38. štev.
V Kranja, dne 19. septembra 1908. IX. leto.
Političen in gospodarskj lisi
Stana m Kranj t dostavljanjem na dom 4 K, po polti s* celo leto 4 I, n pol laU l K, za drage drfave stan« 6-60 K. Poeasaeana itevilla po 10 Tin. — Na narodna brat istodobne vpotiTjatve naročnine ee ne otira. — Uredništvo in uprav« o i i t t o ja na pristavi yosp. K. Floriana v »Zvexdi».
Izhaja vsako soboto s      zvečer b.......
loiarati m računajo ta celo itran 50 K, nt pol ftrani 80 K, ta Četrt strani 80 K. Inserati m plačujejo naprej. Za manjša oznanila •e plačuje aa petit-rrsto 10 vin., Se te tiska enkrat, a večkrat znaten popust — Upravniltvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh rse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo trankirati. — Rokopisi se ne vračajo.
Kri ni voda!
•Slovenci smo potrpežljivi oslil*
Pravijo, da ima pravica zavezane oči. To so trdi)! z« stari Grki in Rimljani in to tudi na ta način upodabljali justico.
No, danes se zdi, da je ta zavezana pravica dvojne kakovosti v nafti preljubi c. kr. Avstriji. Namreč pravica za Slovane in pravica za Nemce.
Če rečemo te besede, nam jih vsiljuje ime
par Ptuj.
Prodno bodemo razmotrivali položaj, iz kate* rega naj se izumijo posledice z ozirom na ptujsko barbarstvo, moramo predvsem obračunati ne toliko z nemškimi barabami in capini, nego v prvi vrati z našo c kr. vladno previdnostjo.
Pustimo na strani slovansko političnost in interese nemškega «Uebermenscha> ii poglejmo prizor, kakrlen se je nudi! danes ponoči očividcem v nafti beli l^ubljani.
Kdor je prišel v slovensko metropolo včerajl* nJega dne, al je moral misliti, da se nahaja na Japonsko-Ruskem bojnem torišča.
Postavljene piramide, osedlani dragonci, nebroj tandarjev s Častniki, tudi generalska uniforma se je videla in čudno se nam je zdelo samo se to« da niso bili topovi «aufgefahren». Vse gostilne in kavarne zaprte, policijsko nadzorstvo, vsak prehod zabranjen. Človek bi mislil, da se nahaja nafta bela Ljubljana v obsednem stanju, vsaj tak utis so na* pravile piramide, dragonci in generalska uniforma na potujočega človeka!?
ff. Ia čemu vse to 1? Vse to se je storilo zaradi tega, ker je imela nafta c. kr. pravica v Ptuju dne 18. septembra 1908 zavezane očL V Ptuju gospod c. kr. okrajni glavar in podrejeni mu Zupan ni hotel dati žandartnerije v varstvo Slovencev, ampak se je sklicalo različno policsjstvo iz Celja, Maribora in Gradca, sicer ne v to svrho, da varuje zdravje in življenje avstrijskih državljanov, ampak v to
svrho, da gledajo, kako pobijajo Nemci mirne slovenske, tudi avstrijske državljane.
V Ljubljani se je vršil včeraj protesten shod zoper Ptujsko nasilstvo izza 13. septembra 1908.
V Ptuju so nemški capini in nemške barabe napadli —■ kar je posebna dika nemške civilizacije — slovenske žene in dekleta.
Včeraj v Ljubljani'so si ljubljanski nemčurčki »arabske vzgoje tudi dovolili ta poseben duhovit Spas, da so slovenske žene brez madežnega značaja polivali — seveda Germanom, prisojenim pogumom — iz prvega nadstropja s kemično tinto. Vse to so storile nemške «inteligentne* barabe v Ptuju nad slovenskim žeastvom.
In enako so storili ljubljanski nemftkutarčki včeraj, da manifestirajo svojo onemoglo jezo, ker so si upali potrpežljivi Slovenci napraviti'svoj protestni shod, pri čimur se je razbilo nekaj revnih lip.
Vse to bi se pa ne bilo zgodilo v Ljubljani, da se nI merilo tukaj s dvojno mero.
V Ptuju je oborožena oblast mirno gledala, kako so nemški faklnl pretepali slovenske goste —• duhovnike, ženske in dekleta, ne da bi storili kaj v njihovo obrambo) v Ljubljani je pa bilo izdano povelje «Laden — ladet», ne da bi bilo kaj vzroka za to; ampak zgolj iz pretirane previdnosti, oziroma recimo bojazljivosti za preljubo zdravje in življenje naših preljubljenih deželanov dragega jezika.
tn kaj je morala cele te afere:
»Pomagaj si sam, potem ti bode Bog pomagal.*
Hud kruh je, kruh samoobrambe, vendar smo v Avstriji vkljub § 19. osnovnih zakonov, prišli tako daleč, da je jedrni jez za naše politično Živ« ljenje naša polična samobramba. tn kakor kazenski zakon ščiti samobrambo s § 2. kaz. zaL, tako je nafta politična pravica, da se proti birokratizmu in militarizmu poslužujemo političnega silobrana.
Tistih par razbitih šip, naj bodo nafti modri vladi memento, da je slovenski narod svoj čas pripravljen tudi na to, da bode zaklical: «aveeaeeer, mor i turi te salutant*. Če pa bode prišlo do tega, se pa tudi lahko pripeti, da bode vsikdar udani slovenski narod sleknil svoje pesti od sebe in se podal v politično letargijo.
Če bo pa to koristno in državno-politicao dobro — naj premiftljajo isti, ki so v to poklicani, in ki si sedaj postavljajo piramide, pulite in pa osedlane konjenike. «Svaka sila do vremena.*
Sicer bomo pa o tem še govorili.
Po kroni!
Klerikalna stranka na Slovenskem se vedno bolj pogreza v blato, kamor ji ne more in ne sme slediti nihče, ki hoče ohraniti čiste roka in neoma-deževani značaj. S pomočjo vlade in Nemcev ter po duševni zaostalosti večine našega prebivalstva na deželi si je pridobila ta stranka, posebno na Kranjskem, nadvlado, ki jo hoče izkoristiti na vse načine, čeprav pri tem trpi pravica In pravičnost. Na čelu klerikalne st Janke stoje možje, katoliški duhovniki, ki vsak dan zaviivajo pri masi živega Boga, ki morajo po cerkvenih naukih oznanjevati, da je greh sovražiti svojega bližnjega, katerim zlasti kot svojim služabnikom krščanska cerkev zapoveduje, da morajo ljubiti tudi svoje sovražnike, dobro storiti vsakemu, ki je v nadlogah, odpuščati žaljenja in prizanašati grelnikom ...
Toda pri naših duhovakih voditeljih vidimo ravno nasprotno. Očitno ščujejo po shodih, spo-vednicah in prižnicah proti ljudem, ki imajo toliko moštva v sebi, da se drže svojega prepričanja. Neuko, po naravi k slabemu nagnjeno ljudstvo pripravljajo z vsemi, večkrat prav temnimi sredstvi za boj proti neklerikalcem* Kaj jim mar, tem na varnem stoječim osebam, Če nastanejo v deželi razmere, da človek ne bo več varen stopiti na
PODLJSTEK.
Vrag In pekel*
Spisal Oas (Skorja Loka). Dalje, Hudiči bivajo v peklu. Razni teologi so jih prestavili v one kraje, kjer se jim je najbolj do-padlo in za katere so doprinesli najboljše <dokaze*. Predaleč hi segli, ako bi hoteli našteti vsa »potovanja* pobožnih gospodov. Vredno je pa omenjati ■ajinteresantnejsa potovanja nekega <modernega* preiskovalca*, ki se ni bal niti časa, ni stroškov, niti govorice svojih «brezbolnih sočlovekov*, temveč je korakoma napredoval na potu spoznanja in je že izdal «drugi, pomnoženi in popravljeni na-Usek* (dokaz za neumnost pobožnih mas) svojih •mučnih preiskovanj pekla*. Is te s cerkveno (potrditvijo) preskrbljene knjige nam bodi dovoljeno tu navesti nekaj prav karakterističnih točk. Gospod dr, Jožef Baotz, izredni profesor teologije na kr. vseučilišču v Monstru, pile v svojem <Peklu* (Mo-gane, 1906)1 «Sp!o!ni nauk teologov je, da se nahajajo četveri podzemski prostori4), določeni ta sprejemanje dni po smrti. Naročje Abrahama, viee,
") Gospod Bauti js najbrž pri tem presit, da ravno ti teologi trde, da duhovi in to so hudiči, t. j. duie onih, ki »o umrli v imrtasa prahu, ne Mvsemajo sploh nobenega uiimUisM.
prebivališče za nekrlčene otroke is pravi pekel.* Potem piše gospod dr. Bauts na nekem drugem mestu t »Zavest, da je nam pekel tako blizu, da njega grozoviti plameni prav pod našimi nogami žugajoče švigajo, da obstoji neka bližja ali daljša zveza med tem, kar opažat*.«* na površju zemlje in onimi kar je skritega pod strahovito stopnico; da so dimniki pekla, is katerih se pred našimi oomi kadi strupeni dim, da se groza pretrese zemlja, ko iz njene globočtne izbruhnejo velikanski valovi večnega ognjenega morja, — to vse bi pač zadoščalo, da se nemalo poostri oni pretresajoči vtisek*. Dalje Citamot «Da zavzema pekel naj-globlje mesto, trde vsi teologi, nič manj, da je naročje Abrahama v nekoliko vitji, dostojnejši legi. Kje pa so viee in prebivališče za nekrlčene otroke f Blagohotno jih preložimo v neposredno bližino pekla. Ničmanj jih mnogi teologi preložijo v obličje naročja Abrahamovega, nekoliko oddaljeno od pravega pekla. Po vstajenju (pri katerem bo baje gospod Bautz zavzemal častno mesto) ne ho t vieah nobenega prebivalca, kakor se tudi sedaj nlhce ne nahaja* v naročju Abrahama. Obe ti mesti Se bodeti priklopih* k pravemu peklo* Po potrebi ee pridruži tudi prebivališče ta nekrščene otroke, ta slučaj previdnosti! ako ti otroci dobe po vstajenju drugo bivališče*. Nekaj vrstic dalje oltarno:
«Ako je v peklu in vicah enak ogenj, tedaj je med tema postavljena meja le po božji volji tako, da je prestop iz enega kraja v drug nedovoljen, — obzirnost, ki pristopa ubogim dušam po njihovem dostojanstvu.* Interesantna so le naslednja mesta: «S stališča naravoslovja ne more biti proti tem naukom nobenih težkoč. Ako se nam aolastikom in poznejšim teologom razlaga dobro utemeljene mnenje, da se nahaja pekel v notranjosti nase zemlje, tedaj se nam naravoslovje upira * določno izjavo, da je v zemeljski notranjosti sedel silovite množine ognja. Kolikor dolgo najsi je le namenjeno, da se razvija naša zemeljska obla do pred konca sveta, za obstoj peklenskega ognja bo skrbela modrost in vsemogočnost kasneje flega Boga, Kar se pa tiče kakovosti večnega ognja, o tem ee da naravoslovno domnevati, da ta nastane vsled večne krožitve gotovih kemičnih procesov, ko v tem nastanejo božanstveno močne naprava kernte« nih spojin (kaj si neki pod temi predstavlja gospod dr. Bauts 1) in potem zopet izginejo. Ne bi pa tudi nasprotovalo, predstavljati si peklenski ogenj enostavno kot plin bres spremljajočega kemienega pro* česa, ki ga je vsemogočnost božja postavila v primerno premikanje, odnoeno v stanje vetrnega ognja. Prav po pravici je potemtakem veČina teologov spravila is pekla mrat in hlad (Frost nad KAJte),*
Ulico ? Najnižje instinkte vzbujati v človeškem srcu, slasti pri mladini, to je postala naloga klerikalnega časopisja; besno sovraštvo proti vsemu, kar v srcu ne postane tako hinavsko, da se poda klerikalkam, to je zvezda-voditeljica vse klerikalne organizacije od Marijinih družb do telovadnih odsekov in gospodarskih društev.
A kaj si more misliti kak res veren kmet, ako se misli z lastno glavo, ko vidi kako peklensko sovraštvo sejejo duhovniki po mestih in na deželi. Glavno glasilo klerikalcev, « Slovenec*, je bil že neštetokrat kaznovan radi obrekovanj in laži, njegovi uredniki-dnhovniki so bili obsojeni zavoljo laži in obrekovanj, koliko preklicev so morali že klerikalni, od katoliških duhovnikov pisani časopisi priobčili, toda obrekovanja in laži se pišejo dalje 1 Ali naj se čudimo, če vidimo, da vera tako hitro pojenjuje, da ijudstvt hodi za klerikalnimi voditelji ne zaradi vere, temveč zato, ker se jih boji ali pa pričakuje od njih kako korist?
Lampe, najnovejši komedijant klerikalne strsnke na Kranjskem, deli s prestola deželne zbornice svoje milosti, »Kdor ni z nami, je zoper nas,* je nje-rnvo geslo. Potem uravnava vse svoje ravnanje. Ua«telji se disciplinirajo, napredni župani se kaznujejo s globami, uradniki se denuncirajo. Nemci se klicno v deželo. Kdor ne prestopi v klerikalni tabor, na grmado ž njimi Za prestop h klerikalizmu se je uvedel posebni kolek. Na Madžarskem je treba pritisniti le kolek za eno krono na prošnjo, pa človek postane iz krivonosega žida polnokrvni Madžar s ponosnimi brkami in fiardas — nogami. Pri nas no Slovenskem se da ena jubilejna krona za K. S. Z., pa se prelevi najhujši liberalec v pristnega klerikalca. Izdajalci in uhajalci, dobro vam teknilo, znafiajnih ljudi ne dobite nikdar!
Gospodarski del. b
□□□□ □
Narodno gospodarstvo.
Dalje.
Na shodu v Oothi (1875) so se združili Lašsallejanci in Marxisti; zato so se pa Lassal-love ideje prevzele v gotski program. Toda šoti jalno-demokratični nauk se je vedno bolj razvijal v smislu Marxovih in Engelsovih nazorov in se konečno ustanovil v erfurtskem programu (1891), ki je še sedaj merodajen za socijalno demokracijo. Erfurtski program v kratkem ponavlja načela »komunistiškega manifesta", na kojih podlagi zahteva nemška socijalno-demokratična stranka pred vsem:
1. Uvede naj se splošna, neposredna in tajna volilna in glasovalna pravica za vse državljane obojega spola, počenši od 20. leta za vse volitve in glasovanja, uvedi se proporcijski volilni red, in dokler se ne uvede, naj se po vsakem ljudskem štetju po zakonu na novo razdele volilni
okraji. Volitve in glasovanja naj se vrše ob dnevih zakonitega počitka. Poslanci naj dobivajo dnevščine (dijete). Volilna pravica se ne sme omejevati, razen če državljan izgubi samostojnost.
2. Zakonodajstvo bodi neposredno in se vrši po pravu predlaganja in odklonitve. Ljudstvo mora dobiti pravico vladanja nad samim seboj in samoupravo v državi, deželi in občini. Gosposko voli ljudstvo; ta je ljudstvu odgovorna in mu jamči Vsako leto se ima dovoljevati pobiranje davkov.
3. Ljudstvo se vzgajaj za splošno brambo. Ljudska hramba nastopi namesto stalnih armad. Vsi mednarodni spori se naj poravnavajo po razsodiščih.
4. Odstranijo naj se vsi zakoni, ki omejujejo svobodo, združevalno in zborovalno pravo.
5. Odstranijo naj se vsi zakoni, ki podrejajo ženo možu v javnem ali zasebnopravnem oziru.
6. Religija se proglasi za zasebno reč. Vsi izdatki ra cerkvene namene se odpravijo. Cerkvene in verske družbe se proglase za zasebne družbe, ki popolnoma samostojno opravljajo svoje posle.
7. Šola bodi posvetna. Javne šole mora vsak obiskovati. Pouk je brezplačen, tako tudi učna sredstva in vzdrževanje v javnih ljudskih šolah in višjih učiliščih za tiste učence in učenke, ki so po svojih zmožnostih sposobni za nadaljno izobrazbo.
8. Sodi se zastonj; pravni svetovalec bodi brezplačen. Sodijo naj od ljudstva izvoljeni sodniki. Po nedolžnem obtoženi, zaprti in obsojeni naj dobe odškodnino. Smrtna kazen naj se odpravi.
9. Zdravljenje, pomoč pri porodih in zdravila naj bodo brezplačna, tako tudi pokopavanje.
10. Uvedi se stopnjevani dohodninski davek iz dohodkov in premoženja v toliki višini, da se lahko plačujejo vsi javni izdatki. Vsak je sam dolžan oceniti svoje dohodke in svojo last. Uvedi se stopnjevani dedščinski davek po višini ded-ščine in po kolenu sorodstva. Odstranijo naj se vsi posredni (indirektni) davki, carine in druge gospodarske naredbe, ki podrejajo koristi sploš-nosti koristim vladajoče manjšine.
Za delavsko varstvo tirja nemška socijalna demokracija najprej:
1. Uspešno narodno in mednarodno zakonodajstvo za delavsko varstvo na tej-le podlagi:
a) Ustanovi se normalni delavnik največ osem ur.
b) Otrokom se prepove delo pred 14. letom.
c) Prepove se ponočno delo; izvzete naj bodo samo tiste obrtne stroke, ki zahtevajo po* nočno delo po svoji naravi ali iz tehniških razlogov ali pa iz razlogov za splošno blaginjo.
č) Vsak delavec naj ima vsak teden vsaj 36 ur nepretrganega počitka.
o) Prepovedano je dajati mezdo v živilih (truck-zistem).
2. Vsa obrtna podjetja naj bodo pod nadzorstvom. Delavske razmere delavcev naj preiskujejo in urejajo po mestih in na deželi državni delavski urad, okrajni delavski urad in delavske zbornice. Za obrtno higijeno se mora temeljito skrbeti.
3. Poljedelski delavci in posli naj bodo prav-noenaki s tovarniškimi delavci; poselski redi naj se odpravijo.
4. Zagotovi naj se združno (koalicijsko) pravo.
5. Država naj vzame delavsko zavarovanje v svojo upravo; uplivno naj sodelujejo delavci pri upravi.
Na temelju tega programa se je osnovala enotna nemška socijnlna demokracija.
Dne 30. in 31. decembra 1888 in 1. janu varja 1889 se je vršil v Hainfeidu prvi shod avstrijske socljalne demokracije, na katerem so bili poleg Nemcev zastopani tudi Poljaki, Čehi in Slovenci. Na tem shodu se je sklenil na temelju Marxovih načel skupni program, ki se bi st ve noski a da z erfurtskim programom. Hainfeldski shod je rodil enotno avstrijsko socijalno-demokratiško stranko, ki je organizovana po narodnostih; zato govorimo o nemški, poljski, češki, j ugoslovanski i. t. d. so-cijalni demokraciji.
Marx-Engelsovi nazori dandanes nisc več splošno veljavni v socijalni demokraciji. Med so-cijalnimi demokrati samimi vedno bolj narašča takozvana Bernsteinova struja. Edvard Bern-stein je nastopil proti samemu bistvu Marxovih naukov. On se upira Marxovemu materialističnemu zgodovinskemu naziranju, po katerem so gospodarske razmere tista podlaga, na kateri se razlaga vsebina človeškega mišljenja in čutenja in sploh človeška zgodovina, češ, da na človeško zgodovino poleg gospodarskih momentov odločilno uplivajo tudi krajevne in narodne posebnosti, politične, verske in nravnostne zadeve, in da vsa dejstva spričujejo, da ljudje znajo vedno bolj sami v o diti gospodarski razvoj. Tudi Marxove nazore o vrednosti in nad-vrednosti pobija Bernstein, vender je pa kljub temu prepričan, da se gospodarski razvoj približuje socijalizmu. „Mi stojimo v najnaprednejših deželah na predvečeru če ne „diktature", pa vsaj prav merodajnega upliva delavskega razreda ozir. strank, ki ga zastopajo."
6. Socijalna reforma.
Socijalizem skuša moderno socijalno vprašanje rešiti na radikalen način, z odpravo zasebne lastnine, socijalno reformne stranke pa skušajo to doseči na podlagi sedanjega gospodarskega reda, one hočejo ustvariti temelj za socijalni red, ki bo stal v soglasju s produkcijskimi in prometnimi razmerami sedanjosti in upravičenimi potrebami posameznih družbenih slojev; one stoje nekako v sredi med strogo indivi du val is t i Š ko šolo (klasično gospodarsko Šolo) in med socijalizmom. Vender se pa tudi te stranke ločijo zlasti v tri smeri: v liberalno, konservativno in cerkveno.
a) Liberalna socijalna reforma.
Znanstveni vodja liberalne smeri socljalne reforme je nemški nacijonalni ekonom L. F3 r e titan o. Obrtna svoboda in pravna enakost vseh ljudij sta temelj, na katerem se more vršiti ves kulturni napredek in se morejo kolikor najbolj razviti vse zmožnosti posameznika. Toda z odpravo starega, na cehovstvu slonečega obrtnega, reda se niso odpravile neenakosti, kakor je bil namen novih obrtnih postav, temveč se je prepad med stanovi še poglobil, gospodarsko močneji individuvi izkoriščajo gospodarsko slabeje in jim zapirajo pot do kulturnega napredka; Temu izkoriščanju se mora napraviti konec in sicer, ko*
In tako se ta cučena* ropotija mirno nadaljuje, dočim se gospod Bauts venomer sklicuje na enaravoslovje* in svojo modrost zopet opira na naravoslovne dokaze. Menim pa, da bi bilo celo najpobožnejiemu in najneumejšemu katoličanu težko vzdržati se smeha, predno bi do konca prečital •nesmrtno delo vseučiliškega profesorja*, ki me nehote spominja na dr. Bchnerjev cKosmos* in «2tvljenje in tkanje narave*. Toda pravzaprav ni sjič tako smešnega, ako priobčuje vseučiliški profesor po državnem učnem nalogu take čenčarije, in k temu že kot 'naravoslovno dokazane* 1
S tem menim, da lahko zapustimo pekel, v katerem nam je z našim «učenim* vodnikom itak postalo precej vroče, da nam bo mogoče nadalje naviti se z njega prebivalci. Predvsem nas bodo Save največ zanimale obiteljske razmere hudičeve. Ako se tudi rasgovarjamo o stari materi hudiča, tedaj je mnogo teologov, ki verujejo, da so hudiči samo hudobni duhovi in da se torej o istinitem njegovem sorodstvu ne more govoriti, dočim so drugi, ki ne le da verujejo, nego skušajo celo dokazati, da se hudiči ženijo* A ženijo se ne samo v svojim vrstah, temveč tudi s ljudmi, čemur nam nič dovolj jasno dokazujejo čarovnice. Skof is Silve, Alvaro Pehtgis, trdi esio v neki, okrog leta 1332 isilli knjigi »Cerkvene solze*, da je imenoma poznal mnogo oseb, ki so prostovoljno stopile v zakon s hudičem. In takisto nam pripovedujejo se mnogi spisi Iz srednjega veka o roditeljih, človečkih mož ta lene (tneubi st suacubf), in o otrok hudobnega
sovrage. Da celo adoptivne otroke je imel, bil je baje boter in zlodej vedi kaj še vsel Dalje.
Izza poletne sezone.
Ivan 3. Olševski j Dalje.
Bila je že popolna noč, ko smo se zbrali v salonu gospe Sabljačevke. Razgovarjali smo se o politiki: občudovali smo diplomatične poteze angleškega kralja, pretresovali trozvezo, govorili pro in contra, prešli na dvozvezo in se pomudill precej v Rusiji, dokler nismo naredili velikega skoka iz velikoslovanske nižine na balkanski polotok. Ko smo tudi tu najbolj zahomotane zaz-mere kar najpovoljneje rešili, smo se vrgli na literaturo. Svetovno slovstvo, angleško, francosko, špansko, nemško, italijansko, skandinavsko, rusko, celo madžarsko, smo imeli kar v malem mezincu, ko naenkrat g. Planski vpraša:
,Kdo pa je začetnik slovenske drame?"
In glej, v celem društvu sta se našla komaj dva, ki sta vedela to popolnoma sigurno. To ne baš prejetno dejstvo je hotel ublažiti g. Diplomat rekoči
a Sicer pa to ni tako važno . . . Slovenska drama je še v povojih. Upajmo, da nam najbliž-nja prihodnjost kaj boljšega prinese in, če bo kaj važnega, potem bo to vsakdo vedel."
»Hm, kaj pa nam more prinesti prihodnjost kaj drtizega kot satiro!" pravi g. Flanski. »Slovstvo vsakega naroda mora biti odsev svoji dobe,
sedaj pa pomislite, prosim, naše razmere . . , Žalostna, toda gola resnica: edini izhod je satira I"
»Toda Vi gledate prečrno, g. Flanski." se oglasi zopet g. Diplomat, „jaz mislim da glede snovi še ni pri nas bilo bolj pripravnega časa za razvitje slovstva, v vseh strokah, kot je ravno sedanja doba. Samo pomislite: imamo svoje že precej imovito in tudi izobraženo samozavestno in razumno meščanstvo. Razni meščanski poklici izzovejo razne konflikte, ki sedajo na sto in sto načinov razplesti in razrešiti; imamo krepko kmečko ljudstvo, v čegar vrste ravno sedaj prodira večja kultura od te ali one strani; da tudi tu nastajajo večji ali manjši konflikti, pri katerih pogine ta ali ona osebnost, mi bodete radi pritrdili; imamo že svoje narodno delavstvo, ki je deloma v službi tujcev deloma v službi naših domačih podjetnikov; slednjič pride v poštev tudi narodni moment. Ako vse dobro prevdar ite, kar sem Vam naštel, mi morate priznati, da se tu odpira za pod« vzetnega, nadarjenega pisatelja široko polje, na katerem lahko umetniško vstvarja drame vseh različnih vrst, romane, povesti, novel je.«. t. d., kar mu favno srce poželi." ' '7
O. Diplomat pogleda zmagoslavno krog sebe in si nažge vgaslo cigaro. .
•In pomislite, g. Flanski," se oglasi gdč. Francka, »dame ljubijo že vedno z istim ognjem, ako ne še z večjim, kot so ljubile v času velikih romanopiscev . .. Pridenite svojemu delu nekaj
I. priloga „Gortnlcu" iftv. 38, z 1.1908.
likor možno, s prostimi organizacijami individuvov, in le tedaj, če bi se te izkazale preslabotne, z državno silo. Gospodarsko slabeji individuvi se morajo usposobiti, da morejo obstati v boju za gospodarske koristi z močnejšimi
b) Konservativna socijalna reforma.
(Državni socijalisti.)
Državni socijalisti uče, da je država največji socijalni organizem, kateri ima pravico gospodarsko-družbene razmere voditi tako, da se morejo razvijati v interesu naroda in napredka. Posebno državi pripada naloga, da omeji moč denarnega kapitala in zato tudi sama vzame v roke zasebne podjelbe n. pr. glede prometa, bank, rudokopov i. t. d., ako je to na korist splošnosti.
Oče državnega socijalizma je Rodbertus, važneji zastopniki te smeri so Nemci Wagener, Adolf Wagner, Rudolf Meyer in R. Todt.
c) KrSčansko socijalna reforma.
Krščanska socijalna znanost oznanja večne resnice, ki vodijo človeški rod kot naravni, nad vsem pozitivnim pravom stoječi, na božji volji temelječi zakon. Ta naravni zakon pravi, da je človek družbeno bitje, da brez oblasti ni družbe, da je nemogoče, da bi bili v družbi vsi ljudje enaki. Zato je nujno, da priznava vsak družbenik potrebno razliko med posameznimi Člani. Samo v eni točki so vsi ljudje že po naravi enaki, to je glede nadnatornega namena, namreč njihovega večnega izveličanja. Gospod vsega stvarstva je večni Bog. Božji um obsega ves red, po katerem morejo stvari doseči svoj smoter. Ta red v božjem umu se imenuje večni zakon. Večni božji zakon se javlja v človeškem umu kot naravni zakon, ki se v podrobnosti določa kot pozitivni zakon (božji, cerkveni, državni). Človek ima mnogo naravnih pravic brez ozira na državo. Take pravice so pravica do bivanja ali eksistenčno pravo; s pravico do bivanja je združena tudi pravica, da si sme Človek pridobivati stvari v last, dalje sme človek po naravi sklepati pogodbe z drugimi in se ž njimi vezati v razne družbe, izpolnovati versko-nravne dolžnosti, naravno pravo daje starišem, pravico vzgojevati svoje otroke i. t. d.
Prva naravna družba je rodbina. Ce se hoče doseči smoter, ki ga ima namen za ohranjenje človeškega rodu, morata mož in žena živeti v skupni družbi, morata biti v zakonu. Iz rodbine se razvije narod, ki je naravna družba, kakor človeštvo, rodbina in država. Vsi izviramo od enega od Boga ustvarjenega para, in je potemtakem vse človeštvo ena rodbina, ki mora živeti med seboj v ljubezni in vzajemnosti. Državo ustanavlja Bog, ki je dal človeku tako naravo, da ga sili v državo, ker brez nje ne more dosegati svojega namena. Med državne člane ne spadajo neposredno posamezniki, marveč naravni organizmi : rodbine, narodi in stanovi ; poleg njih pa tudi manjši državni organizmi: občine in dežele. Smoter državi je splošno, javno, časno blagostanje državnih udov, država mora skrbeti, da imajo njeni člani priložnost časno se osrečiti, to
se pravi, dobiti zadostno množino vsega, česar potrebujejo za svoje telesno in duševno ohranjenje in izpopolnjenje. V dosego svojega smotra mora država predvsem priznavati, braniti in čuvati pravice svojih članov. Vse njeno zakono-dajstvo mora izhajati iz naravnega prava. V drugi vrsti mora država dejansko pomagati svojim članom pri dosegi njihovega blagostanja. Država mora posegati tudi v gospodarsko življenje svojih članov. Posegati mora v lastninsko pravico in jo pravično omejiti, skrbeti mora, da se goji duh solidarnosti, duh zadružništva v gospodarskem življenju, pomagati mora na noge razpadlim stanovskim organizmom i.t.d. V osebne zadeve naravnost se pa ne sme vtikati. (Glej: Krek, Socijalizem).
V današnji družbi se nahaja brezmejno bede in nadlog, to pa zato, ker je izginil iz sveta duh ljubezni do bližnjega, skrbi in varstva za ubožce in stopil na njegovo mesto duh sebičnosti; zato je pa predvsem potreba, da se prerodi notranje življenje človeštva, da zopet zavladajo v javnem življenju oni nauki, katere je Bog sam izročil človeštvu po svoji nezmotljivi cerkvi. Konec prih.
Dopisi.
Krtina. (Slovesna otvoritev novega šolskega poslopja.) Dne 13. t. m. ob 3. uri popoldne se je vršila na Krtini slovesna otvoritev jubilejskega šolskega poslopja. S šolsko slavno-stjo pa so vneti prireditelji kaj spretno združili lepo uspelo narodno veselico. Ob določeni uri se je pred šolskim poslopjem zbrala nepregledna množica preprostega ljudstva, ki je bilo prispelo od bliža in daleč v Krtino, ta dan mično okrašeno z narodnimi in cesarskimi zastavami, zastavicami in vitkimi mlaji. Razen tega so počastili slavlje s svojo navzočnostjo gospodje: I. Kresse, c. kr. okrajni glavar v Kamniku; Janez Grčar, duh. svetnik in župnik v Dobu s kapelanom pisateljem Leopoldom Podlogarjem; I. Koblar, c. kr. sodni svetnik; dr. I. Furlan, c. kr. okrajni sodnik na Brdu, dr. Matej Senčar, c. kr. sodni adjunkt, istotam, z drugimi sodnimi in davčnimi uradniki; nadučitelji I. Engelman, Tomo Petrovec in Janko Toman ter več učiteljev, Janez Pirnat, župan na Krtini; France Pretnar, načelnik krajnega šolskega sveta; poleg tega mnogo odličnih gostov iz Moravč, Doba, Brda, Lukovice, Domžal, Vira in Kamnika. Duhovni svetnik, župnik dobski g. Janez Grčar primerno nagovori zbrane, povdarja potrebo božjega blagoslova pri vsakem Človeškem početju in nato blagoslovi poslopje. G. I. Kresse, okrajni glavar v Kamniku, zahvali vse tiste, ki so se trudili za nove zgradbo; omenja slavnostnega napisa na spominski plošči nad vratmi, ki se glasi:
V spomin 60. letnice vladanja Nj. Veličanstva FRANC JOSIPA I. 1848-1908.
tudi mrzla srca ogreva joče ljubezni, osolite ga s pristnimi domačimi dovtipi, vpoštevajte naše so-cijalne razmere, potem vse naše pridobitve, bodisi na znanstvenem, bodisi na drugem polju — in rečem Vam, delo, ki ga vstvarlte iz sedanjih razmer, ne bo satira ampak bode prej sijajen de-mant svojega časa I"
.Jaz pa pravim, da vi dva gledata svet preveč optimično," pravi počasi g. Flanski in si nažge novo cigareto. »Dobro, recimo, da vzame pisatelj snov iz meščanskega življenja in jo obdela tako, kakor odgovarja resnici. Nihče ne more odrekati našemu meščanstvu požrtvovalnosti, s katero polaga velike žrtve na oltar domovine, nihče mu pa tudi ne more odrekati napak, ki bi v takem delu tudi morale biti primerno zastopane."
»In te bi bile?" vpraša g. Diplomat.
»Da se hitro navduši za kakšno stvar in jo potem tudi hitro pozabi. Pomislite samo na naša s tolikim navdušenjem ustanovljena društva, ki pa po prvi navdušenosti večinoma le Životarijo."
»Temu so premnogokrat krive razmere"
»Da, da, to je ravno," vpade hitro g. Flanski g. Diplomatu v besedo: .Koliko glav toliko ml' sli," pravi pregovor, jaz pa pravim: »Kolikor glav toliko generalov" in to je tisto zlo, ki potem provzroči neslogo, nesloga pa je vsake dobre stvari nadloga. Sicer se je zadnji čas pri nas to obrnilo veliko na boljše, toda do popolnega ozdravljenja nam manjka poštene satire, ki bi vse te razmere brezobzirno osvetlila."
O. Flanski spusti v zrak par krepkih dimov, g. Diplomat pa pravi:
•Saj ni treba ravno temnejših stvari opisovati . . , Sicer pa brez napak ni nihče » . . Vze-
mite par famihj, opletite vmes par zapletajev, vpoštevaje nasvet gdč. Francke."
»Tako je, tako," pravi družba, ki je sledila celemu razgovoru z večje pazljivostjo kakor bi pač kdo pričakoval.
»Sedaj pa vzemimo kmečki stan," nadaljuje g. Flanski.
»Gospoda, bodite pripravljeni na kar najtemnejšo sliko 1" se oglasi g. Mana, pomežikne g. Diplomatu in zadene rahlo s komolcem gdč. Ano, svojo sosedo.
»G Mana ima popolnoma prav," pravi mirno g. Flanski, kot bi ne bil zapazil tistega pomeži-kovanje. »Imamo sicer v vsaki večji vasi par posestnikov, ki se zavedajo svojega naroda, ki razumevajo tok časa in imajo svoje lastne prepričanje, toda kaj bo opravila dvojica ali trojica proti množici nevednih, večkrat tudi našču-vanih, neštevilnokrat zlorabljenih in samo za svoj kruh se borečih ljudij, ki smatrajo za resno samo fizično delo, pekel in nebesa, vse drugo se jim pa zdi neumnost. Njegovi izkoriščevalci predobro vedo, da se ta masa od plenic pa do mrtvaškega prta samo pekla boji in za nebesa bori in proti temu uravnajo svoje postopanje proti nji. Ako noče ubogati, se je postrasi s peklom in hudičem in postala bo ponižna kot polit kužek; če jo je pa treba za kaj pridobiti, se ji obeta vedno plačilo v nebesih ali pa se reče, da je vera v nevarnosti in masa stori vse. Kdor ne tuli ž njo vred, tega proglase gospodje aranžerji za brezverca, to je človeka, ki velja v očeh tega ljudstva toliko kakor obsedenec ali okuženec. Citam Vam z obrazov, gospoda, da mi pritrjujete in prašam Vas: ako bi vzel pisatelj snov kmečkega življenja ali bi ne bila tukaj satira najbolj na mestu ?" ifc«je,
Preide na cesarjev jubilej in pozove navzoče, da zakiičejo cesarju trikratni: slava, čemur množica navdušeno pritrdi. Končno proglasi poslopje za otvorjeno in ga izroči v varstvo krtinskemu občinskemu zastopu Mestna godba zaigra narodno himno, radostni poki topičev se oglase. Nato stopi na oder tamkajšnji rojak, prof. Makso Pirnat in govori slavnostni govor, v katerem izvaja tele misli: Izpolnila se je Krt ncem vroča želja, katero so že dolgo gojili. Šolsko poslopje stoji dograjeno v njih lepi domači vasi. Mnogo, mnogo truda in napora, mnogo občutnih stroškov je stala ta zgradba Krtince. A ta trud in ti stroški so plo-donosno naložena glavnica, ki bo nesla obilih obresti. Saj se je sto tukaj za vzgojo in izobrazbo ljubih otrok, najdražjega njihovega zaklada. Kako lepo se da primerjati tek otrokove vzgoje in izobrazbe s postankom nove stavbe. Kdo se briga za prve, neznatne vdarce lopate, ko se koplje temelj novemu poslopju na prostoru, ki je bil preje navadna njiva. A pod rokami pridnih delavcev in pod vodstvom spretnega graditelja se dviga zid iz zemlje kvišku in preden bi mislil, je stavba dovršena. Prav tako se godi s šolanjem otroka. Ljubeča mati, skrbni oče pripelje neokretnega sinčka, plaho deklico v šolo. S strahom prestopi otrok šolski prag. Toda kolika izprememba po nekaj letih. Čili deček in živahna deklica ponosno zapuščata šolo, ko sta tekom let zadostila šolski obveznosti; pod umnim vodstvom učitelja sta si izbistrila razum, oplemenitila srce, in sedaj stopata v življenje z obilim znanjem, ki sta si ga pridobila v šoli. Šola skrbi zlasti, da da otroku mnogo znanja; nikdar pa ne sme šola zanemariti vzgoje srca; tista blaga čustva, katera je otrok takorekoč vsrkal z mlekom od ljubeče, dobre matere, ta čuvstva naj goji šola. Prevažno je tukaj eno čuvstvo: ljubezen do bližnjega. Otrok naj se zgodaj zave, da je član velike človeške družbe; da ne sme gledati nase in poznati samega sebe in svojih koristi, temveč da ima svojemu bližnjemu radovoljno pomagati v nadlogi in nesreči. Kaj pomaga človeku še tolika učenost, ako je njegovo srce prazno plemenite ljubezni do sozemljana. Poleg tega naj šola navaja otroka k veselju do dela in k domovinski ljubezni. Brez dela naše življenje nima vrednosti; zgodaj naj se otrok zave, da le v delu, neprestanem delu, je naša rešitev in naša sreča. Pozapiti pa ne sme šolar tiste zemlje, ki ga je rodila. Ozre naj se le večkrat na prelepo krtinsko okolico 1 Z malega grička
Ea pozdravlja Sv. Trojica, v ozadju se nasmihava imbarska gora, nad lepo domačjo vasjo čuva zgodovinsko važna cerkvica na prijetnem holmu, in v deljavi kipe proti nebu nase večno lepe planine. Prelep je ta domači krtinski svet; ljubi naj ga torej otrok, skuša naj mu biti v čast s poštenim delavnim življenjem, skuša naj biti v Čast vsej slovenski zemlji po naši širni avstrijski očetnjavi. Kakor priča plošča nad vhodom, je poslopje zgrajeno v proslavo cesarjeve šestdeset-letnice. Od cesarja naj se otrok uči zvestega spol-njevanja svojih dolžnosti; od Krista pa, čegar razpelo visi v šolski sobi, ravnati se po najvišji njegovi zapovedi: ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe. Ako bo vsak otrok, ki bo hodil v to poslopje, krbel za to, da si v njej iz bistri svoj razum, ublaži svoje srce, da se navadi veselja do vztrajnega dela, da vzljubi lepo domačijo, da se zave svojih dolžnosti do bližnjega in da vsik-dar z veseljem opravlja svoje dolžnosti, potem ta šola ni sezidana zastonj, potem bodo iz nje izšli dečki in dekleta, ki bodo v življenju dela«! čast naši ljubi domovini, katero naj Bog poživi." — Po zaključeni šolski slavnosti se je razvila na lepo okrašenem dvorišču gospe Ane Zarnikove živahna ljudska veselica. Mestna godba iz Kamnika je spretno svirala; pevsko društvo iz Moravč je navdušeno prepevalo pod vodstvom g. nad-učitelje Janka Tomana; ljudje so se zabavali s plesom, tombolo, i. t. d. Bilo je res prav prijetno, prebiti par uric med zavednimi Krtinci, ki so pokazali svojo požrtvovalno ljubezen do Šole s tem, da so prostovoljno in brezplačno preskrbeli dobavo in prevažanje gradiva, potrebnega za novo stavbo. Vsa pohvala v tem oziru gre zlasti g. Francu Prenarju, načelniku krajnega šolskega sveta v Krtini.
2 Bleda. (Raznoterosti)« Začetkoma se* zone je letos slabo kazalo, ker stanovanj je bilo še veliko neoddanih, no, v zadnjem je bilo bo* Ije, ter so hoteli bili polni in tudi vile dobro za« sedene, da si bi lahko še več tujcev sprejeli, saj
1e bilo še več sob in stanovanj praznih, to pa, :er se je zadnji čas na Bledu mnogo zidalo. Zida se pa tu pri nas vse navzkriž, kakor se komu poljubi, brez vsakega regulacijskega načrta. Bled, ki hoče postati moderno zdravilišče in kopališče, pa še danes nima regulacijskega načrta! delo v Bohinju, ki ima le nekaj vil, imajo že tak načrt, za Bled se pa županstvo kakor zdraviliška komisija prav nič ne brigata, da bi se napravil nujno potrebni regulacijski načrt Imamo lepe nove vile, ali vrste, da se bogu usmili. Tu je treba takoj odpomoči, ako hočemo, da bo Bled napredoval, in da si pridobimo več tujcev, in sicer takih tuj* cev, ki bodo dlje Časa bivali na Blevu, ne samo po par dni, ker le od takih bo imel Bled lepe dohodke. Kakor znano, je del vasi Grad pred dvema mesecema pogorel, ali čudno, da se d>
sedaj Se ni prav nič pričelo z gradnjo novih hiš. Kakor se čuje, se sili pogorelce, ki so večinoma kmetje, da bi gradili kar vile ali hiše s stanovanji za tujce, kar je pa velika nezmisel. Stanovanj je dovolj, letos je še teh veliko praznih. Ali naj se kmet po nepotrebnem zadolži, da bo imel lepo hišo, pa — prazno stanovanje?! Naj dotični faktorji delujejo na to, da se gradijo čedne hiše, pripravne kmeta — in nič drugega. Ker ima občina že sedaj nad 80% doklad, je umevno, da sama brez podpore ne zmore vsega, treba bode upeliati vodovod, električno razsvetljavo i. t. d., kar bo vse mnogo stalo. Dolžnost našega deželnega zbora je, da se tudi za Bled vsaj nekoliko pobriga in preskrbi zadostno podporo, ker dose-daj se žalibog še ni prav nič storilo za Bled. Koliko žrtvuje Štajerska za Rogaško Slatino, Oleichenberg, Dobrno i. t. d. in koliko Kranjska za Bled? Torej, g. poslanci, dolžnost vaša je, da se v deželnem zboru oglasite in izposlujete Bledu izdatno podporo, da ne bo zaostal za drugimi alpskimi letovišči, ki vidno napredujejo in znajo postati sedaj, ko je odprta nova železnica, »nevarni- tekmeci našemu Bledu. — Sedaj, ko se
!>o deželnemu odboru regulira tisti del Bleda Grad), ki je pogorel, bi kazalo, da se izdala nečak generalni načrt za ves Bled, da se ne bo zidalo — in zida se veliko — kakor se komu
Soljubi. Ceste, te je treba v prvi vrsti urediti in iboljšati. Tako je na Bledu velik del novih hiš in vil (14), ki nimajo niti ene javne ceste in si morajo ti posestniki, vkljub temu, da plačujejo visoke občinske in druge doklade, sami vzdrža-vati »privatne ceste", da jim je sploh mogoče priti do svojih bivališč. Ali ni to neverjetno ? Posestniki se vedno pritužuiejo, občina pa pravi, da nima denarja, da bi odkupila te privatne ceste, ki so, ker se splošno uporabljajo, grozno zanemarjene. In kaj poreko tujci, ki prihajajo sem, pa vidijo lepe vile pa zanemarjene ceste? Splošno zabavljanje in — vdrugič jih ni več nazaj. Tudi je neodpustljivo, da županstvo dovoljuje, da gradijo takorekoč sredi med temi vilami zidarji in tesarji svoja tesišča in skladišča, da že zgodaj v jutro tešejo in razbijajo. Jeli to zdravilišče? Kdo vraga pa bode prišel v tak kraj in plačal „kur-takso", ako mu že v jutro razbijajo?! Izvedel sem, da se je neki sekcijski šef iz ministrstva pritožil pri okrajnemu glavarstvu v Radovljici zoper tako dovoljenje, da smejo tesarji tam v bližini vil napravfiati svoja tesišča, da tako gostje nimajo miru. Tudi zdraviliška komisija se veliko premalo briga za povzdigo tujskega prometa in nudi tujcem veliko premalo udobnosti. V letoviškem listu, ki ga izdaja ta komisija, se priporoča obisk koče na Osojnici, odkoder je krasen razgled. »Tu se dobe mrzla jedila in izvrstne pijače," tako se bere v inseratu. Ko pa prideš na Osoj-nico, pa zaman iščeš mrzlih jedil in izvrstne pijače 1 Pod to anonso je druga tudi vredna vse
f>ozornosti, to je: Javni park »Straža", ki je tudi ast te komisije, kakor se čita v listu, »namenjen edinole v zabavo tujcem". Res v zabavo! Tujca posili smeh, ko vidi ta »park", pravi naravni park, ker ni drugega kakor par klopi pod le-ščevjem. Toda pardon, steze so tudi bile, sedaj pa zaman čakajo usmiljene roke, ki bi jih očedila bujnih kopriv in drugih takih cvetlic. Tudi pot okoli »Straže", tujcem jako priljubljeno izpreha-jališče, je nujno potrebna poprave; del, ki vodi mimo kamnoloma, je vedno zasut in s skalami založen, torej bi kazalo pot malo višje preložiti, kar vse bi se dalo izvršiti z neznatnimi stroški. Treba je le, da se gospodje v tej komisiji nekoliko bolj primejo dela in vse store v prospeh tujskega prometa, da se ne bo slišalo vednih pritožb od strani tujcev.
Is Rateč. Od 12. na 13. t. m. je sneg pobelil baše vrhove bodisi v julijskih alpah kakor tudi
V Karavankah. Padel je prav blizu doline, kakih 100—150 m nad vasjo, tudi preteklo nedeljo popoldan je prav imenitno snežilo v Mangartu, Ponci in Mojstrovki. Lastavice so zapustile naš kraj, prišlo je pa k Savi in »Ledinam" mnogo divjih rac in drugih močvirnic. Bil je že nekaj dni prav občuten mraz, zato so jo pa letoviščarji odkurill v svoja doni o v ja. Ta teden je pa na šol. Vrtu pognala hruška svoje prvo cvetje. Ima pač tudi narava svoje muhe.
Ii Belo. V naši fari slovi vas P. po posebno strastnih klerikalcih. Naš ljubi Tomaž jih ovija Okoli prsta, kako se mu ljubi. Posebno eden, ki hoče biti vseh del mojster, je v tem oziru neumen, da kar brenči. Ta človek hoče biti tudi -abstinent A kakšni abstinenti so on in njegovi klerikalni sosedje, pokazali so ta teden pri pogrebu starega P. Pri nas je navada, da dediči ranjkega plačajo pogrebcem pogrebščino. Tako je bilo tudi
V tem slučaju in naši klerikalci so se ga tako nalezli, da so se na potu proti domu pošteno Stepli. Seveda, kadar je pijača zastonj, se je tudi #ta kunštni" ne brani. Župnik Rožnik bi se moral sramovati takih pristašev. A kaj, saj jim tudi sam ne daje preveč lepega zgleda v vedenju, ker tudi njemu je največje veselje, če more malo po-klaiati.
Na Logu pri Nasilij ah je bila na Mali binaren veselica v korist poti od Resnice do Nemilj, ki je gotovo prav dobro izpadla. Ljudstva je bilo nepričakovaoo veliko, deloma vsled občekorist-
nega namena, deloma vsled naklonjenosti do Ne miljčanov. Nemilje so namreč najzadnejša vas selške občine. Ko so o priliki volitev duhovniki in njih priganjači kričali: »Kdo ne voli z nami, bo frdaman", je zlezlo večini naših ponosnih kmetov srce v hlače, da so volili proti svojemu prepričanju. A tisti, ki se nikdar niso udali, bili so Nemiljčani. Ti priprosti možje, obdelovajoči svojo zemljo daleč od drugega sveta, se niso zbali nikogar, ampak so še vselej kakor en mož volili po svojem prepričanju. Naj bodo oni v izgled tudi drugim kmetom. Ravnotako tudi njih žene, ki zvesto drže s svojimi možmi, in to tudi takrat, kadar pridejo ti v nasprotje z duhovniki.
V Zalem logu je bil zopet izvoljen županom g. Franc Demšar, p. d. Strojevec. O priliki zadnjih občinskih volitev sta sorski in novaški župnik grdo rovala proti njem, češ, da je brezverec in bogve kaj še. Letos pa se je volitev izvršila čisto mirno, ker so ljudje uvideli, da je g. Demšar kot župan res mož na svojem mestu, četudi vodi občino po svoji in odbornikov pameti, ne pa po predpisih sorskega župnika. Tudi v naši dolini se obrača na boljše. Gospodu županu čestitamo.
Tedenski sejem v Kranju dne 7. septembra
1908. Prignalo se je — konj, 134 glav domače goveje živine, 44 glav hrvaške goveje živine, 3 domačih telet, — hrvaških telet, 212 domačih prašičev, — hrvaških prašičev, 49 domačih ovac, — hrvaških ovac, — koz, — buš in — bosanskih volov. — Pitani voli 100 kg 66—70 K, na polovico 100 kg 58—62 K, za pitanje 100 kg 54—56 K, kumerni 100 kg 36-40 K. Pšenica K 1125, proso K 9-—, rž K 10—, oves K 850, ajda K 9"—, repno seme K —, fižol ribničan K 14'—, mandalon K 14—, koks 15-— za 50 kg.
Zgodovinski in sloyatveni pregled sa prihodnji teden.
20. septembra. — 1776. * Pisatelj Matej Ravnikar na Vačah. — 1794. Bitka pri Kaiserslautornu.
— 1796. Napoleon ustanovi cispadansko republiko.
— 1850. * Škof dr. Mihael Napolnik na Tepanj-skem vrhu. — 1859. f Nemški pisatelj Baierle.
— 1863. f Jakob Ludovik Grimm. — 1870. Uhod Italijanov v Rim skozi Porta Pia.
21. septembra. — 1452. Italijanski reformator Girolano Savonarola. — 1558. f Cesar Karel V.
— 1792. Otvoritev narodnega konventa; kraljestvo na francoskem odpravljeno. — 1832. f Pisatelj Sir Walter Scott. — 1860. t Modroslovec Artur Schop-penhauer. — 1878. * Skladatelj France Kitno?ec v Cerkljah pri Kranju. — 1879. Zveza med Avstrijo in Nemčijo.
22. septembra. — 19. pred Kristom. f Pesnik Publij Vergilij Maro. — 1792. Na francoskem uvedejo novo časovno štetje in metricno mero in me-tnčne uteži. — 1808. * Naravoslovec Mihael Pe-ternel v Novi Oslici. — 1826. t Ljudski pisatelj I. P. Hebel.
23. septembra. — 63. pred Kristom. * Gaj Oitavian Avgust. — 1765. Jožef II. proglašen kot sovladar. — 1787. * Pisatelj Peter Danjko v Št. Petru pri Radgoni. — 1790. * Pesnik Janez Strel v Mokronogu. (Zložil «Popotnika>.) — 1791. * Pesnik Teodor Komer. — 1888. f Maršal Bazaine.
24. septembra. — 1689. Avstrijci premagajo pri Nišu Turke pod mejnim grofom Ludovikom Badenskim, ki so ga imenovali »Turški Louis>. — 1706. Mr v Altransladtu. — 1835 * Skladatelj Bellini. — 1862. f Anton Martin Slomšek v Mariboru. — 1900. f Pisatelj in urednik dr. France Lampe v Ljubljani.
25. septembra. — 1529. Turki pod Solimanom pred Dunajem. — 1705. * Leopold Jožef grof Daun, avstrijski poveljenik, zmagalec pri Kolinu (dne 18 junija 1767). — 1793. Druga delitev Poljske. — 1849. f Skladatelj Janez Strauss. — 1878. f Geograf Avgust Petcrmann.
26. septembra. — 479. pred Kristom. Bitka pri Piatejoh in pri Mykale. — 1555. Avgsburski verski mir. — 1679. * Pisatelj Fr. Mihael Paglovec v Kamniku. — 1759. * Grof Jork von Wartenburg.
— 1802. f Ju/i baron Vega. — 1830. f Pisatelj Andrej Reja v Št. Petru ob Sotli. — 1860. f Miloš Obrenovič. — 1871. Pesnik dr. Mihael Opeka na Vrhniki.
Godovi prihodnjega tedna:
20. Rodoljub, Prijaj 21. Matevž, Blagoslov; 22. Mavricij, Celimir, Miroslav; 23. Tekla, Slavna, Jelašin, Vladimira; 24. Marija dev., Sadivoj, Struja; 25. Kleofa, Tofla, Uroš; 26. Justina, Ljubivoj, Stojslava, Pravomila.
Sejmi na Gorenjskem prih.^Jedenj
21. v Kranju.
V Kranju, dne 19. septembra 1903.
Za I. predsednika upravnega sodišča je imenovan dosedauji 2. predsednik marki Baequ?»hera. To mesto je bilo izpraznjeno im smrti grofa Schonborna. Bacquehem je star 61 let. Svojo ka-njero je pričel v Sarajevu. L. 1887. je bil trgovinski minister, v koalicijskem kabinetu VVindischgraetzovem pa minister za notranja dela. Po padcu tega kabineta je bil namestnik na Štajerskem.
Češki deželni aber je imel v torek, 15 t m. prvo sejo. V otvoritvenem govoru jo namestnik povdarjal, da more biti delovanju de*elneg<i zbora le tedaj, ako ga preveva duh miru. Vlada stoji •nepremično* na stališču nepristranosti in pravičnosti ter no bo opustila nobena priliko, da bi ne posredovala pomirjevalno v jezikovnem oziru. Poslanec dr. Krama i- podaja d^elnemu zboru predlog, naj se izvoli komisija 27 članov, ki naj izdela poklonslveno adreso povodom cesarjevega jubileja. V adre?o se morajo sprejeti tudi politicn», gospodarske in kulturne zahteve češkega naroda. Ker je nekdo zaklical nemškemu poslancu Stran-skorau «mlecnozobi inladsniö», so nastali burni prizori. — Zveza nemških strank si je izvolila za predsednika dr. E p p i nger j a, veleposestnika ku-rija bivšega deželnega maršala kneza Lob ko vi t za. — Ker so se nemške stranke, združilo v skupno zvezo, nameravajo se tudi čeSki klubi združiti v enoten klub.
Madžarizovanje Reke. <Novi list* piše, da je poklical inšpektor kr. ogerskih državnih želtzoic v Reki v nedeljo železniške delavce in jim prebral odlok trgovskega mini«tra, po katerim si morajo dela?c;, ki niso Se ogrski državljani, pridobiti ogrsko državljansko pravico tekom treh mesečev. Kdor ne zna ogrskega jezika, se ga mora naučiti tekom šestih mesecev, če ne izgubi službo.
Na Hrvatskem so zopet začeli zapirati »zarotnike*. Spravili so se nad nekatere srbske učitelje. V zadregi so, ker nimajo pametnih dokazov, pa bi si z zapiranjem radi pomagali.
Nemški cesar Viljem je imel v Kolmaru govor, s katerim je zagovarjal mir. Ampak Vilje-movi govori kažejo zelo spremenljive nazore.
V češkem deželnem iboru grozi obstrukcija nemških strank.
Nemški agrarci nameravajo, kakor poroča «Pestpr Lloyd>, nastopiti proti srbski trgovinski pogodbi, ker hočejo vlado prisiliti, da bi sprejela zopet katerega njih pristašev v ministrstvo. Torej kravja kupčija. Verjt tno je to.
Bivši danski juatični minister Alberti se jo sam naznanil policiji, da je ogoljufal kmetijski banko za devet milionov kron. Storil je ta korak, ko ni imel nobenega izhoda več. Še ko je bil Alberti aktiven minister, se je po bilanci kmetijske banke vedelo, da manjka denarja. Vendar je ostal minister in šele četrt leta pozneje jo bil prisiljen demisionirati, ko je imel Neergard prevzeti finančno ministrstvo, pa je izjavil, da noče sedeti poleg Albertija. Ko je odstopil, je dobil še veliko odlikovanje, A vendar se je že večkrat prej po-javil sum, da je njegovo poslovanje sleparsko. Poslanec Brandes je dejal po zimi v parlamentu: »Pri vsaki kupčiji, ki se giblje na robu dovoljenega, zadenemo ob Alberti je vo ime.» Socialni de-mokratje so ga tudi ob tem času dolžili, da zlorablja uradno oblast. Te dni bi bil moral Alberti povrniti poldrug mihem, ki si ga je bil od finančnega ministrstva izposodil za svojo hranilnice. Ker ni mogel storiti tega, je šel na policija in je priznal svoje goljufije. Seveda so ga takoj zaprli. Alberti je znan tudi zaradi tega, ker je kot justični minister vpeljal tepsžno kazen,
Na Danskem je v soboto minister za zunanje zadeve grof Roben Levecor pod^l demisijo zaradi Albettijevega škandala. Kmalu nato je bil ministrski predsednik Kristensen na avdienci pri kralju, posledica konference je bila ta, da je ministrski predsednik vložil demisijo cele vlade. Do sestanka parlamenta bo Kristensen vodil posle.
V Perziji se nadaljuje boj med ustaši in vladnimi četami. V soboto je bila zopet pri Tebrisu huda bitka. Revolucionarje je napadel Makno s konjeništvom in 6 topovi. Najprej se mu.je posrečilo, prodreti v mesto, ko je pa Satar kan dobil pomoči, je pognal vladno vojaštvo v beg. Izgube so na obeh straneh znatne.
XIII. glavna skupščina druide sv. Cirila in Metoda v Ptuju
s° je vršila v nedeljo, ob enajstih so je pričelo zborovanje. Otvoril ga je prvomestnik vladni svetnik S en okovi č, ki je v iskrenih, rodoljubja plam-tefiih besedah govoril med drugim približno tako le: Slavna skupščina! Otvarjajoč današnjo 23. glavno skupščino naše šolske drulbe vas vse prčno pozdravljam, ki ste prišli iz daljnjih krajev. Zborovanje se je naznanilo mastnemu magistratu ptujskemu, ki je je vzel na znanje, Nainanjam to vskd tega, ker smo bili tako prijazno sprejeti. (Ogorčeni klici: Šsandal S Slovenec ni tu varen življenja in imetja!) Brzojavni pozdrav je poslal skupščini državni poslanec ljubljanski župan Ivan Hribar (viharno dolgotrajno odobravanje in živio-klici), ki je v&led bolezni zadržan se udeležiti zborovanja. Ravno tako je pozdravil skupščinarje nadučitelj Anton Pesek, kot predsednik zveze narodnih društev na Štajerskem in Koroškem. (Viharno odobravanje). Zbrali smo se, da se posvetujemo, kako rešiti slovenske otroke potujčevanja. Naša družba je le obrambna družba. Nasprotne družbe niso nikake obrambne družbe, ker love le naše otroke, da jih potujčijo. Pri nas je pa bilo preteklo leto 2000 otrok, ki so bili vsi Slovenci. Delovanje naše drušbe je bilo malo izdatno, ker je še mnogo kraje*, kjer so slovenski otroci prisiljeni pohajati nemške, duroma italijanske šole. Ti otroci postanejo renegati, ki so
fte odkrito veselil ruskih neuspehov, (ako da smo se ga takrat primerno spominjali v Vašem listu. Temu možu, ki zajema svojo duševno hrano iz graške .Tagesposte" in čigar zibelka je tekla, če se ne motimo, nekje v logaškem okraju na Notranjskem, so dali dogodki v Ptuju in Ljubljani povod, da zopet zabavlja čez lastne rojake in sočustvuje z Nemci. Možiceljnu, ki pljuje v svojo lastno skledo, svetujemo resno, naj bode z njegovimi nemškutarsko-germanskimi nazori lepo tiho, če ne, se mu zna pripetiti kaj jako neprijetnega. »Wissen sie, Herr Japonc"
Občinski svet slovenske občine Kranjska gora je v svoji seji dne 27. septembra 1908 glede dogodkov v Ljubljani sprejel sledečo resolucijo: Občinski odbor občine Kranjska gora se zgraža nad nečloveškimi dogodki dne 20. septembra 1908, vsled katere sta padli po nedolžnem kot žrtvi dve človeški življenji, in vsled katerih je bilo težko ranjenih več ljudi. Tudi mora najostreje in z globokim ogorčenjem obsoditi vsako nepostavno in nepremišljeno rabo tistega orožja, ki je namenjeno našim državnim sovragom, nasproti lastnim sinovom, osobito ako se to godi od neizkušenih in našemu narodu neprijaznih poveljnikov, in poživlja vse poklicane činitelje, da z vso strogostjo postopajo napram krivcem v smislu osnovnih državnih zakonov, ki zagotavljajo enakost vseh državljanov pred zakonom. S studom in odločnostjo zavračamo zlobno in lažnivo pisavo nemških listov in izrekamo vsem našim voditeljem in osobito občinskemu svetu ljubljanskemu in njegovemu načelniku svoje priznanje in zaupanje, ter prosimo naše narodne zastopnike, da delajo z vsemi močmi, z vso energijo na to, da nedolžna kri ni tekla nekaznovano, in da iz te krvi vzraste gospodarska osamosvojitev našega naroda. Resolucija se enoglasno sprejme.
Podpore gasilnim druitrom. Deželni odzar kranjski je podelil iz stražno gasilnega zaklada bo 1. 1908 podpore nastopnim gasilnim društvom na Goranjskom: Begunje, Bled, Bohinjska Beta, Sto žice, Škof ja Loka, Trzin in vodice po 200 K Dravlje, Kropa, Ljubno, Ribno, Sora, Stob, Zgornja Šiška, ŠL Vid nad Ljubljano, Tacen, Vižmarje in Zabnica po 160 K; Broznica, Gorklje, Gameljni Gorje, Jezica, Kamnagorica, Komenda, Moravče, Pimiče, Predoslje, Radovljica, Stara Loka, Stražiiče in Šenčur po 120 K; Koroška Bela, Lese, Mengeš, Mošnje, Motnik, Poljane, Preddvor, Rateče, Sonca, Srednja vas, Sv. Gregor, Spodnja Šiška, Voglje in Železniki po 80 K.
Družba iv. Cirila is Metoda je izdala v oslavo jubilejnega leta dve mladinski knjigi: «Naš cesar Fran Josip I.» (cena 40 v.) in «Franc Jožef I.» (cena 30 v.). Priporočamo jo vsem šolskim vod stvom in krajnim šolskim svetom, da si ju nabavijo ter razdele med otroke, čisti znesek pripade družbi, knjiga sama pa je zelo primerna jubilej nemu letu. Naročila jo oglasiti družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, katerim se bode zastonj prilagala knjiga «Andrej baron Cehovin», slavni slovenski junak.
8 prezidavo Ijufelfaiskegs kolodvora se prične V najkrajšem času. Tako je naznanil župan Hribar po sporočilu železniške uprave v občinskem svetu.
Za pobito Upe v Ljubljani povodom zadnjih Izgredov je občinski svet sklenil plačati odškodnino, ki se določi sodaijsko, če store to tudi občine Ptuj, Gtfije m Maribor.  Zelo pameten sklepi
Občina Krtina. V očigled dejstvu, da se je v Ptuju naše mirne skupščmarje pobijalo in pretepalo hujše kakor pse, kjer se ni prizanašalo niti našemu narodnemu ženstvu, je občinski zastop v Krtini sklenil sledečo resolucijo: 1. Obsojamo kar najostreje barabski nastop Nemcev v Ptuju, posebno pa nastop mestnega zastopstva; 2. Odobru-jemo dostojno demonstracijo in manifestacijo za slovensko stvar v Ljubljani * 3. ni se skrivila nobenemu Nemcu las, vendar je nemška naduta kultura zahtevala slovensko kri, kar kriči po osveti do neba. Ogorčen nad takim pobojem, se obrača občinski zastop do svojega državnega in deželnega poslanca dr. Kreka, da stori vse mogoče, da se združijo vse slovenske stranke k skupnemu nastopu proti brutalnemu postopanju naših narodnih nasprotnikov, da se napravi enkrat konec nemškemu gospodarstvu na slovenskih tleh. — V Krtini, dne 84. septembra 1908. — Janez Pirnat, župan, Jan. Kompare, J. Kavka, žup. namestnika. Franc Pretnar, Matevž Svetlin, Mihael Bergant, Janez Majhen, Anton Stražar, Valentin Erbežnik, Janez Gepuden li Motnika se piše dne 6. oktobra: V nedeljo, dne 4. t. m., je bil tu pokopan ugledni tržan Grabnar, po domače Urbanove« Mož je padel z jablane ter si pri tem smrtno ranil glavo« Po večdnevni mukapolni borbi zdihnil je revež, ostavivši vdovo s trinajstimi otroci« Ranjenih je bil zelo priden gospodar ter podjeten na vse strani, slasti je mnogo tržil z lesom. Imel je jedva 48 let«
Na vrta kmetovalca Sim« Prešerna v Zsbreznici ima jablan polno cvetja kot spomladi, pač čudo za sedajui časi Po Gorenjskem je letos izvanredno mnogo sadja, ker ni nikakolnega kupca, delajo is najlepšega sadja •— moit.
faročil se je g. Joško Ziherl, učitelj v Škofji Loki z gdeno. Anico Kobal istotam.  Bilo srečno!
Pri Bevern ieleiniiken mostu v Mostah si je hotel vzeti življenje 591etni Jožef Vari, pristojen v Kamnogorico. Is delj časa je tožil, da je bolan, in tla bode moral v bolnišnico. V nedeljo je naproni i
nekega prijatelja da bi ga spremil v bolnico. S '/,6 vlakom zjutraj pa ga ni bilo, zato se pripravi istega dne dopoldan. Zvečer ga je povabil prijatelj, da naj gre spat v njegovo sobo. Proti 7,2 uri ponoči ostane, si prižge luč ter se odstrani, pustivši zgornjo suknjo, uro in nekaj denarja, ter se napoti k mostu, ki je »akih 15—18 m. visok. Skočil je na tla ter obležal. Zjutraj so ga našli napol mrtvega. Poklicali so takoj tdefonično zdravnika g. Kogoja z Jesenic, da ga je obvezal. Imel je obe nogi zlomljeni in tudi znotraj je imel poškodbe. Poslali so ga s prvim vlakom, namenjenega v bolnico, pa je v Škofji Loki že umrl.  Bil je oženjen.
Sklep občinskega odbora na Dovjem z dne 27. septembra t. 1.: Občinski odbor slovenske občine Dovje izreka svoje najglobokejše obžalovanje, da je avstrijsko vojaštvo v nedeljo, dne 20. septembra 1908 brez vsake potrebe streljalo na avstrijske državljane, s katerim činom je provzročilo prav po nedolžnem dve smrti in več težkih telesnih poškodeb. Občinski odbor protestuje najodločnejše proti nepotrebni rabi orožja, zahteva neizprosno kaznovanje vseh vojaških in civilnih krivcev, se izreka v imenu svojih občanov solidarnega s slovenskim pribivalstvom bele Ljubljane in svečano izjavlja, da bodo vsi naši občani odslej neizprosno izvajali geslo: »Svoji k svojim 1»
t Iikai posredovalnice društva slov. trg. io-trudnikov v Kranju. Službe iščejo; 5 rom. ma-nufakturne, 6 mešane in 4 špecerijske stroke. Sprejmejo se 3 pom. manufak turne in 4 želez-ninske stroke, en učenec.
ahvala. Sodnijski svetnik g. E. Ferk je blagovolil podariti tuk, javni ljudski knjižnici 33 raznih knjig, med temi 12 letnikov »Ljubljanskega Zvona". Za ta velikodušni dar se podpisani zahvaljuje g. svetniku najiskreneje v imenu »javne ljudske knjižnice" z željo, da bi našel g. svetnik mnogo posnemovalcev. — Javna ljudska knjižnica v Radovljici. I. Šega, tč. knjižničar.
V prid dražbi iv. Cirila in Metoda prodaja na debelo in drobno g. Ivan Keber, trgovec v Ljubljani, Stari trg, čistilo (krema) za usnje in za čevlje. Odjemalcev trgovcev ima že čez 50, iz česar je razvidno, da je gotovo dobre kakovosti in lep končni namen. V Trstu ima zalogo tega čistila g. Vekoslav Plesničar, via Gaettano Doni-zetti 5. Slovenci, segajte pridno po omenjenem čistila ter podpirajte s tem domače izdelke in naše prepotrebno šolsko družbo.
Nekaj aa imen. Kakor povsod drugod, tako je tudi v Mojstrani bilo pomazanih nemških na pisov. Posebna sreča je doletela tudi ondotnega trgovca z imenom Ritz. Pomazan je z in sedaj se bere Rit
Mesečni izkaz moške podružnice družbe sv Cirila in Motoda v Kranju. Pretekli mesec so naročili ter dobili po podružnici listke sledeči p. n. gg. gostilničarji: Fr« Benedik — Joštar, Mavril Mayr, Fr. Jezeršek, R. Jeglič — Nova pošta, Mihelič Bekselj, nahiralnike pa gg. Joštar, Nova pošta in Bekselj« Daroval je gosp. J. Kocmut, trgovec tu K 2.20. Kocmutov avtomat za razglednice pri* nesel je ta mesec družbi K 3 16.
XXXII. javna ljudska knjižnica «Proavete» se otvori prihodnji teden v Ratečah na Gorenjskem. Obenem se znatno izpopolni že obstoječa knjižnica v Kranjski gori. Odbor «Prosvete».
Cirkus Ricardo Caneatrelli v Kranju. Začetkom prihodnjega tedna dospe sem cirkus Ganestrelli ter napravi ciklus le 3 predstav.] Kakor se čuje o njem, utegne biti jako dober. Posebno ugajajo konji in ga. Ganestrelli kot jahalka. Cirkus se nahaja na vrtu gostilne poleg gimnazije.
*  * *
Bogata beračlea. Na Dunaju je umrla 86 letna vdnva Gognel, ki se je preživljala deloma z beračenjem. V njeni zapuščini so našli 300.000 K.
Koliko zlata in srebra io pridobiva v Av-itrijl. Glasom statistike, ki jo je izdalo ministrstvo za javna dela o rudarstvu, se je pridobilo leta 1907 v Avstriji 307.109 metrskih stotov zlate rude v vrednosti 615.926 kron, za 60.000 K manj kot L 1906. Srebrne rude se je dobilo 133.804 metrskih stotov, v vrednosti 2,798.149 K. Produkcija zlata je v privatnih rokah, in skoraj vsa na Češkem, namreč 99 87%, dočim se je ostalih 013% pridobilo v Solnogradu. Tudi produkcija srebra, ki jo ima v rokah erar, je večinoma na Češkem, namreč 9937 »/o. D« Tirolskem pa 0 63°/,. ,
Vozni rod Kranj-Tržič
-veljaven od 6. Julija 2908. -
Mešani vlaki			
«j.	dop.	pop.	IV.
805	1237	4'47	8'M
8-20	1252	502	8«
834	1'06	516	9<»
844	1*16	426	S-u
853	1'25	535	9*0
Postajo
* Kranj	
Naklo	
Duplje	
Križe	
| Trž!6	- %
Mešani vlaki
	dop.	pop.	IV.
602	.0-	257	7«
5-51	949	2-46	7 $x
5-.19	937	234	7-19
	927	224	7-o»
5-xo	918	215	7-oo
Ustreljeni
divji zajci
se dobijo vsak dan pri   3551
JOSIP FUSO
stavbeniku v Kranju.
Stara gostilna
dobro idoča, tik glavno ceste v trga na Gorenjskem  m&   takoj   odtlu v
najem zaradi gospodarjeve bolezni. Posestvo leži na lepem in prijaznem kraju, zelo pripravna prilika za oženjenega obrtnika in voznika, zraven hiše se nahaja veliko gospodarsko poslopje s staro kovačnico in s hlevom. 359 3—1 Naslov pove upravnistvo € Gorenjca*.
Št. 1675.
Razglas.
Mestne tehtnice, iotorina in tršnina
oddajale se bodo potom 361
Javne dražbe
dne 21. oktobra 1.1. ob 10. url dopoldne v občinski pisarni
za dobo treh let, t. ]. za leto 1909, 1910 in 1911 jSJgr v zakup. ~m®
Vsak udeleženec ima vložiti pred pričetkom dražbe 100/o vadij, bodisi v gotovini, hramlničnih knjižicah ali vrednostnih papirjih v roke dražbeni komisiji. Pogoji so na vpogled v občinski pisarni.
Županstvo v Kranju
dne 8. oktobra 1908.
HI i
IT)astir)
doktorja pl. Trnkoczvja krmilno varstveno sredstvo se dobiva pristno pri trgovcih le pod imenom Mastin. Previdni kmetovalec ga primeša krmi vsaki domači živali. Najvišje medalje na razstavah in tisoči zahvalnih pisem pričajo o velikih uspehih, ki se dosežejo z mastinom.
Tovarniška zaloga: 236—38 Lekarnar Trnb6oxy, Ljubljana.
i
I Pozor I I
I Pozor1
■SBBBssi je dospel sem in začenja prihodnji teden s svojimi predstavami. —— Iiborai, lepljuraji, krasno izšolano osobje. :::; Umetnik v jahanju, mladi Ganestrelli   :;i   Gospa Ganestrelli, umetna Jahalka        Partoroe tura.;
Visoka šala. ž:: Predvajanje malih ponvjev. *****
.jjVesotb: dan nov satpojroci. i.......--
Začetek predstav ob 8. url« — Ob nedeljah ln praznikih dve predstavi. Vstopnina: L prostor 1 K, XI. prostor 60 vin. in stojišče 30 vin.
Cirkus se nahaja na vrta gostilne poleg gimnazije. |
II. prlloja „<3oren)cu" jHL 39 Ig 1190g-
Na to je prišla Avstro lirika z aneksijo Bosne in Hercegovine. Resni ljudje na Turškem sicer žo davno uho mislili, dn se jim fte kdai vrne Bosna in Hercegovina in odpoklicanje avstrijskih čet iz novopazarskega sandžaka bi se končno še lahko smatrala za nekakšno edskodnino, Ampak korak Bolgarsko in Avstro-Ogrske obenem je bil za turško vlado Že hujši udar. c. A sledil je takoj tretji. Na Kreti so razglasili združitev z Grško. Res da je bila tudi Kreta že izgubljena za Turčijo. Ali če se zgodi to vse naenkrat, ni Čudo, da serasburjajo t'uhov; na TV.«-kcm in skoraj naravno je, da podtikajo reakeionsrji vso odgovornost mJadoturškcnm zutemu. A kidar se začne jemati, se oglašajo vodno nov: odjemalci. Italija zahteva kakšno luko na turškem teritoriju, Rumuni razmišljajo, če nimajo dolžnosti, tudi kaj r-ablovati, Rusija hoče svobodno vožnjo skoi.i Dar-danclo za svoje barke. In tako ne more živ krst danes raz?obb, kaj se utegne zgodit' jutri.
Bolgarski knei se jo proglasil 5 t. m. v Trnovem, starem kraljevem mestu bolgarskem, za bolgarskega kralja in Bolgarijo za neodvisno kraljevino. Dr sedaj je bila glasom berlinske pogodbe Bolgarija po imenu Se Turčiji podložna ter ji je plačevala vsako leto majhen zneaek kot tribut. Ta tribut se je porabljal za odplačevanje turških državnih dolgov. S proplašenjem neodvisnosti je torej tudi tej navidezni nadvladi Turčije nad Bolgarsko kouec.
Novičar.
Zaplenjena je bila zadnja številka «Gorenjca», pa šele v nedeljo ob 4. uri popoldne. Odlok se glasi: G. kr. deželno tredsedništvo v Ljubljani je ukrenilo zaseči štev. 40 liíta »Gorenjec* z dne 3. oktobra t. 1. Povod te '¿a^ege je 1.) članek «II y á des juges* in steer naslov sam in odstavki, začenši z besedami «ln kaj je storila> in koncavw z besedami «v dvoboju ustreli*. 2) dopis Tižiške novice: Nemiri začenši z besedami: * In vendar se l;udstvo» in konča vsi z bese.d;i»ii «Kdaj prd š do samostojnosti*. 3) dopis Tržiške novice: In mi Slovfnci začenši z besedami «ln mi Slovenci?* in koncavši z besedami *m obstanek*. 4) članek «G>rpud Félix Urbane* v relem svojem obsegu. 5) člacek «Kakc misli c. kr. častnik inf. reg. št. 27 c Slovencih* v celetn svojem oosegu. 6) članek «Maii Lazzarini» v celem svojem obsegu. 7.) članek »Posnemanja vredno* v culem svojem obsegu, b.) članek «Tudi Poljanska dolina ni zaostala* v celem svojem obsegu. 9.) v čianku «Družbi sv. Cirila in Metoda* besedilo od «Le žal, da se mnogo* do konta. 10.) üauek «V Ratečah je zavladala* v celem svojem obsegu. — Nove r/.daje nismo priredili, ker so itak vsi naročniki po pošti prejeli list že v soboto.
Iivrsevalni odbor na rodno-na predrte stranke za Kranjako je v svoji seji minoli teden sklenil naročiti dr. Tavčarju, naj stopi v dotiko z dr. Šušteršičem in izve, ali bi bilo mogoče skupno postopanje obeh slovenskih strank v narodnih zadevah. Dozdaj se ne vemo, kaj je sklenila klerikalna stranka. — Dr. Šušteršič je na nekem shodu povdarjal, da bi bilo to mogoče samo pod pogojem, da se ne žali verski čut ljudstvu.
•Ulica slovenskih mučeuikov* naj se imenuje prehod med ljubljansko stolno cerkvijo in škofijo v spomin na grozodejstvo, ki se je zgodilo tamkaj dne 20. kimavca 1908, ko so nemški vojaki brez povoda ustrelili dva slovenska mladeniča m mnoge slovencev ranili.
Vesela novica I Iz «Kr.-ipj.kc hranilnice* v Ljubljani dvigajo Slovenci denar. Nad 80 let so ga r,03ili tja naši ljudje, S slovenskim denarjem je bila utemeljena moe tega zavoda, ki se je izprva imenoval •Ilirska hianiinica*; tedaj je bila ona zavod, ki se je z nj>m lahko ponašala naša domovina; ali pred dobrimi 40 leti so se je ob nebrižoosli slovenski polastili Nemci in sedaj je «Kranjska hranilnica* najmočnejša nemška trdnjava na Kranjskem.
Zaplenjeno!
Novi most čez Bistrico pri Podbrezjn je skoro popolnoma dogotovljen, ako odštejemo nekatera postranska, nebistvena dela, katera treba pri njem še izvršiti. Po stavbi novega n:o?tu znaša korekcija državne ceste Ljubljana—Podkoren 176 m; niveleta ceste pa se je zvUala ¿a 15 do 2 metrov. Most obstoji iz glavnrgii betonskega oboka in dveh mostišč čez stranske odprtine. Glavni obok, pod katerim teče glavni del reko Bistrice, je 30 m širok; obe mostišči, med ttraB'kíitti odprti nau. i, skozi katere tečeta na obsh ítranth reke izkopana mlinska potoka, sta zgrajena iz armiranega bfctuua in merita v svetlem po b 80 m. Vsa stavba na-pravlja na gledalca kaj jprsjtten »Usek posebno zaradi ličnih stebričkov, ki so postavljeni na elavm obok in imajo nalogo, nositi vtscvko. Fundiranje temeljev je delalo velike težave, ker sa je vriilo v tako trdi «modri ilovici*, ia te jo morala taista razstreljavati. Pri izkopavanju temeljev, ki le'/e 6 m globoko pod členom v opori, su odstranjevala vodo dva sesalna stroja na puro. Te-n>?;j; to popolnoma betonirani v tehničnem eiinj
* najvažnejše in najzanimivejše delo je bilo betoni-ranju glavnrga oboka, ki se je začelo dne 1. julija t. 1. ob 3. uri rjutraj in se dokončalo tekom štirr' dvajst.h ur. Tisto noč jo i*!.-.dalo oh mostu nekako skrivnostno gibanje, ki ni bi!r> popolnoma bres romantičnega čara. Vse naokoli gluha, mirna noč; nebo posuto z milijoni migljajočih zvezd; pri mostu pa je nrumorno delalo in se trudilo 90 delavcev ob v;lu neštetih luči in iučie, čuto «'> ni drugega nepu ropot dveh strojev, ki sla mešala beton, in kraUa. odločna povelja nadzirajočih inženirjev. — Grad'vo ;a betoniranjo se je dobivalo v strugi Bistrice; potrebni cement sla preskrbeli nek* firma iz Beočina na Hrvaškem in tvrdka Egger-Lühi v Kul-,1 \ou na Tirolskem. Sklope je napravila tvrdka Kcblen in tov. v Pragi, uskusno železno cgra.,0 ob obeh straneh mosta pa ključavničar Zabkar iz Ljubljane. Železo je dala tovarna ni Jesenicah. Za zgradbo mosta so porab-li 2250 kubičnih metrov betona in 22.000 kg železa. Skupni gradbeni stroški znašajo okroglo 105.000 K; podjetništvo izgubi okrog 20.000 K. Pri novem mostu je delalo povprečno no 80 delavcev na dan. Z delom so pričeli dne 20. avgusta 1907 ; dne 1. in 2. julija t. I. so betonirali glavni obok; dne 13. avgusta so odstranili leseno ogradje od betona. V kratkem je pričakovati obtežilne poskušnje in potem izreče most javnemu prometu. — Za zgradbo mostu so si pridobili posebnih zaslug: pokojni dvorni svetmk Roman Wascbica, stavbeni svetnik France Pavlin in deželni in državni poslanec Jo '.e Pogačnik. — Delo je solidno izvršila tvrdka ing. Karel Hendt & Ubil r ii Prage. — Imenom državne oblasti sta stavbo nufrirala gospoda: Boleslav Bloudek, c. kr. aad-ieženir in Karel Kf ivanec, c. kr. stavbeni pristav.
Občinski odbor slovenske občine trg Kropa
izruks. svoje globoko obžalovanje, da je v Ljubljani v nedeljo dne 20. septembra 1908 brez vsake potrebe streljalo avstrijsko vojaštvo na avstrijske državljane in pri lern ubilo več nedolžnih ljudi. — Občinski odbor slovenske občine trg Kropa protestira najodločoejše proti rabi orožja, zahteva neizprosno kaznovanje vseh vnjaških in civilnih krivcev, sc izreka v imenu svojih občanov solidarnega s slovenskim prebivalstvom bele Ljubljane in svečano izjavlja, da bodo vsi naši občani odslej neizprosno izvajali geslo: «Svoji k svojim*.
Cerkev sv. Janeza ob bohinjskem jezeru bodo nekoliko popravili. Ta častitljivi velezanimivi ostanek iz prve gotske dobe se pač mora ohraniti kolikor časa mogoče.
Kamna gorica v nevarnosti. V redčijo 4. oktobra opomni neki gost kamnogoriškega župana in gostilničarja Adolfa pl. Kapusa, da je skrajni čas iz vasice odstraniti javne nemške napise in da želi on kot cdboruik to v prihodnji občinski seji predlagati. Zupan Kapu8 kot znani nemčur je srdito ugovarjal na vs^ načine, da se to ne sme zahtevati, ker je nemšč na edina naša opora, da je to naš uradni jezik in da se on s tem hudo zameri okrajnemu glavarju radovljiškemu, da je Slovenec ničla, da njegov sin, orožnik na Koroškem, ne more do šarže oficirja, ker je s Slovenskega in sploh da bi to bilo nasprotno dednim pravilom — seiner Ahnen — i. L d. Ko si pa odbornik ne da odsvetovati, vstane župan jezno od mize te bolestno potoži večji družbi popivajočih delavcev rekoč: Glejte, kako bi to bilo nevarno za nošo vas, ki živi le od žebljarije. Ako mi odstranimo nemške napise, potem vam fabrika na Savi, ki je tudi nemška, še žleza uc bo dala več, kaj bi pa potem počeli!
— Oj modra glavica tega župana. Sedaj šele vemo
— ne znabiti za to sršenovo hajlovsko gnezdeče, temveč da ta župan le nam Slovencem v prid(?) povsod sili svoj blaženi — «hajl», kakor tudi sa-monemški napis na svojem bornem poštnem vozu, ki vozi čez pašnike do Podnarta — k. k. Post Steinbüchel — tako večkrajni občinski pečat — Gemeindeamt Steinküchel — i. dr. in da v naš prid z nami bornimi Slovenci hoče nekako milostno le takrat govoriti, ako ni še kak hajlovec v bližini Bog nas obvaruj te preteče, sedaj pa Kapnsu dobro pojasnjene nesreče od strani nam toU dobrih Nemcev. Mogcče le dobimo Slovenci za svoj denar vendarle železo, četudi se odstrani nebodigatreba — hajlovski napis. Pripomnimo, da je Kapus oni župan, ki se je pred dcželuoKborskimi volitvami ponosno hvalil, da njega dr. Šušteršič in Pogačnik zelo silita, da on ta mandat preko Pogačnika prevzame (!) ker je zadnji preobložen z opravili, pa on se zaenkrat Se brani; in pripomnimo tudi, da je Kapus oni župan, ki je Bikcem vrtove za železnico meter po 50 vin, cenil, sedaj je pa on svoj slabi breg za domačo Iclo, terej v odstranjeni Kamai gorici, cdda! pc 3 K meter, tako da dobi za mali prostorček, vreden kakih 400 K, kar 500Ö K. - Res, dobrotnik Slovencev!   Pomnimo I
Kmečki sklad gorenjsko kmečke stranke ?e je zadnji čem zopet lepo porrrcžiL Ker se je izrekla od daruvateljev želja, naj jih ne priobčimo, jim ustrežeruo. Kličemo pa, gorenjski kmetje, ne pozabite kmečkega stlada, spominjajte se ga ob vsaki priliki I
Radovljiške novice. Dovoljen je peti razred tukajšnje ljudske šole s pogojem, da občina prispeva k troškom. — Koslerjcvo pivo so opustile gostilne M. Dernič, Avguštin in Praprotnik. — lz nemške „sparkase" je vzela svoje prihranke celo Žanova Marijana. Posnemajte jo! — Zabavni klub ifj slovensko bralno in pevsko društvo »Tri-
glav" se najbrž spojita v eno društvo, v katerem bo nastanjena tudi ljudska knjižnica. Pevski odsek se je oživel. Petje vodi novi občinski tajnik. Društvo obdrži že 30 let staro ime .Triglav". — Stari leseni vodnjak na glavnem trgu je izginil.
— Mesto je dobilo nove hiine samoslovenske napise. — Gospod lekarnik A. Roblek se pravlja, da nadomesti že silno stari napis , karna — Apotheke" s samoslovenskim napisom.
— Gospod Dovžan, gostilničar „pri Lectarju", je svojo hišo nanovo prenaredil in jo moderno opremil.
Umrla je gospa Josipina Pollak, rojena Mi-belič, soproga tukajšnjega trgovca v čevlji, gosp. Janka Pollaka v Kranju. Naše sožalje!
Samosloveoski napisi po Gorenjskem. Samoslovenske napise so dala napraviti po svojih občinah županstva v Kranjski gori, Radečah, Koroški Beli, Radovljici in v Mošnjah. Kaj pa druge občine? Na noge! — Starodavni dvojezični napis »Gasthaus Wucherer" v Lescah je izpremenjen v „Pri Krištofu". — Gostilna „zur Post" na Jesenicah je dobila napis .Hotel pošta".
Okrajno bolniško blagajno bi radi dobili Blejci, in sicer za občine na desnem savskem bregu.
Kamnik — Ljubljana. Iz Kamnika se piše: Danes, dne 28. L m. je bral gosp. dekan Lav-renčič z veliko asistenco slovesno mašo zaduinico za narodna m učeni ka Ivana Adamiča in Rudolfa Lundra, Združeni narodni pevci so zapeli v župni cerkvi dve žaiostinki. Pred cerkvijo se je g. župan v imenu g. učitelja Emila Adamiča ter cele v tugo zavite slovenske domovine zahvalil vsem narodnim društvom v Kamniku in vsem Kamničanom za obilno udeležbo pri tej maši, kakor pri pogrebu narodnih žrtev, kamor so se bili ifrirnpifani pripeljali s posebnim vlakom. Kmalu po tem je bila občinska seja, pri kateri se je po primernem županovem nagovoru in predlogu soglasno sprejela sledeča resolucija: Mestni občinski odbor kamniški izreka svoje največje ogorčenje nad pobalinskim od varstvenih organov neoviranim napadom na mirne udeležence Ciril in Metodove skupščine v Ptuju, kakor na Slovence v Calju in Mariboru, protestira proti neupravičeni uporabi vojaške sile in orožja proti ljubljanskim Slovencem, zahtevamo povsodi enako stroge in pravične preiskave in obsodbe krivcev v vseh teh mestih, ter se pridružuje občnemu žalovanju vseh pravičnih ljudi po nedolžnih žrtvah v Ljubljani. Zupanu se naroča, da o tej resoluciji obvesti ljubljanski mestni zastop in vlado. Obenem se je soglasno sklenilo podariti za spomenik Lundrov in Adamičev 50 K in za oskrbo ranjencev od dne 20. L m. 100 K. Meščanska kor-noracija kamniška pa je v isto svrho podarila 100 K za spomenik in 100 K za oskrbo ranjencev v imenu kamniških meičanov. Gospa dr. Krautova in gospodična Albina Kočevarjeva sta končno v isti namen pri podpisovalkah protesta narodnega ženstva nabrali znesek 70 K. Vse svote so se odposlale združenemu narodnemu odboru v Ljubljano. Nemški in dvojezični napisi so izginili vsi is zasebnih hiš, samo «Pulververschleiss» dela žalostno izjemo kot zadnja klaverna priča nekdaj tu vsemogočnega nemčurstva.
Stojte no! — Sedaj pridejo Oeraujeit V nedeljo dne 11. t m. na veliko ljudsko slavje, katero se vrši v Lescah po domače «pri Krištofu* na Gorenjskem. Priredili bodemo pravcati «narodni semenj* in poslali, kar bo prebitka, pa se zraven dali za one vsega usmiljenja vredne reveže, ki po krivici trpe v bolnici usodne Ljubljane, poleg tega pa Se prispevali za druge blage namene. Na vse slavne društva, korporacije in občinstvo gre tem potom nujna prošnja, na ta dan prav nič ne za se prirejati, tembolj pa se nujno odločiti k izkupičku pri Triglav k nam.    Pripravljalni odbor.
Is Kropo se nam poročat Kremeni t Slovenec g. pL Kapus, župan in poštar iz Kamne gorice, menda ni, ker je poleg par drugih nemških lovcev povabil v četrtek na svoj lov pri Kropi tudi nad-poročnika barona Lazzarinija, ki je izza zadnjih dni po vsej domovini naši znan kot iakren «pru*atelj* slovenskega ljudstva.
Poročil se je v Kamniku v nedeljo dne 4. t ni. gosp. dr. Viktor Jeločnik iz Wöllersdorfa pri Dunaju z gospico Frido Martinčičevo. čestitamo!
Prememba pofoatt. Iz Killerjeve konkursne mase v Kranju je kupil g. Anton Adamič, trgovce v Kranju, hišo na glavnem trgu za 24.000 K, vilo ob državni cesti Kranj-Ljubelj pa profesor g. Frane Komatar za 8000 K.
Meteor je padel 5 t. m. ob »/43. v smeri iznad Szofe Loke preti severu. Pri padcu se je na tleh posvetilo, kakor če bi kdo žarek vrgeL Svetla črta je minevala od juga.
Tukajšnje županstvo nam je z ozirom na afero okrajnega živinozdravnika g. A. Korošca poslalo sicer malo preobširno, a ljubeznivo pojasnilo, v katerem se opisuje, da g. obč. odbornik A. Korošec ni odšel iz seje z dne 25. septembra L 1. z nikakira demonstrativnim namenom, pač pa bil vsled bolezni, na kateri je prej bolehal, prisiljen zapustiti sejo, ker se mu je ravno pred sejo nenadoma pohujšalo stanje. Oprostil se je radi svojega odhoda pozneje pismeno pri županu.
Škofjeloški Japeno. Našim čitateljem je še izza rusko-japonske vojske gotovo v spominu mož, ki je takrat očitno iimpatiziral z Japonci in
Loterijska srečka dne 5. septembra 1.1. Trst   3:"»   89   82   83 86
JULIN
^X^> »*> 'l^xf'V
najboljšem najfinejše
snaziloza čevlje
Edini izdelovarelj.
JULIJ RAIMER
beljak ( KOROŠKO)
^SsfesksrVsfe4 st 4 sk 4 4 -T- ;?v #H 44 etetNf
|r S»-|V |V
h-
sV
«1
FR. ŠEVCIK, poškar
? LJubljani, Židovske ulice 7.
Priporoča svojo veliko zalogo n^jbljsib pnik in samokresov najnovrjsega sj- g*-stema. Kakor tudi mnnioijo in vse druge gt-lov ako pripravo po nojnžj-h cer.ah,
Popravila so invrlojejo točno.
m Ceaovaiki u zantevanje zaUj in poitaiiie prosta.
322 12-9
«* 4 <
^»g<»^«> <i|?> 2^      ¡8^2)      3^      9|9 ^ <5}S: <8|9      £|9 «^
M. Podkrajšek
frizer za dane in gospode
Ljubljana, 8v. Potra oeata 35 Filfjalka ia 52-55  nasproti hotela „Union"
Sriporoča tev las in za umivanja glave svoj zdravniško priporočeni gorko in mrzlo zračni sušilni aparat. Suši brez nadležne vročine. Ne provzro-
čuje skrčenja las. Vpl-va dobro na pospeševanje rasti las.
tytsm laik«
Zaloga vsakovrstnih vpletk Btrizcnih in zmeša ni h las.
OJdtlck za dane s separatni« Vhodom.
Kupujejo se zmešani in odstrižeui lasje po najvišjih cenah.
5tc(Hcsj»fwd liliji«« milo
najboljše milo za kožo.
Vozni red Kranj-Tržič
--------veljaven od 6. julija 1908, =====
Mešani vlaki				Postaje			Mešani vlaki			
•j-	dop.	pop.	„.				»i-	dop.	pop.	
8-05	1237	447		f Kranj	A		602	10-	257	
8-20	12*52	502		Naklo .			5-M	949	«•46	7 «
8-34	1-06	5 16	y oi	| Duplje			5-S9	937	2-84	71»
844	1*16	4 26	&n	Križe			5«9	927	224	7-U9
853	1 "25	5-35	9*o	j Tržič	1	t	5*2	918	215	7-00
II
I
I
■■■■■■■■■■
uuuuuuuuuu
■ ■   Električna gonilna sila.   ■ ■
Tofaria •tjttatib barf, laka is firntža
Brata Cowl
crkoslikarja, lakirarja, stavbena in pohištvena pleskarja
f Ifjlftieja Miklošičeve ulice e, Jbjllvljaiia« nasproti hot.,Union'
Ustanovljeno 1842.    m    Telefon 154.
■52^2_
DOuDuDDDDD
doktorja pl. Trnkoczvja krmilno varstveno sredstvo se dobiva pristno pri trgovcih le pod imenom Mastin. Previdni kmetovalec ga primeša kruti vsaki domači živali. Najvišje medalje na razstavah in tisoči zahvalnih em pričajo o velikih uspehih, ki se dosežejo z mastinom.
Tovarniška zaloga: 236—38 Lekarnar Trnk6oxy, Ljubljana.
lil
Jn=J*=Jr=±Jh=lt=J,=dn=J>
Književne novosti!
Izšli sta broftiri;
»»Ljubljanski Grad".
Spisal F, O. in
»Osnovni nauki o narodnem gospodarstvu".
Spisal Valentin 2un, c. kr. finančni komisar v Radovljici.
Obe knjigi je tiskal Iv. Pr. Larnpret v Kranju. Občinstvu obe knjigi prav toplo priporočamo.
Lepa soba
nanovo opremljena In s hrano se takoj odda.
Več p^v& upravništvo -Gorenjca*. 353—2
■A*
Rudolf Rus
urar ▼ Kranju
prleg lekarne.
Ustanovljeno leta 1885.
Velika zaloga vsakovrstnih ur, zlatnine in srebrnlne ter optičnih predmetov. Popravila točno in ceno. Najnižje cene.
Priznana iz borno blago =====
Samo edini poizkus prepriča, da vzdržuje
a
81ft 6i~10
IstoiaVo jo
Ralnerjevo
tfoftilo
za osne ot*
čevlje in usnjene stvari nepremočljive, prožne in mehke
zavito v podoljastih rdečih Skatijah po 5, 8, i: kom pri H priznano dobre kakovos-l
Julij Rainer, geljak
p. i/a
Na prošnjo gospoda Rudolfa Kokalja kot kuratorjs Jakoba Killer iz Kranja se dovoljuje
= prostovoljna dražba
sledečih posestev Jakoba Kilierja za sledeče izklicne cene i
1. dvonadstropne hiše št. 180 v Kranju, stavbena parcela it 20, pripisana k vlogi St. 154 d. o. Kranj za izklicno ceno 16.000 K;
2. pritlične hiše (magacina pri kavarni Geiger v Kranju) stavbena parcela št. 30, pripisana • k vlogi št. 254 d. o. Kranj za izklicno ceno 4000 K;
3. vile (hišice) št 40 v Kokriškera predmestju v Kranju, stavbena parcela it. 327/2 z vrtom a pare. it. 327/1 in 328, pripisanih k vlogi št. 254 d. o.Kranj za izklicno ceno 7000 K;
4. gozdov v Zg. Besnici pare. št 887/28 in 887/31, tvorečih vlogo št. 203 d. o. Zg. Besnica za izklicno ceno 1600 K.
Za to dražbo določa se narok na 30. septembra 1908 dopoldne oh 9. uri pri tem sodišču v sobi it. 0.
Pod gorenjimi cenami se dražba ne vrši. — Pogoli se smejo vpogledati pri sodišču. —
Uknjiženim upnikom ostanejo njih pravice pridržane ne glede na kupno ceno. Kupnina se bo porabila v od vrnite v vknjiženih dolgov.
C. kr. okrajno sodišče v Kranja odd. U, dne 2. septembra idoa,
!trT(NSaS2aVfc!
m«St>
Uto   mmmtmmmm   v  Kranju prod«'* bukovo   otcij«.«    * vlit«
tKoUe Muri« ae«>ii. 4
Slovenci,   kupujte vžigalice v korist družbi »v. Oirila in Metoda!
Zahvala.
Odbor prostovoljnega gasilnega dm<tva v Stražišču se tem patom najtopleje zahvaljuje vnem onim, ki M nn ta uli oni način pripomogli, da »e je veselica, ki Jo je priredilo druitvo v prid društvene bolni.-kc blagajne, tako v redu i«vr-lila in nepričakovano dobro obnesla. Posebna zahvala bodi izrečena Ijubetnjivim goapleam, ki so z največjo gorečnostjo prodajale listke ca srecolov, šopke, trobojniee in razglednice, dalje vaern gospem in gospodičnam, ki so neumorno stregle slavnemu občinstvu s pivom, vinom, kavo, čajem in drugimi jestvinami. Lepa hvala »lavnemu mestnemu županstvu v Kranju z< posojilo stojnic, ki so služile za šotore in društvu «Sokol* v K anju ta deske. Hvala vsem bratskim društvom, ki so se korporativno ali po odposlanih udeležili veselice, posebno gasilnemu društvu iz 2abnice, ki je s svojim peljem zabavalo občinstvo.
Slednjič hvala tudi mnogobrojnemu občinstvu, ki je s ■vojo prisotnostjo pripomoglo, da je veselica tudi v gmotnem oziru t ko dobro uspela.
V 8 trn liscu, dne 10. septembra 1908.
Hi tu ( k)-n-mir,;,;Kr;iii;i m:im
Zeb»z«ra«a»Ki atelje
dr. Edv. Globočnik |
v Kranju    344 w-a H
je od 16. septembra naprej slav. ob-
tirnim v«ak dan, ne samo ob nedeljah ;
kakor doslej, na razpolago. ^
m n •;« i it i i lii t;r:i: r »h
Odhod Iz LJubljane vsak torek.
POZOr!! S27 62—8
HT   Samo 6 dni ~wm
vozijo fraficn.ki brsoparniki La Pr o vence, La •avole, La. Lorralne in La T o uradne iz Ha vre v Newyurk. ssieaa Najkrajša Sita.
Veljavne vozne listke in brezplačna pojasnila daje kooc. potovalna pisarna
Ed. Šmarda, Ljubljana
SmtSJSka e 18, na«proti znane gostilne .pri Figovcu,
Vinske $odc
K. Florianova knjigarna
pnporrča
učne knjige
za ljudske in gimnazijske razrede
risalne, pisalne in vse drnge šolske potrebščine
po najnižjih oenah.
362 3 -2
išiip
mm ■r
Angleško
0. Bernatovlč
skladišče oblek ^
: Ljubljana, Mestni trg 5.
Moika konfekoija*
(*lez 2600 oMek od . . »   1600 površnikov in
zimskih sukenj . . » 2000 pUsčkov . . »   300   kožušnih sacco
s krznasim ovratnik. »  20<)0 sukoenih hlač .
K  8*— i aprej
»12.- » ,   7 — »
» 16 » »   390 »
Deeka konfekoija
Cez 1800 oblek    ...   K 3 90 naprej .   600 plaš kov s kapuco   » 31)0 » »   250 površnikov in z m-
skih sukenj    ...» 8"— »
Damaki konfekoija:
Jesen, in zimske obleke od K 101— nap.
Jesen-ke in z mske jopice Jes nska in zimska krila Jesenski in zirmki ran-
glani.....
Jes ns. in rimski paletoti L)»žni plasčki s kapuco Suknene  in delainove
bluze   .... t
4-390
6-— 8'— 7-
8 90
Dekliška konfekcija
N elika izbira oblekic, paJetotoV, dežnih plaščkov in zimskih sukenj.
V zalogi in 1000 Vdour-KtobaHoV po X 5aS0 in Ui 5000 HtobulioVia K«p od H naprej.
iz hrastovega lesa|
modne in ¥ dobrem stanja
•i 300 do 400 litrov, od 400 do 600 litrov nadalje sode z vratcami  223168
ii 700 do 1200 litrov, od 1200 do 6000, litrov
oddaja 90 jako zmerni ceni tvrdka
M. Rosner d Go.
LJUBLJANA
poleg Koilerjeve pivovarne
1
WW WW
00 CO
V ▲ J V A J I
Kotle za žganjekuho
Patentirane JohooVe pralne
:: stroje ::
„Volldampf" in dimniške nasade
(i si f ga pate 1 ta) priporoča po najnižjih cenah lrguvina
.Merkur*
Zaloga cementa, traverz, železniških šin in vodovodnih potrebščin.
Ljubljana
Prešernove ulice 9,
Gričar $ jac
Isjnbljana
Prešernove ulice 9.
uljudno naznanjata, da je zaloga za jesensko sezono tako v oblekah za gospode in dečke kakor v konfekciji za dame popolna in se priporočata za prav obilen poset, zagotavljajoč točno in solidno postrežbo«
348 6-3
.....I »III WW lili
55
SINGER
šivalne stroje
naj se kupuje le v na&ih prodajalkah, ki se j;h spozna pn teb napisnih tablah.
Naj ic ne pusti premotiti po priporočilih, ki imajo namen, z navedbo imena 8INGER prodajati že rabljene stroje ali stroje drugih vrst; kajti naši stroji se ne oddajo prekupoem, temveč ■o jih prodaja naravnost od nas cenjenemu občinstvu.
SINGER Go.
Ako. dražba sa šivalne stroje Kranj it. 53. 28
Nova kubična knjiga I
Za vsakovrstni okrogli let, rezan Jall tesan, v Stari ia novi ■ari, rasvidno j« iz sledečega kasala, da je tO dosedaj najboljša kubična knjiga. Kazale i
1. Okrogli les, premer v eolah, dolžina v čevljih; f. Okrogli lee, premer v centimetrih ali v colah. dolžina v metrih, vsebina v kubičnih čevljih; 8. Okrogli les, premer in obseg V centimetrih, doliina v metrih, vsebina v kubičnih metrih; 4. Rezan in obteaan lee za deske in trame vse dolgosti, de* beloiti in sirokosti; 6. Preračunjenje col v centrimetre; 6. Pre-računjenje centimetrov v cole; 7. Preračunjenje čevljev v aaetre; 8. Preračunjenje metrov v čevlje; 9. Preračunjenje kubičnih čevljev t kubične metre; 10. Preračunjenje kubičnih centimetrov v kubik čevlje; 11. Preračunjenje kubičnih metrov v kubične čevlje; 18. Tabela, po kateri se izračuna teza lesa; 18. Načrt, po katerem se lahko napravi merilo, da se lahko izračuna vsako kubično vsebine okroglih debel; 14. Kubična telesna mera. 283 52—84
sthjiga stane v atečno celo platno vezana S K, po posti 10 vin. več. X tej kubični knjigi ee pri vete tudi lahko staven Hitri s°adumar, ki je za trgovce z lesom zelo pripraven.
Obe knjigi skupaj vezani staneta i K 80 vin. V  ' Knjižica se dobiva pri založniku
Viljemu Požgaju v Kranju.
MaVrki) 5ioUj
ur ar
oa Jesenicah iter. 19
priporoča svojo veliko zalogo
pravih Švicarskih
žepnih ur
vsake vrste, dalje budile«, ure na Mikala, prstane in verlaloe, pa aa|nlxilb eenah.
mm Popravila wtš
se izdelujejo v lastni delavnici, ter sem zmoten po maji blisn SOIetai skuiaji vsaka tudi najtežja popravila izvršiti natančno la po nizkih cenah. Popravljajo se budilke po 80 vin. do 1'40 C. Žepni nr« od K 1 20 naprej. — Zaradi kakovosti priporočam posebno precizijsko uro
tilNTAOT".
Koloaarake potrebščine
■B. Ako telite imeti uro res dobro popravljeno jo ae t«ssjijtssiahsJ urtrijs siti isuesal aist. 17-8A
Brata HLAVKA
Izdelovatelja kirurg, instrumentov ateljo sa oriop. aparate in bandsže
tjubljana, Prešernove ul. S
priporočata
svojo veliko zalogo ob\ezil za zdravstvo in bulnisko postrežbo, bižejev, irig. torjev, aparat .v za mrzle in inha- » lacija s paro, »teribzirane obveze in ban da že, kakor tudi |j nogavic za krčne žile, kilne pasove, vsakovrstne brizgalke in aparate za samoklistiranje, najboljša kvaliteta gumijevih stvari in gumijevih posteljnih podložk. — Vse b tn-daže se izdelujejo pod strogim nadzorstvom po od-243 62—27  redbah p. n. gg. zdravnikov. Zunanja naročila   ee Izvriujejo točne,
hitro In dlakretno. Oalva nični p nialovani zavod i obratom na motor. Popravila ae lavraujejo ločno |n osno.
Sladoled
e%ee**>z***»%
26-l7i
najfinejši, več vrst, kakor tndi ledena kava, Čokolada i. t. d. se dobi vsaki dan sveže pri E. Brandtiii Kranj.
Zunanja naročila točno in ce-* neje kot povsod drugod! *
Ludovik Borovnik
puskar ▼ Borovljah (Ferlaeh na Koroškem)
se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih pu a* za lovce in strelce po najnovejših si temi h pod popo nim jamstvom. Tudi predeluje staré samokresnice, vspre* jema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro Izvršuje. Vse puSke so na c. kr. preizkuftevalnici in od mene preizkušene. 181 62—49 iHmtrovrma  oojiJu s cnatonl.
J OS. WEIBL
J. Spreitzerjev naslednik
LJUBLJANA,
Slotiialscive   ULlloea ait.
Stiv&eio-Dinetio li koistnikeiisko kljo&tvilEintro.
Žično omrežje na stroj, ograje na mirodvoru, obmejno omrežje, resna vrata, balkoni, verande, stolpne križe, štedilnike i. t. d
Špecijaliteta : 162 — 44
valjični zastori (Rollbalken).
Jkk svetinji : tirlis, Pariz, m itd.
Najboljše kosmetično
ZObOčIstilno
sredstvo
Jzdslovatelj
0. Seydl
JCjubljana, Spito/.-Sfnfor. ul. 7
422-33
Tönnies
tovarna za stroje, železo in kovinolivarna v LJubljani
priporoča kot posebnost iage in vsa stroja ti
obdelovanje lesa. Francis-turbine osobito za žagine naprave zvezane neposredno z vratilom. Sesalno-generatorski plinski motor i, najcenejša gonilna sila 1 do 3 v. za konjsko silo tn aro.
Kavarna »Ilirija"
v Ljubljani
oddaljeva 8 «tonte od juinega kolodvora
je vsak dan        818 10
celo no? odprta.
Priporoča sc najuljudneje p. n. tujcem za mpogobrojen poset gtm MjhaM
Svoji k svojim!
256 62 -28
S t ar ozn an a narodna tvrdka:
Anton Iv. Pečenko
GORICA :: ulica Jos. Verdi 26
postreže pošteno in točno s pristnimi belimi in črnimi vini iz lastnih in drugih priznanih vinogradov po- oeni 30—50 vin. liter; potem s plzenjskim pivom «prazdroj» iz sloveče češke •Meščanske pivovarne», in lab ornim proti vin« akim pivom iz »pivovarne kneza Schwarzenbergs v Frotivinu na Češkem, in sicer v sodčkih in steklenicah; z domačim pristnim tropinovoam X. vrst©, lastnega pridelka v steklenicah.
Vino dostavlja na dom in razpošilja po le* leznici na vse kraje avstrijsko-ogrske države t sodih od 56 lit. naprej franko goriška postaja.
Na zahtevo pošilja tudi vzorce. Večkrat premiranol
Glinaste peči
Štedilnike, banje ia kopeli, kakor tudi kipe, vaze in drage glinaste izdelke t vseh barvah, trpežne tn oene priporoča
Avgust Drelse
prva in največja tovarna peöi in glinastih izdatkov v LJubljani*
1 62 24
Šivalni stroji in kolesa
Tovarniška saloga
189—62
Iv, Jax-a v IjubljàBi
Dunajska cesta 17
priporoča svoje najbolj priznane
Siv. stroje in kolesa
Ceniki na tahtevanje tastonj.
Za šolsko sezijo priporočam vsakovrstne
šolske potrebščine
n. pr. zvezke, knjige, torbice, nosila* za knjige, pisalno in risalno orodje, papir in sploh vse v to stroko spadajoče predmete v največ]! izberi in najnižji cenLttL
Ma drobno in dabalol
Na drobno in dabalol
Anton Adamič, Kranj
trgovina s papirjem, galanterijskim in modnim blagom
aaaa^ea^Sa^ J   ^Jel^a^^f easal tH^j^t
Bluse Trhli ia spodnja
Kril«
Predpasnike
■oderce Šerpe Pasove Ovratnike ■aieneo Jabots Srajce Perilo; Otročje oblekce Krstne oprave
š
m
S3
Ja
£
s 5 f s - «
Z¡ g   £ *3
en
e> •
M 1
•O
S
13
I
S
Nova modna trgovina :: Salon za damske klobuke
filijalka is Ljubljane
195 &2-44
A. VIVOD-MOZETIC v KRANJU
na glavnem trg*n v hiii g. Pavilarja Priporoča ia pomlad In poletje elegantne klobuke za dama In otroke pariške In dunajske modele. Žalne klobuka. # Klobuke sprejemam v popravile.
================ Zunanja naročila točno. ===================
tn ta
ca
iS ta
S
>o e
M
I v « I f i * *
s S 1 a f
GJace in svilnate
rokavice Moderne srajce Ovratnike Kravate Nogavice Žepne robce Gumbe Denarnice Prsnlke Naramnice Glavnike Garniture Milo Parfnm
Martinova oesta 20 9   £anfl Martinova oesta 20
PeataJaUMe električne eeitne     ™* SB    železnice pri ientpeteraki cerkvi
LJUBLJANA ::: Zalagatel) društva c. kr. avstr. dri. uradnikov.
Bogata zaloge 00-MitvM iseko vrsto v mh oeneh. Ogledala, sliko v mh velikostih.
Popolna oprava ia vilo. špecijaliteta: Gostilniški stoli.
Pohištvo li železa, Otroško posteljo /l vozički   po vsaki cen j,
Ia spalno sobo fcf 180 $M. naprej. Dlvan i okraski.
Oprave za Jedilno sobo, salone, predsobe, oele garniture.
ipooijalltete v nevestinih balah. Ve-IUI prostori, pri-tirno In r /. nadstropju. Čudovito poceni /a hotele, vile In ta letovišča 62 Hid.
Za tobo t postelje, nočne omerloe, o-mlvalna mlin, obešalnik, mite, stensko ogledalo.
■
ZobOtcbsičii atcljl
Oton 5cyil
v Roossovi hiši nad prodajalno ▼ Kranju.
ZOBOVJA, tudi ne de bi se odstranile korenine, i ali brei nebne plošče, Iz KAVČUKA, kakor tudi ZLATA, dalje VRAVNAUtlOE In OBTVRATORJI se Izvriujejo pp NAJNOVEJŠIH METODAH. in-66
Sprejemne ure vsako nedeljo In pondeljek od 8. nre dopoldne do 5. nre popoldne.
POSOJILNICA V RADOVLJICI
registrovana iidraga s omejenim poroštvom
s podražnico na Jesenicah
sprejema hranilne vloge od vsakega in jih obrestuje po
Rezervna zaklada iznaša:
Denarni promet v letu 1907. i
brez odbitka rentnega davka. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotovi denar, ne da bi se pretrgalo obrestovanje.
Posojila
se dajejo na vknjižbe brez amortizacije po 6V«7e ali z 17. amortizacijo, na menice pa po 67i. — Eskorapti-rajo se tudi trgovske menice«
Posojilnica sprejme tudi vsak drug načrt amortizacijskega dolga.
Uraduje se v centrali in v podružnici
vsak dan od 8. do 12. ure dop.
in
od 2. de 8. nre pop. iiviemšl nedelje pop.
Poštno-hranilnični račun centrale št. 45.867. Podružnice na Jesenicah št. 75.199.
120—68
!ft*«js tOKfcortfj iQaftnjeat,
Odtofiffll «fad«* r.tfoiu* Mikttt.
totola* ia Uni I?, Pf. Unprtta v Kranj«.