniška pomoč v nočnih urah in ob praznikih (splošna bolnišnica) 30111/ 30011, prometna policija 83082, orožniki 112, gasilci 22222, kvestura/prefektura 84151, Zeleni križ 85522, Pionirji prve pomoči 85550, AGI (pomoč na cesti) 116, informacije o prevoznosti cest v Italiji (06) 4212.
APT (medkrajevni avtobusi) 84566, železniška postaja 22013, letališče Ronke 777001, turistične informacije (samo ob delavnikih 10.30-13.00 in 17.00-19.00) 83870.
Občina Gorica 3831, Doberdob 78108, Sovodnje 882001, Števerjan 884135, pokrajinska uprava 85051, ENEL 81823, Občinsko podjetje za elektriko - plin - vodo v Gorici 83156, SIP (okvare) 182 (informacije) 189.
NOVA GORICA (pozivna štev. 003865).
Milica 92, gasilci 93, reševalci 94, AMZS (pomoč, informacije in vlečna služba na cesti) 987, avtobusna postaja (informacije) 21447, železniška postaja (informacije) 21165, zdravniška dežurna služba 22122, turistične informacije 21443, bolnišnica 31811.
vedno v kot«
Protislovenski šovinizem se je v zadnjem času spet pojavil pri nas v Gorici. Karkoli bi prav prišlo nam Slovencem, ki tu, ramo ob rami, v miru, živimo več kot tisoč let s jur-lanskim in italijanskim življem, nekaterim ne gre v račun. Sedaj so se spravili nad Vizzinijev osnutek globalnega zaščitnega zakona. Vsevprek od comitata za obrambo italijanskega značaja Gorice do misovcev, od nekdanjih voditeljev združenja Associazione giovanile italiana pa do mladih, ki so člani zadruge »Presenza«. Marsikaj napadalnega na nas Slovence smo čuli tudi na strokovnih srečanjih, marsikaj takega čujemo tudi v občinski palači. Slovencem je moč dati pravice, vendar le v njihovih vaseh, v Doberdobu, v štever-janu, v Sovodnjah in ker smo že darežljivi, še v štandrežu, Podgori, v Pevmi. V mestu nikakor ne! Tu itak Slovenci imajo že dovolj šol, društev. Kulturni dom, Katoliški dom, veliko trgovin, itd. Tako pravijo.
Boli jih, da smo, tudi po sili razmer, bolj prizadevni. Da poznamo o-ba tukajšnja jezika, slovenščino in italijanščino. Da se z lahkoto naučimo še srbohrvaščine ter nemščine. Mnogi naši mladinci gladko govore angleško. Zaradi tega tu z večjo lahkoto dobimo zaposlitev, še zlasti tam, kjer je nujen in potreben stik s tujino. Za mesto ob meji pa je to neobhodno potrebno.
Seveda nihče med njimi Italijani, ki do nas niso prijazni, noče priznati, kaj še, niti vedeti, da so vsi naši učenci v slovenskih šolah katerekoli stopnje poprečno po pet ur tedensko več v šoli kot vrstniki podobnih italijanskih šol. To iz preprostega razloga, ker se učenci v slovenskih šolah soočajo že od vsega začetka z dvema jezikoma, slovenskim in italijanskim. Seveda bodo potem znali gladko govoriti in pisati v najmanj dveh jezikih. To pa jim bo v življenju zelo koristilo, ne le pri gledanju in poslušanju televizije ali na počitniškem izletu, marveč predvsem v iskanju najbolj primerne zaposlitve.
Na to uho pa nekateri naši someščani nočejo ničesar slišati. Zaradi tega strašijo z bilingvizmom. Italijansko študirajočo mladino strašijo, da bo ostala brezposelna, kajti državne službe bodo nudene le Slovencem, saj bo za sprejem v službo nujno znanje dveh jezikov, italijanščine in slovenščine. Seveda ne povedo, da noben zakonski osnutek tega ne predvideva. Da je v njih napisano le, da imajo državljani slovenske narodnosti le pravico Pogovarjati se z oblastjo v svojem jeziku in da morajo biti v državnih službah »tudi« ljudje, ki obvladajo slovenski jezik. Ko bi tudi naši someščani italijanske narodnosti znali slovenščino, potem za njihovo zaposlitev ne bi bilo problema. Trgovci italijanske narodnosti so veliko bolj pametni od tistih, ki si v življenju žele postati le državni uradniki: sami so se slovenščine naučili, marsikdo je svoje otroke poslat v slovensko šolo, da bo znal tudi naš jezik. Takih primerov je v Gorici . veliko.
Na Vizzinija se sedaj jezijo tudi mladi socialdemokrati, ki pišejo v listič, ki ima naslov Presenza. V zadnji božični številki so se spravili nad njega. V tem lističu smo že pred časom brali marsikaj, kar ni do nas prijazno. Sedaj so se spravili nad Vizzinijev zakonski osnutek, pa čeprav se niso z njim niti najmanj seznanili. Prestrašil jih je bilingvi-zem.
S podobnim fraziranjem so se o-glasili tudi nekateri drugi. Kot nam je znano nameravajo nekdanji predsedniki združenja Associazione giovanile italiana, ki je v našem mestu delovala v prvem povojnem času, počastiti štiridesetletnico tega združenja, ki ni bilo do nas Slovencev prav nič naklonjeno. Medtem ko so nekateri med njimi nameravali stvar izpeljati tako, da bi proslava izzvenela ne le kot spominjanje na tisti čas narodnostnih spopadov, ko je šlo za ureditev meja med Italijo in Jugoslavijo, marveč kritična presoja takratnih dogodkov, so se drugi odločili proslavo izpeljati tako, da bo ta le poveličevalno spominjanje na takratne dogodke. Baje so ti v večini.
Seveda prihaja do vsega tega v trenutku, ko bi bili morali vlada in parlament v Rimu že zdavnaj razpravljati in glasovati o globalnem zaščitnem zakonu.
Pri nas pa se najde marsikdo, ki trdi, da Trst in Gorica ne bosta tolerirala druge osimske pogodbe.
BERITE
»Novi Matajur«
Smučanje: na moškem veleslalomu za SP v Kranjski gori
Italijani in Jugoslovani niso zadovoljili
KRANJSKA GORA — Včerajšnji moški veleslalom za svetovni pokal v Kranjski gori se je zaključil prav tako kot tisti izpred štirinajst dni: najhitrejši je bil znova Švicar Joel Ga-spoz, a skupaj z njim na zmagovalnem odru je bdi ponovno Avstrijec Strolz, dokaj slabše pa se je tokrat godilo Jugoslovanom in Italijanom, ki so vozili precej pod pričakovanji. To so glavne značilnosti včerajšnjega teka, že tretjega na podkorenski progi v letošnji sezoni. Veleslalom bi bili namreč morali izpeljati v bolgarskem Borovcu, kjer pa so se mu zaradi pomanjkanja snega morali odreči.
Včerajšnja proga je bila sicer za štiri vrata krajša kot 20. decembra, kljub temu je bila hitra in naporna, tako da je bilo vsako napako kaj težko nadoknaditi. To je prišlo do izraza tako v italijanski kot jugoslovanski vrsti, že po prvem teku je bilo jasno, da »azzurrom« z Erla-cherjem (na zadnjem veleslalomu v Kranjski gori je zasedel odlično drugo mesto) in Totschom na čelu ne bo šlo: zasedla sta šele osmo in deveto mesto. Nekoliko bolje se je godilo Pramottonu, ki je bil sedmi in je to
Joel Gaspoz
mesto tudi obdržal, medtem ko je Erlacher zdrknil mesto niže, a Totsch je bil šele petnajsti.
Tudi jugoslovanski tekmovalci niso razveselili več tisočglave množice. Rok Petrovič je na prvem spustu naredil precej napak. Na drugem je
sicer dosegel peti najboljši čas, a to mu je prineslo šele deseto mesto. Boris Strel je za las zgrešil točko za svetovni pokal, saj je zasedel šestnajsto mesto. Dosti niže so ostali: Križaj je bil šele 25., Čižman 27., Žan 32.
Po dolgem času je spet nastopil Švicar Zurbriggen, ki očitno še ni ujel prave forme. Po tekmi je dejal, da ga še vedno boli v Val d’Iseru poškodovani gleženj. Vsekakor ima Zurbriggen kaj malo upanja, da bi ogrozil vodilnega v svetovnem pokalu, Girardellija, ki letos sicer ne zmaguje, vendar zanesljivo niza točke
Vrstni red
1. Gaspoz (Švi.) 2’03”89; 2. Strolz (Av.) 2’04”20; 3. Wasmaier (ZRN) 2' 04”48; 4. Girardelli (Luks.) 2’04”71;
5.	Hangl (Švi.) 2’04”95; 6. Wenzel (Liecht.) 2’05”29; 7. Pramotton (It.) 2’05”34; 8. Stenmark (Šve.) 2’05”48; 9. Erlacher (It.) 2’05”61; 10. Petrovič (Jug.) 2’05”74; 11. Zurbriggen (Švi.) 2’05”91; 12. Enn (Av.) 2’06”45; 13. Giorgi (It.) 2’06”46; 14. Julen (Švi.) 2’06”57; 15. Totsch (It.) 2’06”85; 16. Strel (Jug.) 2’07”03; 17. Sundquist (Šve.) 2’07”05; 18. Lieb (Av.) 2'07”28;
19. Burgler (Švi.) 2’07”39; 20. Walk (Av.) 2’07”40.
Skupna lestvica za SP
1. Girardelli (Luks.) 103; 2. Miiller (Švi.) in Wirnsberger (Av.) 90; 4. Petrovič (Jug.) 68; 5. Strolz (Av.) 66;
6.	Gaspoz (Švi.) 61; 7. Erlacher (It.) 60; 8. Nilsson (Šve.) 57; 9. Križaj (Jug.) in Alpiger (Švi.) 55; 11. Stenmark (Šve.) 52; 12. Mair (It.) 43; 13. Wasmaier (ZRN) 45; 14. Hoef-lehner (Av.) 39; 15. Pramotton (It.).
Že danes pa bodo včerajšnji poraženci imeli priložnost, da se oddolžijo. Jugoslovani bodo znova-pred domačim občinstvam. Alpski smučarji se bodo namreč na Pohorju pomerili v slalomu za točke svetovnega pokala. Prvič bodo v pohorski strmini ljubitelji alpskega smučanja lahko gledali tudi moško tekmo, ki je bila podobno kot veleslalom prvotno na sporedu v Borovcu. Organizatorji pa so imeli včeraj precejšnje težave zaradi močne odjuge. Upati je, da se bo vse srečno izteklo in da bo proga vzdržala, saj bo tukaj jutri in v ponedeljek tudi tekmovanje za Zlato lisico, veljavno za ženski svetovni pokal. Današnji prvi spust se bo pričel ob 9.30, drugi ob 12.00.
SMUČARSKI SKOKI
Danes tretja tekma turneje Intersport
INNSBRUCK — Za ljubitelje zimskega športa bo danes pravi dan, saj bodo lahko uživali v dveh vrhunskih prireditvah. Poleg moškega slaloma za svetovni smučarski pokal na Pohorju bo namreč na vrsti tudi tretja skakalna preizkušnja Inter-sport novoletne turneje, in sicer v Innsbrucku. V skupni razvrstitvi po dveh tekmah je v vodstvu Avstrijec Vettori pred Čehoslovakom Pločom, Fincem Suorso in Poljakom Fijasom, ki bi morali tudi danes biti v o-spredju.
Med favoriti je seveda tudi Jugoslovan Primož Ulaga, ki je sicer šele na 61. mestu, vendar se ene tekme ni udeležil, a v Garmisch Parten-kirchnu je bil tretji. Ulaga pa je trenutno v vodstvu v svetovnem pokalu za posameznike, kjer ima štiri točke naskoka pred Suorso, medtem ko tretjeuvrščeni Avstrijec Neulaendt-ner zaostaja za osem. Drugi najboljši Jugoslovan v svetovnem pokalu je trenutno Miran Tepeš, ki je štirinajsti, na lestvici turneje Intersport pa je na 27. mestu.
Dirka iris
RIM — Zmagovita kombinacija dir-■ ke tris je ta teden 8-13-5. Dobitnikov je bilo skupno 327, vsak pa bo prejel po 2.553.268 lir.
Košarka: jutri v 13. kolu drugoligaškega italijanskega prvenstva
Jadran s popolno postavo (tudi K. Starc) v Ferraro
RALLY PARIZ — DAKAR
Danes druga etapa na afriških tleh
ALŽIR — Udeleženci avto-motoral-lyja Pariz - Dakar so včeraj popoldne stopili na afriška tla. Plovba čez Sredozemsko morje je bila dokaj naporna, saj je bilo morje zelo razburkano. Vzdušje med tekmovalci tako ni bilo najboljše. Marsikdo je tudi šele na ladji izvedel za tragično vest o smrtni nesreči japonskega motociklista Kaneka, ki ga je povozil neki avtomobilist.
Trajekte so tekmovalci zapustili precej pozno, tako da je bil start prve afriške etape šele zvečer. Druga etapa pa se jd pričela davi ob 6. uri. Predvidena je tudi prva posebna vožnja za skupnih 250 km, in sicer po puščavi. Prvo dokaj verodostojno lestvico bo mogoče sestaviti šele drevi. Vrstni red z nedeljske predetape v pariškem predmestju je namreč vse prej kot jasen.
Jadranovi košarkarji stopajo v novo leto z mikavnim priznanjem — najboljša ekipa med Slovenci v Italiji za leto 1985. »Priznanje, ki ga želimo upravičiti z dobrimi nastopi v nadaljevanju drugoligaškega prvenstva,« nam je dejal Jadranov trener Andrej Žagar.
Priložnost za to bo že jutri v Ferrari, kjer bodo naši košarkarji igrali v 13. kolu proti domačemu moštvu, ki sodi v skupino boljših ekip te lige.
Po začetnih poprečnih igrah je marsikdo podcenjeval to moštvo, češ da bo »novi ciklus«, ki so ga uvedli v društvu, dal zaželene sadove le čez kako sezono. Ekipa iz Ferrare pa je nato nanizala vrsto dobrin izidov in sedaj je pri samem vrhu prvenstvene lestvice: z 18 točkami je druga na
razpredelnici za vodilnim Citrosilom (20 točk) skupno s Panapesco iz Mon-tecatinija in Cremono. Košarkarji iz Fen-are so edini od vodilnih, ki v napadu niso presegli »kvote« 1.000 točk (932), so pa, kaže, izredno dobri v obrambi, saj so drugo moštvo v vsej ligi glede prejeltih točk (889). Na tej posebni lestvici so najboljši košarkarji Victorsa iz Monze (837).
Ferrara je letos krepko obnovila svoje vrste. Najela je kar štiri košarkarje! iz prvoligaških klubov. Od milanskega Simaca je tako najela 20-letnega Giovannija Fabianija, od Sil-verstoneja visokega Copparija, od An-nabelle Eugenia Costo in od Grana-rola Tiziana Montagutija. Kot vidimo, je torej moštvo iz Ferrare povsem prenovljeno in največja težava
za domače tehnično vodstvo je bilo uigrati ekipo.
Najnevarnejši mož moštva iz Ferrare pa je 22-letni Moris Masetti, ki je trenutno četrti najboljši strelec li-
POSTAVA FERRARE
Fabiani Giovanni	1965	182	b
Cantamessi Francesco	1958	188	b
Morelli Giuliano	1965	196	k
Masetti Moris	1963	202	k
Monari Marco	1955	196	k
Costa Eugenio	1960	196	k
Coppari Umberto	1964	201	c
Montaguti Tiziano	1966	204	c
Di Benedetto Giovanni	1965	192	b
Natali Paolo	1968	196	b
TRENER: Michelini Stefano
ge. V 12 kolih je namreč dosegel 273 točk in pred njim so le Boni (378), Della Fiori (301), Marko Ban (296) in Bessi (285).
Kaže pa, da še »nevarnejša« je domača publika, ki je zelo vroča, tako da gostujoče ekipe v Ferrari nimajo lahke naloge.
Kaj pa v Jadranovem taboru? Fantje so redno trenirali. Nared je tudi Klavdij Starc, ki nam je takole dejal: »V nedeljo odpotujem v Ferraro. Tudi igral bom lahko. Treniral sem. Občasno sem začutil bolečino v nogi, toda mislim, da lahko že igram.«
Vzdušje v naši ekipi je dobro. Vsi se zavedajo, da jih v Ferrari čaka zelo težka naloga. Pripravljeni pa so tudi za podvig, (bi)
V skoku v višino
F. Jacobs (ZDA) 59 cm višje od svoje glave
kratke vesti - kratke vesti
Dva svetovna rekorda v skoku v višino v atletski sezoni 1985 sta bila le konica ledene gore, ki skriva pod vodno gladino velik napredek, ki ga ta panoga beleži v zadnjih nekaj letih. Kopica telesno visokih skakalcev pritiska in svetovni rekord nizkega Paklina je v novem položaju pravzaprav tehnično presenečenje.
Posledica velikega števila odličnih skakalcev je pomanjkanje izrazito močne osebnosti. Take kot je bil na primer pred 20 in več leti Valerij Bmmelj.
Bolj kot naštevanje rekordov smo izbrali nekaj zanimivosti in statističnih pregledov, ki nudijo različne slike od uradnih podatkov.
Kdo je sploh boljši skakalec? Tisti, ki skoči najvišje ali tisti, ki skoči največ? Za najviše moramo vzeti letvico in tu smo pri uradnih rekordih. Za največ pa moramo vzeti v poštev višinsko razliko med rezultatom in telesno višino.
Pravih dolginov na taki bolj pošteni lestvici ni. Zelo zanesljivo vodi Franklin Jacobs (ZDA), id je ob svojih pritlikavih 173 cm skočil kar 232 cm visoko ali 59 cm više od glave! V spodobnem razmahu (235 -180 = 55 cm) mu sledi Sovjet Aleksander Kotovič, pred Kanadčanom Otteyem in Japoncem Katamino (+54 cm). Med najboljšimi je tudi Italijan Furlani (227 -177 = 50 cm), dobro pa se drži tudi svetovni rekorder Paklin (241 - 192 = 49 cm). Malo boljši je bivši evropski rekorder Screda (237 - 186 = 51 cm).
Preskočiti osebno višino je prvi cilj skakalca v začetni jazi treninga. Domači šport beleži v tem pogledu izjemen dosežek. Borov atlet Gorazd ,Pučnik je pri 180 cm telesne višine dosegel kar 210 cm!
Vedno večje vključevanje dolginov v sistematično vadbo napoveduje dokaj hitro napredovanje do 250 cm. Znani košarkarski filozof Dan Peter-
son je celo povedal, da bi ameriški profesionalni košarkarji ob gibčnosti in telesni višini s primernim atletskim poukom kmalu naskakovali 260 cm. Peterson verjetno ni daleč od resnice.
Ne glede na tekmovalne uspehe je ob desetih najboljših rezultatih prvi Kitajec Zhu Jianhau s poprečkom 235 cm. Olimpijski prvak Mógenburg je z desetimi najboljšimi znamkami zbral popreček 234,3 cm, Šved Sjb-berg 234,1 cm, Tranhardt (ZRN) 233,4 cm, Howard (ZDA) 232,95 cm, Paklin (SZ) 232,5 cm in Sereda (SZ) 232 cm. Jianhau in oba Sovjeta dosegajo svoje poprečke z nizkim številom nastopov, Mbgenburg je svojega zbral v šestih letih vrhunske kariere, Sjòberg ima skoraj vse najboljše rezultate iz sezone 1985. Številni nastopi so že načeli mišična tkiva tega atleta.
Na lestvici prvih 10 iz vsake države vodi premočno Sovjetska zveza s poprečkom 235,7 cm pred ZDA 232,9 cm, ZRN 230,3, NDR 228,7, Poljsko 227,6 in Italijo 227,3 cm. Pred 4 - 5 leti so bili Italijani celo tretji, čeprav brez prave zvezde. Presenetljivo visoko so Japonci (224,2 cm), dobro pa se drži tudi Jugoslavija, ki je na 16. mestu z 222,5 cm.
Iz lestvice vseh časov je razvidno, da je doslej 235 cm in več preskočilo 16 atletov, 230 cm pa 66. Stoti na tej tablici ima čedno višino 228 cm, ki je slučajno enaka tisti legendarnega Brumlja. (B. Križman)
Ostra kazen
LONDON — Zaradi napada na nekega policaja (zaradi udarcev je izgubil zavest) so včeraj 22-letnega angleškega navijača Barryja Foxa obsodili na tri leta zapora. Sodnik je pri tem izrazil upanje, da bo kazen v opomin ostalim, ki gredo na tekme z edinim namenom, da bi povzročali škodo.
Košarka: polfinale
italijanskega pokala
BOLOGNA — Prvi polfinalni srečanji italijanskega košarkarskega pokala Mobilgirgi - Scavolini in Simac - Divarese bosta 26. marca ob 20.30, povratni tekmi pa bosta 9. aprila, prav tako ob 20.30.
Disciplinski ukrepi
RIM — Disciplinska komisija italijanske košarkarske zveze je v zvezi s tekmami italijanskega pokala za eno kolo izključila Rautinsa in Pole-sella (Bancoroma). Poleg tega je za dve koli izključila trenerja Arexon-sa Recalcatija in za eno trenerja Ban-corome De Sistija.
Wilander zlahka
premagal Orešarja
ZAHODNI BERLIN — Na svetovnem mladinskem teniškem prvenstvu za igralce do 22. leta starosti se bosta v finalu dokaj verjetno pomerila Šved Wilander in Zahodni Nemec
Danes
SOBOTA, 4. januarja 1986
NAMIZNI TENIS
ŽENSKA A LIGA
18.00	v Zgoniku: Kras Globtrade -Recoaro Bočen
ŽENSKA C LIGA
16.00	v Bocnu: Recoaro - Kras Globtrade; 18.00 v Gorici, telovadnica Peco-rinic: Azzurra - Dom
ODBOJKA
ŽENSKA B LIGA
20.30 v Trstu, šola Suvich, Ul. Giulia 52: OMA Armes - Meblo
MOŠKA C-2 LIGA
20.00	v štandrežu: Olympia Elèctro Terpin - CUS; 19.00 v Trstu, na 1. maju: Bor J1K banka - Vivil
ŽENSKA C-2 LIGA
20.30	v Sovodnjah: Sovodnje Central-sped - Celinia Maniago; 21.00 v Terzu: Ceramiche d'Arte - Sloga; 20.30 v San Giorgiu di Nogaro: Sangiorgina - Bor Friulexport
MOŠKA D LIGA
18.30	v goriškem Kulturnem domu:
Becker. Včeraj je Šved, ki je v 2. kolu s 6:1, 6:2 slavil proti rojaku K. Carlssonu, brez težav s 6:1, 6:1 odpravil še Jugoslovana Orešarja, Becker pa je s 6:3, 6:2 premagal Če-hoslovaka Vajdo. Ostali izidi: Sund-stroem (Šve.) - Muster (Avs.) 6:2, 6:7, 7:6; Lundgren (Šve.) - Brown (ZDA) 6:4, 6:1; L. Carlsson (Šve.) -Pistoiesi (It.) 3:6, 6:3, 6:2; Schwa-ier (ZRN) - K. Carlsson (Šve.) 3:6, 4:1 odstop; Forget (ZRN) - Muster (Avs.) 6:3, 6:4; Sanchez (Šp.) - A-genor (Haiti) 6:3, 6:4.
Merano v vodstvu
CORTINA D’AMPEZZO — V italijanski A ligi v hokeju na ledu je Merano še vedno solidno v vodstvu. Izidi zadnjih srečanj: Alleghe - Merano 5:5, Asiago - Bolzano 8:5, Bruni-co - Auronzo 7:5, Cortina - Fassa 5:2, Varese - Gardena 8:3. Lestvica: Merano 49, Bolzano 41, Varese 39, Asiago 35, Alleghe 27, Auronzo 22, Gardena 20, Brunico 16, Fassa 14, Cortina 7. Prihodnje kolo bodo odigrali danes.
domači šport
Naš prapor - Fincantieri; 17.30 v Gra-dežu: Grado - Val
ŽENSKA D LIGA
19.00	na Opčinah: Sloga - Dom Ago-rest; 18.00 na Proseku: Kontovel Electronic Shop - NPT; 20.30 v Pierisu: Pieris - Breg Agrar
KOŠARKA
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
17.30	v Dolini: Breg Adriatherm -Saba; 20.00 v Trstu, Miramarski drevored: Ferroviario - Kontovel Electronic Shop; 20.00 v Trstu, šola Caprin, ženjanska reber: Santos - Bor Radenska
KADETI
17.00	v Trstu, na 1. maju: Jadran F arco - Barcolana
NARAŠČAJNIKI
16.00	v Trstu, Ul. Frescobaldi 23: Alabarda - Bor Adriaimpex
PROPAGANDA
15.30	na Kontovelu: Kontovel Electronic Shop - Servolana; 10.30 v Trstu, na 1. maju: Bor - Sokol
V KADETSKEM PRVENSTVU
Jadran Farce s šibko Barcolano
Med ostalimi se bo že danes nadaljevalo tudi državno kadetsko košarkarsko prvenstvo, v katerem je zaposlena tudi združena ekipa Jadran Parco. Varovanci trenerja Ra-senija bodo po lepi zmagi v Gradišču, s katero so si praktično že zagotovili nastop v končnici prvenstva (štiri ekipe iz vsake podskupine bodo sestavljale finalno skupino, v kateri pa bodo veljali izidi medsebojnih srečanj iz prvega dela), tokrat pred doslej najlažjo nalogo. Na domačih tleh (ob 17. uri na 1. maju) se bodo namreč pomerili s šibko Barcolano, ki ni še osvojila nobene zmage. Jadranov mestni tekmec nima prav nobenih možnosti, da bi se uvrstil v nadaljnji del.
Cividin v gosteh
RIM — Italijanski rokometni prvak, tržaški Cividin Jagermeister, bo v današnjem 12. kolu A lige gostoval pri Acqua Fabji iz Gaete.
Jutri
NEDELJA, 5. januarja 1986
NAMIZNI TENIS
MOŠKA C LIGA
10.00 v Zgoniku: Kras Globtrade - La Rotonda B Ferrara
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
10.00	v Zgoniku: Kras - Don Bosco
NOGOMET
DEŽELNI POKAL
14.30	v Križu: Vesna - Ronchi
KOŠARKA
MOŠKA B LIGA
17.30	v Ferrari, športna palača Trg Azzurri d’Italia: Ferrara - Jadran
MLADINCI
11.00	v Repnu: Polet - Dom: 10.30 v Trstu, šola Addobati: Saba - Kontovel Electronic Shop
NARAŠČAJNIKI
11.00 v Nabrežini: Sokol - Fruttetna
DEČKI
8.15 v Trstu, mala dvorana športne palače: Ricreatori - Bor Adriaimpex
Drevi ob 20.30 v telovadnici šole Suvich v Trstu
OMA Armes - Meblo za primat Trsta
obvestila
ŠZ BOR
obvešča, da danes, 4. januarja, odpadejo vse tekme in vsi treningi _v_ mali telovadnici BŠC.
Podajačica Aleksandra Pertot
OMA Armes - Metalo je gotovo ena najbolj privlačnih tekem sezone, zaradi katere ni potrebno prelistati vrstni red na prvenstveni lestvici, da jo lahko opredelimo za vabljivo. Položaj obeh ekip po 7. kolu druge lige ne igra pri tem prav nobene vloge: sta obe ekipi brez pravega motiva? Ni upanj za napredovanje, ni skrbi za obstanek? Ni važno! Derbi je stvar prestiža. Je Meblo kot boljše uvrščena ekipa favorit brez tveganja? Ni rečeno! še nikoli ni bilo tako, čeprav dosedanji ob,račun zadnjih dveh let odločno govori v prid združene ekipe, ki z mestnim tekmecem ni od svoje ustanovitve še nikoli izgubila.
Ob že tradicionalni, malce retorični vsebini, pa vsebuje letošnji prvi spopad za primat Trsta v telovadnici Suvich v Ul. Giulia še nekaj dodatnih poprnatih motivov. Predvsem bo šlo za prvi spopad, v katerem so začetni pogoji za obe ekipi — gledano seveda s stališča Meblovega nasprotnika — isti. Naša ekipa bo namreč tudi tokrat, kot že proti Putinatiju iz Ferrare, nastopila brete Beograjčanke Ljiljane Markovičeve, ki je bila po tekmi s Frattejem (kot znano) diskvalificirana za dve koli. Znano je, da pri OMA Armes pripisujejo dobršen del zaslug za nepretrgano vrsto zmag Mebla v medsebojnih spopadih, prisotnosti »tujke«, ki naj bi porušila domnevno ravnovesje med šester-kama. No, teh pol kampanilističnih trditev, ki naj bi zastrupile ozračje pred tekmo (v športnem smislu besede, saj so namreč odnosi med vod-
stvoma ekip več kot zgledni, to mora biti jasno!) gotovo ni sprožil Meblo, je pa zato vseeno morda napočil čas, da naše igralke s podvojeno zagrizenostjo enkrat za vselej obračunajo s temi govoricami, pa še s tisto, po kateri naj bi bil derbi vsakič bolj občuten pri Italijankah, kot pa med našimi dekleti.
V resnici je problem ravno nasproten. OMA, ki v derbiju s stališča lestvice vselej starta s podrejenega položaja, nima kaj izgubiti, padec prestiža tvega namreč samo Meblo, ki lahko računa na boljši tehnično-telesni potencial in je tjoljše uvrščen. Odsotnost Markovičeve, ki je s tehničnega vidika ni mogoče prezreti, pa bi lahko psihološko učinkovala za OMA Armes kot »boomerang«, prav
Po daljšem premoru se bo danes spet nadaljevalo žensko ekipno namiznoteniško prvenstvo A lige. V prvem nastopu v novem letu me bodo krasov-ke pred lahko nalogo, saj bodo ob 18. uri v zgoniški telovadnici v. prvem povratnem srečanju gostile bocenski Kecoaro, ki razpolaga z odlično Bus-nardovo, štčv. 2 v Italiji. Poleg nje bosta skoraj gotovo za bocensko ekipo v srečanju s Krasom Globtrade nastopile še veteranka namiznoteniških igrišč Santifaller in Fassolt, solidni drugokategornici. V prvem srečanju so slavile naša dekleta s.4:2, a takrat so naletela na nekatere težave in jim ni šlo vse tako od rok, kot bi moralo iti. Igra Busnardove je slična Bernar-dičevi in danes se v Zgoniku obeta vsaj eno izredno napeto in kakovostno srečanje.
Santifallerjeva pa je Sedmakovi doslej vselej povzročala nešteto težav in upajmo, da je končno napočil čas, ko bo Damjana zlahka strla odpor predstavnice Recoara. A tudi Fas-soltove ne smemo postavljati v ozadje, saj je sposobna pripraviti grenko presenečenje marsikateri nasprotnici, če naleti na srečen dan. Ker bi v prvem
zato, ker vnaša spremembo glede na dosedanja srečanja.
Pustimo ob strani filozofijo in raje osredotočimo pozornost na bolj konkretna vprašanja. Moč OMA Armes sloni v' napadu na centru Silveri, v svojih najboljših dneh pa je zelo u-činkovita tudi obramba. Meblo mora torej učinkovito in raznoliko napadati ter v bloku in z dobro postavitvijo v polju zajeziti Silvero in z dinamičnim premikanjem zmesti ostale napadalke nasprotnikove šesterke, ki so včasih nepredvidljive.
Žal se novo leto za Meblo ni rodilo ravno pod najboljšo zvezdo, saj se tega delikatnega srečanja, ki bo gotovo privabilo veliko število navijačev obeh taborov, poleg Markovičeve ne
srečanju kmalu prišlo do neprijetnega presenečenja, saj je Kras takrat zaradi neuigranosti izgubil srečanje dvojic, (Bernardič - Milič) bodo morala Krasova dekleta danes stopiti za zeleno mizo zelo motivirana in brez vsakršnega podcenjevanja.
ŽENSKA C LIGA
Med ženskami bodo brez dvoma tfr krat pred najtežjo nalogo goriške i-gralke Doma. Ob 18. uri se bodo v mestnem derbiju v gosteh pomerile z Azzurro, ki jim je v poteku tretjeli-gaškega prvenstva zadala edini poraz doslej. V prvem kolu je namreč Azzurra tesno slavila s 5:4, srečanja pa je zadevna komisija registrirala z rezultatom 5:0 v korist Azzurre, ker se je igralo na mizi, ki je vsedržavna namiznoteniška federacija ni priznala za regularno. Prav zaradi tega bodo imele domovke v današnjem srečanju razlog več, da se oddolžijo nasprotnicam in sodeč po njihovih zadnjih prvenstvenih nastopih (že šest kol niso okusile grenkobe poraza) so takrat favoritinje.
Ob 16. uri pa bodo v Bocnu stopile za zeleno mizo krasovke v srečanju
bo udeležila niti Vesna Klemše zaradi težje poškodbe na roki. Ta odsotnost je dokaj pomembna, saj je Vesna na vsaki tekmi ena najbolj konstantnih igralk Mebla, na srečo pa ima trener Drasič na voljo več alternativ in mu ni treba kdove kako preobraziti ekipe: črpal bo z mlade klopi, verjetno pa bo izbira padla med Fo-rausovo ali Pertotovo, medtem ko bo žerjalova tudi tokrat igrala na položaju centra, kjer je v prejšnjem kolu proti Putinatiju odigrala eno doslej svojih najboljših tekem.
Meblo in OMA Armes sta se doslej v prvenstvu B lige pomerila štirikrat. Obračun je štiri proti nič v korist slovenskih igralk, ki so po dvakrat slavile zmago s 3:0 in 3:1. Dre-višnje srečanje se bo pričelo ob 20.30.
Krasova dvojica Sedmak - Bernardič
z Recoarom. Tudi njihova naloga ne bo lahka, saj je bocenska ekipa tretja sila prvenstva, čeprav je v prvem delu klonila Krasu z rezultatom 2:5.
(Z. S.)
MOŠKA C LIGA
Tudi v moški C ligi se bo pričel povratni del. Jutri, s pričetkom ob 10. uri, se bosta v Zgoniku pomerili
JK ČUPA
obvešča člane, da bo 14. redni občni zbor v sredo, 15. t. m., ob 20. uri v dvorani osnovne šole J. Jurčič v Devinu. Dnevni red: otvoritev, predsedniško poročilo, poročilo odbornikov, ' pozdravi gostov, volitve častnega odbora in razno. Vabljeni!
SK DEVIN
obvešča, da bo avtobus za smučarski izlet na Trbiž vozil jutri, 5. januarja, z naslednjim umikom: Prosek (dr. gostilna) ob 6. uri, Praprot 6.15, Nabrežina 6.25, Sesljan 6.30, Devin 6.40 in štivan 6.50.
S P D T
obvešča, da bo naslednja odborova seja v torek, 7. januarja 1986, ob 20.00 na sedežu droštva. Ul. sv. Frančiška 20, 3. nad.
bi morala tudi danes priti do točke
domači Kras Globtrade in druga postava La Rotonde iz Ferrare, ki je v prvem delu prvenstva že na domačih tleh podlegla krasovcem, čeprav so takrat nastopile brez Derganca. Tudi tokrat (Derganc bo oblekel Krašev dres) jim gostje ne bi smeli delati prevelikih težav in belo-rdeči bodo gotovo vknjižili četrti in obenem drugi zaporedni par točk.
Namiznoteniška A liga: v Zgoniku Kras Globtrade - Recoaro
V ospredju dvoboj Bernardič-Busnardo
Olympia gosti vodeči GOS Pred dvojno zmago v D ligi?
Novoletne počitnice so bile za naše odbojkarske ekipe dokaj kratke, po-daljsane so namreč le za člansko vrsto štandreškega Vala, ki mu koledar , hg0 danes namenja počitek, da se bo zanj prvenstvo nadaljevalo šele H. januarja z gostovanjem v Trstu pri NPT.
Pol počitniški bi moral biti ta konec tedna tudi za borovce, ki bodo gostih zadnjeuvrščeni Vivii. Ta je v dosedanjih petih telunah osvojil vsega R ^riTse^e’ vendar na različnih tekmah, zato je še brez točk. Nasprotno, je Bor JIK banka še vedno na čelu lestvice z desetimi točkami, kljub temu, na so Grilanc in tovariši v prejšnjem kolu prvič premagani zapustili igrišče po tekmi z močnim Interjem 1904. »Plavi« še niso požrli poraza z interjevci. Zavedajo se, da je bil nasprotnik premagljiv in da so v dobršni meri sami krm za spodrsljaj,
Povsem drugačnega kova je domači nastop Olympie Electro Terpin s še nepremaganim CUS. To je prav gotovo derbi kola, ena zadnjih, če že ne zadnja možnost Špacapana in tovarišev, da se ponovno vključijo v boj za prva mesta. Njihova naloga je zelo težka, zato bodo nedvomno potrebovali tudi podporo svojih gledalcev.
Pred zelo pomembnima preizkušnjama sta tudi oba naša četrtoligaša. Za oba velja drevi imperativ zmage. Naš prapor se bo na domačih tleh pomeril s -Fincantierijem. Tržičani imajo na lestvici le dve točki več od Bricev, ki morajo nujno pospraviti drugi par točk, če nočejo zapasti v krizo. Čeprav gostujejo; morajo drevi zmagati tudi mladi odbojkarji Vala, ki se bodo v Gradežu spoprijeli z ekipo brez točk.
Ženska C-2 liga: pred lažjo nalogo le Sloga
Težko za borovke in Sovodenjke
Drevišnje kolo bo za nekatere naše ženske deželne ligaše zelo pomembno, od tega kako so se nanj pripravile med novoletnimi prazniki pa bo menda odvisno, ali bo tudi uspešno: intenzivnost treningov baje ni bila povsod najboljša, toda niti tako slaba, verjetno pa se v tem kdove kako niso izkazali niti vsi nasprotniki.
Kakorkoli že, stoji pred najtežjo in tudi najpomembnejšo preizkušnjo Bor Friulexport, ki bo v C-2 ligi gostoval v San Giorgiu di Nogaro. Sangiorgina je, enako kot borovke, doslej doživela le en poraz, a ima tekmo manj. Na domačih tleh je ta šesterka vselej nevarna, letos pa žanje dobre uspehe tudi na gostovanjih. Pred nekaj leti je furlanski klub celo nastopal v C-l ligi, toda le eno leto, lani pa se je boril v skupini za obstanek v C-2 ligi. No, letos mu gre bolje in odločno meri na napredovanje. Kusova in tovarišice, ki na gostovanjih ne igrajo tako uspešno kot doma, imajo drevi priložnost, da demantirajo to ugotovitev, hkrati pa bomo lahko pre verili, ali so sposobne ohraniti sedanje solastniško vod stvo na skupni lestvici. Skratka, gre za pomemben nastop, ki pa vsekakor ni odločilen.
Sovodnje Centralsped bodo gostile Celinio iz Mania ga, še edino nepremagano ekipo, ki jo upravičeno im?'o za glavnega favorita za napredovanje. Zmaga slovensku deklet bi bila torej podvig.
Pred najlažjo nalogo je v tej ligi Sloga, ki bo gostovala v Terzu, kjer se I» pomerila s pomlajenim Vi-vilom. Z zmago proti Vigonovu so Malalanova in tovarišice končno zadihale, vendar ne toliko, da bi si lahko drevi privoščile podcenjevanja, saj bi pomenil poraz hud udarec. Slogašice so sicer favorit, vendar morajo igrati zbrano.
V D ligi bo tudi ta teden na sporedu derbi. Na Opčinah se bosta pomerila druga postava Sloge in Dom Agorest. Favorit so bolj izkušene in nekoliko starejše Goričanke, ki dokaj uspešno prestajajo krstno sezono v deželni konkurenci. Za slogašice bi zmaga pomenila pomemben uspeh glede obstanka v ligi, domovkam pa bi omogočila, da se povzpnejo proti vrhu lestvice.
Bolj kot derbi pa sta pomembna ostala nastopa, v katerih sta zaposleni še dve slovenski šesterki. Brežan-ke bodo gostovale pr; nepremaganemu Pierisu. Dolinske odbojkarice nimajo kaj izgubiti, s sproščeno, a zbrano igro pa bi lahko tudi, zakaj ne, presenetile nasprotnika. Kontovel Electronic Shopa pa čaka na domačih tleh srečanje z Nuovo Pallavolo Trieste, ki se otepa izpada, a nikakor ni šibka ekipa. Zato morajo Kontovelke zmagati, ker je položaj na dnu še meglen. Le Volpi in Intrepida sta najbrž že obsojena, v 1. divizijo pa nazaduje še ena tretja ekipa. Previdnost ni nikoli odveč.
Krasove rokometaše
Prazniki so za nami in atleti bodo v teh dneh spet stopili na športno sceno. 11. t.m. se bo po kar 4-tedenskem premoru nadaljevalo tudi rokometno prvenstvo D lige, v katerem zastopa slovenske barve ekipa Kras Trimac. V dosedanjem poteku so varovanci trenerja Maglice prijetno presenetili, saj so v prvih treh srečanjih odnesli ravno toliko prepričljivih zmag in se trenutno nahajajo na drugem mestu lestvice z dvema točkama zaostanka za vodečo Ginnastico Spilimber-ghese, ki pa doslej še ni izkoristila kola počitka. Tako ali drugače pa je resnejši kandidat za prestop v C ligo Pallamano Udine, saj razpolaga z odlično ekipo, na njegovi strani pa je tudi večja izkušenost.
Kraševci, kot smo dejali, so doslej »zabeležili tri prepričljive zmage, vendar so se doslej srečali le s povprečnimi ekipami in njihovo pravo moč bomo lahko ugotovili šele po naslednjih treh nastopih, ko jim bodo stale nasproti ekipe z vrha lestvice. Vseka-
kor rdeče-beli brez vsakršnih iluzij nadaljujejo z načrtovanim delom, saj je njihov cilj ta, da bi se ob koncu letošnjega prvenstva uvrstili v zgornjo polovico lestvice. Svoj zadnji u-radni nastop so igralci Krasa opravili
7.	decembra, od takrat pa z izjemo božičnih in novoletnih praznikov vestno trenirajo, da bi na najlepši način pričeli letošnje leto, saj se bodo v soboto, 11. januarja pomerili v Trstu z nevarnim CUS. Žal je med tem časom zaradi službenih obveznosti zapustil ekipo Trampuž, istočasno pa se je poškodoval tudi Sossi, ki pa bo na srečo kmalu okreval.
V dosedanjih treh srečanjih je Kra-sov trener poslal na igrišče vse razpoložljive igralce, poleg tega pa je v kritičnih trenutkih tudi sam stopil v igro in s svojo izkušenostjo pripomogel, da ne bi prišlo do morebitnih neprijetnih presenečenj. Skupaj je Kras dosegel kar 94 zadetkov, prejel pa jih le 43. Največkrat je bil uspešen Pasculin s 32 zadetki, sledi mu
najtežji del prvenstva šele caka
Rokometaši Krasa so se doslej v
Sanna z 18, nato Sardo s 13, Raserà je bil 11 krat uspešen, po devet golov sta dala Ladi in Bogdan Budin, sedem jih je dosegel Skupek, po dva vsak pa Aleks Milič in Maglica. Rdeče-beli so imeli doslej na razpolago 17 7-metrovk, od katerih so jih
D ligi izkazali tudi v obrambi
realizirali 13. Proti pa 13, od katerih jih je nasprotnik zapravil 4. Naj-spretnejši izvajalec kazenskih strelov iz sedmih metrov je bil Pasculin, ki je od skupnih enajst poskusov bil kar davetkrat uspešen. Krasovi rokometaši so presedeli na klopi za kazno-
vane igralce skupno 16 minut (6 minut Sanna, 4 minute Pasculin, pod dve minuti vsak pa Bogdan Budin, Sardo in Skupek).
Po teh podatkih lahko sklepamo, da so Kraševci letos bistveno napredovali in razpolagajo z eno boljših obramb v prvenstvu in prodornim napadom. V teh dneh, ki nas še ločijo od prvega prvenstvenega nastopa v novem letu. Krasovi rokometaši trenirajo s polno paro, saj se dobro zavedajo moči mestnega tekmeca CUS, ki je sicer v zadnjih dveh nastopih podlegel bodisi Spilimbergu na domačih tleh, bodisi Videmčanom. Morala je v Kraševem taboru na višku in igralci bodo skušali storiti vse kar je v njihovih močeh, da bi tudi v prihodnjem kolu ostah nepremagani.
Začasna lestvica po 4. kolu je naslednja: Pallamano Udine in Ginnastica Spilimberghese 8 točk, Kras Primac 6, Pallamano San Dona in CUS 2 točki, Coneghano in Pallamano Musile brez točk. (...)
Naročnina: mesečna 12.000 lir - celoletna 120.000 lir (prednaročnina do 31.1.1986 je 90.000 lir); v SFRJ številka 40.00 din, naročnina za zasebnike mesečno 350.00, letno 3.500.00, za organizacije in podjetja mesečno 500.00, letno 5.000.00, letno nedeljski 1.200.00 din.
Poétni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 50101 603 45361 ADII - DZS 61000 l|ubl|ana Kardelieva 8/11. nad - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širim 1 stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275. tlx. 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
TRST Ul Montecchi 6 PP 559
Tel. (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270
GORICA Drevored 24 meggio 1
Tel. (0481)83382-85723
ČEDAD Stretto De Rubeis 20
Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
l^aja L JziT m tiskar- ^Trst
ČlantaOanake
zv«za časopisnih založnikov REG
4. januarja 1986
Sprejeli pravilnik za policaje
Nic več dolgih las
RIM — Uhani in ogrlice se ne skladajo z uniformo, ki jo nosijo policaji v krilu. Ženske v policijski uniformi bodo morale imeti takšno pričesko, ki bo dovoljevala odkrito čelo, da si bodo lahko nataknile pokrivalo. Uporaba lepotilnih sredstev mora biti v skladu z ugledom, ki jo narekuje nošnja uniforme. Tako se glasijo samo nekatera določila pravilnika uprave javne varnosti, ki je pričel veljati konec lanskega leta.
V	njem so objavljene novosti tudi za policaje. Brado in brke bodo morali na kratko pristriči, lasje bodo »zmerno dolgi«, podobno kot so ostriženi zasledovalci žeparjev in narkomanov.
Poglavje o osebnem videzu je samo eno izmed 79 členov novega pravilnika, sprejetega na podlagi dolgotrajnih posvetovanj sindikata policajev in stališča državnega sveta.
Policaji se ne bodo smeli zadolževati, izogibati se bodo morali lokalov in oseb, ki javnost o njih nima dobrega mnenja.
V	drugem delu je beseda o strokovnosti policije in o zagotavljanju osebne varnosti policajev pri izvajanju njihove dolžnosti.
•	MOSKVA — Skupina uglednih književnikov je zavzela javno stabšče proti preusmeritvi nekaterih sibirskih rek, predvidenih v razvojnem načrtu do leta 2000, da bi pospešili splošni razvoj tega območja.
Podpisani pravijo, da bi »največje delo v človeški zgodovini» spremenilo okolje (nastala bi ogromna jezera) in uničilo tisočletno kulturo in duhovne dobrine. »Ni mogoče reševati enega dela organizma z uničevanjem drugega,« so zapisah.
•	BOČEN — Opogumljen zaradi letošnjega volilnega uspeha, Almirante pogosto prihaja v Bočen, kjer naj bi po njegovi napovedi letos skhcali vsedržavni kongres MSI. Predlagal je revizijo statuta avtonomne dežele Južni Tirol, ker to ne bi povzročilo »nikakršnih mednarodnih zapletljajev.«
•	JERUZALEM — Izraelski taksist, 40-letm Papia Svili, je bil ubit z dvema streloma v glavo. Izraelske oblasti ne izključujejo možnosti, da gre za delo teroristov. Prejšnji dan so s težavo reših taksista, ki ga je nekdo skušal umoriti; napadalec je pobegnil. Izraelski tisk opozarja državljane, naj se varujejo dveh terorističnih skupin, ki imajo za cilj ubijanje vojakov in državljanov.
Prevzela politično dediščino moža
BATAAN (Filipini) — Volilna kampanja za predčasne predsedniške volitve ki bodo 7. februarja, postaja vedno bolj vroča. Borbo proti diktatorju Marcosu vodi vdova po ubitem opozicijskem voditelju, Corazon Aquine (levo). Skupno z mlajšo hčerjo Kris držita prste na roki v obliki črke L, ki pomeni začetnico besede »borba«. Corazon Aquine je napovedala, da bo v primeru zmage povabila k sodelovanju komuniste, toda pod pogojem da se odpovejo nasilju. Če bo takšna ljudska volja, bo podrla tudi Marcosov kip, izklesan v nadnaravni velikosti	(telefoto AP)
Decimalni sistem v ZDA napreduje po polževo
WASHINGTON — Decimalni metrski sistem so v ZDA vpeljali pred 10 leti, a od tedaj je »milimetrsko« napredoval. Američani namreč še vedno mishjo, računajo in delajo v miljah, čevljih, palcih in galonah.
Albert Navas, predsednik »Vsedržavnega ameriškega sveta za meter-ski sistem« nima dvomov. Prej ali slej se bo ta sistem uveljavil, potreboval pa bo precej časa. če bi okrepili napore pri mladini, bodo ZDA leta 2000 šele na pol poti.
Po desetih letih pa bencin še vedno prodajajo na galone (3,78 litra), na smerokazih so razdalje označene v miljah (1609 m, blago tehtajo v librah (453 gramov), dolžine igrišč merijo v jardah (9,914 metra) površine stanovanj pa v kvadratnih čevljih (0,093 kvadratnega metra).
Kljub vsemu temu pa so že prisotne tudi prve spremembe. Vino in likerje prodajajo v steklenicah, dozah ah škatlah, ki so literske ali del litra. To se postopoma širi tudi na brezalkoholne pijače. Na cestah Floride omejitve hitrosti že navajajo v miljah in kilometrih tudi zaradi vse večje prisotnosti špansko govorečih, ki so navajeni na metrski sistem.
Meter napreduje predvsem po zaslugi tistih podjetij, ki so usmerjena v izvoz, saj se del te proizvodnje znajde tudi na domačem tržišču. Vsekakor pa bodo Američani sprejeh decimalni metrski sistem šele čez kakih 25 ah morda celo 50 let, saj so stare mere del ameriškega življenja in izredno trdožive.
Udarci z bičem, palico in denarna kazen v zameno za izpustitev iz prenatrpanih zaporov
Batina je vedno bolj razširjena oblika telesne kazni v Južni Afriki
PRETORIA — Udarci s palico ali bičem so zelo pogosta oblika kazni v Južni Afriki, v deželi rasnega ločevanja in nečloveškega zatiranja črncev. Kakor vse kaže pa bodo v kazenskopravni sistem vključih nekaj novosti, s katerimi bodo pretepanje kot kazen še bolj razširih. To se bo zgodilo, kakor hitro bo parlament prižgal zeleno luč za spreminjevalni predlog, ki bo tako postal del zakona.
Ker so južnoafriški zapori prenatrpani, so si zakonodajalci izmislili nadvse korenito rešitev: število zapornikov zmanjšujejo s tem, da jim dajo na voljo, v zameno za svobodo, udarce s palico in plačilo denarne globe.
Kako je v zaporih, lepo osvetljujejo podatki neodvisnega južnoafriškega zavoda za medrasne odnose s sedežem v Johanne-sbourgu, da je v letu 1984 bilo na telesne kazni obsojenih nekaj čez 40.000 oseb, od tega 24.500 črncev, skoraj 14 tisoč pripadnikov mešane rase, 1.500 belcev in 600 Azijcev. Pretepli so jih pod zdravstvenim nadzorstvom, in da bi lahko zapustili zapor, je 95 odstotkov pretepenih plačalo tudi denarno kazen.
Z več kot sto smrtnimi obsodbami na leto spada Južna Afrika med tiste države na svetu, kjer je še vedno telesna kazen zelo razširjena. Bičanje kot obliko telesne kazni so uvedli pred 35 leti, 1965. leta pa je postalo splošno razširjeno.
Na podlagi sedanjih zakonov lahko južnoafriško jetniško osebje pretepa tiste obsojence, ki so sleparili, posiljevali, izvedb premišljeni napad, ukradli avtomobil, sprejemali ukradeno blago in se obnašali zverinsko; pod tem pojmom obravnavajo tudi homoseksualne odnose.
Po novem zakonskem predlogu naj bi telesno kazen razširih še na morilce, če jim niso prisodili smrtne kazni, piromane in povzročiteljem izredno velike materialne škode, javnih neredov in uporov. Vse navedeno sodi po odredbi južnoafriških oblasti v vrsto političnih prekrškov. Kot da nezadovoljni črnci zaradi rasne diskriminacije ne bi bili že doslej dovolj kaznovani s svinčenkami in gumijastimi naboji, pendreki in solzilci, jim sedaj hočejo življenje napraviti še bolj neznosno z zgoraj omenjenimi predlogi.
Novi zakonski predlog bo s seznama prekrškov črtal »zverinstvo in homoseksualnost«.
Predlog zakona je povzročil val nezadovoljstva med državljani in celo med pravniki. »To je vrnitev v srednji vek,« je komentiral eden izmed pravnikov iz Johannesbourga. Njegov kolega iz Capetowna pa je izjavil, da gre »za prispevek k večji surovosti družbe.«
Sodnik Didcott iz Natala pa pravi, da pretepanje odraslih oseb (o pretepanju dijakov v šolah, ki je splošno uveljavljena praksa, ni rekel ničesar), »potiska državo na raven barbarizma, kjer je tudi kriminal.«
Tudi tisk ne varčuje z besedami v svojih kritikah. Vladi naklonjeni dnevnik Beedl pravi, da hoče vlada »premagati nasilje z manjšo, ne pa z večjo agresijo,« medtem ko v angleščini pisani liberalni dnevnik Star trdi, da bo posplošenje telesne kazni dalo prav tistim, ki zahtevajo, da žeparjem odrežejo roko.«
Na tisoče južnoafriških črncev so zaprli že samo zaradi tega, ker niso imeli prepustnice za vstop v »bela« mesta, piše Star, hkrati pa poziva vlado, naj preneha pehati poštene državljane med kriminalce.
WTVTV	M W M	W A	BESEDILO BLAŽ LUKAN
aJ Mm.lJ.lli M Ìm. M J im MM im.	slike valter Valenčič
16. Fantje so od stopnjevane radosti skorajda poskočili v zrak. »Zato mislim, da bi bilo dobro, ko bi poklicali vsaj še koga.« »Kaj, ko bi Mico!« ga je prekinil Mito. »Ali ne bi raje kakšnega fanta? Punce samo sitnarijo in se bojijo najmanjše sence,« je zinil Didi, vendar je potem, ko je videl Mitov kisel obraz takoj popravil: »Dobro, najbrž bo Mica res še najboljša.« Nato pa je oprezno dodal: »Jaz bom naš vodja, vendar pa bomo vselej naredili tisto, kar se bomo skupaj zmenili.« »Seveda, saj si najstarejši,« sta nenavadno hitro žaključila neučakana fanta. »Torej — Mito bo šel po Mico, midva z Damjanom pa bova počakala pri barki, velja?«

17. Mito je bil malo užaljen,
da ni smel z Didijem do barke. »Ampak tam naju počakajta,« je zaklical, saj se je bal, da bosta prijatelja videla barko prej kot on. Stekel je v breg, Didi in Damjan pa sta se začela oprezno približevati barki. Rjava in ponosna je mirno čepela v zalivu, sonce, ki je bilo že visoko, jo je ob-sijavalo tako, da je bila videti bolj kot neobdelana gmota čeri, kot pa starinska in skrbno izdelana barka. Na morju je bilo precej čolničev in ladij, ki so rezali modrino in se zarisovali na obzorje, a videti je bilo, da nihče s teh lupin ne opazi velike davne pošasti v strunjanskem zalivu.
18. Didi se je prvi približal ladji, Damjan pa se je malo boječe ustavil za njim. Počasi sta pribrodila po plitvi vodi, kot da bi pazila, da ne bi zbudila kakšne vklete posadke skrivnostne ladje, strašnih gusarjev, ki kakor Kralj Matjaž spijo nekje v njenem trebuhu. Znašla sta se pod krmo. Krmilo je polomljeno tičalo v produ. Z lepo izrezljane ograjice na mostu je visela črnikasta vrv. »Za tisto vrv se lahko primeva in se povlečeva na krov.« Didi je prijel za vrv in se hotel dvigniti, tedaj pa se je vrv, preperela od dolgih potovanj skozi morje in čas, pretrgala in Didi je čopnil v vodo.
Eiffelov stolp v novi preobleki
PARIZ — Ob prehodu starega na novo leto so zanimivo turistično privlačnost francoskega glavnega mesta, Eiffelov stolp, odeh v novo »obleko«: osvetlili so ga z neštetimi žarometi, ki jih elektronsko prižigajo. Doslej smo bili navajeni stolp gledati iz žabje perspektive, zaradi razsvetljave pa so nam ga tokrat pokazali, kako izgleda ponoči iz ptičje perspektive.	(telefoto AP)