Jxhaja IvLhrdLtuiledčn?
vtorek, čet rte It, soboto.
u e d
three tim« auesk 7ues d<xyfThurs<l<iv Scdurday.
GLASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO SLOVENSKE POD PORNE DRUŽBE~Sv] MOHORJA V CHICAGO.
/KIn \ T	>	----. .'T _____ __	. . .... .	.	_____.	-- - ----------—---- -_
• '	LETO (VOL.) IX.
ŠTEV. (No.) 13.
CHICAGO. ILL., TOREK. 30. JANUARJA — TUESDAY. TANUARY, 30. 1923.
X ** * -b * * * * * •*•* * * 4« 4«* * <* * * *
+ + + + * * + + * + + * + + * + + + + + + + + + + + * + * * * + * + * + * * + * * * + + * + * + + + + + + + * + * + *
I *
+ + + + + + + + * + +
OBIIIZAC
r smo napovedali v zadnjih dveh števil-e prične s prvim februarjem velika kam-, pridobivanje novih naročnikov za list
Kak kah, da
panja za pridobivanje novih naročnikov za lis - EDINOST." ta ura prihaja, in trobenta se bo uglasila vsak čas. Pojutršnjem se bo dalo znamenje za ofenzivo za katolišk itisk po vseh slovenskih na-selbinah sirom Amerike. Zato pa se vrši te dni generalna mobilizacija vseh sil in vseh moči za razširjenje katoliškega tiska. Možje in žene, dekleta in fantje, ki še niste pozabile na vero svojih očetov, Katero naš list neustrašeno brani pred sovražniki sv. Križa, napnite te dni vse svoje sile, pridobite listu hdinosti, kolikor mogoče novih naročnikov, zakaj pomnite, močnejši ko bo vaš tisk. močnejši boste vi!	.
Važnost in dalekosežni pomen katoliškega ča-s« pis;a smo že letos in lansko leto temeljito obrazložili. Svoje trditve smo podprli s tako merodajni-mi in odločilnimi izreki poglavarjev katoliške cerkve same, naše najvišje in edine duhovne oblasti, da ne more in ne sme biti med nami več vernega kristjana, ki bi z mirno vestjo lahko šel preko dolžnosti, ki jih je dolžan do razširjenja katoliškega časopisja.
Da nes na predvečer kampanje je naš klic samo: Naprej katoliški Slovenci in Slovenke, naprej za močnejše in večje katoliško časopisje!
ROJAKI IN ROJAKINJE VSAK V SVOJEM OKROŽJU POGUMNO NA DELO ZA KATOLIŠKI TISK!
Da se pa marljivi agitatorji ~{cej ne bodo po- ' polnoma zastonj mučili (e). razpisujemo za tiste, ki nam bodo pridobili tekom tega časa kakega novega naročnika sledeče nagrade: ZA ENEGA CELO LETNEGA NOVEGA NAROČNIKA pošljemo vsakomur, ki ga n^m pošlje z naročnino vred. eno izmed sledečih knjig:
"SOSEDOV SIN" krasna povest izpod peresa pisatelja Jurčiča.
44 TURKI PRED SV. TILNOM " zanimiva povest iz turških časov.
"DVE SLIKI" krasna povest iz pod peresa pisatelja K. Meškota. ZA DVA NOVA CELO-LETNA NAROČNIKA,
pa damo sledeče nagrade: Vse tri gori imenovane knjige, ali pa krasen in
pripraven molitvenik "MOJ TOVARIŠ" s zlato obrezo. Kdor bi raje angleški molitvenik mu pošljemo "KEY OF HEAVEN." ki je krasen z zlato obrezo, pripraven za mlade fante in dekleta. ZA PET CELO-LETNIH NAROČNIKOV pa damo vsakomur, ki jih pošlje, krasno knjigo "ŽIVLJENJE SVETNIKOV," ki velja: $4.75.
Sedaj pa noge! Zavihajmo rokave in korajžno na delo za novimi naročniki! Sedaj imate priliko, da razširite katoliški tisk in poleg tega si' zaslužite še krasne darove, ki so razpisani za nove naročnike.
VSEH NAS NAJ BO PAROLA, DA MORA LIST "EDINOST" DOBITI 1000 NOVIH NAROČNIKOV!
(Izpolnite ta kupon in ga pošljite nam!)
NAROČNI KUPON: ZA EDINOST, 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL.
Priloženo pošiljam $........ za naročnino ......
........naročnika (kov) za dobo...............
NASLOVI:
Ime naročnika
Naslov ali (Box) : .............
Mesto ................ Država
Ime naročnika..............
Naslov ali (Box) .............
Mesto ................ Država
+ * + + + + * * + + + * * * * * * + * * * * * ♦ * * * * * * * * * * * * * * * * + * ♦ * * * ♦ * * * * * * * *
KRATKE NOVICE
—	Najnovejša poročila na-! znaniaio, da ie Francija skleni-, la zasesti še nadaljno nemško ozemlje, da bo tako kontrolirala vse važne železniška križišča, ki yodijo iz notranjosti Nemčije v Rur.
—	Velika Britanija pošilja precejšna vojaška ojačenja v Mozul, kar je znamenje, da se boji voine v Mezopotamiji in na bližnjem vshodu.
—	Na Irskem so republikanci v Wexford Countv-u zajeli štiri vlake. Z vlakov so pobrali vso uradno pošto, ki je slišala prosti državi. Vsi štirje vlaki so d.ocela zdrobljeni, ker prvi vlak. ki ie bil ustavljen je ostal na tiru in ostali trije so'se zaleteli s polno paro v niesra eden za dru-
1 trim.
—	Beograjska Tribuna poro-jča, -da ie iz verodostojnih virov j dogma no, da ste Turčija in Rusija podpisale mei seboj v Lau-
| sanne pogodbeni pakt. kjer se I Rusi zavezujejo Turčiji, da ii bo pomagala v Traciji in Mozulu v
1 - •
1 slučaju voine.
! — V Milanu na italijanskem ie zadnji četrtek navidezno umrla neka let stara Maria Bat-tesini. Ko so v soboto priprav- Rura h francosk. teritoriju. Ijali za pogreb in ravno, ko so Francozi deportirajo Nemce iz mislili dati pokrov n^ krsto se	okupacijske zone.
mrtva Battesini zgane in usta- Coblenz, jan. — Franco-ne. Navzoči so vsi trenotno po- ska porenska komisija je danes
RURSKA DOLINA POPOLNOMA LOČENA OD NEMČIJE.
Francozi so zastražili Rur okrog in okrog. — Francozi tlačijo nemški upor s silo. — Bavarski fašisti" se gibljejo javno za vojno s Francozi. — Čehoslo-vakija se pripravlja proti Nemčiji.
London, ^g. jan. — Glasom naznanila francoskega generalnega štaba iz okupiranega o-zemlja v Ruru, je sedai rurska dolina popolnoma ločena od o-stalega nemškega teritorija, ter bo tudi polagoma prišla pod popolno Francosko civilno oblast v vseh javnih uradih, tako se namiguje v Parizu.
Francozi bodo ostali v Ruru najmanj toliko časa. dokler ne bo Nemčija do zadnjega vinarja plačala, kar dolguje za vojno odškodnino. Eni uradni krogi po Evropi celo trdijo, da zna Francija najbrže za stalno anektira-ti Rur, radi bogatih rudnikov, ki nosijo bogate dohodke državi. Ako misli Francija vse javne urade nadomestiti s svojimi civilnimi uradniki, ie jasno, da pomeni francoska invazija anek-

stali histerično prestrašeni. Zadeni so poklicali zdravnika, ki ie izjavil, da bo bolnica v par dneh zopet popolnoma zdrava.
—	V Btk vrus. Ohio ie uničil požar delne tovarniške prostore od družbe Hadfiela-Penfield Steeel Co. Škoda se ceni nad Si qo.ooo.
—»Tožba proti Klanom v Ardmore. Okla. se je obnovila na pritisk gotovih faktorjev, "'"vzrocitelii npmirov in tiv * ki so se dogodili v decembrtr 1. iq2i. bodo prišli ponovno na zatožno klop.
—	V San Ouentin, Cal. bi i-mel umreti na vešalih radi umora neki Ultah Mahomed, rodom Hindu. Že ko je bil pod vešali. ga je rešil tamošnji državni pravdnik, ki je prejel neke dokaze, da ste dve druge osebe krive umora.
—	Mrs. F. C. Penfield v Phi-ip^pinhia. Pa. bo plačala letos od svojega lastništva celih 12 milijonov dolarjev davka. Sirota ni prerevna. ako pogledamo na te številke. Nien pokojni soprog Mr. F. C. Penfield ie bil bivši ameriški poslanik pri Avstro-o-grski vladi na Dunaiu.
—	V New Yorku so včeraj zasačili prohibic^jski detektivi v neki drugeriji velike množine žganja, ki so tihotapili ž njim. Žeranie ie_baie vredno okoli 300 tisoč dolarjev. Lastniki, drugeri-ie so bili na mestu aretirani.
—	Monsienor Ernesto E. Fi-lippi apostolski delegat iz Mehike je dospel zadnji teden v Washington, D. C. kjer se ie u-skemu delegatu za teden dni. nastavil pri ameriškemu apostol->kar bo nadaljeval svoje potovanje proti Rimu, kamor se vrača iz Mehike odkoder ga ie izgnala mehikanska vlada.
—	Blizu Scottsbore, Ala. je skočil s tira tfsobni vlak. ki je vozil mei Memphis in Washingto-nom, D. C. Smrtnih nesreč ni. le par potnikov ie dobilo nekaj lahkih poškodb. v
—	Illinoiški bankirji bodo v tem letu organizirali sami med-seboi zavarovalninsko družbo proti vsem nezgodam in sluča-iem. V tej družbi bo imelo svoje delnice nekakih 1100 illinoi-ških bank.
- — V Winona, Minn, je zgorelo veliko skla-dišče za premog, ki ie. bilo last od Western Grain and Coal Co. Škoda na stavbi in premog, ki ga ie požar uničil se ceni okoli ^K -tisoč dolarjev.
odredila deportacijo 80-tih nemških carinskih uradnikov in gozdnih logarjev. Sliši se, da ie na deportacijski listi še par sto drugih različnih nemških civilnih uradnikov, ki bodo v bližnii bodočnosti deportirani.
To so prvi koraki ekspertne komisije pri odstranjevanju civilnih uradnikov. Toda to je še le začetek.
Nemci pričeli kazati odpor.
Duesseklorf, 2q. ian. — V Ruru so se pričeli pojavljati spo-radični odpori od strani domačinov in tamkajšnih delavcev, ki so sedaj na protestni stavki napram Francozom. V vasi Duls-burg in Rantingen so bile napadene francoske patrulje iz zasede. V Duesseldorfu so poizkusili mladeniči vprizoriti iavne demonstracije po ulicah, toda francoska konjenica ie prispela na lice mesta in demonstrante razpršila.
Vojaška oblast ie takoi obvestila pokrajinskega oblastnika nemške vlade Dr. Gruetznera o nezgodi in mu zabičala ponovno, da ie on odgovoren za izgrede in demonstracije. On je odgovoril. da je storil svoio dolžnost, da ie to porenskim prebivalcem naznanil in obrazložil, da se dostojno obnašajo do francoskega vojaštva. Če pa narod pride z demonstracijami na dan brez njegovega dovoljenja, je izjavil, da proti temu ne more on pomagati. Ta odgovor pokrajinskega oblastnika je baje povzročil, da so razmere med porenskimi oblastmi in ekspertno komisijo postale zelo napete. Francozi dobivajo nova*vojaška ,ojačenja.
Essen. 2Q. jan. — General Wevgand, ki je te dni prevzel vrhovno poveljstvo nad francoskimi okuoacijskimi silami v Ruru, je poklical v Rur nadaline dve divizije vojaštva. Francozi se boie in pričakujejo resnih izgredov med -delavstvom in stav-kok \7.i ki se bodo_ta teden pričeli prišeljev. iz vseh krajev v Rur. Vojaško sodišče obsodilo na smrt štiri Nemce.
Aix Le Chapelle, 2Q. jan. —' Vojaško sodišče sestavlieno od belgijskih in francoskih častnikov je zadnjo soboto obsodilo na smrt štiri Nemce, člane nemške uradjie policiie. Smrti so zapadli raditeea, ker so baie umerili nekeea belgijskega poročnika Graff-a.
JUGOSLOVANSKE NOVICE BALKANCI HOČEJO SLE-
Zlata maša. Na praznik sv. DITI VZORU FRANCIJI.
Štefana ie obhaial preč. g. Fr.	_
Pančur.. prof. na kopersketn u-citeliišču v pok., v Mariianišču svojo zlato mašo. — Ad multos annos!	^
Kamen v čelo. Na poti iz Radeč v Podkraj je priletel posest-nici Selič odnekod kamen v čelo s tako silo. da ie omedlela in ie močno krvavela. Zlikovca še niso izsledili.
Pogreša se iz Maribora 14-let-ni diiak Maceli Godnik. Ne ve se, ali ie ponesrečil pri drsanju na Dravi ali ie pa odšel v Trst. kier ima sorodnike.
Tatvine. Obleka, v vrednosti <kxx) K ie bila ukra-dena v Tr-bovliah iz podstrešja Robertu Ravšaku. — Neznani vlomilci so v Tomaini vlomili v hišo trgovca Leopolda Slaviča v Ptuiu in odnesli raznega blaga v vrednosti 18.024 K. Ukradeno perilo ie zaznamovano z monogra-mom "I. S."
Radi razžalienja vladajočega Valja ie bil bivši avstrijski oficir Aloi zii Stauber iz okolice Ptuia. zadnie čase hotelski vratar. obsojen na 1 mesece zapora. . Ker ie po krivem pričal, ie bil Anton Menegalija iz Velike Stange obsoien na 8 mesecev joče.
Umor v Fužinah. Na praznik sv. Štefana so našli na poliu blizu Fužin pri Ljubljani trikrat v prsi zabodenega, pa še živega vojaka na dopustu Franca Pe-čarra s Studenca. Ko so ea prepeljali v garnizijsko bolnico, je umrl. Policiia ie aretirala zidarja Ivana Skrjanca iz Benetka pri Ljutomeru in Čeha Franceta Surana, pri katerih je našla Pečarjev bajonet in bodalce. Skrianec in Suran drug na drugega zvračata krivdo.
Velika nesreča pri izpraznje-vaniu bomb. 27. m. m. so v utrdbi "Cagliata" v Tridentu eksplodirale avstrijske ročne bombe, ki so iih delavci izpraznjevali. Utrdba se ie porušila in pokopala pod seboi 7 delavcev in 1 vojaka.
Promocija. Dne 30. decembra iq22. ob 12. uri dopoldne bo pro-moviran na tukaišnii univerzi abs. pravnik g. Tulii Fellaher. rodom iz Melvič na Koroškem za doktorja prava.
Smrtna kosa. Dne 23. dec. ziutraj je v Kokri umrla gostil-ničarka in posestnica Marija Povšnar, stara 62 let, mnogim tistom znana pod imenom "Tur-ieva mati" N. v m. p.!
Tatvine v Zidanem mostu. Na kolodvoru v Zidanem mostu je bil iz vagona ukraden zaboi sliv. težak 28 kg. dalie =; kg. us--nia. in mesarju Tuvančiču pol teleta.
Dunaj. 20. jan. — Reuterjeva agent ura poroča, da je mala an-tanta Cehoslovaška, jugoslovanska in Romuniia osnoval^ nove načrte, kako bo iztirjala vojno odškodnino Bolgarije in Ogrske. Raje tudi slednje dve zanemar-| jate odplačevanje svojega vojnega dolga, ki ga imate z~a plačati mali antanti.
Zadnjo soboto so imeli važen sestanek v Belgradu reparacij-ski eksperti, ter so priporočali sledeče načrte:
Romuniia naj zasede bogata žitna polja na Ogrskem Jn iste izkoristi v namene za reparacij-ske odškodnine. Tugoslavija naj* zasede teritorij v Bolgariji in sicer, Pernik pokrajino, kjer je premogovno polje in naj istega izkoristi ha račun reparacije in odškodnine, ki io ima Tugoslavi-ia za dobiti od Bolgarije na podlagi mirovne pogodbe. Te po-kraiine se na i okupira za toliko časa, dokler bo potrebno radi re-paracijske odškodnine, in kakor bodo že okolščine in njih potrebe nanesle.
Tz tega je razvidno, da se "je male antante priiela korajža, češ. če ta veliki nekaj naredijo, pa dajmo še mi. Težko ie soditi, ker resničnih podatkov ne puste cenzorji v svet. Vendar, ta pota, po katerih hodijo veliki in mali zavezniki ne bodo ooved-la Evrope do srečnega zaključka. Sovraštvo se bo s tem še bolj poglobilo in ukoreninilo v srcih evropejskih narodov. Narod bo narod' smrtno sovražil še v dolga stoletja. To sovraštvo bo šlo od roda do roda, kakor ustno izročilo in posledica vsega bo, nove vojske, nove žrtve, nov pekel za Evropo. Da strma pota ubiraš Evropa. Pota, ki ne vodijo dutgam, kakor v neizogiben propad.
-o-
—	V Fergus Falls, Minn se je smrtno ponesrečil ^ly-letni farmar Herman Smidt, ko ie po nesreči padel pod cirkularno žago. Leteča žaga s polno paro mu je na mah odrezala glavo in kos prs.
—	V St. Louis, Mo. so bandi-ti okradli znano trgovino M. B. Pattiz z zlatnino in odnesli za $2q.000.00 dragocenih
—	V Galiesburgu, 111. primanjkuje vode. Mesto jo mora dovažati iz bližnjega mesta Burlingtona dnevno okrog t miliiona galonov, ki se fo porabi pri mestni elektrarni in za druge namene.
DENARNE POŠILJATVE.
Koristno je za Vas. ako se pri pošiljanju svojega denarja v staro domovino obrnete vedno le na nnše podjetje. To pa zato, ker naše nove zveze z staro domovino nas omogočajo, da dostavljamo po-ši! jat ve v stari kraj najbolj točno in najhitreje. Denar dostavljamo na najbližnjo 'domačo pošto prejemnika.
Pri nas dobite vedno najnižje borzne cene svetovnih valut. Pri večjih svotah, ki presegajo dvajset tisoč kron ali tisoč lir, damo še posebni popust.
GLEDE DOLARSKIH POŠILK GLEJTE OGLAS NA DRUGEM MESTU.
Cene denarju se večkrat menjajo, mi računamo
'EDINOST'
EDINOST
(UNITY.)
Izhaja vsak torek, četrtek in soboto. — Issued every Tuesday Thursday
and Saturday. PUBLISHED BY: '
Fdinost Publishing Company
1849 West 22nd Street, CHICAGO, ILL. ________Telephone: Canal 0098.
Cene oglasom na zahtevo	Advertising rates on application.
NAROČNINA: Za Združene Države za celo leto ............ .	$3.^0
Za Združene Države za pol leta................................$1.50
Za Chicago, Kanado in Evropo za celo leto________$3-50
Za Chicago, Kanado in Eriropo za Dol leta	Si 7S
>UBSCRIBTIOJJ: For United States per year .. ..... .i'!;	$3.00
For United States for half year ........................$1.50
" For Chicago, Canada and Europe per year..	$3.50
Chicago, Canada and Europe, for half year..	$1.75
ŠTEVILKA POLEG VAŠEGA NASLOVA^Z^AČI DO KDAJ TE
PLAČAN LIST.
Kadar se preselite sporočite nam takoj vaš NOVI naslov in poleg tvga tudi vas STARI naslov. S tem prihranite nam mnogo dela.
Dopise in novioe objavljamo brezplačno. Na dopise tn poročila brez podpisa se ne oziramo. Rokopisov ne vračamo.
za torkovo številko morajo biti v uredništvu najkasneje do l,r*; ll:,po,dne v soboto, za četrtkovo številko do 12. ure ure dopoldne v Jorek^ in za sobotno številko do 12. ure v četrtek dopoldne.
Fn(#re ! ns second class matter October nth 1910, at Post Office at Chicago . 111., under the act of March 3rd 187Q.
po vseh slovenskih naselbinah, da bomo eden drugega podpirali všikdar in vsepovsod. Zapomnimo si. da smo Slovenci, sinovi iti hčere ene matere Slovenije, in da če nazaduje en del teh sinov in hčera, da nazaduje tudi drugi. Zato vkup na skupno pot in skupno po nji naprej, do boljšega, sijajnejšega napredka in vspe-ha na podlagi gesla: "Svoji k svojim!"
t IZ SLOVENSKIH N\*FJ;BIN. * ________
J. M. TRUNK
Mussolini...
(Konec.)
4*
+

a
Svoji k svojim!"
Malo katero treslo se povdarja ttvei našimi rojaki tako pogostokrat. kakor ravno geslo:: "Svoji k svojim!" Zapisano je v o-glasih skoro vsakega slovenskega časnika v vsaki izdaji. Trgovci kriče in vabijo svoje odjemalce v imenu tega gesla v svojih oglasih, pa kljubtemu. da se neprestano povdarja to geslo se veliko naših rojakov in rojakinj prav malo zmeni za njega, in med njimi ni tiste moralne narodne vzajemnosti, kakoršno imajo,drugi narodi in se jo tudi poslužujejo.
Če pogledamo Žide, jih moramo globoko občudovati, in to ne samo odjemalce, ampak tudi trgovce in obrtnike. Čestokrat slišimo mei ljudmi pogovor, kako židje napredujejo, in žida sploh ni najti po zakajenih tovarnah ali rudnikih, pač pa sedi v glavnem uradu podjetja kot gospodar in lastnik. Vsak Žid se ukvarja s kakim businessom in v njem skoro tudi vsak uspeva. Ja. pa pravijo, mej Židi je drugače, tam podpirajo eden drugega, trgovca založe ko začne trgovino, in če mu ne gre ga zopet založe. Tatn je lahko. Da lahka je tam. Pa zakaj? Zato. ker eden drugemu pomagajo. Ali je pa pri nas mej Slovenci tako? More kdo odgovoriti da je? Pri nas smo vsegavedni, vsak zase prerok v Izraelu! Kdo ljaj nas uči? Od^od pa ta nesreča, da vajemnosti ne poznamo, da v naših srcih ni tiste moralne vzajemnosti, ki bi nam zapovedovala, kadar kaj potrebuješ, pojdi in kupi pri človeku tvoje krvi, ki je tvoj brat Slovenec.
Pa smo vsi enaki brez razlike. Slovenski trgovci in obrtniki, ki prav radi naglašajo geslo "svoji k svojim" so prav taki razven par izjem tu pa tam. Sami ne podpirajo svoja domača podjetja, ne podpirajo svoje bližnje; na drugi strani pa pričakujejo, da jih ho narod podpiral. Kakršne vzglede sami dajejo javnosti, take vzglede jm potem javnost vrača. Ali je čudno potem, da nemo--emo doseči nikakili vspehov na nobenem koncu? Prav nič. dokler se bo nas držala ta prokleta bolezen.
V tem oziru je nam potreba vsem prave dolge spovedi, in kar očitno priznajmo ta naš narodni greh. Čimpreje se ga bomo o-tresli, toliko bolje za nas vse. Začnimo enkrat misliti resno, ne bor* i m o navadni otroci, da bo nas vsaka malenkost razdvojila. NTe lasajmo se za piškove orehe! Podpirajmo eden drugega in gleimo. da bomo vsi skupaj napredovali. Če ima ta ali oni nekoliko več, to naj nas ne moti. Mi pa glejmo, da si bomo s pridnim-lelom ^e sami pridobili. Jaz ne bom imel nič več zato, če grem kako potrebščino kupit h zidu, ali rojaku naše krvi, rojaku pri katerem kupim se pa le pozna. Zato pa Slovenci po vseh naselbinah kjer imate slovenske trgovce, podpirajte jih, kupite vsako stvar, katero potrebujete samo od svojih rojakov, ako jo le dobite pri njem. Kolikor več ugleda bodo imeli naši trgovci in podjetniki. toliko večji bo naš skupni ugled pred tujci. Toliko odjemalcem.	✓
Trgovci in obrtniki naj pa tudi gledajo, da bodo z narodom, da ga bodo znali zadovoljiti in pridobivati, za sebe. V naselbini, kjer je slovenska župnija, kjer ubogo slovensko delavstvo zdržu-je žn nn i jo, tam delavstvo pričakuje od trgovcev in veljakov v naselbini, da mu pomagajo nositi to breme, da mu pomagajo vzdr-žavati to, kar si je ono postavilo s svojimi žulji za napredek svoj in cele naselbine. Tn vsak trgovec ali pa obrtnik jq dolžan to storiti. drugače je zajeda, ki ie v naselbini samo zato, da dela business a za splošni blagobit naselbine mu je deveta briga. Tak trgovec zastonj pričakuje podpore od naroda in odjemalcev. Tudi narod ni tako neumen, da bi tega ne videl.
1 rgovci in odjemalci morajo skupaj sodelovati, drugače nimajo vspehe ne prvi. ne drugi. Imamo naselbine po Ameriki, kjer je ta duh in vzajemnost že globoko ukoreninjena; in po teh naselbinah najdemo tudi vse drugače organizirane razmere. V naselbini vlada ljubezen, eden drugega podpirajo in to je tista sila, k 1 vodi take naselbine do lepih vspehov. ki so posameznikom in celi naselbini v ponos in srečo.
Zato rojaki in rojakinje vzemimo si to prelepo geslo: "svoji k svojim" pred oči in k srcu. Delajmo roka v roki za skupni napredek. vsi, ki smo ene krvi. enega mišljenja in enega prepričanja. Le če bomo eden drugega podpirali, eden drugega bodrili, potem bomo napredovali in dosegli lepše vspehe. kakor pa smo jih v preteklosti.
Po naselbinah pa, kjer ni slovenskih trgovin, podpirajte tiste. ki vas podpirajo, ki podpirajo vase časopisje, vaše organizacije m prireditve. Kadar vidiš oglas kakega trgovca v tvojem katoliškem listu, pojdi k njemu in povej, da si naročen na ta list, in da si z*to prišel, ker si videl njegov oglas v tvojem listu. To se bo trgovcu dopadlo, da bo še nadalje podpiral tvoj Hst ki se mora tudi boriti za obstanek, kakor vsako drugo podjetje '
Ta vzajemnost naj napolni vsa naša srca v tem novem letu
Jacksonville, Fla. — Od tu
"Edinost" še ni imela dopisa. Saj tudi tukai v Floridi še ni Slovencev. Razun malih čeških in še maniŠih slovaških okrog mesta Orlando, 111 še Slovanov tukai. Mi smo severni narodi, ali vsa i iz mrzleiših. zato bi se Floride' na i brž e težko privadili. — Jocksonville ie naivečie mesto na severni Floridi in ie križišče železnic, ki prihajajo iz severnih držav. Mesto ie pol severno pol iužno. Tu si podaieta sever in imr roko. Prav te dni imamo vročino, (Prosim/) pošljite jo nekoliko na sever! Op. stavca.) da pot s čela teče. če človek k nekoliko peš Lrre. Mesto ie krasno, snažno in čisto. Kar "poffre-šam" ie samo Chicaški dim. Po mestu kar mrgoli tujcev, ki se z vsakim vlakom kar vsipajo \ mesto in od tu potem dalje v razna mesta. Stanujem v bolnišnici Sv. Vincenca. katerega oskrbujejo usmiljene sestre, prav iste. kakoršne so v Ljubljani.
Pozdrav vsemu pisarniškemu osobiu in vsem naročnikom.
Popotnik.
-o-
Gowanda, N. Y. — Preiel sem poslane stenske koleaarie za leto	Vsi oni, ki so ponovili naročnino na Vaše liste so iih dobili brezplačno. Ostale pa sem razprodal po centov komad. Z vašim lepim stenskim kole-da riem ste nam letos močno u-stregli. V vsako hišo. v katero sem ga prinesel so ga obesili na primerno mesto.
Moram povedati, da od enega tukaišneea moža. sem dobil posebno pohvalo. Med drugim je rekel: "Ako bi bilo v sedanjem času. kaj takih mož. ki bi živeli, kakor ie živel sv. Tožef. katerega vidimo na vašem lepem stenskem koledarju bi bilo tudi več sreče in več zadovolinosti!" To sem možu rad pritrdil. Sai vendar lahko vsak vidi', odkod toli-ko orevar in toliko krivic?! Da edino od slabih brezvestnih liu-di. Lahko si mislimo, da. ako bi bilo med nami več poštenosti, da bi si mogli kai več zaupati eden drugemu, bi bilo tudi za nas ivse veliko boliše. kakor pa ;e seda i. ko živimo v dobi. ko ne more človek niti svojemu najbližjemu zaupati. Čuditi se le moremo, da še ni slabše in da Bog nam še toliko prizanaša.
Vsem skupai, kar ie vas v vašem uredništvu želim in voščim srečno in veselo novo leto! Da bi bili zdravi in tako zamogli še nadalje delovati za blagobit »nas katoliških Slovencev po širni Ameriki.
Valentin Dolinar.
-o-
Forest Citv. Pa. — Dne 12.
januarja ie tukai preminul u-gleden rojak Anton Drašler. ki je stanoval v bližnjem Brown-dale. Umrl ie za pljučnico v par dneh, ko ie legel v posteljo.
Roiak Anton Drašler ie prišel v Ameriko pred kakimi 20. leti in je dolgo let stanoval v Forest Citv. Pred par leti se ie preselil na Browndale, kjer si te uredil svoi dom. Pokoini ie bil i ako mirnega značaja in ie imel ugled pri domačih rojakih in tu icih. Za sabo zapušča žalu-iočo soprogo in dva sina in enega brara Tohna v Clevelandu.
Pogreb se ie vršil v nedeljo 14. ianuaria iz slovenske cerkve sv. Tožefa na pokopališče sv. Tožefa. Pogrebne obrede ie o-nravil tukajšni začasni župnik Rev. T. A. Plavčan. Žaluiočam sorodnikom izražamo naše globoko sožalie. pokoinemu pa na i mu sveti večna luč in na i mu bo lahka tuja žemljica!
Poročevalec.
-o-
Ely, Minn. — Cenjeno uredništvo Edinosti: — Prosim tudi iaz za nekoliko prostora v vašem listu, da se tudi iaz malo izrazim v javnosti. Povem vam. da si steiem v čast. da morem delovati za vaše liste. Ko sem raz-našala letošnie stenske koledar-ie. kako so se ga vsi naročniki razveselili in tudi ne naročnki, ker sem precejšno število družin obiskala.
, Navedem naj par slučajev. Bilo ie ravno v božičnem času.1 ko so imeli otroci počitnice. I11 kamor sem prišla s koledarji se, ie vsulo vse okoli mene in ob-| čudovalo lepe koledarje. Ker sem rib imela več sort se je j vsakdo, prav težko odločil, kate-' rega bi obdržal. V takih sluča-1 iih ie šlo skoro na glasovanje 'in ker je bila večina tistega so ob- ! <lržali.
Ker ni bilo premrzlo vreme, sva obiskala s Tohniiem tudi boli oddaljene naselbine. Vsem se ie z letošnjimi koledarji v resnici jako Vstreglo. in marsikateri je obljubil v bližnji bodočnosti se tudi naročiti 11a liste.
\ am voščim v tem novem letu veliko vspeha pri vašem tru-dapolnem delu. Nai vam Bog blagoslovi vaše delo. ker se toliko trudite za svoi slovenski narod.	|
Pozdravljam vse čitatelje in čitateljice vaših listov sirom r\-\ merike.
Helen Marn, zastopnica.
!	-o-
Houston. Pa. — Priloženo zopet dva nova naročnika, ki sem iih dobil z moio agitacijo. Pri agitaciji mi iako pomagajo vaši! leni letošnji stenski koledarji.
V zadnjič sem se podal po o-kolici na agitacijo. Burja ie brila, da mi je hotel vzeti skoro vso sapo. A iaz sem sam pri sebi go-: voril. "Naprei Miha. dokler ie vetra kai!" In res tako sem do-l spel na vrh hriba in tam se za-j čel premišljevati. kam bi io na i-i prvo mahnil. Na koncu Fast Canonsburga sem jo mahnil v najprvo slovensko hišo in pre-cei sem dobro opravil. Dobil sem novo koraižo in od tam sem io mahnil naprei. Buria ie še z m era i brila ostro, a iaz se i i nisem dal ugnati kar tako, iaz sem io mahnil kref>ko naprei. dokler ie bilo Slovencev kai.
Po drugih naselbinah bom v kratkem obiskal vse rojake, ki so naročeni na naše liste. Pa tudi novih bom poizkusil dobiti zonet kai.	*
Pozdrav vsemu uredniškemu' osobiu.
Mihael Tomšič, zastopnik.
Racine, Wis. — V listu Edi-nosti je Ie malo dopisov iz naše naselbine, zlasti zadnie čase. Odkar ga imam jaz. ga iako rada •>rebiram. Le kadar pridem do tega salebolskega kerlca Pavleta. ta mi pa vse prestreže. Njegova "špraha" ie pa že od muh., ker njegove fraze ie težko razumeti. Vem, da se mu bom zamerila ker ga kritiziram, pa ne morem pomagati.
Tukai v Racine se še precei dobro dela. samo plače so boli slabe, živež se pa draži, tako da za delavca nikdar še ni bilo dobro. On mora garati, dan na dan na zastonj. Pozdrav!
F. S.
-o-
Chicago, I1J. — Tutri dne v. ianuaria se vrši slovesna poroka z veliko peto slovesno sv. mašo, katero bo daroval Rev. Father Leo, O. F. M. Poročila se bosta Mr. Toseph Dnrlak in Miss Uršula Cunk. Ženin je rodom Poljak, a nevesta .Slovenka. Novemu paru želimo mnogo sreče in božjega blagoslova!
—	V soboto večer in v nedeljo popoldne prirede Slovenske' Katoliške Borštnarice, dvor št. 826. C. O. F. krasno gledališko nredstavo "FABITOLA" in NE-1 ŽA' Slavno občinstvo se vabi k obilni udeležbi.
—	Prihodnjo soboto večer i-;ma svoi o domačo zabavo tudi
j mladeniško društvo "Danica," I v Pilsen Club House na Ash-| land in 20. ulici. Člani in priia-Itelji društva so uliudno povabil ieni na to domačo zabavo!
Kar seaainodobne dekleta nai-boli skrbi ie. kdai se bo zaročila.
Skrbna ženska ne gleda preveč. kai nosi za eno obleko. Gleda pa, koliko si prihrani za stara leta.
Italija je bila v nevarnosti, da jo zgrabi "ruska** rdeča bolezen v vsi svoji grozoti. Komu v korist? Italijanom? Laškerrti narodu? Laškemu proletarcu, trpinu? Smešno. Komunizem je kri, in kri nikdar ne prinese blagoslova, vsikdar ie uničuje. Kakor v Rusiji, bi morda nekaj brezvestnih barab prišlo v ospredje, laški narod, delavec, proletarec bi bil imel od revolucije Ie ? škodo, kakor jo ima ruski. Ako je v tem položaju, ko je šlo sko, roda. za biti ali ne biti Italije, posegel vmes Mussolini in Italijo rešil, vsaj trenutno rešil, revolucije, mu ne moremo odreci nekega priznanja in občudovanja. Z3 fašizmom mora biti nekaj več. Prazna puhla harlekinela ne more zgrabiti stotisočere. U-poštevati .moramo laški temperament in nastop, ker v Lahu je k'.s komedijanta, a treba je upoštevati tudi res heroične žrtve disciplino, zatajevanja, domoljubje. Nad 2000 mladih mož je padlo v borbi s komunisti. Nekaj mož nastopi proti celim vasem mestom! Njih geslo se glasi le: La patria! Domovina! Poznajo in pri poz na jo le en. zakon, en pravec svojemu ravnanju: Salus rei publicae — Blagobit domovine, prav po pravcu starih rimlja-nov: Salus rei publicae suprema lex ! Do sem Mussoliniju ne opo-rekam.
Mussolini pa jenja biti mož in njegov fašizem mi postane ali komedija ali barbarizem, ako se ozrem na sredstva, ki jih up> rablja in na način, kako dela in se udejstvuje. Pri tem je malo odvisno od tega. ali je uspešen ali ne. Tudi za najplemenitejšo stvar, in dobrobit domovine je gotovo nekaj zelo plemenitega, toda se ne sme delati s slabimi sredstvi, z golim nasiLitvonj. s krivicami, z revolverji, batinami. požigom, pretepovanjem, uboji. "sipami," najmanj z recinovim oljem! Ako ostane fašizem na te i stopnji, ki je seve jako značilna za laško staro (?) omiko (?) potem bo izginil, kakor se je pojavil. S slabimi sredstvi se pokonča najplemenitejša stvar
Za zdaj je Mussolini na vrhuncu; nič ne pomaga, treba je z njim računati, ker sedi v zboru evropejskih dipbmatov. Baje se je izrazil jako ugodno o Srbih, manj ugodno o Hrvatih, a zelo slabo o Slovencih. Razumemo se. Črna srajca neizpremeni zvitega diplomata, kakoršnj so bili lahi odnekdaj. Morda se komu čudno zdi. da ima Slovence te mirne, strpne, pokorne duše, tako na piki. Meni ne. Kako to? Med goriškimi Slovenci tvorijo Tržačani posebno skupino. Delavstvo je bilo tam že med vojsko prav močno komunistično. V Ljubljani sem jih opazoval. Dasi jih je Jugoslavija sprejela kot brate, so ii delali strašne preglavice. Znani obžalovanja vredni dogodek na Zaloški cesti je sad tržaškega komunističnega hujskanja. Socialist in komunist morata hujskati. širiti nezadovoljnost, drugače jim zmanjka sape. Od hujskanja pa nihče ne more živeti, kvečjemu hujskač sam. Ko je Goriška končno prišla pod Italijo, se je izdala prav nespametna parola: Slovenci med komuniste! Niso vsi šli. a mnogo. To prav dobro ve Mussolini. Njegov boj velja komunistom, mora veljati zato tudi Slovencem; raditega me nje-ova sodba o Slovencih ne iznenadi. Mnogo je nedolžnih žrtev. Ako pa teče recinovo olje, teče tudi raditega. ker so Slovenci v nesreči izgubili glavV razsodnost in v politični zaspanosti zgrabili za sredstvo. ki jih zdaj tepe. kakor je teplo in bo teplo vsakega.'namreč komunizem.
Kdor razume Mussolinija in zna prav tolmačiti pojav laškega fašizma, bo razumel, kako da nastopajo še drugi fašisti. Bavarski Hittler hoče rešiti s svojimi rjavimi srajci Nemčijo angleški fašisti Anglijo, češki Čehoslovakijo itd. Povsod je nekaj idealizma, pravega domoljubja, povsod pa tudi precej nasi Istva.	'	1
Nas zanima predvsem jugofašizem v Tugoslaviji in ameriški fašizem v novi domovini. Naj kdo sodi o Tugoslaviji. kar mu drago, a ta država za enkrat obstaja. Ako se država za naprej noče odpovedati svoji eksistenci, mora tudi skrbeti za to. da se ne rusi temelj, na katerem obstoji. Z malimi izjemami Hrvatje nove države ne pnpoznajo. Kam hočejo menda sami ne vedo. Slovenci po gledajo najmanj jako pisano. Posledica takih naziranj ie jugofašizem, organizacija ljudi, ki hočejo in stremijo za tem. da Jugoslavija ostane. V bistvu fašizma je pa. da pride nasilstvo, da se uporabljajo nemoralična sredstva.
-tt , y njenih državah se mi zdi, da imam dve vrsti fašizma. Kukluksklane in Ameriško legijo. Ali so Zedinjene države 0-grozene? Ali jih res hočejo požreti Katoliki? Smešno. Drugače je glede zidov. Ni treba, da bi bil kdo antisemit. Ako pa ~re še nekaj let tako naprej, kakor zadnja leta. potem bo res kmalu vsa Amerika v židovskih rokah. Mesta, časopisi, borza, banke... so itak ze. Ab so Kukluksklani samo le verski fanatiki, ako na-stopajo zoper židovsko poplavo? Da so zašli na polje narodnega in verskega sovraštva, da nastopajo tudi zoper katolike; uporabljajo strasna sredstva, bičanje, umor, nasilstva. je pač v bistvu njihovega zgrešenega fašizma, in vsega obžalovanja vredno.
Bolj idealno nastopa American Legion. "Rdeča" nevarnost tudi v Ameriki ni prazno strašilo, tudi po novem naseljemskem zakonu pride vsak dan do tooo naseljencev: mnogo je skrajno rdečih." ki se zlahka ne pobarvajo. Neka vrsta nevarnosti obstaja. Ali bo American Legion ubrala pravo pot, in rabila prava sredstva, je negotovo. Upajmo, da prevzame od Mussolinija le idealno stran stremljenje.
_ _ A" bl'bi,° žeIeti« da bil Rusiji v pravem času vstalfe* Mussolini ? Nekaj prenapetih komunističnih fanatikov in brezvestnih zidov je upropadlo ves mogočen narod. Lažje je bolezen zabraniti kakor jo ozdraviti. Ruski narod se ni znal bolezni 0 braniti, dolgo bo trajalo, predno bo ozdravel.	J
Nemci zelo operirajo s komunizmom, da bi druge ustrašili, ^edosledm. kakor so bili vedno, se ga nikoli ne bodo oprijeli Drugi naj gredo v ogenj in naj se opečejo. Pri Rusih se jim f to posrečilo Da Rusija ozdravi, je brezdvomno, a nikoli bi ne bila postala bolana, ko bi se bil tam pravočasno pojavil kak rt* ki. Slovanski Mussolini. Ozdravila bo pa prej in popolnoma, ak* se prikaze nad narodom kak zdrav fašizem brez Mussolinijevih napačnih metod. Tako tudi pri drugih narodih. Fašizem je nr kaj v bistvu, a ni kaj v sedanjih metodah, zato ga odklanja® ee se oplemeni, da bo imel pred seboj le dobrobit naroda, v katerem se prikaže, in bo za dobrobit naroda delal z dovoljenimi moralicnimi sredstvi, potem ustopim tudi jaz v njegove vrste!
m
'EDINOST*


V NEDELJO POPOLDNE.
Piše Rev. J. C. Smoley.

tedenski koledar
2. Predpepel. — Prilika o se-iavccu. Luk. 8.
1 M*
ne premakne.
2. Bog- ie neskončen; ni prostora. ki bi mogel Boga obseči.
4. Nedelia — Sexagesima. An- On ie povsod pričuioč. ie v ne-
dr^' K., škof in spoz.
; Pondeliek — Agata. dev. in tmič. 26 lap. rnuč.
6	Torek — Doroteja, dev. in muč. Tit.
7	Sreda — Romuald. op.. Ri^ Mro. kr.
besih in na zemlji. S svojo navzočnostjo napolnjuj nebo in zernlio. Roe ie vedno in povsod pri nas. povsod smo pod niego-vim varstvom. Nas li ta zavest ne bo napolnievala s strahom, da se bomo skrbno varovali, da
S Četrtek — Ivan Mat., spoz. bi ga ne žalili s kakim grehom?
Nas li «ta zavest, da Bog čuva povsod nad nami, ne bo napolnila z zaupaniem v božjo previdnost ?
Emil.
0 Petek — Ciril Aleks. 10 Sobota — Školastika. dev Viljem/ •
PRVI ČLEN VERE. — VEČNOST, NESKONČNOST BOGA.
-o-
apologetika.
2.
Pravično in pošteno živi, in se nikogar ne boj!
Da bomo prvi člen vere popol- To ie moie načelo, praviš; noma spoznali, moramo poznati meni zato ni treba nikake vere. božie lastnosti.
TITANIUM" MALO POZNAN A VENDAR JAKO KORISTEN.
um se ie izkazal v vporabi pri raznih barviah jako zadovoljivo in poleer vseera ne povzroča nikake strupene tvarine,.povrhu pa
NAŠIM GLODAVCEM. , njegovega dolgoletnega znanst-
Da, -da Pe-Terček: De mor- ven.^a . raziskovanja, je po ne-ilfl	• a	sreči ali nerodnosti, z drevesa
tuis nil nisi bene, o mrtvih sa-
oomnozuie moč barve za polovi- mo dobro, če imaš kai poveda- padeL Pri tem si ie zIomil reP co od navaane barve.	j ti. sicer boljše; da molčiš Raj- in tako mož^ane pretresel, da je
„ „' .-T -1 L Drugo mesto, kjer se vporab-!ni Rev. Soj ar je pa imel toliko k, pametl pnJel- so.se
Vprasaite povprečnega clove- ]la element titanium tudi v ve- d°brega, da ni bilo treba mol- -T ^os.mehovab, £a ie tako
' 4 '	* ■	I	lezilo, da ie iz svoje kosmate ko-
. .	. . ____________ ^^^ pri «-««««« zgorafšnega reka pač že skočiL Tako ie n*stal prvi
Ne bo vam vedel dati odgovora proizvajanju čistega finega ie-1treba molčati, če ne bo kakeea clovek-in zmaial bo z glavo, nevedoc ki a, ki se ga rabi za fina rezala, j hudomušneža le preveč srbefo ' * * * *
^sesra tudi pri izdelovanju da bi te ne ovekovečil vsaj z:j Iz Tolieta nam poročajo, da so steeT'^V ^ri,- Bess™er raiI fn Vlta sua mojstra fecit — Na1 te dni po novem radio aparatu primitivni trdi zemeliski skorji, raMia tudi nri nrn— S®	P'1" '6 Same komedi^ ^šali celo chicaške sršene in
k Te združuie v proizvaianiu Menih plo šč°JE1	™m ^ b° m°ra' komarie brenčati' Ako se bo <a
ka kai ie "tifanium" in gledalI bo , jiki meri je DQ jeklarnah/| čati.' Kadar boš ti umrl, bo začudeno, kai ste ga ^rasa^;jsti je neobhodno potreben pri smisl« zfiroraišnega reka
kai bi odgovoril. Vendar titanium je koristen in je deveti najkoristnejši in bogati element v
sprijaz-
, • 1	, •• 1,1	pri proizvajanju Pa že tudi s tragedijo
raznega kovinskega maternala trdega in močnega jekla ki se1 niti
z drugimi različnimi elementi. ea vporablia pri raznih visokih	* * *
Vkliucen ie v maternal, kakor, stavbah, vporabljiaio ga ori oro-	1 •	- ,
to pojasnuie Centralni urdd za izvajanju jekla, katereg^ rabiTo^ Zv°nkocima Pac vzrok rajne-
proučevanie rude in tvari v Wa-'za avtomotivna sredstva raDl,°|m" Rev. Soiar,u take barabskei
shingtonu, iz katerega se izdelu T .	.	'	posmrtnice pisati, kajti radi nie-'
ie žakeličkov za plinove svetil- . .ie dosedai s?mo par vpo- ea bi bil moral oče njegovega
ke pa do armornih plošč, nada- j "taniuma. Kakor pa kaže belcebuhpvega glasila kmalu ri-
1 ie se rabi pri izdelovaniu fal-1 ".aziskava strokovniakov ga bo-j čet iesti, takrat že drugič v A-
sificiranih zob pa do mrežic za Pllceil vporabljati se za aru- meriki. Le njegovemu dobremu
dim. ki čistijo pri plinovih mas-ie.e namene. Znanost ga bo po- srcu se ie imel zahvaliti, da -	stavila v službo se za druge na- ' ~ ' " - -
aparat tako hitro izpopolnjeval, bodo kmalu slišali še chikaško travo rasti.
1. Bog ie večen. On nima ne Rogu! Ne pozabi pa, da ima oričetka. nima konca~nima pre- Bog pravico, da nam daie svoie teklosti. nima prihodniosti. razodenie in da zahteva za to Stvari niso večne, ker imajo vse'razodenje vero; Bog ima pravi-sv« pričetek: nekatere izmed co. da nam predpiše srotovo vernih so sicer neumrioče. nam- ro. on ima pravico zahtevati, da reč angelii in človeška duša; ta po tej veri tudi živimo, bo dala svojo neumrjočnost na Spoštui to pravico Boga. bo-dan vstaienia našim telesom. di pravičen, in res v tem sluča-Ako vzamemo besedo "več- tu se ni treba nikogar bati.
"Pravično in pošteno živi!" Povei mi pa. kai ie "pošteno in pravično"! Brez Bo~" in brez vere se da kai težko odgovor 11a to vprašanje.
Le prepogosto so te besede "Pravično in pošteno živi" prav ogulien plašč, ki zakriva kolena. ki se ne nočeio pred Bogom
nost v jitrogem pomenu, ie večen edino le Bosr. Ce pa gfovori-mo splošno, govorimo o večnosti tudi srlede bodočega živlie-. nia -»eiimriočih stvari, in nai si. bo to življenje potem srečno ali nesrečno.
Med Časom in večnostjo ni ni-kakega razmeria. Nadališa doba
časa. milijoni in milijarde let. vpoeniti---iz strahu pred
niso niti ena minuta enega same- ljudmi! Strah pred liudmi storža neskončnega dneva večnosti, i i pred takim človekom in mu -Ca- ie tako rekoč potok, ki šum- šepeta: "Stori Bogu krivico, in Ha mimo nas. mej tem ko je se boj tega-le ali onega člove-vrfno*t kakor trdna skala, ki se|ka!"

kah strup od zraka, ki se ga u-	.
dihava skozi zato prireiene ke- jmene- k?kor ^ dosedaj. miie.
_	,	Malo elementov je šlo čez to-
„ . , • , f , - ......Odgovor. — Res, krasno na- ,ik poizkušeni. v zadnjem de-
Mo temi lastnostmi boz ,mi. celo! Prav imas pravično in po- ; ^^ kakor ravno titanium.
r l ;tevila" vecnoSt in	zlvl! B?dl pravičen proti j Titanium se ie izkazal do sedaj
neskončnost.	liudem, pravičen pa tudi proti
ga bili
a a 1
UTRINKI.
govore liudie kar hoče-nimaio vse kar bi radi.
-o-
eč družinah zavzema moz tihega kompaniona.
--o-
ivniki so najbolj sebični na svetu: niti spodbude l>o1nikom brez plačila.
-o-
kar
zv
V bi človek upošteval vse, liudie o niem pravijo, ta bi • en-ko daleč prišel.
—.—o-
last ie ledena gaz, ki hitro1 »denu	f
to ie: hudiču račun podreti.
-o-
Če prav mačka spi, treba
ie
vendar lonec pokriti.
-o-
Kdor v grehu živi, na paiče-vini (nad peklom) sedi!
-o-
Karkoli človek počne, ie s križi zvezano.
-o-
Kdor ie len. ie s časom tudi lesen.
-o-
Kdor nima •etah imeti.
v glavi, mora v
skoro najvažnejši element pri proizvajanju in združevaniu raznih kovinskih materialov. Zlasti ie mučilp predzadnie četr-stoletie proizvajatelie kovin. Bistveno čistih kovin niso mogli in iih ne morejo popolnoma še sedai proizvajati. Vendar odkar so odkrili deveti element titanium. s pomočio teera elementa združuieio kemične kovine in kovine so od dne do dne čistejše.
Bistveno in originalni titanium ima srebrno belo barvo, podobno pobranemu jeklu. Te zelo trd. drobiiiv in krhek, kadar ie 'popolnoma mrzel. Kadar se segreje do primerne rdeče barve postane dostopen za kovanje in se ca lahko kuje kot železo.
Titanium in niegova gotova vsebina ie zelo važen faktor pri izdelovaniu električnih svetilk, vlaknatih žarnic in žakeličkov za plinove žarnice.
Titanium so iznajdb v Angliji in so ga naiprvo vporabliali pri barvanju blaga po raznih indu-striiah. Gotova titanium sol ie 'zelo barvilna, ki drži stalnost barve. Povzroča briliantne živel barve in niih stanovitnost. Titanium sol se vporablia tudi pri barvan i u usnia in usniu popolnoma nič ne škoduie, kakor to povzroči železna sol.
Vporaha titaniuma za barva-nie ie posebno narastla tekom zadniih sedem let in kakor kaže bodo pričeli strokovnjaki segati po niem. po te i* rudi še v več-;i meri v ta namen. Beli titani-
SLOVEČI UMETNIŠKI FOTOGRAFIST
NertfecaK
1439 W. 18th Street
IZDELUJE NAJBOLJŠE SLIKE!
SVOJ POKLIC VRŠI ŽE S 30-LETNO IZKUŠNJO!

Ne trpite vsled
Revmatizma,
živčnega trganja« bolečin v prsih,
otrplih mišic
Vdrgnite
PA1N-EXPELLER
na bolečo površino, da boste začutili žurenje, in udobna. pomirljiva pomoč bo sledila. Pristni Pain-Expeller nosi SIDRO varstveno znamko.
ni. Toda kdai so še dediči
hvaležni.
* * *
Pe-Terček nas vpraša, naj mu j pojasnimo zakaj imajo Italijani j toliko kardinalov, več kot vsi i drugi narodi skupaj. To vprašanje od strani takih verskih od-j padnikov, kot ie on, se meni) I prav tako neumno zdi, kakor če \ bi pijanec, ki je svoje lepo uo-I sestvo zapil. hotel novega lastnika učiti, kai nai gospodari. * * . *
Minka in Frank bosta zdaj vstanovila visoko biblično šolo, ki bo vso dosedanjo eksegezo zrevolucijonirala. Zvonko, kot veliki rabin — dozdaj je bil samo barabin — bo rector magni-ficus. Frank Kerže bo predaval evolucijo, seveda v darvinistič-nem smislu. Za inavguralno predavanje se ie izbral temo, kako se ie prvi človek razvil iz opice. Neki mandril, to bo rezultat
LUCKY STRIKE
CIGARETTE,
Najboljše
CIGARETE
"BARVASTE ČREPINTE"
ie kniiera, ki vsebuie 12 zanimivih povesti in pesmic. Tu je •pisano realno živlienje češkega naroda. Pišite po njo stane samo : v^c.
EDINOST PUBL. CO. 184Q W. 22nd St. Chicago, I1L
v
John Gornik
SLOVENSKI TRGOVEC IN KROJAČ
6217 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, OHIO.
se priporoča za nakup MOŠKE IX DEŠKE OPRAVE". Izdeluje MOŠKE OBLEKE po naročilu točno
in ceno.
-> "-V v. Tj (.Tj^Tj CTj i.Tji.T^ crv CTJ >.TjsTj	O
-O"
WMM

ro živeti, -srečno umreti.
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
V-em cenienim naročnikom, priiateliem in dobrotnikom po državi Minnesota in Michigan, Tiaznaniamo, da jih bo te dni obiska' !ias potovalni zastopnik Mr. Leo Mladich, ki ie ooobla-ščer: pobirati naročnino, oglase in upi oh vse. kar je v zvezi z našimi listi Edinost. Ave Maria in Glasnik.
Vsem naročnikom, priiate-lier^ in dobrotnikom ga naitop-leie priporočamo in prosimo vse r»rav pfisrčno. da mu ereio v vse' ozirih na roko pri razširie-nii; in agitaciji za katoliški tisk. Vsem. ki mu bodo izkazali bodisi že kakoršnokoli naklonie-nos: -e naiprisrčnejše zahvaliu-o že v naprei.
Tiskovna družba Edinost.
PRAVKAR SMO PREJELI IZ STAREGA
KRAJA
nekaj krasnih koledarjev za leto 1923, ki jih je izdala družba sv. Petra Klaverja, za afriške misijone. Koledarček vsebuje 50 strani in je ilustrovan z jako lepimi slikami afriških pokrajin in domačinov, mej katerimi širijo kraljestvo Božje misijonarji družbe sv. Petra Klaverja.
Zraven so nam poslali tudi nekaj lanskih koledarčkov za leto 1922. ki je tudi jako zanimiv in lep.
Naročite oba koledarčka skupaj, sta jako zanimiva in staneta oba skupaj *s poštnino«*red samo 25 centov. En sam pa stane 15. centov.
Denarno vrednost pošljete lahko v znamkah.
EDINOST PUBLISHING, CO. 1849 West 22nd Street,	Chicago, 111.

NASELBINO
JE PRIŠEL TA TEDEN ROJAK
+ +
h +
+ + + + + + * * * * +
KUHINJSKO POHIŠTVO.
Zopet smo pripravljeni ni Vain postreči z najboljšim kuhinjskim pohištvom. Vsem se naj-topleje priporočamo pri nakupovanju kuhinjskih potrebščin. V zalogi i-mam vsakovrstne kozarce, kotljev, krožni-kovr skled, zlic in vilic iti sploh vse, kar potrebujete v Vaših kuhinjah. Naše blago je vedno zanesljivo in po najnižji ceni. Ako potrebujete kaj takega _
pohištva obrnite se na našega Mr. Joseph Kamen, kateri je Vam vedno na razpolago s
postrežbo in z njim se lahko pomenite v Va šem lastnem jeziku.
BENJ. EICHHOLZER
537 MAIN STREET.
FOREST CITY. PA.
b *
*
FRANK BANICH
kupil je Slovencem znani "DRY GOODS STORE" od Mr. Mullena
-na-
1902-1904 W. 22nd St.,
Chicago7 111.
V teh prostorih, katere bo v kratkem popolnoma predelal, bo Mr. Banich otvoril trgovino z "GENERAL MERCHANDISSE". V tej trgovini bo imel v zalogi vsakovrstna oblačila in blago za ženske in moške. Pri njemu v njegovi trgovini si bo človek lahko kupil vse kar potrebuje od nog do glave.
Obenem se priporoča vsem Slovencem in Slovenkam v naselbini v naklonjenost !	?
NE POZABITE NA NJEGOVO TRGOVINO V BODOČNOSTI!
>©®0®®®®©<i
r j,



"EDINOST"
ZADNJA PRAVDA
ROMAN
Spisal češki T. S. Baar. Poslovenil Voiteh Hybasek.
Dobra beseda najde pot do do še trjega srca. Glej, tudi Martinovo srce se taja, mebča. Martin si misli: "Adam ima gotovo poln mehur tobaka, zato se bom spravil z njim. Adam bo mehur potegnil ter poreče: Tu imaš, brat, natlači si pipo in zapuhaj. Roke si bosta podala, kot sprjaznjena brata se povrineta s travnika domov. — Toda kaj poreče nato Manca?" In v duhu je zagledal strašno sliko svoje kot "kost in koža" suhe, pred časom ostarele, upognjene, demonske žene. Martin je gledal v tla na lopato in trdovratno molčal. "Kaj pomeni to?" se je vpraševal Adam, ''zakaj molči? Zakaj mi ne pade okoli vratu in me ne poljubi zato, ker sem se prostovoljno podal, ker sem se ponižal pred njim?" Tudi on je molčal in čakaTT
Oba sta Čutila, da loči njuni duši tenka stena, za katero se skriva ljubezen in sovraštvo, sprava in boj na življenje in smrt. Kaj bo najprej prodrlo to steno, kaj bo brizgnilo iz duš? Iz duše Adamove je vstala ljubezen — in čaka, čaka potrpežljivo, da bi Martin spregovoril.	*
"Tebi naj podam roko, lump! Jaz, pa tebir" ni govoril, marveč je naravnost sikal Martin. "Tebi, ki si vzrok moje bede, sramote in nesreče! Že takrat v mestu, pri ščuki sem prosil Boga, da bi te dal enkrat meni v roke — brez prič. Uslišal je mojo molitev. Zdaj te imam —"
"Martin, spametuj se,'' je klical in prosil Adam znova ljubezni. toda Martin je kakor gluh. Glej. lopato je stisnil z rokama, pokazal je zobe kakor divja zver. Ne sope, ampak hrope! "Kakor krta te presekam na dvoje," se mt^ je izvilo iz grla. Pa glej, kaj se je zgodilo v Adamu? Stari Adam se je zbudil v njem. V trenutku se je vsa njegova ljubezen prevrgla v grozno, dosihdob še iteyoznano zlobo. Oči mu bulijo. v glavi mu šumi in buči. kakor -da pretresa vihar celo Haltravo. kakor da sega požar po širnih šum ah. Tako sika in poka v njem. Blazna strast, prihuljena nekje v neznanem kotičku njegove duše. se je prebudila v njem. vstala, se grozeče zravnala. Kakor da igra na peklenske orgije, vleče v Adamovem srcu živalsko čustvo register za registrom. Z izbuljenimi, kalnimi očmi sta se zagrizla brata drug v drugega kakor dvoje zveri. Ne vidita, ne slišita! "Čemu živeti?" govbri soglasno v njunih dušah tajno-strašen glas. Ni vredno živeti! Samo trpljenje in križe imam! Ubijem ga in drugi bodo ubili mene! Življenje za žiyljenje! Obesili me bodo in konec bo vsega, pokoj po tožbah, gnevu in prepiru. Dva. tri kratke trenutke je * trajala strašna napetost. Cula sta dihati drug drugega, čutila sta duh svojih potnih teles. Ne — ta struna mora počiti . . .
"Trebuh ti razparam, trebuh, da veš," je pretrgal Martin neznosno tišino. Glej, sključil se je. že je vrgel roke in lopato k zamahu nazaj, glavo je nagnil naprej. Oči je odtrgal od Adamovega obličja in jih uprl v njegovo telo . . . Kakor da je vzdihnil gozd . . . Majhen ptiček je nekje proseče začivkal, vrana je svarilno zakrakala, a brata sta nema, gluha.
MTu imaš, kar iščeš!" je vzkliknil Adam. V njegovi duši se je stemnilo, oči je zatisnil in zamahnil z lopato, da se je za-bliščala kot žareč blisk in padla na teme trde Martinove glave .. .
Ko je Adam v naslednjem hipu odprl oči, je ležal pred njim brat s telesom čez lopato, z razprostrtimi rokami. Glava je ležala Ž obličjem v jarek in iz rane je curljala kri curkoma v potok. A-dam se je preplašil, ko je videl, kako Martin še zdajpazdaj gane 2 roko ali z nogo. A hipoma mu je bilo takcf lahko, kakor že davno ne. Čutil je, kako se mu je namah vse odvalilo od srca. Domislil se je, da bi zavlekel truplo v gozd in ga< zagrebel, da bi skočil doli ob vodi in jo ustavil v strugi, zakalil z blatom, zabrisal sledove zločina. Pa čemu ? Samo z nogo je sunil v Martinove čepico, ki mu je odletela z glave in padla na Adamovo stran. V tem £e je oglasil v Klenči zvon. Poldne je zvonilo. Adam se je prekrižal in molil kakor po navadi "Angel Gospodov." Tn sedaj
1 šele je zapazil, da se je vzdignil veter in raztrgal meglo v kosme. Tudi njegova duša se je šele sedaj zbudila kakor iz težkega sna in vnovič"se mu je vrnila duševna gibčnost. Videl je, kako megla na vseh straneh beži s travnika proti gozdu, kakq se dviga, kako solnčece zvedavo pogleduje na zemljo kot skozi motno steklo. Videl je, kako se vije ob robovih travnika, kakor podrastek pravega gozda, leskovo grmičje, krnast hrastič, kriva bukev z brezo in nekoliko trepetlik, kako je solnčece končno zmagalo meglo in veselo vzplamtelo na bledomodrem nebu. Tudi to je opazil, da ima lopato vso krvavo. Porinil jo je še enkrat v drnje, da bi jo otrl. Nato jo je vrgel na ramo in šel mirno domov. Hodil je ob potočku, ki je čilo šumljal in bežal s hriba. Videl je njegovo ble-dordečo vodo in mislil je z njo. Vodica bo priskakljala do žage, pa tam je nihče ne bo opazil, ker žaga danes počiva. Odtod bo prišla na mlin k Šimanovim. stekla čez kolo na vrt, pohitela skozi travnike, se privlekla skozi vrtec in pod mostom do spodnjega mlina in tan, se bo gotovo kdo začudil: Kaj ie neki. da je voda	St
tako rdečkasta? Spoanji mlinar bo pritekel k Simaniku. pa na ie razvidno, da ie v prvi polo-potu ne bo našel ničesar. S Šimanitfom bosta šla proti vodi d"> | vici fiskalnega leta bilo izčrpa-žage, od žage bosta krenila h gozdu.dokler ne bosta našla Mar- i no Približno 60 odstotkov vse
tina in zanj poskrbela. Potoček je odbežal iz gozda na levo k mli- I lftnS	T° .?a ne ?°ifienia.
a j	•	. .	. -	; tla hoTlo juniia vsa kvota 1 z-
nom. Adam pa je moral na desno domov in se je tako poslovil on črpana, kajti veliko dežel je že
vodice. Na breg je gledal. Moder dim se je valil iz vsakega dimnika. "Aha, kolače peko — nu. jaz jih ne pokusim." je menil sam pri sebi in ni šel za vasjo, ampak skoz Klenči. " Še enkrat moram vse videti." se je domislil in gledal bistro po okolici.
Zavil je okoli hiše mizarja Matule. "No, vidiš, Matula. prav
PRIŠEL TE VAN TE TEKOM PRVE POLOVICE FISKALNEGA LETA.
V prvih mesecih tekočeera fiskalnega leta, t. j. od 1. iuliia do decembra 1Q22, ie bil aovo-lien vstop v Združene Državi 2iq,6^2 priseliencem iz vseh držav in pokraiin, iz katerih ie priseljevanje omejeno na kvoto. Zakon o kvoti se namreč razteza na priseljevanje iz celeera sveta. razun iz ostalih ameriških pokrajin i nonih azijatskih držav, iz katerih je priseljevanje urejeno po posebnih zakonih ali mednarodnih poerodbah, kakor! iz Japonske in Kitajske.
Ker je skupna letna priselje-
Odbornik brez elave.
Uradnik. Ribič ie slonel v mraku na oknu svojega stanovanja ter ogledoval promet na obljudeni ulici. Kar zapazi na ulici svoieea tovarišla. Raka, ki se ie bližal nieeovemu stanovanju. "Ta je pa grotovo namenjen k meni, a nič kaj ljub mi ni ta obisk.' 'mislil si ie Ribič, ter naglo naročil svoji služkinji, naj ea zataji in reče. dla era ni doma.
Rak se ie res oerlasil. a ker mu ie služkinja zatrdila, da eospoda Ribiča ni doma. ie odšel
Naslednji dan. ko pride Ribič 5 v urad. nahruli ea Rak: "No, i kie si bil pa sinoči? Hotel sem 1 1 obiskati, pa mi ie služkinia zatrjevala. da te ni doma."
"Se 10. prav važno odborovo seio sem imel." lasral ie Ribič
"A. tak o! Potem mi ie pa ias-no. zakai si pustil elavo — do- "J ma na oknu !"
popolnoma ali skoraj izčrpalo vso svojo letno kvoto. Do konca decembra so že. sledeče ev-! ropeiske države oziroma pokrajine izčrpale svojo priseljeniško kvoto: Ruska Armenija," Belgfi-
zaprav bi te moral poklicati in poslati v gozd, da vzameš Marti- [a. Grška. Italija, Luksembur-narediš rakev," ie eovoril Adam v tnUlili *	Portugalska. Litva. Španii
ska : priseljevanje pa iz Čehoslo-vakije. Odrske, Romunije in Tu-
nu mero in mu narediš rakev," je govoril Adam v mislih sam s seboj.
Sedaj je pri Pajdovih. Kot da ima hišica stekleno zidovje, eoslavije se je bližalo h koncu se mu zdi, in da vidi Tajna sklonjenega nad stružfco. Mislil si .dočim je Poljska še imela na je: "Kaj pa Pajda ! Poleti je zidar, pozimi kreče strugalo. Sedem 1 razpolago približno sedmino
svoje letne kvote. Avstrija ie
izčrpala odstot. svoie kvote, ravnotoliko Rusija. Na dru^i strani pa ie Angleška s svojo velikansko kvoto izčrpala malo čez polovico svoje letne kvote, skandinavske države veliko mani kot polovico in Nemčija s svojo ogromno kvoto, komaj 28 odstotkov.
Iz Tuaroslavije ie tekom prve
dvojač in pol hleba kruha dobi za kolovrat s koželjem, seveda mora biti iz češpljevega lesa in lepo pocinjen " Tudi na njegova dva sinova se je spomnil: nanj. ki je pri pokrivanju cerkve podajal skodle in padel doli ter ostal hrom in začel jecljati. Dru-i se je izučil pri očetu strugarstva, potem je šel na Dunaj, kjer se je priučil ne samo lesnemu, ampak tudi koščenemu strugarstvu m zna celo izrezavati gumbe iz biserne matice.
"In tu so Keplikovi," je ugotovil Adam dalje po poti "tam predejo lan. Keplik mota. predica dobi vinar od kope in dvajset «	1C
kop mora bit. za sveženj. Ves dan preide, preden ie to spredeno. 'polovice fiskalnega leta pris'lo S est! co 11 plača gospodinja in prida pest suhih hrušek lonček in	Pripuščenih v Združene
zelja ali skledico mleka."	Države	priseljencev, in je
DiliV 01-; T	u • ■ " .	ipreostaialo koncem decembra.
Halje pri Lenkovih puhajo perje, račje perje, funt po pet še- Tizvzemši še nerešene in druee
stic. ! a pozgejo za sestico petroleja, ker je morajo greti, da slučaie. še 407 priseljencev. Še
da skubiti in se ne trga. Ko je prineso v mesto v trgovino, sežt	ianuaria tekočeea leta ni
vanje kramarica. izvleče za pest. povoha pregleda in pravi * "SI \ bi,a 1U£ros,ovanska ^v°ta izčrpa-
bo ste puhali, veliko reber ste* pustili v njem ne morem vam d-, t i kaitV blI2 1 i?.nnaria
pet šestič, ampak samo štiri »	vcdn°, oko1' nnsel,encev na
,, . 1 . " K	razpolago. Meseca decembra ie
\ tem je zalajal pes nekje na dvorišču. Trenutek laja. nato	orišlo le 807 priseljencev iz Tu-pa nenadno zatuli. "Vra-hhuuu. vrahu !" ( Zvalnik od vrah je mo-
rilec.> je slišal razločno Adam.	———_
"Psi torej prej vedo kot ljudje," je pomislil in poslušal, ka- 1	VftFiM NABOJNIKOM
ko se pasje tulenje nalezljivo širi po vsem trgu in kako cvilijo	101/111 ^ft^FIlIUM celo kramarski psi. ki so prišli že od daleč na proščenje in leže izprezem pred vozički na cunjah.
Tako je prišel prav do doma in pot mu je minil, kakor da je trajalo vse samo minuto in ne dobro uro. Postavil je lopato za duri, sezul zunaj blatne škornje, ker je 'hiša" pomita, in vsto-Pil nalahko v nogavicah.

0
POZOR!
Ali ste .že kdaj kadili naravne "HAVANA CI GARE"? Ce jih še niste poizkusite jih!
NATURAL
COMPANY
CIGAR
Chicago, III.
CIGAR Izdelovalci NARAVNIH	HAVANSKIH
1716 West 22nd Street,
Telephone : Canal 6558.
Prodajamo na debelo in drobno! Se priporočamo vsem slovenskim trgovcem, gostilničarjem in slavnim društvam, da si naroče cigare od nas, kadar jih potrebujejo!
J. Wolkar, Vlasnik, M. Popovich, upravitelji.


DOMAČE PIVO!
Si naredite lahko po svojem okusu, ako kupite pri NAS:
"HMELJ IN MALT" Zraven damo navodilo, kako zvariti dobro domače PIVO!
Prodajamo Malt in Hmelj na debelo in drobno.
MAL-TEEN-MALT—EXTRACT CO. Jos. Bielak, lastnik 1942 W. 21st Street, - - ' CHICAGO, ILL.
VSO ODPRAVO
OD GLAVE DO NOG
si lahko kupite pri nas. V zhlogi imamo najboljše trpežne obleke, najboljše vsakovrstne črevlje, klobuke, spodnje obleke, praznične in za na delo srajce, najboljše ovratnike in kravate za srajce. Kadar kupujete črevlje za praznike ali za na delo pridite k nam in dobili boste najboljše črevlje. ki si jih morete kupiti za vaš denar. Za vaše dečke imamo najboljše trpežne obleke, črevlje, kape, srajce in sploh vse, kar rabijo.
Mi Vam obljubljamo, da v naši trgovini, dobite vedno najboljšo vrednost za "VAŠ DENAR"!
J- J. DVORAK & CO.
1853-1855 BLUE ISLAND AVENUE, CHICAGO, ILL.
naznanjamo, da nai se zglase Dri naših lokalnih zastopnikih, kateri še niso dobili našega lepega stenskega Koledarja za leto 1Q23. Vsi naši lokalni zastopniki imajo v zalogi naše Koledarje in od njega ga dobite brezplačno. ko ponovite naročnino za naše liste. Za nenaročnike pa stane Koledar 25c. Stenske Koledarje pošiljamo tudi v stari kraj in stane s poštnino vred 30 centov.
Upravništvo Edinosti.
ŠIRITE OST EDINOST
J. KOSMACH ~
1804 W. 22nd St. Chicago. Ilk
Roiakom se priporočam ori
nakupu raznih BARV. VARNIŠEV. ŽELEZ-1A. KLIUČAVNIC IN STEKLA. Prevzamem barvan ie hiš zunaj, in znotraj, pokladam stenski, papir.
Naiboliše delo. najnižje cene. Roiaki obrnite se vselej na svoiega roiaka!
IZPLAČILA
v ameriških dolarjih še vedno izvršujemo v zasedenem ozemlju v Ita'iji. Nemški Avstriji in drusrod.
\ Tugoslaviii je začasno nemogoče lokalnim bankam izplačevati ameriške dolarje, ker to sedai izvrši edino Narodna Banka v Beogradu. Vendar Da potnikom, ki rabijo dolarje za na pot preskrbimo dolarje
D olarske čeke na še vedno lahko izdajamo in iste vnovei-io v stari domovini po dnevnem kurzu v jugoslovanske krone.
7.a dolarske pošiliatve računamo sledeče pristojbine: do Si^.oo po qo centov, — od Si ^.oo do S^o.oo po 7"; centov. — od S10.00 do Sso.oo po Si.oo. za izplačila, ki preseeraio S^o.oo računamo i cent in pol od dolarja. ali po $1.So od sto dolar iev. H tem pristojbinam je.še nridiati za vsako posamezno nino.
pošiliatev i s entov za oošt-
BANČNI ODDELEK
. EDINOSTI 1840 West 22nd Street. CHICAGO. ILL.


+ + + * + * *
*
+
Dolžnost Slovencev v Chicago
je, da dajo svoje perilo oprati v SLOVENSKO PRALNICO "LAUNDRIJO." Ne podpirajte več tujcev, ko imate v svoji sredi svojeg-a lastnega rojaka, ki vodi to obrt. Kadar imate pripravljeno svoje perilo, pokličite na telefon, da pride na Vaš dom voz Slovenske pralnice. Mi peremo oblačila in vse, kar je za prati. Čistimo obleke "Dry cleaning," čistimo karpete, zavese in sploh vse, kar se da čistiti Kadar imate kaj za prati, čistiti, ne pozabite na na še ime. Pokličitecias po telefonu.
SOUTH—WEST LAUNDRL CO. JOHN ČERNOVICH, lastnik.
255 W. 31st Street,	CHJCAGO, ILL.
/neleplione: Yards 5893. .	-
4-
& ♦
4» +
+ * * *
K ++****+4""t«*"* *
+ + + + + + + + + +
List Edinost
je last slovenskih katoliških delavcev v Ameriki. Za njih korist se izdaja, da brani njih pravice in jim kaže pravo pot do pravega napredka. List Edinost zahaja skoro v vse slovenske naselbine po Ameriki. Vse zavedne sl®v. družine so nanj naročene, in ga pridno čitajo, ker v njem najdejo največ pravega poduka, mnogo zanimivih novic in zabavnega čtiva.
ZATO SO OGLASI V LISTU "EDINOSTI" USPEŠNI.
Trgovci, ki imajo svoje trgovine naj poizkusijo ogla--šati v listu "Edinosti" in prepričani smo, da bodo
potem v Edinosti stalno oglašali. •
DRUŠTVA SE BODO POVZDIGNILA DO VSPEHA,
ako ob raznih prireditvah in kampanjah oglašajo v ^	našem listu. Poizkusite in prepričajte se enkrat. Po-
služite se lista za Vašo reklamo, da jo list ponese na slovenske domove pred oči slovenskih rojakov, bodo znali, kaj prirejate fn kdaj!
I NAŠA TISKARNA
da
4*
+ * + +
je sedaj skoro najmodernejša slov. tiskarna v Ameriki. Tiskarska dela izvršujemo lično in točno. Vsem slovenskim čč. gg. duhovnikom, cenjenim društvam, trgovcem in posameznikom, se najtopleje priporočamo, da se spomnijo na nas, kadar potrebujejo, kakih tiskovin.
Ničesar drugega ne prosimo Vas, kakor vprašajte nas za cene, predno oddaste naročilo drugam. Ako le to storite, smo prepričanj da bomo vedno tiskali Vaše tiskovine mi!
Mi izvršimo vsako tiskarsko delo. Najsi bo še tako malo ali veliko. Poizkusite pri nas!
TISKOVNA DR. 'EDINOST
1849 W. 22nd Street Chicago. 111.
Phone: Canal 0098.

T
+ v
+
4* +
+
PI +
*