enakopravnosti slovenščine
Resolucija okrajne konference 0 F za nabrežinski okraj proti ordinanci tržaškega sodišča od 23. novembra t. 1.
šizem strt in izvojevane vse pravice, tudi tiste, ki J%li je odvzel fašizem;
5. da obstoj in priznavanje slovenskih šol na tem področju dokazuje, da slovenščina ni tuj jezik na tem ozemlju;
6. da je odrekanje enakopravnosti slovenščine z italijanščino nadaljevanje raznarodovalne m diskriminacijske politike fašizma in v nasprotju s človečanskimi pravicami, ki so bile priznane in sankcionirane v mirovni pogodbi z Italijo, ter v nasprotju z načeli splošne izjave o človečan. skih pravicah, sprejete na 183. seji glavne skupščine Organizacije združenih narodov.
Opirajoč se na ta dejstva, zbrani delegati ogorčeno
protestirajo preti sklepu civilnega in kazenskega sod šča v Trstu od 23. novembra 1950 in
zahtevajo da nadrejena oblast odvzame zgoraj omenjeni odločbi tržaškega sodišča vsakršno pravno učin. kovitost.
Gorn-'a res^uciki jo bila poslano generalnemu ravnate, lju za civilna ode, e -VU in predsedniku civilnega in kazenskega sodišča v Trstu.
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
TRST, sreda 20. decembra 1950	     Cena	15	lir
.S—	,	Dr,SFILIGOJ OPROŠČEN VČERAJ PRED PRIZIVNIM SODIŠČEM V RENETRflH
V zvezi s sklepom civilnega in kazenskega sodišča v Trstu od 23. novembra 19:0, s katerim. se med drugim ugotavlja. da se mora v tej ceni STO slovenščina imeti za tuj jezi k, ker je iialijanš ina edini uradni jezik kraja, del gati Osvobodilne fronte slov.nskz. ga naroda za Tržaško ozemlje na konferenci za nabrtž n-ski okraj dne 17. decembra t. [. poudarjajo:
1. da Slovenci živijo na tem ozemlju že preko tisoč let in da so zato avtohtoni del tržaškega prebivalstva; to dejstvo so skušali zanikati samo fašisti.
2. da je bila slovenščina na tržaškem sodišču, pod katerega pristojnost so spadali tedaj kot danes prebivalci sedanje devin-sko-nabrežinske in zgonlške občine, pred fašizmom enakopraven jezik z italiianššino, kar dokazujejo še vedno obstoječi sodni spisi in zemljiška knjiga;
3. da je šele fašizem, ki pomeni najbolj mračno dobo za Slovence na tem področju, nasilno zatrl rabo slovenščine;
4. da so se Slovenci ves čas borili proti fašizmu za svoje nacionalne in druge pravice in da niso v narodnoosvobodilni borbi odložili orožja, dokler ni bil fa-
Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. I. gr.
VSE obsodbe «Tribunale speciale» morajo biti razveljavljene
Eisenhower, vrhovni poveljnik atlantske vojske - Tri velesile pa naj prepričajo Nemčijo, za vstop vanjo. - Ustanovitev nove ustanove, ki naj pospeši vojno proizvodnjo
terih spominu smo se v nedeljo poklonili.
Kulturnemu človeštvu in pravici v zasmeh je bil v Italiji v petem letu po uničenju fašizma sprožen sodni postopek proti slovenskemu človeku prav zato, ker je po svojih močeh pripomogel do zrušenja razbojniškega režima. Sprožen je bil bržkone zato, da rehabilitira krvavo justico, zaradi katere so poleg številnih Slovencev žrtvovali življenja tudi milijoni svobodoljubnih ljudi ostalih narodov. Ker pa v italijanskem pravnem aparatu še vedno vedrijo preizkušeni zatiralci in bivši mučitelji slovenskega življa, se je v njih ponovno zbudila želja po nekaznovanih eksperimentih na račun Slovencev, čim so povojna leta nekoliko zabrisala krvave sledove fašističnih zločinov in ublažila prekipevajočo ljudsko nevoljo.
Moralna propalost pnkr.tih fašističnih funkcionarjev, ki so julija letos ukazali aretirati dr. Sfibgoja, je nameravala s tem načeti vrsto procesov posebnega fašističnega sodišča, odpreti ponovno vrata v zloglasne italijanske zapore ter stlačiti vanje vrsto najvidnejših slovenskih javnih delavcev, ki jim je posebni fašistični tribunal sodil in jih obsojal.
Toda javno mnenje doma in v tujini ni moglo prenesti nesramnega podviga neodgovornih, ki bi oskrunil žrtve zadnje vojne in padel kot pljunek v obraz naprednemu svetu.
Zato zahtevamo, da vlada republike Italije razveljavi z vsemi učinki VSE sodbe fašističnega ((Tribunale specialen in vojaških fašističnih sodišč, ki so jih izrekla proti antifašistom in borcem narodnoosvobodilne borbe
Zahtevamo, da se tudi v coni A preneha enkrat za vselej z izvajanjem sodb [(Tribunale specialen in vojaških fašističnih sodišč.
Ponovno opozarjamo na to-
zadevno ((SPOMENICO)), ki jo je poslalo Združenje bivših političnih preganjancev v Trstu Varnostnemu svetu OZN in na ((Spomenicon društva ((Pravniki) v Trstu generalnemu tajniku OZN s tem, da viada republike Italije in angioameri-ška vojaška uprava v Trstu nemudoma izpolnita zahteve cbeh spomenic.
Prizivno sodišče v Benetkah je včeraj dopoldne v pličlih dveh urah pregledalo obtožno gradivo proti dr. Sfiligoju, spontano obsodilo rabeljske postopke fašističnega sedišča in z obžalovanjem ugotovilo, da je prav v tem procesu prišlo do petih umorov.
Po devetih letih spoznava in priznava	italijanskoi	sodišče
lažnivost ovadb, izsiljenih priznanj, izmišljenih obtožb, krivičnih obsodb in celo smrtnih eksekucij. Priznava z obžalovanjem, da je padlo pet Slovencev, ki so jim dokazano lahko očitali le to. da so brezmejno ljubili svoj narod.
V ostalem p a tudi dr. Sfiligoju ni bilo mogoče dokazati niti en? točke navedene obtožnice. Izmišljene ovadbe brez vsakršnih dokazil so sp zrušile že v objektivnem poročilu sodnika Marcozzija. splahnele popolnoma ob utemeljenem o-brambnem govoru obtoženca, h čemur je še državni tožilec dodal ob zaključku porazno ugotovitev:
Ako ie bil temu sodišču, je dejal, kdaj koli predložen v obravnavo lasen primer, potem je to današnji. Od posebnega sodišča ne ostane popolnoma nič. kar bi Se dalo dokaznti. Obtoženec je pripadal skUpini. ki je služila ideji svobc-de. Vse obtožbe np nienov račun s strani Sosiča in Ščuke so bile izsiljene z rpetndnmi ki niso yred-ne kulturnih ljudi.
Or. Sfiliaojn ip prizivno s o-dišče v Benetkah oprostilo vsake krivde. Padla je s t.am odločitev vrhovnega voiaškega sodišča od 31. julija letos, ki je nameravala v tem in bržčas še v. drugih primerih nadaljevati delo Zloglasnega fašističnega tribunala, in dr, Sfiligoj se je končno' vendarle lahko pomirjen vrnil domov.
Nikdar več pa se ne bo vrnilo pet mladih slovenskih fantov, ki so jih vred devetimi leti .pobili podivjani zločinci in ka-
poiožaja in dejal, da upa, da bo mogoč? ohraniti mednarodni mir toda, da tega miru ne bo mogoče z lahkoto in naglo uresničiti.
Glede trajanja njegovih funkcij ie Eiseuhovver dejal: «Cim krajša ber ta doba, bolj bom zadovoljen«. Pripomnil pa je, da se nP želj odtegniti «svoji vojaški dolžnosti«. Končno je dejal, da bo po proučitvi evropskega položaja zopet za kratko dobo odpotoval v ZDA in se nato vrinil v Evropo, da izvede sklenjene dogovore.
BRUSELJ, 19. — Truman je danes uradno javil imenovanje generala Eisenhowerja za vrhovnega poveljnika enotne vojske za obrambo Zahodne Evrope. Atlantski svet je zaključil svo-je delo. Po zadnjem sestanku so objav li uradno poročilo, ki pravi, da je atlantski svet določil ukrepe glede ustanovitve v Evropi enotne vojaške sile, ki naj bi bila pod centraliziranim poveljstvom. Dalje javlja poročilo, da bo ge. neral Eisenhower, ki je bil imenovan za vrhovnega poveljnika te vojske, prevzel poveljstvo prve dni prihod, njega leta in bo imel svoj glavni štab v Evropi Tudi vežbanje vojaških enot bo pod njegovim poveljstvom. Pomagal mu bo mednarodni vrhovni štab častnikov ražnih evropskih držav.
Dalje javlja poročilo, da so ustanovili urad za proizvodnjo za obrambne potrebe, ki bo imej večjo oblast in bo nadomeščal odbor za oboroževanje.
Atlantski svet ie tudi ugotovil ((enotno mnenje svojih članov glede doprinosa Nemčije pri obrambi Evrope ter ie povabil vlade ZDA, Francije in Velike Britanije, na-j nad lju-jejo proučevanje ,tesa vprašanja skupno z nemško zvezno vlado«.
Atlantska svet je torej sklenil: imenovati Eiseinhowerja za vrhovnega poveljnika atlantske vojske; ustanoviti novo ustanovo za pospešitev vojne proizvodnje; poveril je trem velikim državam nalogo, naj prepričajo Nemce, da vstopijo v atlantsko vojsko; Acheson je pozval ostale atla-ntgke države, nai združijo svoje napore, da bo program oboroževanja uspel; ostalih 11 držav atlantskega pakta, se je obvezalo, da. bodo povečale svojo oborožitev.
Iz poročila je med drugim tudi razvidno, da ie bil potsdamski dogovor dokončno uradno pokopan, potem ko so ga posamezne države podpisnice do sedaj neštetokrat kršile.
Neki uradni predstavnik je po jzdanem poročilu poročal o poteku diskusije na seji atlantskega sveta Med drugim ie dejal. da je Acheson poudarjal, da je treba naglo proizvajati vojaški material, in dejal, da bodo ZDA na tem področju izdale 40 milijard dolarjev, zaradi česar bo potrebno odpraviti del mirnodobske proizvodnje.
Vztrajal j,e na tem, naj tudi ostale države atlantskega pakta napravijo isto. Pri tem je dejal, naj bi na področju proizvodnje imenovali človeka, ki bi imel enako oblast kakor Eisenhovver na vojaškem področju.
Francoski minister za obrambo Mooh je izjavil, da se strinja z Achesonom in da bo Francija dala na razpolago vrhovnemu poveljstvu tri francoske divizije, ki so že v Nemčiji.
Razpravli-di so tudi P vprašanju surov n. Nekatere države so izrazile zaskrbljenost zaradi vesti, da so ZDA. Velika Britanija in Francija določile, da bedo ustanovile skupen fond surovin, in so izrazile bojazen, da bodo one izključene. Acheson je dejal oa ne bo nobenega skupnega fonda surovin, rezerviranega za tri velike in da ne bo nič napravljenega brez predhodnega sporazuma z ostalimi državami.
Predstavnik je tudj izjavil na vprašanje, ali se bodo zaradi francoskega poziva, naj razpravljajo o ustanovitvi evropske vojske, zopet sestali zunanji ministri atlantskega pakta, da bo pariška konferenca verjetno konferenca zunanjih ministrov.
Ameriški minister za voisko Frank Pace pa j« danes izjavil, da bod0 ameriške če*e v Nemčiji kljub imenovanju Ei-
senhovverja za vrhovnega poveljnika atlantskih -il še nadalje cdv;sne rd svojega starega poveljstva. Pripomnil je, da se bo g-n^ral E,sen>'nwer ukvarjal :amo s strateškimi vprašanji Gene-ai Collins, ki •je snremli«! Pare'«, -n je Ha-vil, da bodo prihodnje %do znatno ojačili ameriške suho-zemne in letalske sile v Evro-
Izredna pooblastila mehiškemu predsedniku
MEKSIKO, 19. — Včeraj so 'V poslanski zbornici predložili načrt zakona, ki daje_ predsedniku republike izredna pooblastila.
Na podlagi tega zakona bo mehiška vlada lahko podvzela stroge upravne ukrepe za urejevanje trgovinske in industrijske dejavnosti zaradi sedanjega svetov, nega položaja. Med drugim bo vlada lahko nadzorovala razdeljevanje, uvoz in izvoz najnujnejših surovin ter določila njihovo racioniranje.
NOVI DELHI, 19.	— Vladni
predsednik Nehru je javil, da je vlada LR Kitajske odklonila a-kreditiranje novega indijskega konzula v Kasgaru v pokrajini Sinkjang, dokler ne bo rešeno vprašanje ustanovitve konzulatov drugih držav v tej pokrajini.
diplomatskih in političnih odnosih držijo gesla «Kdor ima moc, ta ima prav«. Praksa kaže, da mecimarodUi sporazumi ne predstavljajo za vlado Sovjetske zveze nič drugega nego kup pa. pirja, čeprav sovjetski strokovnjaki za mednarodno pravo in uradni voditelji stalno poudarjajo, da se vlada Sovjetske zveze drži mednarodnih pogodb in ccsledno izpolnjuje obveznosti, kj jih je prevzela.
Kot 'značilne primere iz raznih dogovorov, ki jih je vlada Sovjetske zveze pogazila v zadnjih desetih letih, navaja «Bor. ba» kršitev pogodbe o nenapadanju med Poljsko in Sovjetsko zvezo iz leta 1932 in pogodbo o prijateljstvu, vzajemni pomoči in povojnem sodelovanju med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo, ki je bila podpisana v Moskvi leta 1945. Vlada Sovjetske zveze je ieta 1939 podpisala pakt a Hitlerjevo Nemčijo in takoj nato, ko je obstajala pogodba s Poljsico, jg skupno s Hitlerjevo Nemčijo sodelovala pri razkosanju Poljske. Ob tej priliki je glasilo CK VKP(b) «Pravda» objavila članek pod naslovom ((Sovjetska politika miru. in pri. jateljstva med narodi«.
Kakor pogodba s Poljsko ravno tako je sovjetska vlada pogazila pogodbo o prijateljskem sodelovanju z Jugoslavijo, ki je bila podpisana za dobo 20 let, a jo je sevjetska vlada prekinila že po petih letih. Sovjetska vlada je pogazila to pogodbo zalo, ker se Jugoslavija ni hotela odreči nacionalni neodvisnosti in svobodi, oziroma onim načelom, ki jih je izrecno poudaril Molotov v svojem govoru ob podpisanju te pogodbe. Vlada Sovjetske zveze je šla še dalje in dalje in po njenih direktivah so prekinile pogodbe z Jugoslavijo tudi ostale države Vzhodne Evrope.
Na koncu poudarja «Borba», da izkušnje kažejo, da ie bila kršitev mednarodnih obveznosti vedno spremljevalka hegemonizma in ekspanzije in da v tej luči postanejo posebno zanimive Stalinove besede, da so-vjetska diplomacija «včasih velja več kakor dve do tri ar-mr de na fronti«.
LAKE SUCCESS, 19. — Sir Benegal Rau, šef indijske delegacije in član odbora treh, ki je imel nalogo, da skuša zopet najti osnovo sporazuma za pre. nehanje sovražnosti na Koreji, je imel danes dopoldne še zadnji razgovor v hotelu Waldorf-Astoria z generalom Vu Hsiju Cuanctn, predstavnikom pekinške vlade. V tajništvu OZN ne vedo, ali je Vu mogel dati Siru Benegalu Rau novih pojasnil glede stal!šča pekinške vi —e, ki je uradno odklonila, da bi se udeležila pogajanj za prenehanje sovražnosti, ako ta pogajanja ne bi presegala okvira, ki se jim je hotel doslej postavljati. Pričakujejo pa, da bo Vu podal zadnjo izjavo na letališču, preden zapusti ZDA.
Agencija United Press poroča, da je letalo s kitajsko delegacijo že odletelo iz New Yorka ob 22.34 po srednjeevropskem času. Letalo pričakujejo v Londonu za 13. uro jutri. Ni pa doslej nikakega poročila o kaki Vujevi izjavi.
Danes j? še vladaj v krogih pri OZN nek optimizem, da se bo mogoče ki*ajsk- d-legac^a še zadržala v Lake Succe~su in da bo mogoče vsaj deloma pristala na nreiloge odbora treh. Ta optimizem so razširile nekatere izjave sovkrtskega delegata Malika in poljskega delegata Katz Suchyja, trd« z odhodom kitajske delegacije se je tudi ta optimizem razblinil.
ILOVE MILIJARDE V ITALIJI
za iilm rožni ;i ni c in noliciiii
VVallcce
Vlada določila 250 milijard za oborožitev in 10 milijard za povečanje policijskih sil
LONDON, n. — Bivši predsednik ameriške napbedne stranke Henry Wallace je raz-zložil v britanskem tedniku «Raynolds News» svoje stališče o sedanjem mednarodnem položaju, «Vsaka zakonita sovjetska, kitajska, britanska in ameriška želja se lahko uresniči v okviru Združenih narodov«, piše Wallace.. Ko ocenjuje sedanji mednarodni položaj, pravi Wallace, da se mora zapad pripraviti na uporabo, sile brez slehernih omejitev, vendar dodaja. da mora zaoad hkrati nuditi alternativo mira, ki bi dal pod pokroviteljstvom OZN preprostemu azijskemu človeku priložnost, da v desetih letih dvakratno dvigne svoj življenjski standard. Tak mir bi hil v resnici drag, je nadaljeval Wal-lace, toda veliko cenejši kot vojna. Tak mir bi prinesel samo dobro Sovjetski zvezi, Veliki Britaniji, LR Kitajski in ZDA.
Wallace se zavzema za ustvaritev oboroženih sil Združenih narodov, ki bi bile močnejše od sil katere koli posamezne države. Na kraju je dodal, da bi bila predvsem potrebna konferenca med ZDA in Sovjetsko zvezo, nato pa med ZDA, ZSSR, LR Kitajsko. Veliko Britanijo, Francijo in Indijo. Te konference naj bi pripravile pot za sološno konferenco vseh držav — članic OZN.
zakonu o občinskih volitvah. V senatu Pa so si sledili odgovori na razna vprašanja senatorjev.
do za predlog konference zunanjih ministrov 21 ameriških republik predvsem iz vzrokov mednarodnega gospodarstva.
Na vprašanje ali je bil v Bruslju dosežen sporazum glede udeležbe Zahodne Nemčije pri obrambi Evrope, je Truman izjavil, da ni še prejel zadnjih vesti in da ne more o tem nič izjaviti. Pripomnil je, da ne bo mogel pred povratkom Acheso-na v Washington odgovoriti na nobeno tozadevno vprašanje,
RIM, 19. — Danes je zakladni minister Pella izročil ameriškim predstavnik- m spomenico italijanskega odbora strokovnjakov o oborožitvi. Ameriške predstavnike je vodil Dayton.
Minister Pella je glede spomenice poudaril sledeče točke: 1. ohranitev skupne količine investicij za potrebe notranje obrambe; 2. izvedba oborožitvenega programa s čimvečjo naglico, ki -Jo dopušča tehnični tempo; 3 prpvzcm naročil, (fki naj bi predstavljala nadaljnji doprinos Italije k skup. ni obrambi in koristno sredstvo za izkorišč-nie možnosti tako v industrijskih napravah kakor v delovni sili«. Seveda je minister Dayton izrazil zadoščenje nad spompr.ico, ki -jo bodo sedaj proučili ameriški oredstavniki. Kakor poročajo, določa spomenica jrvestie je za približno 250 milijard lir v treh poslovnih letih; toda zakladni minister ima možnost, da jih takoj uporabi, «zaradi sedanjega položaja«.
Po izročitvi spomenice je m-edsednik mešanega odb-ra Malveriiti novinarjem na vnra-šanje, ali se ne boji, da bi oborožitveni napor Italije povzročil inflacijo, odgovoril: «Rzvnn zato, da se izognemo Hm učinkom, se Je® skušal določiti obseg celotnega povpraševanja na trgu, na katere«-. naj se 'vključi dodatna količina valutne energije«. Na vprašanje, kakšen bo po vsem tem proračun za Mo 1951 - 52, je odgovoril: «Ne da bi obvezal svojega ministra, se mi zdi, da Dh-ko rečem, da Se bo primanjkljaj zvišal za izredne izdatke in za večje stroške, ki jih je parlament izglasoval v sedanji poriovni dobi«. Prinomnil -je nato. da domneva, da to ne bo vplivalo na trdnost lire. Na krrncu pa je vendarl« priznal: «Vendar ne prikrivam, da je večji primanjkljaj resen opomin za vse«
Malvestiti je torei hočeš nočeš nmral priznati, da bodo novi ogromni izdatki za oboro! •>. van ie povzročili vedno večjo inflacijo, _ čemur bo sledil pa-d°e sploš-e živUenjsk« ravni.
Sorazmerno z oborožitvijo se De Gasnerijeva vlada prinr-’v-lia tudi na povečanje polMj-skih sil, ki na-j bodo zvesH čuvar njegovega režima in njegovih o0dvigov proti delovne-1 mu ljudstvu, ki ie z ene stranj žrtev tega režima, z druge stranj pa žrtev kominformiz-ma, ki so mu koristi ljudstva dev»ta brisa.
Na don-šnij seji parlamenta so namreč razpravljali o zakonu za izredno pnvčanje policijskih sil. V sent-m^ru je število pohorskih sil znašalo 66.519 mo| Pozneie se je to število zvišalo na 72.286 Pred. loženi načrt zakona pa določa '0 mihiard izda*kov, Jako da bi štev’ln nolieiiskih sij narest lo na 82.000 mož.
Opozicijski poslanci so poudarjali, da je ta .zakon neupravičen, in d-a se določajo izdatki 10 milijard za pollcrske rile. ko 'e žlvheniskfl raven ljudstva tako nizka. Soci list Amadei 'e ’ejal, da sorazmerno s prebivalstvom nj nobene države, ki bi imela toliko pol cij ske sile kakor Italijo in da ob staja na vsakih 40 državlianov od 20 do 50 le* Po en policaj.
Notranji minister Scelba pa je med drugimi vzroki navedel, d-a so ta zakon predložili zaradi ((komunističnega napada np Koreji«. in ie pri tem še dodal, da se je do sedaj obramba države zanemarjala. Seveda ie izrabil tud: priliko in dejal, da se mora vlada zavarovati pred ((grožniami o izdajstvu domovi ne«. Te besede j-sno kažejo, da je vsej svetovni reakciji dobrodošla sedania politika ko minformistov, kj »lužijo i^tere som zunanje priitike sovjetske vlade. Tako opravičuje reakci ja vsak protiljuriskj ttkren in svojo vojnohujskaško prrpa: »ando z izgovorom o borbi nrotl tujemu vmešavnju v notranje zadeve. Po splošni de. bati so pr-Sli k deb~tl o posameznih členih zakon«. Popoldne pa je parlament razpravljal o nekaterih členih zakona o davčnih bremenih, nato pa o
WASHINGTON, 19. — Na današnji tiskovni konferenci je Truman odločno obsodil napade na zunanjega ministra A-ehesona. Dejal je, da gre za neutemeljene napade in da bi bila morebitna ostavka Acheso. na «v korist komunistov«. Dalje je Truman- dejal, da je ravno Achesonovg politika omogočila imenovanje generala Eisenhowerja za vrhovnega poveljnika-. zavezniških sil v E-vropi. Nato je Truman izjavil, da bo Eisenhovzer v spremstvu z vrhovnim štabom, ki si ga bo izbral, odpotoval v Evropo, čim mu bo to mogoče. Truman je tudi potrdil namen ZDA, da čimprej povečajo ameriške oborožene sile v Evropi.
Ravno tako je Truman izjavil, da so neutemeljeni glasovi, da bo minister za obrambo v kratkem zamenjan z bivšim ministrom za letalstvo Syming-tor.om. Dejal je, da ima Sy-mington sedaj zelo važne funkcije in da bosta tako on kakor Marshall ostala še dalje na svojem mestu.
Na tozadevno vprašanje je predsednik izjavil, da v ZDA ne obstaja nobena izolacionl-stična težnja izvzemši one, ki jo zagovarja list ((Chicago Tribune«, ki že dolga leta zagovarja izolacionistično politiko.
Glede generala Eisenhoiverja je Truman dejal, da bo ta imel v Evropi iste oblasti in iste funkcije, ki jih je imel svojčas Mac Arthur v Aziji.
Glede Achesona je še dodal, da od dneva, ko je on prevzel predsedništvo, se zunanja politika ZDA ni spremenila, čeprav so se pod njegovim predsedstvom menjali štirje zunanji ministri. Pripomnil je, da vodijo ZDA isto zunanjo politiko' že od leta 1939.
Predsednik je tud) dejal, da je ameriška vlada dala pobu-
BUENOS AIRES, 19. — Argen. tinska vlada je obvestila vlado ZDA, da sprejme predlog za sklicanje zunanjih ministrov ameriških republik.
NAPOVEDI SEVERNOKOREJSKE VLADE
LONDON, 19.	—	Današnji
((Financial Times« zatrjuje, da britanska vlada nima namena slediti vzgledu ameriške, vlade in razglasiti stanje pripravljenosti V Londonu namreč smatrajo", da itn« britanska vlada že pooblastila, ki odgovarjajo tistim, kj si jih je privzela sedaj ameriška vlada, in da razglas stanja pripravljenosti v ZDA odgovarja dejansko urav-nanju ameriške politike s politiko Velike Britanije, kar se flče- zakonskih vprašanj..
Kolera v Indiji
NOVI DELHI, 19. — V vaseh pokrajine Bihar je nastala epidemija kolere, ki je zahtevala se. daj 600 do 700 žrtev. Bolezen se je naglo razširila, ker so iz raznih krajev Indije priromali v malo vas Hantalai tisoči in tisoči bolnikov, da si preskrbijo ((čudodelna zelišča«, ki jih je delil neki mladi pastir in jirr, lahkoverno versko fanatično ljudstvo pripisuje čudodelno moč, d!a ozdravi vse bolezni. V malo vas so priromali vsakovrstni bolniki. Sedaj so zaključili evakuacijo zadnjih 50.000 romarjev, ki so terorizirani bežali iz teh krajev. Številni so umrli v vlakih. Dolgo časa ni bilo mogoče odpeljati mrličev, ker so bili železniški vozovi natrpani.
Stassen v Dslhiiu
NOVI DELHI, 19, — Ameriški republikanski senator Harold Stassen je danes prišel v Novi Delhi. Tu se bo sestal z raznimi indijskimi osebnostmi in tudi z Nehrujem. Nocoj pričakujejo tudi prihod republikanskih senatorjev Greena in Fergusona. Udeležili se bodo sestankov parlamentarnega združenja Commonvvealtha.
BEOGRAD, 18. — Današnja «Borba» piše," da številni primeri kršitve mednarodnih sporazumov po sovjetski vladi kažejo, da se sovjetski voditelji v
Nekaj	besed	v	odgovor	^Demokraciji^
Zato se upravičeno vprašamo, kaj pravzaprav hočejo doseči eni in drugi s to parolo o guvernerju?
Povedali smo že večkrat, da ob takih razmerah pomeni guverner odstranitev jugoslovanskih čet z jugoslovanskega področja STO. In če pomislimo na vse protijugoslovanske izlive sovraštva tako kominformistov kakor tudi Agnelettovih «demo-kratov» in njegovih zaveznikov, potem nam je lahko takoj jasno, da bi hoteli eni jn drugi doseči prav to, da bi se ravno jugoslovanske čete odstranile še s tistega dela Tržaškega ozemlja, na katerem so.
To pa so hkrati brez dvoma edine pozicije, katere na Tržaškem ozemlju imamo in s katerih lahko vodimo borbo da ne bo vse Tržaško ozemlje ponovno zasužnjeno v cunj osti imperialistični Italiji. Ali z drugimi besedami: izgubiti te pocije pomeni izgubiti vsako možnost, da si Trst še kdaj pri. borimo.
Takšna In nit drugačna so realna in trda dejstva, s katerimi ima opravka dane- vsak politik, ki se noče izgubljati v kakršnih koli iluzijah.
Spričo teh dejstev ie še brij razvidno, kako ogromen nesmi. sel je primerjati naše stališče glede tržaškega vprašanja s stališčem, ki ga prcmgra «pes čuvar italijanstva Trsta sicilijanski rektor trža'ke univerze prof Cammarata, ki kriči ne samo no Trstu, temveč tvd: p0 Ksvotih m°jahr> na Snežniku, Po Reki, Pulju, Dalmaciji...
Geslo o guvernerju Agnelettovih «demokratov» ra je v bi-stvu tudi komlnformistično ge.
danes postavljajo omenjena o-čitanja in vprašanja kot n. pr.: Kaj nam ponujate — in podobno. Povedati in poudariti moramo ponovno, kaj so ti «brezmadežni» in «dosledni demokrati)) počeli prav tedaj, ko se je ves slovenski narod pod rod-stvom iste Osvobodilne fronte, kateri sedaj očitajo, da prodaja Trst Italiji boril za osvoboditev vse Julijske krajine s Trstom vred izpod italijanskega imperialističnega jarma.
Dovolj bo če ponovimo, kaj je mislil in delal njihov voditelj dr. Josip Agneletto sam. Sicer smo to menda že dvakrat objavili, pa kot vidimo, moramo še tretjič, ker zdi se, da on in njegovi pristaši na tiste čase kaj radi «pozabljajo».
D ne, 30, julija je dr. Josip Agneletto tako-lg pisal fašističnemu rimskemu notranjemu ministru:
«Ni točno, da nasprotujem fašističnemu režimu. Celo v javnosti sem bil tolmač fašističnih načel, o katerih sem pisal v uvodu svoje knjige «Prva knjiga o italijanskem pravnem zakoniku«, kf jo j s priobčil leta 1939 »Slovenski pravnik« v Ljubljani«.
Dne 23. septembra istega leta pa je izjavil:
« ... Nisem nikdar čutil naklo-njenosti do Jugoslavije; nasprotno vedno sem bil s svojim duhom in s svojo družino prepričanja, da je naše življenje vezano s temi kraji in režimom, ki nas podpira. D teh razlogov st nisem nikdar želel druge oblasti razen italijanske ter sem vtisnil svoje politično prepričanje tudi svojim otrokom...#.
Agnelettovi zavezniki okrog «Katoliškega glasa» Pa so tisti, kateri danes do neba povzdigujejo znane pripadnike in izdajalce najslabše vrste, ki so sodelovali v zloglasni protikomunistični miliciji «Milizia. Volon-taria anticomunista» (MVAC).
Kako ostudno nesramno je ddnes dejstvo, da ti isti ljudje, ki ne samo, da niso nikdar čutili naklonjenosti do Jugoslavije in si vedno želeli le italijansko oblast, temveč so celd bili tolmači fašističnih načel in se zanje z orožjem v roki borili proti Osvobodilni fronti kot najhujši izdajalci lastnega naroda in janičarji razbojniškega fašističnega režima, da torej tl nasprotniki OF in Jugoslavije,
danes očitdjo prav tej Osvobodilni fronti, da vprodaja Trst Italiji«, tisti Osvobodilni fronti, ki se je borila z orožjem v . rokah za priključitev Trsta k Jugoslaviji in njegovo osvoboditev izpod italijanskega fašističnega jarma, medtem ko so ji Oni zabadali nož v hrbet.
In če danes Trst ni tudi formalno v klerofašistični Italiji, je to zasluga prav naše Osvobodilne fronte, kajti če bi ves slovenski narod postopal tako kot so postopali ljudje okrog ((Demokracije« in «Katoliškega glasa«, ne b( danes bila meja tam kjer je, temveč bi zelo verjetno ostala na fašističnih «sacri con-finis ali pa bi. se pomaknila kvečjemu na tako imenovano Wilsonovo črto.
Kaj pa bi danes hoteli tl gospodje. ki so sp med narodnoosvobodilno borbo tako obnašali, kot smo zgoraj napisali? Tudi danes — kot nekoč — so prav tako zagrizeni nasprotniki Osvobodilne fronte in Jugoslavije, a
Jutri se bodo sestali zunanji mini tri bruseliškega pak'a ki sedaj ne bo imel več ist“ga vojaškega p' mena, ki ga ie imel ob svoj m nast-mku.
Danes popoldne so se sestali tudi zunanii mHiriri ZDA. Francije in Velike Britanije in so nato izdali noročilo. k- nra vi, da so v smislu sklepa atlantskega sveta proučili vprn. šanje vključitve Nemčije v skurno zahodnoevropsko obrambo ter da so poobl".s,ili svoje visoke komisarje, naj na. daliujejo razgovore z vlado z> hodne Nemčije pa podlagi Predlogov ati nt-kega sveta kakor tudi gledp sprem' mb okupacijskega statuta, ki bi se Pokazala Pa potrebno.
Dalje javljajo, da so trije
SINGAPUR, 18. Danca »o v severne >zah(id>nem in vzhod-Pen' de.u Singapura vzpostavi-‘ p<1»eljf*kn uro. Uradno javlja-da so aretirali šest musli-nanskih poglavarjev. Med nji*
J111 tudi voditelj muslimanske PBe za Pakistan in ravnatelj li-kj kna namen zbirati pri-.Pevke za podpiranje poziva lili* sklopu singapurskega so-
SKORAJ PRETEP NA VČERAJŠNJI SEJI OBČINSKEGA SV ETA
Zupan Bartoli ne prenese politike
če se ta ne sMada z ilemokrisljausho politiko
Prav tako so mu zelo neprijetni klici iz občinstva, ki zahteva stanovanja - Obeta se nekaj izboljšanja tudi staroupokojencem in občinskim uslužbencem-Še vedno nerešeno vprašanje 350 delavcev občinskega kmetijskega podjetja, ki jim z 31. dec. grozi odpust
Nismo pričakovali, da bo (Včerajšnja seja tržaškega občinskega sveta tako «živahna». Najprej je demokristjane in pripadnike italijanskih šovinističnih strank razburi] umerjen in dokumentiran govor, ki ga je imel dr. Stocca (Tržaški blok). Ta govor je končno razvnel tudi župana, ki je z nervoznim premikanjem že prej dajal znake, da mu pojenjava potrpežljivost. In pozneje smo slišali na seji besede o že za-6eti volivni kampanji in demagogiji. Vredno bi bilo ustaviti se zlasti pri teh dsveh besedah.
Izven vsakega dvoma je, da to demokristjani že pričeli z volivr.o kampanjo. (Cernu bi nai sicer hodil župan danes zvečer k Sv. Jakobu, kjer bo na sestanku demokristjanov govoril o «aktualnih problemih mesta«? Ni nam namreč znano, da bi se doslej kdo ve koliko udejstvoval na tem področju). Res je pa tudi, da brez demagogije ni r.e na eni ne na drugi strani. Tu mislimo pač na tiste, ki so si na včerajšnji seji očitali demagogijo; je namreč očital župan kominformistom — in ne neupravičeno — toda smešno bi bilo. če bi mislil, da mu svet verjame, da r.a demo-kristjanski strani ni demagogije. Lahko rečemo, da je za dobršen del razpravljanja v občinskem svetu bistvena prav demagogija.
Kdo bi namreč bil tako naiven, da ne bi uvidel, da so bili medklici z galerije na včerajšnji seji, kot kaže, vsaj do neke mere pripravljeni in zrežirani (delo kominformistov), prav pa je zopet na račun večine v občinskem svetu pripomnil nekdo z nasprotne stra-ni: Vi pa prihajate z dobrimi ukrepi takrat, ko ste si na merodajnih mestih že zagotovili, da bodo ti ukrepi potrjeni.
Gospod župan je bil skoraj ves čas silno razburjen. Ze nekaj časa so namreč seje potekale idiilično-mirno — tore* lagodno tudi kolikor se tiče bližnje predvolivne dobe. Včeraj pa so pričele prihajati na dan stvari, ki r.ele razburjajo gospoda župana, temveč imajo lahko za vodečo stranko v občinskem svetu neprijeten odmev. Tako se je župan sredi govora, ki ga je imel dr. Stocca, pričel razburjati, češ da govori dr. Stocca o politiki. Toda koliko krat je gospod župan govoril o politiki, in sicer taki politiki, ki se niti njega niti vsega občinskega sveta prav nič r.e tiče! Kolikokrat so prihajale na dnevni red sej občinskega sveta stvari, o katerih bi niti on ne smel govoriti in niti ne smel dopustiti, da se o njih govori, ko je že znal včeraj poudariti, da se v tržaškem občinskem svetu govori o vseh mogočih stvareh, pri tem pa se zanemarjajo vprašanja mesta Trsta. T0 je vsekakor res. toda, gospod župan, de te fabula naratur...	.
In končno očitek komtnfor-mista Malalana, da je pač razumljivo. da župan ni mogel sprejeti delegacije mladoporočencev. ki so brez stanovanja, ker mora pač zaradi prtuvuhv-ne kampanje mnogo okrog hoditi . . . (Zupan je sicer dejal, da bi bila volivma kampanja v tem. da bi jih sprejel, toda razburjenja ni mogel prikriti). In končno; medklici iz občinstva na galeriji so tudi stvar, ki je šla županu močno na živce in o kateri bo treba premisliti, kako naj se v bodoče prepreči. Vse to ni namreč nič kaj priporočljiva zadeva za demokristjane sedaj, ko se pričenjamo bližati volitvam.
Včerajšnja seja, če začnemo kar cd začetka, se je pričela na zelo običajen način. Po č.tanju zapisnika je namreč občinski odbornik Bonetti odg.rvoril na neko vprašanje s prejšnje seje in zagotovil, da Do luč za pokopališčem in okrog Kolonkovca napeljana v zvezi 3 širš:m načrtom, ki zajema tun. p apel ta\o k novim hišam (»popolarissi-me») v 2avljah. Dejal ie nadalje. da jp tudi postavitev javne telefonske govorilnice prj Sv. Magdaleni v načelu ze sklenjena stvar. Manj zadovoljiva pa je bila njegova 'zjava n možnosti podaljška linije B do Fac-canonije\ega kamnoloma in poleg nekaterih njegovih kolikor toliko prepričljivih argumentov so bili tudi nekateri zelo malo prepričljivi; da je namreč zelo težko izvesti poškus o frekvenci z avtobusi od končne postaje linije B do Faccanonijevcga kamnoloma.
«Neprijetnosti« s0 se pričele, ko ie pričel govoriti odvetnik dr Stocca. Predstavnik Tržaškega bloka je že prej nekoč vložil vprašanje glede zadeve z brazilsko jn indonezijsko kavo. pri čemer ie napadel trgovinsko in gospodarsko politiko ZVU Takrat mu ie občinski odbornik Geppi v imenu občinskega odbora.
Ta odgovor pa odvetnika bi zadovoljil in zato je danes pre-čital daltš-o interpelacijo. (Zaradi obšimosti obravnavanega piecVneta se bomo k tej stvari povrnili v eni prihodnjih številk). Ze v začetku govora so se pričeli nasmihati demokri-
stjani, potem so pa postali člani MSI že bolj agresivni, dokler končno ni izbruhnil sam župan in pozival odvetnika, naj govori «o kavi in ne o politiki«. (Očitno so govori o politiki zgolj njegova domena!). Z neumestnimi medklici se je oglašal tudf odtbornik Geppi, vendar se je dr. Stocca za vse motnje kaj malo zmenil, saj je imel v svojem govoru sproti odgovor na dostikrat neinteligentne medklice. Zelo ponesrečene so bile tudi «zaključne besede« župana, ki je na tehtna izvajanja vedel povedati le . to, da je
DEDEK MRAZ
Čaka, na vat ftbidfiev-ek
2ato le pohitite m pii&pectilU po :')ooiih močeh, da So novoletna ielha 'ie!i pimnih oholi l
Ko so občinski svetniki ostali sami, so se skoraj stepli med seboj.
Pri tem so se odlikovali zlasti nekateri demokristjani in kominformisti. Slišali smo tudi duhovite «nasvetc» dr. Fr?n-zila nekemu kommformktu: «Torni a Lubiana, nella zona B«. V sološnem hrupu pa je bilo težko kai razumeti iz gruč, ki so nas‘ale po sredi vse zbornice.
V nadaljevanju sejp po odmoru je kominformist G et’ vložil nujno resolucijo v zvezi s pokojnino za Pristaniške delavce, Morell; (MSI) jn Radich Pa sta sc vrtela okrog vp-ašo-nja 350 delavcev, zaposlenih na občinskem poljedelskem podjetju. O tem vprašanju se je na že več s~jah .govorilo in župan je zadnjič: obljubil, da bo mogeč« lahko dal ž« z-do, voljiv odgovor po razgovoru z predstavnikom ZVU. Na včerajšnji seji pa je še Morelli predložil reseluc:jo, ki zadeva isto vprašanje. Pa ne bi rbveliala niti Radich°va niti M"re’lijeva, je žuoan predložil sklen občinskega ndbo-a, da bo pri ZVU rosredovd, da določi še za naprej kred t” za dela na pol;edelsvem nodjetm v^=j do aprila 1951 jn da se ob-držiio na delu delavci, ki so zanosteui pri.bonifikaciji Oreha. do^pr to delo ne bo kon-črno; potem pa raj b' b;l- delavci -pfej-t-' ha. druga dela. o katerih je ZVU posebej obveščena.
Ko je hrtu govoriti i-d:”en-deutist Godini, ga žup-n ni pu-stil n ti do b°sede, tako da -b Godini iezno zapustil dvorano, češ da je ta zbor-ica postala le še kraj govorniških spe p" d v
med demokristjani in kominformisti.
Soglasno pa sta lila odobrena sklepa občinskega odb ra. da se podeli predujem v višini 25 tisoč starejšim rbinkim upokojencem v pričakovanju, da se tudi njihov položaj ured podobno, kot je bilo nedavno urejeno za upokojence iz poznejših let, jn d.a se občmskim uslužbencem dodelijo funkcijske doklade. Pri razpravljanju o prvem sklepu je prišlo zopet do precej ostrih očitkov z leve in desne.
PREDKONGRESNA RUBRIKA
Uvodna beseda načrta
o novem statutu Zveze E RS
Zveza Enotnih razrednih sind. predstavlja glavno orožje splošne borbe delavcev za doseqo izboljšanja njih delovnih in življenjskih pogojev
Tržaški delavski razred se z vso vnemo pripravlja na ustanovni kongres Zveze Enotnih razrednih sindikatov, ki bo v kratkem v . Trstu. Organizacija tega kongresa je bila poverjena za to izvoljenemu odboru, katerega sestavni del tvori tudi posebna komisija, ki je imela nalogo izdelati načrt za nov statut Zveze Enotnih razrednih sindikatov.
Da bi se naše delavstvo lahko pebliže spoznalo z načrtom o novem statutu, smo sklenili, da bomo pod stalno »Piedkon-gresno rubriko« objavljali posamezne dele omenjenega statuta, katere bomo tudi komentirali. Na ta način se bo naše
Pionirska družina »Voika Smuč"
v Dijaškem domu
VABI na
kulturno prireditev, ki bo v p» tek 22. t. m. ob 20. uri v Slovenskem dijaškem domu, Ul. Buonarroti 31.
Na programu je pravljična 'enodejanka, petje, recitacije.
ODBOR ZA NOVOLETNO JELKO III. OKRAJA
priredi v četrtek 21. t. m. ob 19.30 na sedežu v Ul. MOlirro a vento 158 kulturno prireditev,
pri kateri bodo sodelovali pionirji sami, ki se na ta nastop že z vso vestnostjo pripravljajo. V programu imajo ceio vrsto lepih recitacij, zanim.vih prizorčkov in še mnogo drugega. Na prired tvi bo scdeioval tudi povsod tako priljubljeni tambu-raški zbor PD »Ivan Cankar«. Eazen omenjenih so na sporedu še druge nič manj lepe in zanimive točke.
Vabimo zato vse pionirje III. okraja kot njih starše, pa tudi vse ljubite je naše mladine, da se te prireditve v čim večjem številu udeležijo.	>
Sive prireditvi
za novoletno jelko
Popravek
V poročilu o sobotni komemoraciji P. Tomažiča in tovarišev V openskem prosvetnem društvu, objavlienjem v včerajšnjem dnevniku, je Pr> navedbi programa pomotoma izostal v tretjem odstavku sledeči stavek- « - SLEDILE SO «E RECITACIJE ANGELE VREM-CEVE IN SOLOSPEVI«.
tvrdka Hausbrandt pravkar odprla v Ulici Roma novo trgovino s kavo. Dejal je še, da so pred. vprašanji trgovine vpraša, nja nacionalizma, kajti noben kofein ne mc,re nadomestiti »našega patriotizma«. Pač odgovor v zadregi .
Ko je kominformist Malalan sprožil vprašanje dodelitve stanovanj — vsaj v višini 10 odstotkov — v novih’ občinskih hišah («popolarissime») mladim zakoncem, ki so brez stanovanja; ko je nato še očital, da se premalo stori za predel med mestom in gornjo okolico in ko je končno dejal, naj se omogočijo prireditve v ljudskem domu v Trebčah, je nastal incident. Z galerije so se namreč pričeli oglašati posamezniki, najbrž prav predstavniki mladoporočencev, k; jih je stvar v živo zadevala. Zupan Se je m čno razburil in oekaj-krat na klice z galerije celo odgtv voril. medtem ko so stražniki nekatere izmed «moti!cev» odstranili. Zupan Bartoli je dejal, da je to demagogija, kominfor-mistj so mu pa po svoje odgovarjali.
Odbornik Bonetti ie zelo razburjen odgovoril Malalanu glede očitka za predel med mestom in gornjo okolico. Pri tem je zopet prišlo do Piščancev in tu je gospod dr. Bonetti smatral za potrebno, da počasti tudi naš list. češ da ne potrebuje naših naukov )Ker gre tukaj za ekskurz v dialektologijo, mu bomo zaradi poman'kanja pro štora posvetili nekoliko dališi odgovor v jutrišnji številki). Ko pa je hotel Bonetti na vsak način dokazati, da se rgrnmno stori tudi za predel, za katerega se je pritoževal svetnik Malalan. so tudi njegova izvajanja naletela pri nasprotnikih na posmeh.
Ko je odgovarjal odbornik Dulci posebej glede na kriterije pri dodelievaniu stanovanj in omenil, da so poleg mladoporočencev še druge zelo potrebne kategorije, so se zopet slišali z oaleriie glasovi; »Seveda, esuli« Zupan Bartoli je snet besno gledal proti galeriji Kaj takega sp namreč že dolgo ni dogajalo... Glpde hiše v Trebčah pa je odbornik Dulci deial. da se bo še sklepalo, ker hiša nitj ni več prav trdna in varna.
Ko je potpm še govorh župan in so se ponovno oglasili medklici z galerije, je najprej zakričal. nai gredo »motilci), pred Ljudski dom. Hotel je pač menda s tem reči nai gredo protestirat k ZVU. Ko na se razburjenje še ni poleglo, je ukazal, naj se občinstvo odstrani. Pri tem ie naletel na močan odpor nri knminfnrmistih, ki so mu očitali, da takega ukaza ne iz-da. kadar vpije demokrat,an-skn občinstvo. (Spominjamo se tudi kako močno 'e »sodelovalo » občinstvo rr; marsd-ctnrem
severu dr. Dekleve, pa župan Bartolj ni da! iznvazniti dvorane). Končno ie župan sejo prekinil in jo pobrisal iz zbornice.
LONJER - KATIN ARA
Vysoboto ,16.,^alJJ., se, je vršila v LoTŠfjEkjU prireditev za. novoletno jelko. Vesel in pester 1 prftjsrdih Sit iž^jafl izključno člani pianirske družine Lonjer-Katinara Razveselili so številne poslušalce z raznimi recitacijami, petjem, prizorčki in ra-janj:nt. Prav posebno je ugajal mali Cicibanček Milan, ki se je tako dolgo n temeljito umivat v «bistrem potočku«, dokler mu ni ptička zopet zapela; Ciciban, dober dan! Prav pogumno je nastopal tudi ((Regiment« in pionirji so bili vsi ponosni, ko So dobili v dar cd svojih sestric šopek cvetic. Pionir Hadrijan je pripravil poslušalce v vesel smeh in žel je za to tudj zasluženo pohvalo. Rajanje pionirk je bilo prav ljubko, le škoda, da je bilo prekratko.
PADRICE
V nedeljo 17. t. m. pa se je vršila enaka prireditev v PA-DRICAH. Mlada, a čvrsta pionirska družina se je tu prvič postavila pred občinstvom. Mala
Slivno
Sestanek Kmečke zveze
V ponedeljek U- I- m. je bil pri nas sestanek kmetov, ki ga je sklicala Kmečka zveza. Tov. Kosmina je pojasnil važnost delovanja te zveze, ki je posledica politike ZVU in njene uprave, ki je v veliki meri v rokah italijanske reakcije, katera nas skrajno sovraži in skuša krhati naše interese kjerkoli more. Razumljivo, da občuti to tudi kmetijstvo in prav ono. To se ne izraža samo v zapostavljanju našega ozemlja, ampak se dosledno drži fašistične metode gospodarskega uničevanja. Ali naj se proti temu bori vsak zase, posamezno? Izkušnja govori, da bi to pomenilo prst v vodo. Za zaščito svojih interesov se morajo kmetje strniti v svojo stanovsko organizacijo — v Kmečko zvezo, ki je od svoje ustanovitve že v naštetih prinrierih dokazala svojo upravičenost in pomen pri reševanju raznoterih vprašanj splošnega in Privatnega značaja in tako prihranila posameznikom na času, sredstvih in sitnostih. Najvažnejše pri tem pa je uspešno posredovanje, kar jie mogoče samo z organizacijo.
Na izvajanje tov. Kosmine se je oglasil tov. Furlan in prikazal nujnost organizirane borbe za naše gospodarske pravice na tem kosu ogrožene slovenske zemlje, kjer si bo naš mali zemljak tudi v bodoče iskal življenjske pogoje in to mogoče v večji meri kot sedaj. Utesnjevanje industrijskega in drugega gospodarstva bo potiskalo mrtve delovne roke deloma tudi na zemljo.
Na razna vprašanja, ki so sledila besedam obeh tovarišev, so navzoči dobili potrebna pojasnila Praktične potrebe bodo kmete napotile, da se bodo včlanili v Kmečko zvezo in tako pomnožili vrste svoje že zelo močne organizacije.
dvorana je-b4a P.°lna soVašggr nov, ki so pazljivo sledili izvajanju pregratna. Da bi pakažalf
svojo bralsko’ povezavo’ s sosed-’ njo prenii-eko družino-,’so- se prireditve udeležili tudi lonjerski pjonirji ter prispevali k ftro|ia«. mu z nekaterimi tečkami.
Posebej pa naj še omenimo) izvajanje plesa «Katjuša», ki ga je mala umetnica morala ponavljati. Prav zelo je uvajal tudj prizorček »Vprašanja« in ples obeh sestric. Na splošno željo so tudi ti dve točki ponavljali Vso prireditev je poživila še harmonika. s katero js tov. R"-fael spremljal pevske ;n folklorne točke, pa tudj odmore so prijetno izpolnili zvoki naših narodnih pesmi.- Bil je to res lep večer.
Javni lokali za praznike
Organi javr.e varnosti javljajo, da so v nočeh 24., 25., 26. in 31. decembra javni lokali lahko odprti do 4. ure zjutraj.
Občinska stanovanja v Sv. n
Tržaška obč na sporoča, da je objavljen pri občinski delegaciji in na policiji v Križu zapovrstni seznam interesentov, ki so zaprosili za stanovanja v novih občinskih hišah. Morebitne pritožbe je vložiti na občinsko delegacijo v Križu do danes 20. t. m. do 12. ure.
Danes Mo na Uradu za dajo Indusir isllir Delavcev "
:Na Uraciu za'v<hlo so. se v •rjonedcljek dopoldne ndd 1-jr--t«!’S P'laf nja Ya-rUšitev sp r-nega. ,(vprešrn;a	indu-tr. jskih
delavCčV; .Tpkrat j.e. bil s Va-nek s’cer hekeliko krajši, v n da'r prav tako br.-zuSoe en ’ Si-“ cer so- predstavniki Združenja fndustriječv pedali sVr-je pred. lbge, kj pa jih predst'vriki obeh sirdikajnift orwrni~acij niso sprejeli. Delodajalci so bi. li n?mr_č .pripravljeni pomakniti datum, ko sUmi v veljavo sporaz"m, sklenjen pred dnevi v Italiji, cd 1. novembra na 1. januar 1951. Obon"m so izjavili, da bi iiustili delav cem, k; bi jih nov sporazum h^ib-Bi prizadel, kot n"s'ben dodatek vsoto, ki jo predstavlja 50 odst. razlike med dvema sporazumoma.
Sindikalni predstavniki njihovih predlogov niso hoteli sprejeti; če. bi jih namreč sprejel’’, li to pomenHo le malenkostno korist za delavce nižj h kategorij jn vel ko ško^o za s-eeializirane in kvalificirane delavce.
Po m dsebojnih poga:anjih so ‘dndkMri prrd-tav—iki svili, da bodo na prihodnjem sestan ku, ki bo že da-es, postavili svoje predloge.
Da je omenjeni mora^ma, ki ga hočejo d-lodaialci vsiliti industrijskim delavc'm oppolno. ma na škodo interesov delavskega razreda, nam jasno k-z že d“jstvo, da bi b'li v tem sooraznmu predv:d°nih novi-škov deležni edino le specializirani in kvalificirani delavci, ki iih je na našem ozemlju komaj 7 do 8 odst., medtem ko bi se plača navadnih dH^vcev celo znižala, saj bi ne prejemali več dosedanjega poviška v znesku 48 lir.
2td£e to- di&uendUe 'tabgiednice a h/Viad-tnidi moiiidtl >ui (hx-iična in nouaHetna
'ho&iie {iH ia dHauen-dkd kniig.a>mčtA
Sprava pred sodiščem
med .Jriesle sera" in „la fiamma"
V ponedeljek je bil pred kazensko sodišče pozvan odgovorni urednik lista «Trieste sera« dr. Mario Giampiccoli, ki ga je tožil ravnatelj glasila tržaške neofašistične stranke MSI »La Fiamma« Carlo Colognatti, češ da ga je žalil v svojem listu s trditvijo, «da je rimska vlada prekinila podporo misin-skemu časopisu zaradi dostojnosti in politične morale«.
Predsednik sodišča je pozval stranki, r.aj se spravita, kar sta tudi storili na ta način, da bo moral dr. Giampiccoli plačati sodne stroške, objaviti pre. klic ter plačati 50 tisoč lir v dobrodelne namene.
Odšla |e z doma
V ponedeljek je zapusti;, svoj dom in moža Gerusina E-milia; s seboj je vzela 11 letne-
ga sir.a in se napotila neznano kam. Mož Marcello je zelo v skrbeh za svojo ženo, zato je njeno odsotnost takoj prijavil policiji in pripomnil, da je ne-vfaštenična. Policija poizveduje, da bi našla izgubljeno ženo in, jo izročila možu pred božičnimi, prazniki.
Nesreča ne počiva
V ponedeljek se je vračal 16-lgtpi Rudi Zobec »z Boršta 13 po cesti pri Domju. Naglo je vozil za tovornim avtomobilom ter mu preblizu sledil. Blizu mitnice je šofer nekoliko ustavil svoje vozilo; dečko, ki mu je sledil, se ni mogel tako hitro ustaviti, je padel in se pobil Po obrazu. Za srečo pa ni bilo hudega; pobral se je in mu ni bilo treba klicati r.a pomoč RK, ker se bo zdravil sam, Saj je mlad in pogumen, toda tovornih avtomobilov naj se le bolj pazi. da se ne bo še bolj pobil.
KOLEDAR
Sreda, 20. decembra
Liberat, Tomislav
Sonce vzide ob 7.42, zatone ob 16.22. Dolžina dneva 8.30. Luna vzide ob 13.30, zatone ob 4.01.
Jutri četrtek 21. decembra
Tomaž, Tomislav
SHPZ
delavstvo ne samo spoznalo z vsebino načrta o novem statutu, temveč bo .melo priliko izraziti svoje mišljenje >n svoje pripombe v zvezi s tem.
V uvodu načrta o statutu je poudarjeno, da predstavlja razredni sindikat glavno orožje delavcev v borbi za osamosvojitev delavskega razreda. Obstoj močnega in dinamičnega razrednega sindikata predstavlja osnovni pogoj za dosego izboljšanja gospodarskih in socialnih pogojev delavcev.
Pod vplivom zmagovite na-rodno-osvobodilne borbe so delavci Tržaškega ozemlja ustvarili ideološko in organizacijsko enotnost sindikalnega gibanja. To važno in veliko pridobitev delavskega razreda so sistematično napadale združene sile kapitalistov in obe njihovi a-genciji; in prav s tem; napadi so io tudi resno ošibili in oškodovali.
In res. velika in mogočna sindikalna organizacija delavstva STO se je najprej razep-pfla na dva dela, nato se je v coni A STO razkrojila in de-jan-ko likvidirala.
Na tem področju sta vodstvi Enotnih sindikatov in Delavske zbornice opustili in se odrekli načelom razrednega sindikalizma, proletarske demokracije v sindikatih, narodnostni enakopravnosti in slo-vansko-italijanskemu bratstvu.
V jugoslovanski coni STO pa so delavci preprečili razkroj razrednih sindikatov, ki pa so morali omejiti svojo sindikalno dejavnost samo na cono B. Zaradi tega so se organizacijski sindikalni odnosi med delavci cone A in delavci cone B STO dejansko prekinili.
Zato je bila v zadnjih dveh letih obnova Zveze razrednih enotnih sindikatov STO nujna naloga najzavedne;ših delavcev tega ozeml :a. Zato predstavlja; Zveza Enotnih razrednih siridikatov nujno zahtevo za borbo vseh delavcev Tržaškega ozemlja, Zveza ustvarja pogoje; da bedo lahko delavci cdiie A zopet aktivno branili svgjcj,, prayipo do, človeka vrednega življenja obenem predstavlja tudi nujno orožje splošne borbe delavcev za njihovo dokončno osvoboditev.
Nihče izmed naših delavcev še ni pozaoil na zmage, ki jih je de'avski razred dosegel od konca vojne pa vse do objave zloglasne resolucije. Da je delavski razred lahko zmagoval gre seveda edina zasluga njegovi odio-ni in enotni razredni "borbi, ki ni poznala nikakih kompromisov, ali popuščanj.
Do nbiave zlo°lasne re«"lu-
ISttročite si
KOLEDAR OF11
za cen o 1550 lir
Poleg koledarja prejmete sa la denar ie tri knjige
Prešernove knjiinice
cije je imel delavski razred proti sebi razrednega sovražnika in pa njegovega najzvestej-stega hlapca Delavsko zbornico, ki je bila ustanovljena samo zato, da bi bili interesi de lodajalcev še bolje zaščiteni.
Po objavi omenjene resolucije pa so se kapitalistom in Delavski zbornici pridružili v borbi proti interesom delavskega razreda tudj kominformisti, ki so vnesli v sindikalno organizacijo protirazredno in izdajalsko sindikalno politiko, katere posledice občuti ves delavski razred danes na lastni koži.
Tako se je dejansko do tedaj tako močna sindikalna organizacija razkrojila in dejansko likvidirala. Delavstvo je zaradi tega izgubilo vsako zaupanje v lastne sile ter se je v množicah odstranilo iz sindikalnega življenja ter postalo popolnoma pasivno.
Ni nam treba še posebej poudariti. da so ta ugoden trenutek izrabili delodajalci, ki so stopili v odločno ofenzivo proti delavskemu razredu, ki se zaradi takega položaja ni mogel uspešno braniti.
Videč težke posledice, ki jih je povzročila v sindikalnem gibanju izdajalska politika ko-minformističnih in žoltih sin-dakalistov, so mnogi delavci uvideli, da je nujno potrebna obnova Zveze Enotnih razrednih sindikatov, ki predstavlja glavno orožje v borbi delavcev za njihovo dokončno osvobo ditev
Vedno večje je postajalo število teh zavednih in poštenih delavcev, ki so pričeli takoj z delom ter ustanovili svoje razredne sindikate. Tako so nastali razredni sindikat industrijskih delavcev, tiskarskih delavcev, novinarjev, pekovskih delavcev in mešane stroke. Vsi ti sindikati so se že izkazali v odločni borbi za obrambo pravic delavskega razreda.
Danes ig enotna in odločna borba delavskega razreda pod vodstvom resnično razredne sindikalne organizacije nujno potrebna. Tega se prav dobro zavedajo vsi pošteni in zavedni delavci, ki se zato z vso resnostjo pripravljajo na skorajšnji ustanovni kongres Zve-i ze Enotnih razrednih sindi-i katov.
II. osrednje predavanje SHPZ
V četrtek 21. decembra bo na stadionu »Prvi maj« ob 20 II. osrednje predavanje SHPZ. Predaval bo tovariš SREČKO VILHAR o temi:
ISTRSKI IN TRŽAŠKI SLOVENCI V MINULIH STOLETJIH. KAKO SO ITALIJANSKI ŠOVINISTI IN IREDENTISTI POTVARJALI NASO ZGODOVINO.
SHPZ opozarja svoje članstvo na II. centralno predavanje, ki oo v četrtek 21. t. m. ob 20. uri v dvorani na stadionu «Prvi maj«. Predavaj bo tov. Srečko Vilhar o temi: ((Istrski in tržaški Slovenci v minulih stoletjih. Kako so italijanski šovinisti in iredentisti potvarjali našo zgodovino«.
PROSVETJNA DRUŠTVA
Pionirska družina od Sv. Jakoba in Rocola vabi vse svoje prijatelje na kulturno prireditev, ki bo v četrtek 21. t. m. ob 20. uri v prostorih PD «0. Zupančič«. Prireditev je namenjena za novoletno jelko.
* * *
PROSVETNO DRUŠTVO »RDEČA ZVEZDA« iz Šaleža vabi vse svoje člane in prijatelje društva na zanimivo zdravstveno predavanje, ki ga bo imel dr. Daneu ■danes 20. decembra ob 20. uri v običajnih prostorih.
* » o
PROSVETNO DRUŠTVO ((ZARJA V SVOBODI« iz Sempolaja priredi predavanje danes 20. decembra ob 20. uri zvečer. Pre. daval bo znani predavatelj prof. Tone Penko «0 krvi«. Ker je predavanje zelo zanimivo in poučno, vabimo vse Sempolajce, da se ga udeleže.
(Ms*
PROSVETNO DRUŠTVO VOJKA SMUC javlja, da je kulturna prireditev napovedana za sredo, 20. t. m., iz tehničnih razlogov preložena. Datum bomo javili pravočasno.
LRADJNE OBJAVE
UKAZ STV. 236 - ZGRADITEV VODNEGA ZBIRALNIKA S CEVMI IN DOHODNE POTI PROGLAŠENA ZA NUJNO IN NEODLOŽLJIVO
TRST, 19. (AIS). — Z ukazom ZVU št. 236, ki bo Stopil v vi vo ni' dan objaVe v Uradnem stu dne 21. decembra 1950, se proglaša zgraditev vodnega zbiralnika s pripadajočimi cevmi in dohodno potjo na hribu Castiglione in nad Sveto Marijo Magdaleno Spodnjo, po načrtu priloženem temu ukazu kot ((Priloga A«, zb «javno koristno« in «nebdložljive nujnosti«.
UKAZ STV. 230 . SPREMEMBA ČLENA 545 ZAKONIKA O CIVILNEM FOSTOcKU
TRST, 19. (AIS) — Z ukazom ZVU št. 230 se spreminja na an-glo-ameriškem področju Svobod, nega tržaškega ozemlja člen 545 zakonika o civilnem postopku, k zadeva rubež mezd in plač ter drugih odškodnin, ki izhajajo iz uelovnega razmerja.
Celotno besedilo ukaza št. '230 bo objavljeno v prihodnji številki Uraonega lista, ki iz.de 21. decembra 1950.
UKAZ STV. 228 - SPREMEMBA UKAZA STV. 232-49
TRST, 19. (AIS) — Ukaz ZVU št, 228 spreminja ukaz št. 232 z dne 23. aecembra 1949. Dostavku (g) člena V. dodaja naslednje:
»razen če urad za kmetijstvo in ribo.ov ne dovoli uvoza z namenom da omogoči prebivalstvu področja nakup božičnih drevesc«.
UKAZ STV. 235 - ZGRADITEV DALJNOVODA VISOKE NAPETOSTI MED DRAGO IN GROCA-NO PROGLAŠENA ZA JAVNO KORISTNO, NUJNO IN NEODLOŽLJIVO
— Z ukazom st. 235, ki stopi v veljavo na dan objave v Uradnem listu, dne 21. dembra 15!Tj, je družba ((Societa Veneta EleUroindustriale e di Me. talizzazione« pooblaščena, da zgradi in upravlja daljnovod visoke napetosti 10.000 voltov med Drago in Gročano v občini Dolina in se proglaša to delo kot «nujno in neodložljivo« ter «javnokoristno».
UKAZ STV. 231 - IZVRŠILNI IN PREHODNI PREDPISI K DRŽAVLJANSKEMU ZAKONIKU
TRST, 19. (AIS) — Ukaz ZVU št. 231, ki je bil pred kratkim podpisan in ki stopi v veljavo na dan objave v Uradnem listu 21. decembra 1950, podaljšuje skrajna roka 31. december 1950 in 1. januar 1951, ki zadevata obveznosti. katere nalagajo trgovskim družbam in konzorcijem drugi odstavek člena 204, zadnji odstavek člena 206 in 209, drugi odstavek 213 in 215, drugi odstavek člena 216, 217 in 221 in člen 223 izvršilnih in prehodnih predpisov k državljanskemu zakoni ku, odobrenih s kr. od. z dne 30. marca 1942 štev 318, ki jih predvideva ukaz št. 190 z dne 3. okto. bra 1950, dokler ne stopijo v veljavo določila za revizijo državljanskega zakonika.
SLOVENSKO NAHODI0 GLEDALIŠČE
za Tržaško ozemlje
DANES 20. DECEMBRA 1950 OB 20. URI
v kinodvorani v SKEDNJU
PREMIERA
nštazvrilinn življenja"
drama v treh dejanjih Spisal: F. S. FINŽGAR	Režiser; MODEST SANCIN
Scenograf: JOŽE CESAR Osebe: Urh Kante, žganjarnar, oče - Modest Sancin; Lenčka, njegova hči - Lelja Reharjeva; Tona, njegova rejenka - Zlata Rodoškova; Martin, kmet, sosed - Rado Na-krst; Ferjan, kmet, sosed - Jožko Lukeš; Sirk, kmet - Josip Fišer; Mica Slana, potovka - Angela Rakarjeva.
Prodaja vstopnic pri Adria-Express od 9 do 12 ter od 16 d0 18 in pri blagajni kina v Skedr.ju od 9 do 12 ter eno uro pred predstavo.
V petek 22. decembra ob 20 v kinodvorani v SKEDNJU
REPRIZA
99Kii2ualinc§ 2iVi//cii/a“
Ta predstava je za abonente in tudi za ostalo občinstvo. ,
OF
Seja okrajnih tajnikov OF II. okraja bo danes 20. t. m. ob 19.30 na sedežu, Ulica Machiavelli 13.
V istem prostoru ob 20.30 bo seja sektorskih tajnikov II. okraja.
SINDIKALNE VESTI
Zveza prosvetnih delavcev
ERS bo imela danes ob 17.30 redno odborovo sejo na sedežu sindikata.
Odbor Glasbene Matice sklicuje v petek 22. t. m. ob 20 odborovo sejo, ki bo v običajnih prostorih v Ulici R. Manna 29.
Ker je dnevni red posebno važen prosimo, da bodo odborniki točno in sigurno prisotni.
Gledališče Verdi
Danes ob 20.30 bo zadnja predstava Verdijevega «Rigo« letta« za abonente reda C (parter in lože) in A (balkon in galerija).
Jutri ob 20.30 bo premiera opere «Francesca da Rimini« R. Zandonaia. Predstava je za abonente reda A (parter in lože) ter B (balkon in galerija).
KINO
Rossetti. 16.30:	«Petje	človeka-
sence«, VVilliam Povvell, Mirna Loy.
Exceisior. 16.30: «Bagdad». Mau-reen O’ Hara, Paul Christian.
Nazicnale. 16.00: «Roman Telme Jorcon« B. Stanwyck.
Arcobaleho. 15.00: «A1 Jolson«, Larry Parks Ev. Heges.
Fenice. 16.00: «Bela tigrica«, C. Tapley.
FiloSrammatico. 16.00: «Noetova barka«, P. De Filippo, L. Baa-
rowa. u-. s-s-j-tj gr:-,,
«3
Alabarda. 16.00:	«	Bikoborka»,
, Es.er ,Wi:i'-, ms.
Ariiionla. 15.30: ((Jezdeci sreče«.
Garibaldi, 15.00: »Vojna spolov«, Fred Mac Murray.
Ideale. 15.30: «Strel za Roya», H. Bc-gart./
Impera. 15.00:	«Nova miška«,
Walt Disney.
Italia. 16.09: ((Dekleta Harweya», J. Garland.
K!no ob morju. ((Zakonita obramba«.
Savcna. 15.00: «Gtok poželenja«, T.vron Povver Anne B: xter.
Viaie. 16.00:	«Noč v Lizboni«,
Fred Mac Murray.
Vittorio Venelo. 15.30: «Klic s severa«.
Adua. 16.00: «Na sorehodu z dvema Amerikancema«.
Azzerro. 14.00: »Rdeča hiša«.
Felvedere. 15.30: »Gentleman, toda ne preveč«.
M-rconi. 15.30: «Sirena iz Konga« Heddy Lomrrr.
Massimo. 16.00: «Osveta Moola«.
Novo cine. 15.30: ((Ostroge in svi. lene nogavice«, Dennis Morgan, Jack Caron.
Odeon. 16.00: ((Krasotice v nebelih« Ri‘- Havvvorth.
V-tter.ia. 16."0: »Teror Chicaga«.
Venera. «Perla».
Sv. Vid. 16.00: »Svet, ki se pornič, J. Mr Crea.
Radio. 15.30: ((Tragičen lov« T Checchi.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 19. decembra 1950 se je v Trstu rodilo 8 otrok, porok je bilo 10 in um lo ie 10 os-b.
Civil-e poroke: tramvaisk’ snrevrdnik Graz'anb Malt ia in uradnica Leono'dina Nemec, nar'dmk amerfke v jsk-James A. Calvert in krjig-vod-kinja Katcrina Kosovel, or-d-nik Luci-no Marčnimi Oiovi in uradnica Fulv:a B ne 'e't; mehanik Fr lice Sancin in ur«dn!ca Anit« P:"n"lo. trg. pomrčnik Stanislav T mažič in šivilia Ana Krbavčič. stavbenik Bruno Tomadm in gospodinja Nella Bradasehia. šofer Pietro Francescbini in gospodinja Giuser-nina Nardin, državni upokojen-c Artur P n s'alv in gos-nodicj-i Am-ela Schlosser, univerzitetni š'ud-nt FabioBaz-anella in univer. študentka Annamaria Barbo, š u-dent Olaf Ercegovič in šivilja Gina Miklif.
Umrli so: 82-letni Angel Tre vin, 60-l“tni An'on Mo-atlo 63-letni Gugli-hro V a-dlo, 65 H*t na Domenita Kovačič vd. Novak. 1 mesec stari Gnetano Va. lenti, 28-letni Virgilio Basezzi. 63-letni Rodolfo Repini 54-M-ni Antonio Gelli, 76-le'ni Antonio Babudri, 63-letni V ttn-rio Gherlani.
Otvoritev razstave slikarice gospe Jean - Paul Clad
Danes 20. decembra bo otvoritev razstave mlade ameriške umeinice g. Jean Paul Clad v galeriji eSkorpijons.
Mlada modeima umetnica, učenka znanega francoskega slikarja in esteta A dreaL thea, je že nastavljala v Parizu in do-, živela velik uspeh. .
Vabljeni vsi ljubitelji umetnosti.	i
NOČNA SLUŽBA LEKARN
Al Cedro, Trg Oberdan 2j , Al Galeno, Ul. Giulia 114; Pic-c.ola, Ul. Orianf 2; Pizzul - Ci-gnola, Corso 14:	Seravallo,
Trg Cavar.a 1; Harabaglia v. Barkovljrh in Nicoli v Skednju imata stalno nočno službo-
Pohitite z nakupom božičnih drevesc po izredno ugodnih cenah v Ulici Dell* Milizie 19, telefon 96-510 (v bližini ulic Rossetti . La-marmora - Montebello), v skladiščih
Um prodajulcev huriva
ADRIA -EKPRESS
prireja zimovanja v Sloveniji na
Bledu, Bohinju, Planici, Pokljuki, in Jezerskem
Zimovanje traja najmanj
tri dni. Pojasnila in prijave pri Adria-Express, Ul. Fabio Severu 5 b, tel. 29243.
AOEX - izleti
januarja bodo izleti v
AIDOVŠČINH BOVEC. HANIU, KOBARID, SV. IUCII0, TOIMIIU in v P0SI0IN0
Prijave sprejema do 22. decembra t. 1. potovalni urad Adria-Express, Ul. F. Severo 5 b, telefon 29-243.
Vat! hm /
,y
4
hm- - - ■ j- -m | n t t n
KRZNENI PLASC /
TRST. Ul. 30. oktobra št. 11, tel. 29374 LILIUI IU
'
ii:;!;::;!
J§gP
.... ..
Podružnica uredništva in uprave Primorskega dnevnika v Gorici - GL Silvio Pellico Ifll, nadst. - lelefon 11-32
»ne porniče
ni izrazil želj in potreb prebivalstva
Prva in glavna zak jučna misel je bi!a: „ociiočna in neizprosna borba proti titofašistični tolpi“
torej izdelal kominformistični f ivcjn.gres. Ubogi delavski razred, ki ima za voditelje ljudi,' 'kateri ( so izgubili izpred Oči perspektivo razredne borbe in sledijo samo slepemu nacionalizmu i.n koristimruškega imperializma.
Toca delavstvo ima prirojeh čut za pravico in z^to v vedno manjši meri naseda njihovim
fi
V prvem je zaposlenih 70, v drugem 100 vajencev
■' : Ob' 8. uri zjutraj le je v ponedeljek pričelo delo v dveh | delovnih centrih, kot je bilo to demagcskim 'geslom. S- .studom j predvideno na osnovi sporazuma med Pokrajinskim uradom
Goriška kominformistična podružnica je imela pretekli teden svoj kongres. O rujem sta pisala «L Ora dči Lavoratori« in ((Delo«. Medtem ko se je. «L'Ora...» na dolgo razpisala, je bilo «De-lo» v besedah bolj skopo. Za prihodnjo številko je, naipoveda-lo referat o vprašanju Slovencev.
■Najjasnejšo sliko mišljenja, ki je prevevalo kominformistič-ne prvake tiste dni, nam nedvomno daje -«Delo», ki je zapisalo, da je Cicalini z «vidika kritične analize prikazal stanje v goriški pokrajini in nakazal konkretna navodila za čim uspešnejše delo med’ širokimi plastmi delovnega ljudstva«.
Ta navodila so zajeta v sledečih njegovih besedah:
«Treba se je odločno in neizprosno boriti proti titofašistični tolpi, za politično in gospodarsko zaščito tržiških delavcev, ki so se povrnili iz -Jugoslavije, kakor tudj za demokratične esule, ki žive v bednem stanju po Goriškem, za zaščito italijanskega ljudstva v coni B in italijanske manjšine v Jugoslaviji...«
Res pravi ciklus cvetk. Človek bi moral imeti usojeno smolo, že bi hotel v teh nekai besedah najtj vsaj trohico dobrega, ali bolje koristnega, ki bi lahko služilo kot ((navodilo za čim uspešnejše delo med širokimi plastmi delovnega ljudstva«.
Nič .manj kot na prvo mesto je govornik v zaključnih besedah postavil borbo proti tito-fašizmu. Nadobudni časnikarji Pa so' hotel; biti v skladu z njegovimi besedami jn so to izrazili tud; v naslovu samem.
Nesebično poklanjajo svojo pomoč ((demokratičnim esulom«, to se pravi beguncem, ki so za-
NEDELJSKI SPORI
Jnvenlina-S. Loren;a 2-2 (2-2)
Preteklo nedeljo je Juventi-da srečala enajstorico San La-renzo v -Sbvodn-jah in im la Precej črn dan. 2e takoj v pri-četkt} igre. je bilo opaziti, da bi na igrišču ona ekipa k kor V tekmi proti. s. Gott rdu. Mo. Štvo San Lorenza, je že v prvih mitttrtah prešlo v n; p d in v svojem napadanju je imela po. mo&jUidi s strani naše obrambe,! ki je bila neodločna in ne vedpo.na mestu. Tako je že v 13. minuti' uspelo levemu krilu £rancu, da je mečno strelja] v vrata in branilec Bon je nehote slabo odvrni] ž go, ki je končala v vi atih. Nevaj minut za tem je Gorini (Juven-tina) na ' kotnem strelu lrpo dal žogo v mrežo z glavo. Ob 29' je Juventira prešla v prednost po zaslugi Sturma, ki je s strelom presenetil nasprotnikova vrata. Proti koncu prvega polčasa pa je uspelo levemu krilu, Francu, da, je bežal z žo, go' in presenetil vratarja Ju-Ventine s st elom. ki ni bil ne. Varen m neubranljiv.
V drugem polčasu pa smo bi li priča le n kaj minut do' re igre," ker kmalu je pričelo močno liti iz oblakov in pihal je leden veter, ki je oviral igralce pri igri. V tem č- su je moštvo San Lorenza predvsem brgnilo izenačenje. Kljub temu da so bili napadalci Ju-ventine stalno pred vrati nasprotnikov, jim ni us elo dišeči' zmage.
V nedeljski tekmi smo opazili, le malo lepe igre, nap d ni imel nobene prave povezave, -dočim je srednja črta tudi le delno delala, obramba pa ri bila na mestu. Verjetno je bilo krivo tudi blatno igrišče in Vreme; toda prepričani smo, da bi se 'lahko naši igralci bolje-izka-zali. Ali Pa morda b„: držalo to. da niso igralci hoteli imeti v lestvci M točk ki bi jih,imeli, če bi zmagali. !n j6p zadovoljili z '2. Prihodnjo) nedeljo bo ek p . igrala v Zagraju. Pd ne.deliski teknn je Jin-čntina tretja z 12 točkami. pred njo pa sta C-' rni nese In Isčntin
pustili Jugoslavijo, ker se niso strinjali s socialističnim državnim ustrojem. To so napravili po sklepu, ki ga je tudi tržaška podružnica sprejela pred časom, ko je Vidalj vzel begunce ped okrilje in začel z njimi koketirati, da bi jih lahko uspešno uporabil za ((torbo proti titofašistični kliki«. Goriške kominformistične voditelje prav malo motijo vzroki, ki so pregnali protisocialistične elemente iz Jugoslavije. Zanje je slej kot prej važno to, da So sovražniki nove Jugoslavije in zato najbolj prikladni za njihovo za-pjotniško delavnost. Kominfor-mistični (deadri« so že neštetokrat pokazali, da so jim načela deveta briga, da jim je socializem postranska stvar. Glavno je, da častijo ((nezmotljivost« Sovjetske zveze in njenega ((modrega vodstva«. Tud; samim sovjetskim voditeljem j.e nekako prav, če italijanski kominformi-sti koketirajo s protiljudskimi in razrednimi sovražniki. Ne moti jih niti dejstvo, če so tudi v tem vprašanju na skupni olatformi ž italijansko reakcijo. Kako pa naj bi jih sicer vse to mot’10. če pa sami sovjetski generali in maršali jemljejo iz
jih odklanja, ker niso v skladu z njegovim; koristmi. Delavske
skih generalov ter jih s pono-1 potrebe so čisto drugačne kot som in častnimi obredi ponovno p.a jih je nakazal Cicalini v spravljajo v življenje. Kar je enemu mogoče niti drugemu ne
sme bilti zahramjeno.
Višek demagogije pa predstavlja ((naloga delovnemu ljudstvu«, da se mora boriti za narodnostne pravice in zaščito italijanskega ljudstva v Jugoslaviji in coni B. Italijanski kom-infermistični voditelji naj ne skrbijo za italijansko manjšino v Jugoslaviji. Ze davno je minil čas. ko je po Jugoslaviji prenehal pihati veter z vzhoda. Z njim pa je prenehala tudi sleherna misel n,a to, da bi tudi v Jugoslaviji pričeli meriti stvari po ruskem kopitu. V Jugoslaviji se z italijansko manjšino ne bo zgodilo kaj takega, kot v Rusiji s Kirgizi, Turkmenci in nekaterimi drugimi naredi na Krimu, katere je rugka birokratska kasta enostavno preselila v notranjost države in jih s tem kot j narod izbrisala z zemeljske oble. Do tega ne more priti iz enostavnega razloga, ker jugo-slovansko vodstvo dosledno za- j stopa stališče narodne enakopravnosti ne samo v ednesu do ■ugoslovanskih narodov ampav tudi do manjšin, kj prebivajo
za delo in 'goriškim županstvom. Pri obeh je zaposlenih 170 oseb, ki jih je urad za delo. izbra] med tistimi nekvalifi- ’ Grojr.i zaposlili
cev. Njegova naio
brez zaposlitve. V prvem delovnem centru je zaposlenih 70 vajencev, ki bodo delali okoli
svojih zaključnih besedah.
Lo pogumno dalje po' tej pr,-, .	.	.	. ,	.	,	.	.	,
ti! Po prihodnjih volitvah v go- ’■ ciranimi delavcu, ki so trenutno riški občhski svet bo mesto dveh kominformističnih svetovalcev prav gotovo prazna. .
Ko smo pregledali delo kongresa smo ugotovili, da je njegova glavna značilnost velika duševng in ideološka revščina.
Se enkrat so v prenovljeni izdaji pogreli že stokrat obrabljene fraze o titdfašizmu itdrKakb to, da pokrajinski kehgr^s koni-informističn., podružnice jni pokazal nič novega. Na to ..vprašanje lahko odgovorimo s tem,
da Togliatti sam ni pcpolnema na jasnem, kakšna je linH-j. Sovjetske zveze do določenih med narodnih vprašanj. Zato je pač odšel na ((zdravljenje«.
muzejskih polic carističnP uni- j ns njihovem ozemlju, forme, ki so krasile prsa car-1 Take in podobne sklene
Za kolerio v Beneški Sloveniji
GORIŠKI SLOVENCI: PRISPEVAJTE ZA KOLE-DO, KI JO PRIPRAVLJAJO. ZENE BENEŠKE SLO-VENIJE. DAROVE PRINE SITE NA SEDEŽ ZVEZE SLOVENSKIH PROSVETNIH DRUŠTEV V GORICI. UL ASCOLI 1. I.
Imenik obveznih dajatev j
na vpogled
Goriško županstvo sporoča, da je od 16. decembra t. 1. do j vključno . 4. januarja 1951 naj županskem protokolnem uradu j na vpogled imenik obveznih j dajatev zasebnikov Pokrajin-j ski turistični ustanovi za leto i 1951.
Interesenti si lahko, ogledajo i omenjeni imenik vsak dan v j dopoldanskih uradnih urah.
Pregled zaklanih prašičev
Goriško županstvo sporoča vsem kmetovalcem, ki nameravajo klati prašiče na domu, da bodo morali, vsaj 24 ur pred klanjem zaprositi- za . dovoljenje občinskega živinozdravr.ika v Ul. D. d’Aosta 107. Zaklane prašiče bo živinozdravnik pregledal na domu posameznikov, ki pa bodo smeli klati samo v dneh, določenih za živino-zdravniški pregled in sicer:
V mestu bo živinozdravnik pregledoval zaklane prašiče vsak ponedeljek, sredo, petek in soboto od 11 do 14; v Pev-mi ~ tudi za Oslavje m St. Maver — vsak torek in petek od 10 do 12: v Standrežu vsak torek in petek od 12 do 14; v Lečniku in Podgori vsak ponedeljek in četrtek od 10 do 12. Za domačije, ki so izven o-ustanoviti delovni center. Nje-j menjer.ih vasi in so težko do-gova naloga naj bi bila pogo-j stopne, je živinozdravnik od-zdovanje bregov ob Soči. Pred- j redil, da bodo lahko prinesli k
štiri mesece. Ta cer.ter je na RojCah. Njegova naloga je, da dogradi novo cesto iz Rojc v Ul. del la Barca. Cesto so že pred časom pričeli graditi. O stalo je samo še 150 m do popolne dograditve.
Drugi delovni center bo v 100 vajen-i bo. da bo razvil svojo delavnost med Kalvarijo in Brdi, ki so seve- j rovzhodno od Oslavja. Vajenci, j ki bodo v tem centru zaposleni, bodo popravili ceste, poljske poti in izkopali odtočne kanale za deževnico. Ministrstvo je za vajence tega delovnega centra določilo .8.556.097 lir.
Tudi v Gorici nameravajo
I/iPREl) SOOIŠtA
Tatinska tolpa Picciulin še enkrat pred sodniki
Včeraj je zelo verjetno po- raznih zapuščenih bunkerjih, slednjič prišla pred naše ka- Kakor znar.o, je ta tolpa pri-zer.sko sodišče znana tatinska šla nekako sama v roke poli-tolpa Picciulin. s katero je cijskim oblastem in to zaradi^ imela civilna policija za časa nasprotij, ki-so med tatovi na-angloameriške okupacije toliko stale pri razdeljevanju plena, dela v našem mestu. Na zatož-j Pri tej zadevi je Picciulin ne-n: klopi je sedelo osem obto- posredno obtožen, da je skup-žencev. ker sta deveti in de- 1 n0 2 Alor.zijem hotel spraviti' seti, 55-letni Anton Sirotti in | policijo, ko je bil seveda že v 23-letni Picciulin v tržaških za. j zap0ru. na krivo sled, pri raz* porih. Picciulir. bo zaradi ne- j jčiščenju tatvine krzna. Skup* štetih tatvin in vlomov svoje ; no z Alonzijem je namreč iz-
videvajo. da bo pričel z delom j pregledu samo nekaj drobovja via 12 in J5-letni Ai.ton Siiot
tolpe, kateri je načeloval dve ; leti, tam presedel celih osem- ! indvajset let.
Včeraj so sodne oblasti po štirih letih načele razpravo j proti tej tolpi zaradi vl°ma v , skladišče Davida Castiglioni. j odkoder so ti poklicni tatovi . septembra 1946. leta odnesli j
javil, da je tatvino kožuhov .zakrivil Carli Lucijan, ki je bil pred kratkim obsojen zaradi nameravanega vloma v zlatarno Fuchs in ki ni bil tuj Pic-ciulinu in delovanju njegove ( tolpe. Nadalje je Alonziju in Picciulinu obtožnica očitala, da sta v zaporu z grožnjami pri-
večjo količino raznovrstnih ko- , spjjja Lucijana Carli, da je po* žuhov v vrednosti okrog mili- , jjcjjj	lažnive izjave o tat*
jon lir. To tatvino so po pre- j vinj krzna k tem poklicnim ta-
iskavi bivše civilne policije izvršili štirje član tolpe Picciulin, in sicer 28-letni Albert A-lonzi iz U. Calle 10, 31-letni Danilo Ipavez iz Rojc št, 5, 24-letni Tosi Rubello iz Ul. Coce-
15. januarja. V njem bo našlo j ;n tQ v kraj in ob času, ki ga zaposlitev okoli 70 vajencev,	1	bo	določil	živinozdravnik.
^8*3 0
17: ((Vragova
lepota«.
VERDI,
j. M. Simon.
| VITTORIA, 17: ((Beznica lopo-! vov«.
CENTRALE, 17: ((Kraljica žeparjev«.
MODERNO, 17:	((Krinke	in
meči«, G. Cooper.
EDEN, 17:	»Sodba«. R- Mil*
land.
NOVE SLOVENSKE KNJIGE
Jack London,- ŽELEZNA PETA. polelatno . . 350.— lir Pregelj,- DELO KNJIŽNIČARJA, broširano . . 100— « Pirc: NAUK O ČLOVEKU, broširano .... 280.-- »
Čufar: POD KLADIVOM, polplat.no... 320,—	«
Lenin: O MARXU IN MARKSIZMU, broširano 80,— .»
DOBITE JIH V SLOVENSKIH KNJIGARNAH V TRSTU IN V GORICI
tovom so na zatožno klop mo*, rali prisesti še 44-letni Groppo-Ivan od Sv. Ivana ob Nadiži/ 48-letni Jožef Armano iz Ulj; Giustiniani 38 in 27-Ietni Anton Zei iz Podgore 43. Vsi tri--je. So bili obtoženi kupčije u-kradenega blaga in sicer prvi,
21-letnim Oscarjem i ker je kupil del ukradenih ko* zuhov, ostala dva pa ker sta kupila ameriške čevlje, čeprav-' so vsi trije vedeli, da je bla-! go tatinskega izvora.
Ker so se sodniki dolgo za,*1 mudili pri zasliševanju vseh kot vse ostale, s katerimi se j obtožencev, številnih prič in so je morala čestokrat baviti črna j zagovorniki, odvetniki Luzzat-. kronika od 1945. do 1947. leta. | to, Janche, Pascoli in Bassl. je vodil Picciulin, kateremu so j imeli vsi dolge in podrobne člani njegove tolpe morali iz-i obrambne govore, so z razpra-ročati vse ukradeno blago, do-' vo zaključili pozno zvečei in ber del katerega je civilna po-i bomo zaradi tega njen zaklju-I licija iztaknila še tistega leta v 1 ček objavili jutri.
ii. V istem času pa se je Toso skupno z 24-letnim Karlom Na-tolijem in Lovisinijem iz Ul. Rabatta 15 vtihotapil v skladišče 88 ameriške divizije, kjer so se omenjeni polastili1 51 parov čevljev in številnih nogavic, maje in drugega perila. Ti dve tatvini.
BABICI
Cital sem, da so v nekaterih vaseh naš>-ga okraja že meseca novembra začeli z večernimi tečaji. Večkrat se je o tem govorilo tudi pri nas na sestankih, toda nihče se ne zgane in ne čuti potrebe, da bi stvar spravil naprej. Zato bi morala posebno mladina čutiti malo več zanimanja. Ne znati pisati in čitati, pomeni živet; v temi. Ce človek vidi samo to, kar se 'godi okrog njega, je to zelo malo.
Nekdaj sino zvra-čali krivdo na imperialistično11 Avstrijo,', in
okrožju, da bo zaradi letne inventure izdajalo blago samo še do vključno 21. decembra. Inventurno poslovanje se bo vršilo do 6.1.1951.
* * d:
Obveščamo vse naše odjemalce in druge zainteresirane, ustanove, da bp naše glavno skladišče «ELTE» v Izoli zaradi inventure zaprto od 26.12.1950 do 10.1.1951.
Predavanje IMte univerze
Danes, v sredo 20. decembra bo v mali dvorani koprskega gledališča ob 20. uri predavanje:	»Gospodarsko-zemljcpisni
oris Jugos’avije s posebnim o-zirom na Slovenijo«.
Predaval bo tov. prof. CENE MALOVRH z geografskega instituta ljubljanske univerze.
za njo na fašistično Italijo, kateri sta hoteli obdržati naš narod v temi, kar se še danes dogaja v coni A in Slovencem, ki so ostali pod Italijo. Pri nas ljudska oblast daje vso možnost in podpira vsg težnje za kulturni napredek, ča bi dvignila posebno naše ljudi v Istri. Ce se spomnimo, kako so hoteli raznarodovati že naše najmlajše v svoji volčji organizaciji in So nekateri celo pljuvali našim otrokom v usta, ker so jih slišali, da govorijo v svojem materinem jeziku, bomo napravili vse, da bemo madež zaostalosti in nepismenosti čimprej izbrisali.
Ob tej priliki moram omeniti še nekaj. V tednu slovenske kulture je imela tov. učiteljica predavanje o slovenski besedi. Pri prvem je bilo navzočih precej ljudi, pri drugem, k; je bilo še bolj zanimivo, pa zelo tnale. Morda So Čakali na obvestilo, toRa tega ni bilo treba, ker je bdo že na prvem predavanju določeno kdaj bo drugo.
Babič
Obvestila o inventuri
Podjetje «CEMENT» d.d., - vadbeni material. Koper obvešča vse svoje odjemalce v
Inventura priavtopodjetju
„ Adria"
Avtopodjetje »ADRIA« v Semedeli odnosno njegovo centralno skladišče bo zaradi let. ne inventure, v dnevih od 1. do 6. januarja 1951 zaprto. Iz tega razloga v navedenem času ne bo izdajalo nobenega materiala. Imenovano podjetje obvešča svoje odjemalce, naj si pravočasno preskrbijo potrebni material, da ne bodo prišli z njim v zadrego.
LikviiHia onslinshih poM
Zveze vo;aških nvjlidov v Portorožu
Glavni odbor Zveze vojaških invalidov v Kcpru obvešča vse upnike in dolžnike pri upravi gostinskih podjetij Zveze vojaških invalidov v Portorožu, da priglasijo pri upravi v likvidaciji, ki posluje v Portorožu v prostorih hotela «Helios» (bivši Piran) svoje terjatve, in sicer najkasneje do 25. januarja 1951, da jim bodo njihovi računi in zahtevki pravočasno poravnani.
Podružnica uredništva Primorskega dnevnika v Kopru
Cesare Battisti 2 - lelefon 70
Kako doseči več in boifše uspehe na kulturno - prosvetnem podrnčlu
Koper
VI. volivna baza SIAU
tekmuje za novoletno jelko
Povsod je velika Živah,..ost v pripravah za novoletno jelko. Na prvem sestanku VI. baze je novo izvoljeni odbor SIAU skupno z drugimi člani sklenil napovedati tekmovanje V. bazi v sledečih točkah:	1.	kdo bo
pripravil več in lepših igračk; 2. kdo bo lepše okrasil in uredil prostore baze; 3. kdo bo imel lepšo kulturno prireditev za otroke na dan novoletne jelke.
Prav je, da'se ob kakem važ-i ljalo kar smo zgoraj navedli, nejšem oogodku malo ^ustavimo l Za , javne nastope pa bo ,tre-
*-( :ba Azbratf. v prihodnje res dober spored. Pevovodje naj bi vedno , imeli pred očmi narodno.,. partizansko in umetno po-
\ in kritično pregledamo, delo, ki 0 sfno ga izvršili. Tak pregled služi za naprej, da vemo. kaj smo prav in kaj nismo prav delali.
Nekaj o tem, kako ,bo, treba delati za naprej, so se v soboto pugovm-ili vsi tisti tovariši In tovarišice, ki so sodelovali v tednu slovenske kulture. Iz kratkega poročila posnemamo gla\r.e misli.
Za teden slovenske kulture ni bilo -izvršeno tisto propagandno delo, kot bi bilo potrebno, da bi vsak naš človek, ki se zaveda kaj .pomeni kultura občutil, da je potrebno tudi njegovo sodelovanje pri, dviganju ..»e i.uimre ‘ iz zaostalosn, v katero jo je bil,pahnil fašizem. V puhodnje b,, treba prej začeti z delom in pripravami. Namen takih kulturnih manifesta, cii je, da ljudstvo kulturno dvigajo, da so kot nekak izpit vsega kulturnega dela.
V tednu slovenske kulture so pevski zbori pokazali, da je slovenska pesem povsod živa in da dobrih in tuoi prav dobrih glasov ne manjka. Pevski zbor bv. Lucije, ki ga vedi tovariš učitelj Čok, je uspešno nastopil.
O pevskih zborih je povedal tov. Lampret nekaj napak, ki jih bodo morali p;.*vei in pevovodje odpraviti. Glavni nedo-statek, ki velja tudi za vse ostalo Kulturno delo, je kampanjski način dela. Treba bo tako urediti, da se bo delalo na kul-turno-prosvetnem, , polju nepretrgoma, takorekoč vsak dan. Le tako bomo lahko uspešno napredovali. Kar pa zadeva posamezna prosvetna društva, ima pevski zbor pri Sv. Antonu zelo dobre in čiste čla.sove in bo povečan lahko dosegel velik na. predek. Pevski zbor Pomjana bo moral odpraviti napake v izgovarjavi; prav tako pevski zbor iz Kort, Šmarski pevski zbor naj bi pomnožil število svojih članov, ker je drugače dober. Pevski zbor iz Cežarjev je tudi dober, toda bo moral še veliko vaditi. Tudi za ostale pevskp zbore bi v glavnem ve-
sem. Nedostatek je tudi pomanjkanje disciplini, pri vajah.
Od dramskih skupin je bila najboljša tista iz Dekanov, ki je nastopila z Ingoličevo «La-vorjev venec«.
Pokazalo se je, da bo treba v prihodnje več gostovanj. Tako se bodo naša društva med seboj še bolj zbližala in spoznala.
• Literarni večer, ki so ga priredili naši književniki j;n pesniki, je vzbudil veliko zanimanje. Kaj podobnega bo .treba dati tudi po vaseh, posebno tistih, ki imajo^ že zgrajene dvorane v zadružnih domovih.
Knjižno razstavo v Kopru je obiskalo nad 2000 ljudi. Take razstave so b:le tudi v Bertokih, Cežarjih, Maliji, Izoli, Šmarjah in še drugod. Vzbudile so precej zanimanja in bo treba cb takih priložnostih še bolj razviti propagando za našo 'knjigo.
V tednu, slovenske kulture so kot gostje nastopili tudi pevski zbor s Proseka-Kontovela in kultorni krožek _ iz Sv. Križa pri Trstu. Prvi je nastopil na večeru slovenske pesmi v koprskem gledališču, drugi je gostoval v Šmarjah. Tajništvo SHPZ podzveze se obema s tega mesta najlepše zahvaljuje za uspešen nastop.
Veliko zanimanja je bilo po vaseh tudi za lutkovne predstave, Te 50	v	Dekanih,
pri Cezarjih, v Kortah, Šmarjah in drugje. Poleg otrok se, je teh predstav udeležilo tudi večje število odraslih. To je dokaz in obenem pobuda, da bo v prihodnje treba še večkrat dati našim ljudem kaj take zabave.
Tov.- prof. Janež je ob zaključku posvetovanja poudaril, da bi bil moral biti teden slo-, vpnske kulture — pravi cvetober kulturnega dela skozi vse leto Za naprej naj naša prosvetna društva delajo kar najbolj samoiniciativno. Odbori
društev in njihovi člani naj sami občutijo, kaj je v vasi treba napraviti. Kulturno delo, ki je Dokazalo poleg pomanjkljivosti tudi dobre sadove, naj se uspešno nadaljuje.
Najboljšim pevskim zborom, dramskim družinam, godbam in posameznikom, ki so se trudili pii organiziranju tedna slovenske kulture, so bile ob zaključku podeljene denarne nagrade, diplome in priznanja.
Tako so prejeli SKUD Koper diplomo in. 7000 din, mešani zbor PD ((Zvezda« iz Cežarjev diplomo in 4000 din. mešani cev.--zbor PD «Svobcda» od Sv. Antona diplomo in 4000 din, mešani pevski zbor PD ((Branik« iz Šmarij diplomo in 5000 din. Moški pevski zbor PD ((Karel Kajuh« iz Pomjana diplomo in 4500 din.
Dramska družina PD ((Primorje« iz Vanganela denarno nagrado 5000 din, dramska družina PD ((Jadran« iz Dekanov 4000 din, dramska družina PD ((Branik« iz Šmarij. 3000 din.
Nagrado 3500 din je prejela arv!fcn od Sv. Lu-ii- i.n isto vsoto združena godba Padna - Nova vas.
Pevskj zbori od Sv. Lucije, narodne zaščite iz S^-ofi; in pevski zbor iz Kort so prejeli diplome. Poleg teh so za pomoč, ki so jo nudili v tednu slovenske kulture prejeli denarne nagrade tudi naslednji tnvari-
Živilske nakaznice za mesec januar
Izdajanje živilskih nakaznic za
mesec jannar 1951 bo pri Isti! ki
_	.	,	. j	i	i	banki d. d. v Kopru od 21. de.
Predavdn/e «O preteklosti slovenskega naro- cembTa d0 vkl ufno 29. decem-da na koprskem ozem/pj m v zapadni Istri» bra t. 1. po nasiecnjem vrstnem
i redu:
V četrtek! /večer' ie.predaval gje pr; tem,za Slovence, ki so j 1- dne 21. in 22. t. m. za^ pred v gledališki dvorani tov, SREC-. se naselili v teh krajih, med plagatelje, ki šo vložili zzh,ev
‘ ,vj. #uVnvftt$ettop. .
Predavatelj je ' riavajal tudi
KO VILHAR , i(0 . preteklosti slovenskega naroda na koprskem ozemlju in v zapadni I-stri sploh«. Ta važen zgodovinski problem ni za nas samo teoretičnega pomena, ampak je odločujoč tudi v našem celotnem narodnostnem življenju. Naši zgodovinarji tega vprašanja še niso obdelali in še niso zbrali gradiva v sistematično napisani knjigi; na razpolago nimamo niti nepovezanih drobcev, zato je razumljivo, da je moral predavatelj iskati do sedaj še nepoznane listine in spomenike ter pregledati množino italijanskih zgodovinskih knjig o Istri. Le tako je mogel pokazati poslušalcem pregled naše zgodovine v Istri in istočasno opozoriti na vire, iz katerih naj črpamo gradivo za nadaljnje raziskovanje in proučevanje, Predavatelj je postavil načrt in sistem v začetni toda enotni obliki, poudaril pa je še važnost ustnih izročil, krajevnih imen in predmetov, ki se zdijo ljudem malo pomembni, ki nam pa bodo vendar odkrilj kako dejstvo, ki sega v zgodovino. K temu raži-
šit8tove prof. Rudolf Saksida	naj	bi	se	pritegnili
za osnutek plakata 5000 din, Mirko Cok ca Sv. Luci> 2500 din in po 1000 din sledeči tovariši: prof. Stane Suhodolnik iz KoDra, Marica Tršar iz Kopra, Mirko Guštin iz Konra, Angel Turk iz Cezarjev, M:lko Dela-savia od Sv. Ant-n? Sil-.-an Ko-renič iz Kort, Marijan Mahnič iz Izole, Milko Viler iz Košta-bone, Mirko Loredan iz Škofij, Franc Pertot iz Kopra, Matija Hrvatin iz Šmarij in Fabijan Vatovec iz Cežarjev. Nagrado po 500 din pa so Dre.ieli: Dušan Zeljeznov. Radio-Koper. Zdravko G°šoerlin Radio . Koper in tov. Torry Radio -' Koper. Prav tako je prejela nagrado 500 din. tov. prof. Velja Tinta za pomoč pri režiranju igre “V kraljestvu palčkov«.
posebno učitelji, profesorji m dijaki višjih razredov.
Tov. VILHAR je v svojem predavanju navedel zgodovinski vir, k; omenja kako se je naselilo okrog Kopra ljudstvo pred katerim so pobegnili škofje istrskih obalnih mest in ki ni h itelo oddajati desetine. Dalje kako so se škofje čez čas vrnili in kako se jc pričel uveljavljati fevdalni družben; red. Na zborovanju na rižanskem polju so se mestni zastopniki pritoževali, da nočejo kmetje plačevati škofom desetine. Glede na številna slovenska imena, ki jih navajajo zgodovinske listine, je spoznati, da
je
vir, po katerem je nekaj pred letom 1C00 prevladovala skupna lastnina zemlje, ko je te kraje zasedla beneška republika so se z novo oblastjo preselili semkaj tudi beneški bogataši, ki so se polastili zemlje in izžemalj slovenskega tlačana. Takrat so nastala za Slovence črna . stoletja; gotovo pa je, da se redkim italijanskim tlačanom ni godilo prav nič bolje. Med ukazi, ki jih je prinesel vsak guverner v Koper s seboj iz Benetk, se je glasil tudi ta: «Ce tega r.e stor š. ti bc odletela glava...«. Vsakega novega guvernerja so pozdravili takole: «Zivel novi podesta, stari je bil volk!«
Za časa beneške vlade so pri hajali v našo dežela trumoma | Italijani, vendar je hilo jedro ljudstva še vedno slovensko. Skof in zgodovinar Tcmasini piše v svoji knjigi, da je bilo za njegovega življenja v I-tri petero plasti ljudi:	1. Slovenci
kot poljedelci, 2. priseljenci iz Gradeža kot ribiči, 4. novi prebivalci iz Albanije, 5. tujci iz italijanskih mest, ki jim tukajšnje podnebje ne prija. Imenovani avtor pravi nadalje: Slovenci so v večini, po značaju so dobri, radodarni in gostoljubni, po telesu, pa močnj in vzdržljivi. Zenske so
ce pri Mts!nem ljudskem odboru v Kcpru;
2. dne 23. 1. m. za predlagatelje, ki so vložili zrhtevnice pri Mestnem ljudskem odboru v Izoli;
3. dne 26. t. m. za predlagatelje, ki so vložili zahtevnice pri Mestnih ljudskih odbor h v Piranu in Portorožu;
4. dne 27., 28. in 29. t. m. za predlagatelje, ki so vložili zahtevnice pri Okrajnem ljudskem odboru v Kopru.
Roki in vrstni red so brezpogojno cbvczni; preti nediscipliniranim se bo postoprlo.
Vsi predlagatelji zahtevnic morajo dostaviti pooblastila upravičencev za dviganje potrošniških nakaznic.
Opozarjamo, da predložite ob dvigu potrošniških nokaznic vse necLstavljene sezname nam v potrditev, sicer ne bomo izdali nakaznic.
Tajništvo Istrske banke d. d. v Kopru
lovanje škofa Vergerija v Kopru, ker je bil prav on pobud^ na sila za delo Trubarja Dalmatina in drugih slovenskih protestantskih piscev.
V Avstriji so ustanavljali slovenske ljudske šole, veliko pa je bilo nasilje italijanskega ‘redentizma, ki je hotel poitalijančiti slovensko ljudstvo, delavne I Tudi italijanski zgodovinarji te
in jih ne vidiš nikoli brez dela, otroci pa so dostojni in no vpijejo za tujci, koj; drugi otroci, Nasprotno so italijansk' meščani slabi po svojem vedenju in se med seboj prepirajo in pretepajo. Kmetje morajo dajati lastnikom zemlje, živečim v mestu, tako veliko desetino ali «pravdo», da so začeli v pravem pomenu besede hirati, V dob; protestantizma je bilo za slovensko kulturo važno de-
dobe so Slovencem krivični.,in kažejo grdo sovraštvo do našega kmečkega ljudstva.
Predavatelj je imel prema*' lo časa, da bi mogel poslušalcem, ki jih je bilo lepo število, obrazložit; podrobneje razvoj naše zgodovine v Istri Želeti je, da bj se zgodovinska predavanja nadaljevala in sicer tako, da bi se vsaka značil-nejša zgodovinska doba obravnavala posebej in obširnejše.
!'	,,,|||||||||||I.....■	■	■	I	■	■	.1	■	11  .  n	■■	I	■	1111JI ■ 11 ■ I ■■ 11 ■ 11 ■ 1111111111111 (1111 (i ILU111111111 .................................  m	1111111111111 (111111111111111 .......1111 n i n 1111.....  n	i	m	I‘.|JJdAHilii1 ■ m 111 * 1111....11M n I n m 11......................................................................................................................................................................................................................................
Jtu<Uoi(n>.dčm& do-faepa.	uojak
u duetawii oafai
33.
JfdLOSt,A/ H/it«’
«Nekam bi lahko stopili na vrček piva«, je dejal mali, ki je * bujal: «Le pijte, vojak, kdo ve, ali se se kdaj snidemo. Naj vam
H K K v n I* t: 1,	|»	K	O t'. II It. E 11 A '
I I, « S T 6 18*1. I> It. It 4» M t: K 1’
H It A 1» A * II l,AV ATV
nisi narodni socialist?« Zdaj je postajal inaK- debeli ' mešal se je v razgovor «Kaj nam mar«, ie dejal, «.'e jo povsod polno ljudi in nas opazujejo. Ko bi vsaj mogla kje sneti bajonet s puške, da bi ne bilo tako videti. Ali nama ne
...	in.aln	cltnf-icfi	Ali	ni-.____	   Tonik?«	SO
-.Ali
oprezen.
prav.
utečeš9 Midva bj imela sitnosti Ali nimam je obrnil k dolginu, ki je po tihem rekel:
; Bajonet bi lahko snela. Saj je vendar nas človek.«
Ni, več ni bil skeptik in du*o mu je napolnilo sočutje s ® ve j kom Iskala sta torej primeren kraj. kjer bi snela bajoneta, In debeli je dovolil Svejku, da sme korakati vštric njega.
'Kadil bi, kajne?« je rekel. «Kdo ve. ali...« Hotel je reči: «Kdo ve, ali ti bodo dovolili kaditi, preden te obesijo?« Toda stavka ni dokončal. kOr je uttl, da bi bilo to netaktno 'Vsj trije' so;si prižgali in spremljevalca sta začela Pravit! o sVojih’ družinah pri Kraljevem Gradcu, o otrocih, o koščku polja, o eni kravi.
«*ejen- sem«, je rekel Svejk.
Svejko
žene .
slutil dolginovo soglasje, «toda nekam, kjer bi ne zbujali pozornosti.
»Pojdimo na Kuklik«, je predlagal Svejk, «flinti pustita v kuhinji, krčmar Serabona je Sokol, ni se ga treba bati.«
«Tam igrajo na gosli in na harmoniko«, je nadaljeval Svejk, «ln tja zahajajo dekleta z ulice In razna druga družba, ki ne sme v reprezentacijske lokale.«
Dolgin in mali sta se se enkrat spogledala, nato pa je rekel dolgin: «Pa pojdimo tja, do Karlina je še daleč.«
Spotoma je Svejk pripovedoval razne anekdote; dobre volje so prišli na Kuklik in storili tako, kakor je Svejk svetoval. Pušk: so spravili v kuhinji ter šli v lokal, kjer so gosli in harmonika napolnjevali prostor z zvoki priljubljene pesmi; «Na Pankracu. tam na griču, raste drevored...«
Neka gospodična, ki je sedela na kolenih mladiču izžitega obraza in z gladko počesano prečo, je hripavo pela: «Imel sem ljubico zaljubljeno, a zdaj za njo drug hodi.«
Pri neki mizi je spal pijan prodajalec sardin in, kadar se je prebudil, je udaril s pestjo po mizi in zabrbljal: «To ne gre« in je spal naprej. Za biljardom pod zrcalom so sedele tri gospodične in klicale na nekega sprevodnika: «Mladi gospod, dajte nam vermut!« Pri godbi sta se pričkala dva, češ da je neko Marenko pobrala včeraj patrulja. Eden je to videl na lastne • oči; drugi pa je trdil, da je šla z nekim vojakom spat v hotel
Prav pri vratih je. sedel vojak z nekoliko civilisti in jim razlegal o svoji ranitvi v Srbiji Imel ie obvezano roko, polne Pnp ciearet, ki 'tih je dobil od njih Pravil je. da ne more več piti, in nekiio v tisti družbi, plešast dedec, ga je venomer spod-
dam kaj zaigrati? Ali imate radi .Siroto’?«
To je bila namreč pesem plešastega starca, in res so že takoj nato zacvilile gosli in harmonika. Staremu možu so stopile solze v oči in pel je s tresočim se glasom: «Ko je pametna postala, je po materi vprašala, je po materi vprašala...«
Od druge mize se je oglasilo: «Pustite to! Pojdite se solit! Nehajte s to siroto!«
In kot poslednji adut se je oglasilo petje sovražne mize: Ah, slovč, slovč, moje srce je bolno, bolno...«
«Franta!» so klicali na ranjenega vojaka, ko so odpeli pesem, preglušivši «Siroto», «pusti jih in sedi k nam!«
Svejk in njegova spremljevalca so vse to z zanimanjem gledali.
Svejk se je vživel v spomine, ko je tukaj pogosto sedel pred vojno Kako je zahajal sem policijski komisar Drašner na policijski ogled in kako so se ga prostitutke bale in zlagale nanj pesem nasprotne vsebine. Kako so nekoč v zboru prepevale:
Gospoda Dračnerja se Marenka ni bala, pijana Marka je bild, se mu v obraz smejald.
Zdajci je prišel Drašner s svojim spremstvom, strašen in čzprosen. Bilo je, kakor če ustreliš med jerebice. Civilni stražniki so vse te ljudi zbrali in med njimi je bil takrat Svejk, ker je, imel zopet smolo in je rekel komisarju Drašnerju, ko ga je pozval, naj se legitimira: «Ali imate za to dovoljenje od policijskega ravnateljstva?« Svejk se je spominjal tudi na nekega
pesnika, ki je po navadi sedel pod ogledalom in med petjem in zvoki harmonike pisal pesmi ter jih bral prostitutkam.
Nasprotno pa Svejkova spremljevalca nista imela nobenih podobnih spominov. Vse jima je bilo docela novo. Začenjalo jima je ugajati. Prvi izmed njiju, ki je bil tu popolnoma zadovoljen, je bil mali, debeli, zak: j taki ljudje so ne le optimisti, ampak tudi veliki epikurejci. Dolgin se je nekaj časa sam s seboj boril. Po petem vrčku, ko je videl, kako plešejo ljudje polko, pa je rekel;
«Tudi jaz se bom zavrtel «
Mali se je popolnoma predal uživanju. Zraven njega je sedela gospodična in govorila opolzlo. Oči so se mu kar smejale.
Svejk je pil. Dolgin je odplesal in se vrnil s svojo plesalko k mizi. Potem so peli, plesali, pili in šlatali svoje aružabnice. In v ozračju prodajne ljubezni, nikotina in alkohola je krožilo neopazno staro geslo: «Za nami lahko pride vesoljni potop!«
Popoldne je k njim prisedel vojak in se ponujal, da jim za pet kron naredi flegmono in zastrupljenje krvi. S seboj ima injekcijsko brizgalko in lahko jim vbrizgne v nogo ali v roko petrolej. Sicer bodo morali najmanj dva meseca ležati, a potem jih bodo morali popolnoma odpustiti od vojakov.
Dolgin, ki je zgubil že vse duševno ravnotežje, si je dal na stranišču od vojaka vbrizgniti petrolej v nogo pod kožo.
Ko se je že nagibalo k večeru, je Svejk predlagal, da bi nastopili pot k vojnemu kuratu. Mali debeluh, ki je že začel brbljati, je nagovarjal Svejka, naj še počaka. Dolgin je tudi menil, da vojni kurat lahko počaka. Svejku pa na Kukliku ni bilo več všeč, zato jima je zagrozil, da pojde sam.
(Nadaljevanje sledit,
SLOVENCI V K ANALSKI DOLINI
NASELITI!? F NOTI POMOVffll
Izsledki Italijanskih zgodovinarjev
i. ■
Na gori Peč (1508 m) že od leta 1918 stoji triogl.iti betonski steber,t ki označuje stičišče politične meje med Jugoslavijo, Italijo in Avstrijo. Tromejo na Peči niso narekovali narodnostni razlogi. Postavljena ni bila zato, da bi ločila Slovane, Romane in Germane, ampak je bil njen no,-men čisto drugačen. Za Slovence predstavlja krivico, ker so z njo razsekali slovensko zemljo kot plen med ostali dve državi, kjer je ostal dobršen del našega naroda.
Vzhodno od Peči se med hribovjem vije Gorenjstca, ki se proti jugovzhodu in jugu razširi v Sorško polje; severne se od vzhoda proti zahodu razprostira Po dolini reke Zilje zibelka slovenstva Ziljska dolina; zahodno od Peči Pa leži Kanalska dolina, (dolina reke Bele), ki je naravnost vezana po dolini tako z Gorenjsko preko Rateč, kakor tudi s Koroško po dolini reke Ziljice.
Kanalska dolina spada med najzapadnejše predele slovenske zemlje. Od preseljevanja narodov Pa vse do današnjih dni je igrala važno vlogo v zgodovini narodov in njihovi borbi za obstanek. Po njej so se valili narodi od vzhoda proti zahodu, s severa proti jugu. Bila je edini kraj, preko katerega so že pred rimljanskimi časi obstajale zveze s srednjo Evropo. Zato lahko z mirnim, srcem trdimo, da je malokatera pokrajina videla toliko cesarjev (celo sam Napoleon je prespal v Kanalski dolini) in vojvod, vojskovodij in vojsk, kot ravno Kanalska dolina. To dokazujejo tudi rim ski spomeniki v Zabnicah in v Trbižu, glavnem mestu Kanalske doline, ter lepo število drugih, zgodovinskih dokazov.
Stari Sloveni so se v današnjo domovino naseljevali ob rekah. Smer selitve jim je dajala Sava in njeni pritoki. Pri izvirkih rek se niso ustavljali. Prodirali so dalje v srednjo Evropo, zlasti še, če jim naravne prepreke, (visoka gorov-
ja ipd.) niso ovirale prehodov.
Zasedli so tudi Kanalsko dolino. Katerega leta se je to zgodilo, o tem nimamo na razpolago točnih letnic. Vsekakor pa so se naselili proti koncu šestega ali v začetku sedmega stoletja.
Prof. Pio Paschini je v Ma-rinellijevi knjigi eVodič po Karniji in Železnem kanalu» (Železni kanal — Canal del
lažji način evangellizirali Slovane, ki so se že vrinili v .... doline Julijskih Alp.» Kdaj in pod katerim vojvodo se je zgodilo, tega niti Pavel Diakon, ki je najverodostojnejši zapisovalec dogodkov tistih časov, ni povedal. Iz njegovih zapiskov Pa je razvidno, da so si škofje Julija iz Karnije sledili drug drugemu od 6. stoletja dalje do snvi-ti Fidencija, ki je umij .v Čedadu v začetku 8.
Ferro je podaljšek Kanalske
doline po dolini reke Bele) takole opisal prihod Slovenov v kraje Julijskih Alp in v vzhodno Furlansko nižino. Pravi, da so nekaj pred letom 700 naše ere Langobardi iz Cedada glodali vso Furlanijo. Tjakaj so v tistem času poklicali Fidencija, škofa Julija iz Karnije. To so storili zato, da bi še bolj povzdignili svoj" kraj in ena
Kanalska dolina
stoletja.
Za njegovega naslednika so izbrali nekega Amatora. Toda Calistro, oglejski patriarh, ki je imel sedež prri Krrmnu, je prišel v Čedad, zapodil Amatora ter tam ustanovil sedež svojega patriarhata. To se je zgodilo leta 737. Tedaj je prenehal tudi sedež Julija iz Karnije. Njegovo ozemlje so priključili oglejski cerkvi.
Zgodovinarji se sprašujejo,
kaj je povzročilo padec oblasti Julija iz Karnije, in odgovarjajo, da padec ni nastal kot posledica notranjih sprememb, ampak je temu pripomoglo naseljevanje Slovenov iz Karantanije (sedanja Koroška), ki je že takrat predstavljala svobodno slovensko kneževino.
Ugotovljeno je. da se tisti Sloveni niso v krajih okoli Čedada ter v vso vzhodno Furlanijo naseljevali samo preko Vipavske in Soške doline. Zgodovinarji, ki popisujejo naseljevanje. pravijo, da so se v te kraje (v vzhodno Furlanijo) neselili preko Julijskih Alp in da so suspeli prekoračiti dolino reke Bele, se naselili vzdolž njenega toka, to je ne samo v Reziji, kjer prebivajo tudi danes, ampak tudi v Trbiž, Pontabelj in v Možač (Moggio).rt
In dalje:
«Ni izključeno, da so se posamezne skupine družin naselile tudi v dolinah Tilmenta, Degana in Bute; krajevna imena to potrjujejo (Studena, Pa-, toko, Rio Sclavon med gorama Peč, Quel sclavanesicio, Scla-vanschis v Pavolaru itd)». Sclavon je v furlanskem narečju izraz za Slovenca.
V dolini reke Zilje in Bele so bili Slovenci za dolgo dobo popolni gospodarji.
Viri, ki dokazujejo bivanje Slovencev v Kanalski dolini (v dolini reke Bele) po odhodu Longodardov, so zelo skromni. Slovenci so bili takrat nomadi in niso zapustili pisanih dokazov, Zato se moramo osla-
)inamo osvojil Uspešna turneja košarkarske
bolgarski pokal	ljubljanskega	Železničarja
V Sofiji je bilo že tretjič fi-itno srečanje za bolgarski no-metni pokal med moštvoma irodina vojska in državnim 'vakom Dinamom iz Sofije. ) prvih dveh tekmah, ki sta končali 1:1, je v tretjem sre-nju končno zmagal Dinamo ) (0:0).
Veliki uspehi košarkarjev ljub-1 spet vkrcali za povratek v do-Ijanskega železničarja v tekmo- I movino
vanju za letošnje državno prvenstvo so dobili zasluženo priznanje s tem, da je bila moštvu omogočena turneja na Bližnji vzhod. Pred štirimi tedni so ljubljanski košarkarji s parnikom Užice odpotovali z Rek", v petek pa so se v Tel Avivu
Jo dvoboju TRST- MARIBOR
Na svoji turneji so odigrali pet tekem, izmed katerih, so štiri odločili v svojo korist, eno pa izgubili. Razmerje košev se glasi v korist železničarja 189:158. Košarkarji železničarja so zmagali v Haiji nad moštvom Hapoel. nadalje nad reprezentanco Galileje, nad lanskim prvakom Izraela Jeruzalemom in nad reprezentanco izraelskih klubov, izgubili pa so tekmo z moštvom Tel Aviva. Rezultati so naslednji:
železničar : Hapoel 34:32. Železničar : repr. Galileje 24:19.	.
železničar : Jeruzalem 56:33 železničar : Tel Aviv 24:29. železničar : rep. Izraela 51:45
končani tekmi so so vsi telovadci in telovadke slikali skupno s sodniškim zborom in vodjami ekipe
V Canterburgju na Novi Zelandiji bo sodelovalo od 24. t. m. do 3. januarja na atletskih igrah naslednjih 7 ameriških atletov: Whitfield Bragg (100 m), Twomey (1500	m),
Voigt (400 m), Attlesey (110 m ovire). Stauffer (dolge proge), Halderman (400 m ovire). Razen teh bodo nastopili tud; evropski atleti Belgijec Reiff, Nizozemec Slijkhuis, Sved Stranci, Anglež Bannister in Wind iz Jamaice.
okrog Prireditev, kakršnih si še želimo
m ■ h i it ii	 '_______________________—-—  -----
milijo ii in pol avtomobilov v Italiji?
Do 31. oktobra so italijanske avtomobilske tvornice izdelale 100.000 avtomobilov, do konca leta pa naj bi dosegla celokupna proizvodnja 120.000 vozil. S tem bi izdelali 34.000 voz več kakor lani in celo 43.000 več kakor v 1937. Največji delež pri tem odpade na proizvodnjo FIAT. 20 odstotkov proizvodnje se izvozi v razne države, med drugim v Avstrijo, kjer ima n. pr. Fiat v zvezi s «Steyrcm» montažno tvorni-co. Podobno ima tudi v prekomorskih državah. Povsod je pri tem udeležen ameriški kapital, ki zaradi zainteresiranosti poganja proizvodnjo. Tako si tudi lahko pojasnimo, čemu nekatere industrijske panoge Italije napredujejo, druge pa nasprotno propadajo, kakor zlasti ladjedelniška in težka in mehanična industrija, ker so Američani angažirali svoje kapita-le v Zapadni Nemčiji.
Konec letošnjega leta bo v Italiji krožilo okrog 1 milijon in pol avtovozil od tega 70 odstotkov, od tega 70 odstotkov v severnih pokrajinah.
S petkovega vokalno instrumentalnega koncerta v Ljudskem domu. Na koncertu so nastopili dragi gostje iz Ljubljane; Vilma Bukovčeva, Marijan Lipovšek, Janez Lipušček ter Uroš Prevoršek in tržaški Komorni zbor pod vodstvom U. Vrabca, dr. Gojmir Demšar, Slavica Batistuta in Rožica Kozem
■ni
GOSFODAB^TfO
TRGOVINA •	TndUJTRL	TA
m v
■ m £
mm
i	I
LESTVICE NAŠIH NOGOMETNIH PRVENSTEV
OKROŽNO PRVENSTVO ISTRSKEGA OKROŽJA
letno Je bilo vzdušje po končani tekmi in P° ®W»vi 'dose-iih rezultatov. Na sliki vidimo zmagovalca med pcsamezni-Tržačanko Misculinovo in Mariborčana t-opfa niea Plesanjem »častnega valčka«
Nardone	7 7 0 0 31 S	14
Rdeča zvezda	7 5 1 l 17 8	U
Meduza B	7 3 2 2 10 9	8
Arrigoni B	5 3 1 1 12 6	7
Aurora B	5 2 2 1 12 7	6
Soline	5 2 2 1 14 10	6
Partizan	6 114 7 lt	3
Ampelea	6 114 7 13	3
Strunjan B	6 10 5 9 14	2
Piran B	6 0 0 6 1 25	0
PRVENSTVO STO-Ja		
(ISTRSKO OKROŽJE)		
Arrigoni	7 7 0 0 26 1	14
Piran	7 6 0 1 22 10	12
Meduza	t 4 2 2 15 12	10
Aurora	7 4 1 2 15 7	9
Brtonigla	7 2 2 3 13 13	6
Buje	7 13 3 8 17	5
Novi grad	7 2 1 4 11 23	5
Umag	7 115 9 21	3
Strunjan	7 0 0 7 4 23	U
OKROŽNO PRVENSTVO		
CONE A		
Polet	6 5 1 0 21 7	11
Montebello B	6 4 1 1 19 9	9
Sv. Ivan	6 3 1 2 16 13	7
Ilirija	6 3 1 2 12 11	7
Skedenj B	6 3 0 3 12 12	1
Sesljan	6 2 0 4 8 14	4
Olimpija B	6 1 0 5 10 21	2
Devin	6 10 5 7 18	2
Vodnjak v Trbižu
njati na prebivalstvo, ki je prihajalo v stik z našimi predniki na Pisarij, vire, ki so nam jih zapisovalci takratnega življenja zapustili. Vendar že teh nekaj besed dokazuje, da smo se Slovenci v Kanalski dolini naselili že prve dni po prihodu v novo, to je sedanjo domovino in smo tu o-stali kljub dejstvu, da so se s severa Germani in z zahoda Romani zaganjali v nas in nas skušali pregnati s te zemlje. V borbi proti severnim germanskim sosedom smo bili Slovenci veliko manj odporni kot proti Romanom (le neznaten del slovenske zemlje smo izgubili na zahodu). Zato smo od 9. stoletja dalje, to je od takrat, ko je v frankovskih časi h obstajala po obsegu največja «Sclavinija», izgubili nič manj kot dve tretjini ozemlja. Z drugimi besedami rečeno moramo Slovenci po U stoletjih živeti na eni tretjini ozemlja, ki je sestavljalo največjo Sclavinijo — preostalega so nam ugrabili tujci. Trenutno nas to ne zanima, vendar je nujno, to dejstvo poudariti, kajti v tem moramo iskati odgovor na drugo vprašanje, kako to, da danes nahajamo v Kanalski dolini Nemce, ko so pred tisočletjem bili strnjeno naseljeni šele na levem bregu Donave, severno od današnje Slovenije.
Toda o tem pozneje.
GORAZD VESEL
Pred koncem leta so na razpolago podatki o prometu tržaškega pristanišča do 1. t. m. t. j. za prvih 11 mesecev.
Statistika Splošnih skladišč navaja celokupni pomorski promet v višini 1,978.878 ton nasproti 2,103.119 ton v istem obdobju lanskega leta^ Kakor znano, upošteva ta statistika le tranzitni promet in sicer trgovski ERP, UNICEF, itd. Zaznamovati je treba za enkrat manjši padec, ki ga bodo morda izredni decembrski transporti lesa ublažili. Največji delež pri tem prometu ima seveda Avstrija, na katero odpade kar 1,589.249 ton tega prometa.
Statistični podatki Trgovinske zbornice, ki so deloma tudi že na razpolago pa navajajo celokupen promet, železniški kakor pomorski, vključno promet Sološnih skladišč, lesnega skladišča, dovozov in odvozov za industrijo in ves črtal; promet z izjemo blagovnih prevozov s tovornimi avtomobili, ki pa kljub relativno znatnemu obsegu ne bodo mnogo izpre-menili splošne slike.
Po teh podatkih je nazadovanje prometa še nekaj večje, kakor izhaja iz podatkov Splošnih skladišč, sicer znaša okrog 200 tisoč ton. Znaten delež pri tem nazadovanju odpade na ERP prevoze za Avstrijo, ki so bili letos manjši kakor lani. Vendar pa so iih v avstrijskem tranzitnem prometu skozi Trst v znatni meri nadomestile izvozne pošiljke avstrijskega blaga v čezmorske dežele.
Primerjava s predvojnim stanjem pokaže, da je letošnji železniški dovoz večji od onega V 1938, ki je dosegel okrog 800.000 ton, medtem ko je v letošnjih 11 mesecih dosegel nad milijon ton in torej tudi za 25 odst večji °d železniškega dovoza v ustrezajočem času 1949.	.
Pomorski dovoz znaša letos 2,14 milijonov ton ali no toliko kot v 1938 (2,1.>). toda okrog 300.000 ton manjši kakor lani. Pač zaradi, ze omenienega zmanjšanega dovoza ERP blaga.
Večji železniški dovozni pro. met je seveda tudi povečal po-
1938
po železnici po morju
9.934.245
8.861.140
18.795.385
letos pridelala več in sicer 75 milijonov hektolitrov nasproti 57 milijonom lani. Italija bo do. segla 40 milijonov hi (lanj 36 milij. hi), toda po mnenju italijanskih uradnih krogih bo p	1	i	i	znašal	pridelek le nekaj nad' 35
hvropskfl Vinska IStina j milijonov hi. Španija bo imela
20 milijonov hi nasproti 15 milijonom v 1949, Portugalska pridela 10 milijonov hi ali 20 odstotkov več kakor lani.
Balkanske države, ki so tradicionalni pridelovalci izvrstnih vin — Grčija, Bolgarija. Turčija, Jugoslavija, Madžarska in
Nemški gospodarski listi raZ' pravljajo o letošnji vinski letini in ugotavljajo, da je letošnji pridelek po količini najboljši v zednjih 15 letih. V Z. Nemčiji so pridelali okrog 3 milijone hek-ali 110 odstotkov več
tolitrov, .
kakor lani. Francija, vključno -------------- -	„	.	.	,	,
Alžir ki odpade nanj nad po- Romunija - letos niso imele
• . i -	•	   il__1	_	1	nlina	Dvi/lololr	vSOll-
najo na okrog 18 milijonov hi, kar je nekaj več kakor lani.
Seveda je dobra letina vplivala na cene vinu, ki so na splošno pričele nazadovati (tudi za sladke vrste in mošt). Evropska trgovina je še od poprej dobro založena, zato malo kupuje in morajo pridelovalci t.j. vinogradniki novi pridelek vskladiščiti. Težave pa nastaja, jo zaradi tega, ker primanjkuje prostora v sodih. Takšno težave ima zlasti Francija odn. Alžir. Cene bodo verjetno močno padle, vendarle Pa na splošno ne vedo, kako bo mogoče vnov-
Joviča francoskega pridelka, je | najboljše letine. Pridelek raču- | čiti letošnjo vinsko letino.
Tonaža svetovne trgovinske mornarice
Po poročilu iz New Yoirka je ibilo stanje tomaže trgovinskih mornaric najvažnejših držav (upoštevane so le ladje! nad 100 ton na mehanični pogon) na dan 1. decembra naslednje; ZDA (vključno rezervno brodbvje v razpremi na velikih ameriških jezerih, ki ga je za okrog 12 milijonov ton) 30 milijonov ton, britanski Com monwealth 23,5 milijonov ton, Norveška 5,55 milijonov ton, Panama 3,3 milijonov ton, Holandska 3,25 milijonov ton, Francija 3.1 milijonov ton, Italija 2,86, ZSSR 2,7, Svedsk_a 2.4, Japonska 2,25, Grčija 1,55, Danska 1,5, Španija 1,4, Kitajska 1,2. Pod milijon ton bro-dovja imajo sledečg ■ države: Argentina 900.000, Brazilija
850.000, Finska 650.000, Nemčija
530.000, Honduras 530.000, Portugalska 520.000, Turčija 450.000, Belgija 430.000, Jugoslavija
280.000, Poljska 200.000, Cile 200.000!
PO DVA JSETIH LETIH PBEMANJA
ETKASE.JE ZDRAMILA...
morski odvoz. Tako 3e b*t° vkrcanega do. 31.il- t. 1. 1.01 milijonov ton na'nroti 771.983 ton v 1949 ter 886.114 ton v 1938. Celotni pregled prometa do statistik) Trgovinske zbornice od januarja do konca novembra t. 1. bi bil sledeč:
DOVOZ 19£0
Dobri dve desetletji je Etna dremala in le polahko puhala, zdaj se je nenadoma zdramila >n grozi več vasem na vzhodnem pobočju. Najbolj je ogrožena vas Milo z okoliškimi naselji, ki jih oblasti že praznijo. Pomoč je prišla Iz Catanije.
Tudi pred 22 leti so pili ti kraji v neposredni nevarnosti. Severno od vasi Milo se je takrat v višini 1000 m odprlo novo ognje-niško žrelo, ki pa je usmerilo svojo uničujočo ognjeno reko vzhodno od tod. Lava je na svoji poti uničila vas Mascali, presekala železniško progo in se ustavila skoraj tik morske obale. To je bilo leta 1928.
Pet let pred tem, poleti 1923, je nastala na pobočju Etne 10 km dolga razpoka. Lava je drla iz treh glavnih in mnogo stranskih žrel. Tudi tedaj je presekala železniško progo, razrušila dva kolodvora in več vasi.
Jeseni 1911 je iz 5 km dolge razpoke na nekako 170 mestih bruhala Etna ogenj in lav0-Poldrugo leto pred tem Je na južnem pobočju nastala 2 km dolga razpoka, iz katere se je vida lava, odprlo se je 20 žrel, ki so bruhala ogenj, dvignilo se je šest novih ognjeniških parazitskih stožcev. Lava je tekla 10 km daleč in se je ustavila komaj pol ure pred veliko vasjo Nicolosi sredi med vrhom Etne ln podnož. no Catanijo.
Aprila 1908, dve leti prej, je vzhodno od vrhnjega žrela na
ob osnovi okoli 40 km, obsega 145 km, dviga pa se nekako 3300 m visoko, skoraj pol kilometra nad naš Triglav. Višina se ognjeniku stalno spreminja.
Davno davno je bil na onem mestu prostran morski zaliv. Podvodno vulkansko delovanje je postopoma izbruhalo neizmerne množine kamenin in lave, iz morske gladine se je začel dvigati stožec pripojil se je bližnji kopnini otoku Siciliji in rastel pod oblake.
Daleč z morja se kaže Etna v povsem pravilni trikotni obliki, ki pa se od blizu gledana izobll-či, ker so se po njenih prostranih pobočjih v teku tisočletij nabraie številne ognjeniške «_kr-tine». parazitski stožci, pomožna žrela, ki se porajajo ob ysake™ novem izbruhu. Ker nastajajo p
po železnici po morju
10.218.139
21.398.708
1949
po železnici po morju
1938
po železnici po morju
ODVOZ
1950
po železnici po morju
31.616.847
8.067.131
24.143.202
32.210.333
7.950.583
21.534.713
1949
po Železnici po morju
zgornjem robu tako imenovane Bikove doline, Valle del bove, nastala dolga do 50 nv široka razpoka, iz katere sta 17 ur Izvirali dve reki lave, ki sta se spodaj združili ln po 5 km dolgi poti ustavili. Takratno bruhanje Etne je spremljal posebno močan potres, ki Je popolnoma uničil mesto Messino ob istoimenskem prelivu, ločnico med otoško Sicilijo in Apeninskim polotokom. Tedaj je Etna izmetala nad pol milijona kubičnih me trov zemeljskega drobovja.
V prvi polovici tekočega stolet. ja se Etna tako oglaša sedaj že osmič (1908, 1910, 1911, 1918 dvakrat, 1823 1928 In 1950)
V prejšnjem stoletju je divjala 19-krat, v 18. stoletju pa 16-krat V novem veku je bila najstrašnejša leta 1669, ko je izbruhala 900 milijonov kub. m lave, ka menja in pepela. Zasula je tudi del mesta Catanije.
Srednji vek Izkazuje tri močne Izbruhe, od teh dva v 14, stoletju. V starem veku je lava dvakrat dosegla morje. Na severnem 13.239.977 pobočju je ob nekem predzgodo-10.139-248 j vinskem Izbruhu Izvrgla Etna
  1 nad tisoč milijonov prostornln-
skih. metrov svoje žareče vsebine.
Zgodovinsko znanih izbruhov je okoli osemdeset.
Etna spada med največje delujoče vulkane na zemlji. Premer njenega velikanskega stožca je
29.485.296
23.379.225
16.283.091
7.719.838
menu nepozaben doživljaj je sončni zahod. Svetlobni učinki so čudoviti. Skozi lahno soparico se na vzhodni strani riše triogla-ta ser.ca ognjenikov« gmote. E-dlnstven je pogled na raztresene parazitske stožce in na ostale sicilske gore, ki so vse znatno
"Nekaj minut proč od obs*‘7a„ torija se iz velike razpoke dviga zelo vroča voana para. Kraj
%'e‘aleč so tudi razvaline koče, v kateri se Je baje zadrževal grški modrijan in univerzalni u-čenjak Empedokles. preono se je vr«l v Etnino žrelo. Živel je v nortnožnem Agrigentu, današnjem Girgentiju, od 490 do 430 pred n. š. On je že tedaj slutil Dartvi-nov nauk o razvoju vrst.
Pot od observatorija na vrh je
višine sploščen kot rehefna sli-ka. Velikanska pahljača lav."uh tokov s središčem v vrhnjem zre lu se jasno odraza od^ velikihus
zelenih gozdov lnp°~0 J? vsnd do neizmerni gon so raztre leni stranski, parazitski stožci s svojimi odprtimi in zaprtimi žreli. Nekateri so goli, drugi že o-brasli.
Skozi špranje prihajajoča vro. čina in na pobočjih izstopajoča sopara topita sneg. Po nekaterih kotanjah pa se drži sneg stalno, pokrit z debelo plastjo vulkanskega peska.
Na vzhodnem pobočju kmalu pod vrhom, nekako pol ure od observatorija, je leta 1792 nastala ogromna zemeljska razpoka s strmimi, razsekanimi stenami •* lave in groha. Mogočni skladi ki kažejo notranje lice ognjen*
tTbB	■	■4
		
	i n •	1lite v
24.002.929
razpokah, so parazitski stožci nanizani večinoma v vrstah. Nekateri so se znatno povzpeli nad okolico. Stranskih stožcev je razsejanih po vsem mogočnem pobočju nad 200. In valovanje od morja oziroma podnožja navzgor doseže svojo mejo nekako v višini 2900 m, kjer se ves masiv, raztegne v prostrano visoko pla. noto, iz katere se potem še za okoli 500 m dvigne samotni vrhnji stožec z glavnim žrelom, Širokim nad pol kilometra.
Masivna zgradba, ki jo kras: kupola, deloma observatorij, deloma planinska koča, leži na planoti 2942 m visoko. Prenoči v njej lahko «lo deset oseh. Prav tako Je poskrbljeno za hrano in pijačo. Zgradbi pravijo Casa Etnea
Tam gori se razteza osnova vrhnjega stožca. Ob lepem vre.
Nočna slijta bruhajoče Etne
razmeroma kratka ln ni težka, če odštejemo ostro ln grobo la-vino skorjo, ki reže čevlje kot nož. Očem nagajata vulkanski prah in snežna tiliSCotia. Zelo hladno je na vrhu tudi Poleti.
Oblika in lice glavnega žrela se stalno menjavata. Večno pa puhti dušeč dim iz neprodlrne globine Njene pološčene žveplene stene se svetijo v vseh barvah Tudi ob robu žrela sika din. Iz. mnogih špranj. V globino je mogoče pogledati le na mestih ki tih pokaže vodnik. ‘
temi je ognjenikov žareči kotel resnično veličasten. Prav tako sta nepozabna sončni vzhod In razgled na širno podnožje: Kalabrija, Mesinska ožina, Liparsko otočje in cela Sicilija so na dla-,ni. Malta se pokaže le poredkoma. Najbolj razločno se vidi spodaj Catanija. Otok se zdi s te
gore, obdajajo veličastno 20 obsegajočo kotlino od treh stran!1 To Je že omenjena Bikova dob-na. Sestop tam skozi je prekrasen, a zelo naporen.
Tudi skozi Levjo dolino Je Pe ur mučne hoje do sedaj ogrožen* vasi Milo.
Največje mesto ob vznožju Fine je Catanija s četrt millJona prebivalcev. Kot vsa ognjena S°-ra Je tudi Catanija zgrajena n» lestm lavi- Mestni tlak je sama lava-
V nočni I Kcr Ie na Si('ll|j1 pole* Julne* sadja in vina najizdatnejši •z-
vozni predmet žveplo, je CatanU® ob njegovem viru Izvozna lul<*
za žveplo. Etna jo je večkrat razrušila. Vstala je na novo. Sedanje krasno mesto 7. mrežo ravnih cest obstaja odi 18. stoletja.
V. P.
celoletna 2600 Ur; cona B: Izvod 3, mesečno 70 din: FLKJ: Izvod 4.50, mesečno 90 din NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, ceioiei.
Poštni tekoči račun za STO-ZVU- Založn.št-o tržaškega tiska. Trst 11.5374. - Z. Jugoslavijo: Agencija demokratičnega Inozemskega tiska ■
Ljubljana, Tyrševa 34 - tel. 20-09, tekoči račun pri Komunal,tl banki v Ljubljani 6-1-90332-7. - Izdaja Založništvo tržaškega tiska D.ZO.Z. - TRS