L. V., St. 50 („Jutro" xn., 288 a) Ljubljana, ponedeljek U. decembra I93I Cena 2 Dir Upravmštvo: Ljubljana, Knafljeva alica 5. - TelefoD 5t 3122. 3123, 5124 3125. 3126 biseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul - Tel S492 to 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta 61 13 - TelefoD št 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica &L \ — Telefon 5t 190. PodJ-tžnie«: Jesenice: pri kolodvora št. !«J0 Podružnic Novo maeto: Ljubljanska cesta št 42 podružnica Trbovlje: » hiši dr. Baurn-iartnerja Ponedeljska izdaja Ponedeljska izilaja »Jutra« izhaja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča m posebej in velja po pošti preje* mana 4 Din, po raznaSaleib dostavljena 5 Din mesečno. Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon it 3122. 3123. 8124. 3125 to 312«. Maribor: Aleksandrova cesta 13 Ta. lefon št 2440 (ponoči 2582). Celje: Kocenova uL 3 Telefon št 190 Rokopisi se ne vračajo — Oglasi p« tarifu BORBA PROTI HOOVRU Jutri zapadla neplačana plačila Amerika ne bo smatrala za zamu* jena — Naraščajoča opozicija proti predsedniku Hoovru — Parlamentarna preiskava inozemskih posojil New Tork, 13. decembra, d V senatu in reprezentančni zbornici računajo pri razpravi o Hoovrovem moratoriju z borbo, kakršne v zgodovini ameriškega parlamenta še ni bilo. Poslanec Mac Fadden je včeraj najostreje nastopil v reprezentančni zbornici proti Stimsonovi noti. ki sporoča ostalim državam, da Amerika 15. decembra zapadla plačila ne bo smatrala za zamujena in da vlada računa z dejstvom, da to kongres Hoovrov moratorij odobril. Mac Fadden je poudarjal, da ni imel Stim-son za to ustavno kršitev nobenega zakonitega pooblastila. Stimson sam je ob priliki dogovora s Francijo izrecno priznal, da je edino kongres pristojen za dovolitev odgoditve plačil. Predsednik Hoover uporablja vsa sredstva, da bi pomiril naraščajočo opozicijo ter dokazal, da doslej še v nobeni svoji izjavi ni nastopil za popolno črtanje dolgov, temveč samo za začasno znižanje. V tem pogledu sta podala tudi državni tajnik Mellon in državni zakladni podtajnik Mills pomirljive izjave. Washington, 13. decembra, g. Opozicija je izvedla nov udarec proti predsedniku Hoovru. Ker kongres še ni ratificiral moratorija države dolžnice niso bile na jasnem. ali bodo morale plačila do'arov ki za- padejo 15. t. m., v torek prihodnjega tedna, plačati ali ne. Zato je skušala vlada dobiti pismeno dovoljenje vodilnih politikov v senatu in reprezentančni zbornici za okrožnico, ki naj bi države dolžnice obvestila, da plačila v torek 15. t. m. ne bodo zapadla. Vsi vodilni politiki v poslanski zbornici in senatu pa so podpis take okrožnice odklonili. Kljub temu se je predsednik Hoover odločil, da izvede ratifikacijo. V ta namen je poveril državnemu tajniku Stimsonu nalogo, naj pošlje vladam noto, v kateri sporoča Amerika, da bo moratorij ratificiran po 15. decembru, da pa Amerika za 15 december ne pričakuje nobenih plačil Vest o tem Hoovrovem koraku je izzvala v opozicijskih krogih vihar ogorčenja, ker ga smatra za kr-šenie ustave. VVashington, 13. decembra, s. Državni tajnik Mellon je v svoji petkovi izjavi poudaril, da predsednik Hoover v nobeni svoji pobudi ni govoril niti najmanj o črtanju dolgov. Med tem imajo odločilni krogi dolžnost, da se bavijo z resnico. Dejansko ne more ostati neupoštevano da Ameriki dolžniki ne morejo plačati vseh plačil, dokler se gospodarsk* položaj znatno ne iz-boliša. VVashington, 13. decembra, s. Predsed-niV Honvpr i p v ne tek pozval k sebi za- stopnike tiska, da bi z njihovim posredovanjem razglasil državi in kongresu svoj poziv za podpiranje gospodarskega programa, ki ima v glavnem namen preprečiti nevarnost deflacije. New York, 13 decembra, g. Finančni odbor senata je včeraj sklenil, pozvati na razgovor zastopnike največjih ameriških finančnih zavodov. Ta senzacijonalni sklep je posledica v senatu sprejetega predloga senatorja Jonnsona, po katerem naj bi senat preiskal delovanje in odgovornost velikih bank pri zaključit", i inozemskih posojil. Parlamentarna preiskava se bo vršila po vseh večjih bančnih zavodih in sicer pri Morganu. Dillonu-Read & Co.. Kuhnu, Lobu & Co., Hase National banki, National City banki, Quaranty Trust & Co. in bančnem zavodu Lee Higginsonu. Ločeno od te preiskave inozemskih posojil se bo po senatovem sklepu vršila tudi preiskava od strani reprezentančne zbornice. Kakor poročajo iz okolice senatorja Johnsona. nameravajo po tej preiskavi obložiti predsednika Hoovra, ki mu očitajo, da je zagrešil ogromne izgube — okroglo na 75 milijard avstrijskih šilingov — pri posojilih, ker je vlada zamudila proglasiti prioriteto nemških posojil pred reparacij-=-v?tt>t rahtevami zaveznikov. Briining o plačilnih zmožnostih Nemčije Nemški državni kancelar za omogočenje izvoza - Socialni demokrati bodo še nadalje podpirali dr. Briininga Berlin, 13. dec. d. Državni kancelar dr. Briining bi moral včeraj govoriti v nem-ško-ameriški trgovski zbornici Ker je nekoliko bolan, je prebral njegov nagovor, ki je vzbudil največjo pozornost, minister za gospodarstvo dr. \Varmbold. Med drugim prav. državni kancelar v svojem nagovoru, da se je treba odločiti, ali se do-vo!: Nemčiji izvoz, da bi lahko plačevala, ali pa se ji izvoz prepreči, s čimer bi se Nemčiji onemogočilo plačilo političnih dolgov. Doba iluzij je minula in beda je skoro v vseh državah tako narasla, da morejo samo še trezni realni politiki dovesti nadaljnji razvoj na pot rešitve O kaki solidarnosti se danes med državami še ničesar ne opaža. Nasprotno postaja gospodarski boj čim dalje ostrejši, čeprav so vsi uvidevni ljudje edini, da je samo eno sredstvo za omogočenje plačil v inozemstvu namreč gospodarski presežek Dr. Briining zavrača nato očitek, da je Nemčija dovoljene ji kredite uporabljala razsipno. Če so se dogodili posamezni po-greški, je vendar Nemčija nujno potrebovala kredite. Tudi očitek zaradi bega kapitala se ne more vzdržati v obliki, kakor se je izrekal. Beg kapitala je učinkovito (pobijal in gotovo je, da kapital, ki je bil odnesen iz Nemčije, še davno ne dosega vsot, ki se mnogokrat navajajo. Pogosto se zakonito v inozemstvu naloženi kapital zamenjava s pobeglim kapitalom. Vlada je vse storila da prepreč' nadaljnji beg kapitala, toda na tem področju tudi naj ostrejši ukrepi ne jamčijo popolnega uspeha. Dr Briining končno izjavlja, da se v re-paracijski problem noče spuščati ker noče posegati v baselska pogajanja Berlin, 13. dec. d. V gospodarskem odboru državnega zbora je izjavil včeraj dr Hilferding, da bo socialno demokratska stranka še nadalje obdržala svojo politiko toleriranja Briiningove vlade čeprav ne prikriva, da predstavlja zadnja zasilna odredba v mnogih ozririb kršenje delavskih pravic Socialno-demokratska stranka uoo-števa politične vzroke, da zagotovi svobodo nemškemu delavstvu, ki bi bila odpravljena. če bi prišel na krmilo fašizem Berlin, 13 dec. g. V Berlinu se vedno bolj trdovratno vzdržujejo govorice, da zdravstveno stanje državnega kancekrja dr Briininga ni posebno povoljno Kakor zatrjuiejo. je dr Briining zaradi ogromne zaposlitve v zadnjih mesecih živčno docela izčrpan. Verifikacija poslanskih mandatov Verifikacijski odbor je potrdil vse poslanske mandate v dravski ba-no\ini — Potrjeni so tudi vsi drugi mandati, razen mandat Branka Gjorgjeviča v srezu Otočac Beograd, 13. decembra. M. Poročilo veri- fikacijskega odbora za plenum Narodne skupščine je natisnjeno in bo jutri razdeljeno narodnim poslancem. Poročilo, ki se deli na tri oddelke, ugotavlja, da je veri-fikacijski odbor prejel 306 poslanskih pooblastil in 77 pritožb, ki se tičejo volitev v 57 srezih. Na podlagi raznih ostalih aktov ugotavlja verifikacijski odbor, da je obstojala pri volitvah v Narodno skupščino dne 8. novembra ena sama državna lista, ki je dobila 2,342.520 glasov. Po pre-čitanju pritožb m ostalih aktov je ugotovil, da ni bila vložena nobena pritožba proti izvolitvi nosilca državne liste Petra živkoviča kakor tudi ne proti izvolitvi kandidatov v sedežih banovin, med katerimi je tudi minister dr. Kramer v Ljubljani. Nadalje ugotavlja, za katere mandate ni bila vložena nobena pritožba. V dravski banovini je bila vložena samo ena pritožba, in sicer v krškem srezu. Tu je vložil proti izvolitvi Kandidata Alojzija Drmelja pritožbo njegov protikandidat Anton Grebene, ki navaja predvsem, da niso bili za predsednike volilnih odborov postavljeni v prvi vrsti sodniki, temveč učitelji. Nadalje navaja, da je volilec Ivan Resnik prejel od Dragutina Bitenca škat-Ijico cigaret zaradi časar ni glasoval zanj, čeprav je prvotno nameraval. Kakor tudi, da je na volišču v Leskovcu volilec Vinko Fogler glasoval najprej za Drrnelja, potem se pa premislil in izjavil, da glasuje zanj, kar pa mu volilna komisija ni hotela priznati. Ker je smatral verifikacijski odbor te razloge kot nezadostne, je pritožijo zavrnil in potrdil mandat poslanca Drmelja. Pritožbe so bile vložene nadalje v 5 srezih savske banovine, v 7 srezih primorske banovine, v 4 srezih vrbaske banovine, v 5 srezih drinske banovine v 8 srezih zet-Bke banovine, v 8 srezih dunavske banovine. v 11 srezih vardarske banovine, v 7 srezih moravske banovine, ki so bile vse odklonjene, ker niso bile dovolj utemeljene. v tretjem delu svojega poročila navaja Verifikacijski odbor primer iz sreza Oto-kjer je vložil pri* -bo proti izvolitvi poslanca Gjorgja Brankoviča njegov protikandidat dr. Milan Ilič odvetnik v Otoč-cu, ki trdi, da je na volišču škare n. predsednik volilnega odbora Milan Bra-kus falzificiral volilne spise v škodo dr. Biča. Na podlagi mnenja glavnega volilnega odbora, ki ga je usvojil tudi verifikacijski odbor, se boao vršile ponovne volitve dne 27. t. m. V teku dne je prejel verifikacijski odbor še nekaj pritožo katere pa niso bile sprejete v razpravo. Odbor bo predlagal Narodni skupščini, da sprejme to poročilo. Za poročevalca je določen dr. Nikola Nikič. Jutri bo narodnim poslancem razdeljeno to poročilo in bo 24 ur za tem, kakor določa zakon, predsednik volilnega odbora sklical sejo Narodne skupščine, na kateri se bo izvršila verifikacija mandatov. Nova jaoonska vlada Tokio, 13. decembra, d. Inukaj, vodja konzervativne in doslej opozicijske stranke »Seijukaj«, ki je v parlamentu v manjšini, je bil od mikada poverjen s sestavo nove vlade. Inukaj je svoio misijo že izvršil rer prevzema v novi vladi razen predsedstva tudi zunanje ministrstvo. Finančni resor prevzame Takahazi Kakor znano, je bila stranka »Sejinkaj« vedno za energično postopanje prot: Kitajski ter je bila od nekdaj opora vojaškim krogom. Razveljevlienje trojanskega mandata Gajde Praara. 13. fWemhra Ku-ryeru Warszawskem, »Glosu Narodu«, »Ku-ryeru Poznanskem«. »Kuryeru Lodzskein« in »Dzienniku WilenskeiiK. V počitku inlerviewa, ki ga objavlia, ugotavlja, da je predsednik Masaryk točno orijentiran o vseh aktualnostih, tudi v podrobnostih. Znano mu je bilo, da se vrš: v Pragi konferenca poljsko - češkoslovaško anlante tiska ter je pozual tudi njene sklepe. Zato se ,e tudi dotakniL ko je zagledal pred seboj poljskega novinarja, z vso iskrenostjo stvari, ki so ga zanimale. Med drugim je dejal predsednik Masaryk: Nekateri vaši listi so napadli mene m češkoslovaško državo zaradi nekega inter-vie\ya. Nekoč ie bil pri meni neki nemški novinar, s katerim sva se razgovarjala o političnih stvareh. Dotaknil se je tudi vprašanja, ki je za Nemčijo zelo aktuelno. Navedel sem mnenja nemških politikov, ki so jih izrazili napram meni. Ta mnenja nemških politikov, ki sem jih omenil, pa je pripisal meni ter jih pozneje objavil, kakor da bi bila moja, čeprav ne odgovarjajo dejstvom. Stojim na stali«?« pogodb, ki smo jib sklenili v Parizu. Danes se opaža v Evropi mnogo nervoznosti. vendar pa se ne moremo dotakniti nobenega vprašanja, ki bi moglo položaj še poslabšati. Priznavam, da je manjšinjski problem zelo resen To dane9 ni samo češkoslovaški ali poljski problem. Danes ni nobene države, ki ne bi imela manjšin. Majhna nemška država kakor Liechtenstein ne prihaja v poštev, prav tako ne^ italijanska država San Marino, velike države pa imajo manjšine. To je zgodovinsko vprašanje, ki se mora rešiti na pravičen način in nikdar ne s silo ali premočjo. Tako je moje politično stališče in moje mne* nje. Današnje stanje v Evropi smatram za boljše kakor je bilo pred vojno. Avstro-Ogrska je bila na papirju velika država, toda narodi. ki so jo tvorili, so se borili med seboj z vso strastjo. Rusija je bila velesila, toda carizem ni mogel, zadovoljiti prebivalstvu in zato je država razpadla. Nemčija je nastopila odkrito proti poljskim in francoskim manjšinam. Kot posledica svetovne vojne te tri absolutistične države propadle. Čeprav sta imeli Nemčija in Avstro-Ogrska parlamentarno ustavo in je obstojala celo v Rusiji duma. so bile vse te države po svojem bistvu absolutistične. Značilno obeležje sedanjega časa je propast absolutizma. Narodi streme po svobodi, zaradi česar se absolutistični sistem ne more uveljaviti Manjšine morajo dobiti svobodo razvoja. Svobodo smatram za temeljno načelo. Z absolutizmom je v tesni zvazJ načelo centralizma. Sedanja demokratična doba postavlja nasproti načelo avtonomije v najširšem pomenu besede. Za nas postaja potreba, da se vprašanje avtonomije reši a demokracijo. Težko nam je bilo graditi demokracijo^ dokler so bili naši narodi pod jarmom tn brez svobode. Ljudje, ki niso vzgojeni za svobodo, so pristopni revoluciji. »Jedyna bron niewoln,ika jest zdrada«, je citiral Ma« earyk po poljsko (edino orožje sužnjev te izdajstvo), kakor je že dejal vaš pesnik. Izdajstvo ni dostojno človeka, zaradi česar je naša naloga vzgojiti državljane, ki bi zrastli v atmosferi svobode in absolutne demokracije. Na vprašanje, kaj meni o revizijonističrd akciji, je predsednik Masaryk odvrnil: Svoje mnenje sem že izrazil, ko sem dejal, da stojim na načelu obstoječih pogodb. Revizija, če bi se hotela podv/eti, se ne more izvesti enostransko, temveč samo s sporazumom in pristankom vseh, ker smo vsi podpisali pogodbe. Pogodbe so realne vrednote in se ne morejo smatrati kot koščefc papirja. Sporazumno delo agrarnega kongresa v Sofiji Izdajanje skupnega gospodarskega glasila v Parizu « Odlikovanje jugoslovenskega delegata Sofija, 13. decembra. AA. Odbori mednarodne poljedelske konference so končali svoje delo. O vseh vprašanjih, ki so bila na dnevnem redu, je bil dosežen sporazum. Odbor, ki je imel nalogo proučiti vprašanje ustanovitve gospodarskega časopisa, je sprejel predlog o organu poljedelskih držav, ki bo začel izhajati s 1. aprilom prihodnjega leta v Parizu pod naslovom »Poljedelski evropski vzhod«. Odbor, ki je imel nalogo redigirati stavljene predloge, je izdelal resolucijo, ki je bila izglasovana na današnji plenarni seji. Kralj Boris je sprejel v avdijenco vse delegate mednarodne poljedelske konference. Prvi delegat bolgarske delegacije poljedelski minister Gičev, ki je istočasno predsednik konference, ter generalni tajnik konference bolgarski narodni poslanec Drenski sta predstavila kralju poedine člane delegacij. Kralj Boris je odlikoval prvega jugoslovenskega delegata Stojko-viča, načelnika ministrstva za kmetijstvo, z redom za državljanske zasluge prve stopnje. Na čast delegatom mednarodne poljedelske konference se je vršila snoči v gledališču svečana predstava. Pred predstavo je bil svečan sprejem v poljskem poslaništvu. Danes je bil v kraljevski rezidenci Vrani blizu Sofije svečan obed, ki so sa ga udeležili šefi delegacij. Odgoditev angleškega parlamenta Spodnja zbornica je bila odgodena do 4. februarja — Uvedba novih uvoznih carin London, 13.12. d. Spodnja zbornica je bila v petek odgodena za božične počitnice do 4. februarja, vlada pa si je pridržala pravico, da skliče parlament prej, če bi se pokazala potreba. Proti predlogu predsednika vlade za odgoditev so protestirali razni konzervativni, liberalni in delavski poslanci, sklicujoč se na sedanji težavni gospodarski položaj. Vodja opozicije Lans-bury je predlagal, naj se zbornica sestane že 4. januarja, vendar pa je bil njegov predlog odklonjen z 218 glasovi proti 22. London, 13. dec. AA. Vlada bo imela med božičnimi počitnicami več sej o nerešenih gospodarskih in finančnih vprašanjih. Pravkar odgodena zbornica je uzakonila najnujnejše ukrepe za ozdravljenje angleških financ in gospodarstva, svoje nadaljnje predloge v tej smeri pa bo vlada predložila zbornici najbrž šele po poročilu o državnem proračunu. Istočasno bo vlada med božičnimi počitnicami proučila važna in neodložljiva politična in mednarodna vprašanja. Na dnevnem redu teh sej bodo problemi v zvezi s bližnjo mednarodno reparacijsko konferenco in konferenco o meddržavnih dolgovih. Konferenca o reparacijah in meddržavnih dolgovih bo po končanem sestanku finančnih veščakov, ki sestavljajo sedaj v Baslu poročilo o gospodarskem in finančnem položaju Nemčije in o njeni plačilni zmožnosti. Predsednik vlade Macdonald bo lahko odpotoval na kratek oddih v Lossiemouth šele zadnje dni prihodnjega tedna. London, 13. dec. AA. Trgovinsko ministrstvo pripravlja na podlagi nedavno sprejetih carinskih pooblastil nove carine na razne vrste blaga. Pri teh carinskih ukrepih bodo izločeni jekleni in železni industrijski izdelki, ker je vlada mnenja, da so dovolj zaščiteni. Za zblizanje Francije in Nemčije Pariz, 13. decembra, d. V zunanje-poli-tičnem odboru senata je govoril v petek senator De Jouvenel o nemško-francoskih odnošajih. Po primerjavi velikih nemile i h izdatkov, katerih 6ta sokriva Amerika in Anglija, ter reparacijskih dolgov, ki so neobhodni, je zahteval De Jouvenel. naj se Francija ne izolira, temveč pridobi zase večino držav sproži vprašanje med zavezniških dolgov ter jih podredi reparacij-skemu vprašanju, mobilizira nemška aktiva ter podpira prizadevanje pemško-fran-coefcega gospodarskega odbora. Po njegovem mnenju b ibilo gospodarsko sodelovanje Francije in Nemčije najboljši uvod k razorožitveni konferenci. Vlada naj zato predloži odboru poi-oči1o članov fran-co>dko-nemške gospodarske komisije o položaju v Nemčiji Postani in ostani član Vodnikove družbe S Gandhi v Rimu Rim, 13. decembra, sg. Na poti iz Švice je indijski nacionalistični vodja Mahatma Gandhi prispel s svojim spremstvom včeraj dopoldne v Rim/ Na kolodvoru so Gandhija obsuli števikii novinarji z vprašanji, na katera pa je dajal samo kratke odgovore, izjavil je med drugim, da bo v italijanski ore-stolnici ostal dva dni. da prouči politično in gospodarsko organizacijo fašističnega režima. Gandbi bo v času svojega rimskega poseta gost generala Morrisa. ki ga je z mnosimi drugimi člani indijske kolonije sprejel na kolodvoru. Po kratki vožnji z avtomobilom po mestu, kjer si je Gandhi ogledal najznamenitejše spomenike, je obiskal pozneje tudi Vatikansko mesto. Gandhija bosta sprejela v avdijenci papež in šef italiianske vlade. Tatvina dolarskega pisma Budimpešta. 13 decembra g Na nošti v Aradu je izginilo denarno pismo z 9000 dolarji. ki je bilo namsnfeno za npko tamkajšnjo banko Vsa dosedanja poizvedovanja so ostala brezuspešna. Kakor sumijo, gre aa »Nremelp-jo tatvino. Zborovanje profesorjev Lepa manifestacija za narodno in kulturno edinstvo Ljubljana, 13. decembra. V rfeahiici moškega učiteljišča se je danes vršil občni zbor ljubljanske sekcije Udruženja jugoslovenskih srednješolskih profesorjev. Predsednik g. ravnatelj Fran Jeran je prisrčno pozdavil navzoče zastop-c.ke, pedvsem g. .Boska Boškoviča. ravnatelja O. moške realne gimnazije v Beogradu kot zastopnika glavne uprave Profesorskega društva, g. gimnazijskega ravnatelja Pavla Serdarja, predsednika zagrebške sekcije, m zastopnika prosvetnega oddelka dravske banovine, g. inšpektorja dr Kotnika Sporočil je nadalje občnemu zboru pozdrave predsednika udruženja g. prof. Nedeljka Divca iz Beograda, ki se je bil udeležil na predvečer odborove seje. a je moral ponoči v nujnih službenih opravkih odpotovati v Zagreb. V svojem otvoritvenem govoru se je g. predsednik Jeran najprej zahvalil vsem onim. ki so doprinesli k temu, da se je letošnji jugoslovenski profesorski kongres v Mariboru tako sijajno vršil, predvsem pa županu mesta Maribora in mariborski sekciji Profesorskega društva. Ko je bil ministrski predsednik g. Peter Zivkovič službeno posetil Ljubljano, je sprejel deputa-otjo ljubljanske sekcije, ki je poslala tudi deputacijo v Zagreb ob priliki praznovanja desetletnice zagrebške sekcije. Slednjič se je govornik spomnil dveh dragih tovarišev, ki ju je neizprosna smrt ugrabila v preteklem letu: istrskega rojaka prof. Martina Zgrabljida in Jožeta Kovača, profesorja novomeške gimnazije, ki je pred nekaj dnevi zaključil svoje mlado, piodonosno življenje. Zborovalci so njun spomin počastili stoje. Pri volitvah, ki so sledile, so bili oer acclamationem izvoljeni zs predsednika zbora g. Jeran. za podpredsednika g ravnatelj Hočevar, za tajnike gg. prof Dolenc. L*™?ne in Rajič Nato je g. direktor B B^Vovič. ki ie ponesel pozdrave beograjskih tovarišev. imel krasen govor o udraženju. Dejal je, ds je imelo vedno eno edino linijo ki jo bo vedno imelo: namreč kulturno in prosvetno fronto. Prvi postulat te fronte je ideja narodnega edinstva, to je: edinstva nacionalnega duha. edinstva občutkov in volje, edinstva kulture in izobrazbe. Profesorsko društvo si je stavilo te ideale že prvi dan. a služilo jim bo vedno. Ljubljanska sekcija si je bila vedno »vesta tega edinstva kulture in narodnega duha. Zato se ji beograjska centrala zahvaljuje za njeno neprestano delo v tem pravcu, kakor tudi za lepo uspeli mariborski kongres. G. direktor Pavao Serdar iz Zagreba, k? je vrnil obisk Zagrebčanov, je v svojem govoru dejal, da čakajo Udruženje velike naloge, kajti naša srednja šola igra največjo vlogo pri ustvarjanju nove. čiste jugoslovenske generacije. Ta kulturno-pro-svetna in nac;onalina naloga ie težak in mučen posel. Zato je pa neobhodno potrebno. da dobi profesor materialno podlago, da se more v polni meri posvetiti s vrvi i kulturni dolžnosti. Po pozdravu g. inšpektorja dr. Kotnika je sledilo poročilo društvenega tajniika g. Lapajneta in blagajnika g. Vrhovnika, poročilo nadzorovalnega odbora ter volitev novih odbornikov Nato so nrišli na dnevni red razni predlogi pododborov, ki jih je bilo precejšnje število. Večina je bMa st>reiet:h. Nekateri so odpadli, ker so se bile zadeve med tem že uredile, drugi pa so bili po teh*mi debati odklo-nieni. Med onimi, ki so bili sprejeti, so bili najvažnejši naslednji: fiksiranje števila šolskih in domačih nalog na semester, namesto na trmester: sistemizacija profesorskih mest: napredovanje nrofesoriev- razširitev gimnazije v Murski Soboti: takse pri zasebnih izpitih- hnnoriranie vseh izletov in ob7ir n* družinsko stanje pri premeščanju učnih moči. —e— tovalnia. Zborovanja so se v lepem Stevttu udeležili obrtniki iz vse bivše mariborske oblasti. Zvezin predsednik g. Bureft is v uvodu pozdravil vse navzoče, led njimi zastopnike državnih uradov, nakar je konzu-lent TOI g. Žagar lz Ljubljane referiral o davčnih zadevah, dočim je o obrtniškem zakonu razpravljaj načelnik g. Založnik. Sledili so Se drugi manjši referati Občni zltor je bil zaključen nekoliko pred poldnem Vse dopoldne je mraz ščipal Mariborčane v nos. Zjutraj se je pokazalo zimsko so-nce, ki se je pa kmalu skrilo. Ves dan jt brila ledena sapa. DanaSnja nedelja pa ni pokvarila mladim smučanja in sankanja Pri Treh ribnikih je bilo vse popoldne živo. na sankališče se je kar trlo mladine, nekoliko višje so preizkušali svoje dilce smučarji, dočim so jo starejši in izkušenejši rogovi-larji že v soboto ubrali na Pohorje, kjer je bila smuka prav ugodna. Na policij! so imeli mir, toda dan ni potekel brez nesreč. Učiteljiščnik Mirko Osvetič si je pri smučanju v okolici Treh ribnikov zlomil desnico v zapestju. Poskušal ie skoke, pa mu je spodletelo. V Kamnici si ie prt nesrečnem padcu zlomil levo nogo nad kolenom 28 letni delavec Ivan Sare. Oba so morali prepeljati v bolnico. Zbor delavskih prosvetarjev Lepo uspela komerz in kongres delavskih prosvetnih društev »Svobode" v Ljubljani Ljubljana, 13. decembra. Sobota k) nedelja sta združila v Ljubljani številne delegate in predstavnike delavskih prosvetnih društev »Svobode« iz raznih delav leih središč Jugoslavije, ki eo polagali bilanoo delovanja teh društev v preteklem letu in poročali o delavskem po-kretu vobče. Uvod v kongres je bil sobotni komerz, ki se je vršil v veliki dvorana hotela »Uniona«. Komerz je nudil zanimivo družabno sliko, pester program prosvetnega večera je pa gotovo zadovoljil vse posetnike Danes dopoldne se je pa v prostorih Delavske zbornice vršilo zborovanje delegatov vseh podružnic Prisotne je pozdravil znani delavski pobornik g. Meihior Čo -bal, nato je pa podal o kulturnem delovanju vseh podružnic »Svobode« obširno in temeljnto poročilo predsednik g. Štukelj. Iz njegovega govora, ki poudarja, da eo sedaj slabe de'ovne razmere, povzemamo g'avne misli Ali je to pravi čas za agitacijo za delavko kulturno gibanje, se vprašuje govornik, ki teflon odgovarja, da delavcem doslej še sploh ni bilo z rožami postlano. Prvo najuspešnejše sredstvo za prebujanje delavcev iz mrtvila in popolne nesamostojnosti je bila izobrazba v ob'iiki agitacije ali propagande, iista ali brošure, igre ali pevskega zbora. Prebujeni de lave* občuti v začetku tako zvano razredno zavest. postopno pa postaja ta s'utnja močnejša in se izpremeni v spoznanje, v prepričanje. ki ga ne ugasne nobena sila več. Le delavsko gibanje, ki ga vodiio reis prepričani ljudje ?n ki s'orri na trdnem kadru, je zdravo. Zdravo enotnost delavskega gibanja more ohraniti in razvijati le jasno spoznanje in hotenje. Zato je potrebno sistematično kulturno delo. Zato je potrebna »Svoboda«. Delovanje zveze deflavskih prosvetnih društev »Svobode« se že dobrih pet let tfstematiČno razvi,!a. Centrala je sprejela načelo, da mora biti zveza predvsem kal-turno-vzgojna in da 6e mora po tem namenu ravnati delo vseh različnih ods f-ov in pod zvez. Zato je da'« iniciativo za ustanovitev Cankarjeve družbe, ki od leta dio leta izdaja lepše knjige. Dažje skrbi za to da se širi število bralcev dobre mesečne revije »Svobode«. Morda bo kdo očital reviji premalo število domačih sotrudni-kov Temu je krivo dejstvo, da je med sloveni Icimn rnteligenti malo ljudi ki bi o-teli z vso nesebičnostjo sodelovati v delavskem gibanju. Druga skrb centrale je hi'o prirejanje predavanj in izobraževalnih tečajev. Pri tem je centralo oviralo pomanjkanje dobrih predavateljev Kljub temu je bilo v splošnem delovanje zveze od 'Lanskega kongresa (9. XII.) doslej precej živahno Pred prehodom na zadevno konkretno poročilo je govornik še omenil, da se je v odnošajih napram drugim delavskim organizacijam marsikje izbe ('šalo razmerje »Svobode« do posameznih strokovnih organizacij tako da je ponekod prav lepo. Sama Strokovna komisija je vedno s simpatijo spremil'iala delo »Svobode« Klub Strokovne komisije v Delavski zbornici je »Svobodo« vselej upošteval in skrbel. Ja se kulturne organizacije kolikor mogoče podpirajo. »Svoboda« je skuša'« po svo-jih močeh dokazati, da je vredna simpatij, upoštevanja in dobrohotne podpore. Zatem je podal predsednik g. Stukelj v glavnih orisih poročilo o delu 37 podružnic, ki ee nahajajo po najrazličnejših la gradiha nove šole. je bil skrben šo'ski oče. Prav trk o je bil da" je časa delaven občinski odiborniik in njegovi nasveti in predlogi so bili vedno tehtni in premišljeni. Znan je bil kot izvrsten krojaški monter daleč naokrog in povsod priljubljen Rad je reikel kafcero ša'jivo in taro-kisti pri Rossnerju. Gradu ali drugje so ga me'i radi za partnerja. Sedaj ga ni več, da bi z nizkim drugim basom za mizo pri Rossnerju napovedal pagat ultimo. Padel je zacadi motnje v napredujoči prometni tehn ki in včeraj smo ga pokopali na domačem pokopališču ob veliki udeležbi občanov tn zastopnikov društev, ki .-mo sklonjeni stopali za krsto z nemim protestom proti nepojmljivemu naključju in strti, saj n.am je vse te dni, kakor da se je vlegla na naša ramena v^a ta silna tragedija, kakršne Savinjska dolina še ne pomni. Rodi potko:niiku lahka domača žemljica Njegovi žalujoči .Iružini naše k kremo eočalje! Mariborski nedeliski dogodki Maribor, 13. decembra. Z vliJcom se je ob pol 10. dopoldne pod vodstvom učitelja g. Avgusta Suligoja pripeljalo 120 otrok mladinskega pevskega zbora Trbovlje-Vode. Na glavnem kolodvoru jih je sprejelo in pogostilo Slovensko žensko društvo pod vodstvom ge. Maistrove. Ob 1. se je nato v veliki dvorani pivovarne Union pričel koncert. Občinstvo je popolnoma napolnilo ogromno dvorano: zelo številna je bila zlasti mladina osnovnih, srednjih in strokovnih šol. Take gneče pa tudi takega navdušenja unionska dvorana menda še ni doživela. Koncert trboveljske mladine je b3 uprav triumfalen za njegovega pevo-vodjo ter za male pevce in pevke, že prva »Pesem rudarskih otrok« je osvojila srca vseh. navdušenje se je pa stopnjevalo do dolgotrajnih ovacij Zbor je mn^i 'eč pp-smi ponoviti in na koncu še enkrat zapeti ?Pesem rudarskih otrok«. Poleg mla-1'n* in dirigenta šuligoja je bil navzoč tudi skladatelj g Emil Adamič iz Ljublianp testo, rega večino pesmi je pel zbor. Po koncertu, ki se je končal šele ob pol 13.. je nestna občina priredila mladini skupno kosilo, popoldne pa je bila mladina pogoščena še v IJečiem domu. Mariborčanom bo ostal nh-,«.-}? mladinskega zbora iz Trbovelj v trajnem spominu, trboveljski mladini p« ravno p ko prisrčni sprejem v obdravski slovenski metropoli. Današnje dopoldanske in popoldanske ure ao porabili številni Mariborčani za obisk umetnostne razstave kluba »Brazda« v unionski dvorani Poset je bil ves dan zelo dober in oglasilo se je tudi nekaj novih kupcev slik Splošno je opažati, da je zanimanje za to razstavo zelo naraslo Odprta bo " do vključno nedelje 19. t. m. Zvečer se ie v gledališču vršila premijera Gogoljeve sijajne komedije »ženitev«, naštudirane v režiji Hinka Tomašiča ta v zelo posrečeni zasedbi davnih vlog Ob komičnih nastopih številnih ženinov in Gogo-!levih iskrih domislicah se Je številno občinstvo izvrstno zabavalo. V sobot -večer p- je dramski odsek So-kolskega društva Maribor I. uprizoril Bevkovo dramo »Kajn«. Uvodno besedo Je "pregovoril podsta-osta br. Mohorko. ki je živo očrta! trpljenje naših . ratov v Italiii Drama »Kafa« prikazuje sina, ki v ljubezni do doma podleže izdajalskemu bratu. Uprizoritev ie pod vodstvom br Gvardijančiča ta br. Žeja uspela prav dobro. Zelo lepo je bil obiskan tudi pevski koncert »Svobode« v veliki kazinskl dvorani, i Nudil je poslušalcem prijeten večer narodnih in umetnih pesmi, ki sta jih zapela moški in ženski zbor pod taktirko dirigenta g. Fas-anelija. Ta je zapel tudi nekal solospevov. Danes dopoldne Je zborovala Zveza obrtnih zadrug na izrednem občnem zboru v mestni pesvo- Usoden paipc md tramvaj Ljubljana, 13. decembra. Današnja nedelja je bila, kakor da smo sredi zime, vendar pa je bila solnčna in lepa, da je izvabila mnogo Ljubliančanov, zlasti onih, ki so vneti za smučanje, v prosto naravo. Tramvaj je imel ves dan polne kupe-je: zlasti proga proti št. Vidu je komaj zmagovala naval. Sicer pa je bilo mirno v mestu. Policija in reševalna postaja podnevi nista imeli posebnih opravkov. Brez nesreče pa le ni minila nedelja in je okrog pol 19. ure zvečer moral nastopiti reševalni avto. V omenjenem času Je stopal v smeri proti mitnici v šiški v Zmincu rojeni, a jicer v Stražišču pri Kranju bivajoči 52 letni trgovski potnik Ivan Homan, zastopnik neke ljubljanske slaščičarske tvrdke. Mož je večkrat padel, vendar pa se je vedno zopet pobral s tal Hodil je sicer kaka dva metra proč od tramvajske proge, toda ko je prispel v bližino mitnice, ga je nenadno zaneslo na tir. V tistem hipu pa je privozil mimo voz cestne železnice, ki je treščil nesrečnika z vso silo na tla. Homan je obleža1 na licu mesta nezavesten in z močno krvavečo rano na temenu glave. Drugih poškodb ni bilo opaziti na ranjencu. Na pomoč poklicani reševalni avto je prepeljal poškodovanca v splošno ooraico Med vožnjo je bil Homan ves čas nezavesten m vse kaže, da so njegove poškodbe ztlo nevarne. da je bite prisiljena to storiti, kn mma sredstev i* preživljanje otroka Kakor je b.lo videti, tudi ni kaza.a posebnega kosanja in se ni prav zavedala svojega čin« Pndržali so jo še v porodnišnici kjer bo 06tala dokler e»c ne izboljša njeno zdrav •tveno stanje nakar bo izročena sodšču Kar skozi okno jo je pobrisala Novo mesto, 13 decembra. Pri učiteljici Glasbene Matice gdč Ro-paisovi je bila u službena neka Fran dišita Saškova, doma iz Rateža. Frančiška je svoji gospodarici v poče'fr je doslej. Navzočno občinstvo se je govornikoma za iskrene besede zahvalilo z navdušenim ploskanjem in vzklikanjem. Zatem so v dvorani pogasnile luči. — Iz zadnje stene je na platno padla bela luč. Prvo predvajanje zvočnega filma se Je pričelo. — Na programu je bil Rikard Tauber: »V deželi smehljaja«. Predvajanje je poteklo brezhibno. Le odmori so nekoliko utrujali. Ob 23. uri je potihnil zadnji glas in je izginila s platna zadnja slika prvega filma, Id ga je dal Moščanom njihov Sokol. Po predstavi se je za goste vršila majhna zakuska. ki je ob splošnem veselju nad srečno uspelim delom in ob raznih spominih pasrlo potekla. Moščanskemu Sokolu čestitamo! Slovenska služkinja v Zagrebu detomorEka Zagreb. 13 decembra. V Branjugovi ulici v Zagrebu imata dve sestri javno kuhinjo Pred nedavmn. ^ai-om sta žero-ki spričo obilnega posla vzeli v ^užbe 221etno dekle Štefke Romihovc iz R .žnega pri Rajhenburgu ^la^enka ie bila marljiva in vestna pa sta jo gospoda r'c obdržali v službi tudi ko sta opazili da je v drugem stanu. Pred nekaj dnevi pa je mladenke rod,-la dete moškega spola in ker je pri njen' nesreči ni n'hče videl, je v strahu pre' sodbo javnosti vrgla dete v dimnik M' fil-la je pač. da bo grd zJočin ostail prikrit i in da bo tako njen made? izbrisan Ne srežno^dete pa je v dimrfcu osta'o neka časa živo in je glasno iokalo Jok eta slišali gospodarici, ki sta pok'kal i straži -ka Ker si ta ni znal pomagati je porva' na pomoč dimnikarja, ki Je moral, ako ie ho tel priti do deteta. razkopaF zid ;n s? skozi odprtino nreriti do otročičk« Zaje med tem m*'ček. ki ie bil ves opečen, umrl za poškodb-m i. Mlado detomorilko so aretiTaii vendar pa so jo mora'i poprej še poslati v pnroJ nišnico ker je bi1« zelo slaba in ie več krat patfa v nezavest Niti zasMšati je ni <*e mogli, tpfcoi. Sele včeraj se ie moglo b vršiti zaslišanje. Štefka je hladnokrvno priznala svoj zločin, a Izgovarjala 6e je, Na robu Sahare Podaljšano predvajanje tega kra*iwea kulturnega zvočnega filma. — Danes dve predstavi v Matici: ob pol 3. nri popoldne in ob 6. uri zvečer Kulturni filmski programi ZKD v Ljubljani so od tedna do tedna zanimivejši tn poučnejši. Mnogo truda in žrtev stane ZKD vedno pridobivanje dragih zvočnih filmov, zato pa je sloves teh njenih predstav že tako splošen, da Je dvorana vedno polna. Najnovejši film ZKD »Na robu Sahare« je bil ves čas prikazovanja deležen največjega zanimanja. Sobotne predstave in predstava včeraj ob 11. so privabile v kino Matico množico ljudi, da mnogi kasno dospeli niso dobili vstopnic. In zato Je sklenila ZKD film obdržati na sporedu še za danes nepreklicno zadnjikrat. Film je nadvse zanimiv ta poučen. Vodi na3 v zaledje severne Afrike, v Cirenajko, Tunis in Tripolis. življneje Arabcev, šege beduinov, živalstvo, rastlinstvo, puščava, oaze. ostanki rimske kulture, vse to se odvija pred našimi očmi v živi sliki in besedi V filmu čujemo govorico domačinov, molitev muezina raz visoki minaret. na ulici slišimo popevko berača in derviša. ki kroti strupeno kačo. pred nafimi osuplimi očmi požre mož živega škorpijona. Kakor kamenčki v mozaiku so nanizane v tem filmu lepe slike čarobnih pokrajin to človek ki gleda vse to v filmu, ima občutek da sam potuie in se giblje tam med ozkimi ulicami v žgočem solncu. »Na robu Sahare« naj si danes vsakdo, ki tega filma še ni videl, prrv gotovo ogleda Zlasti nai blagovolilo folski krogi opozoriti mladino Danes bosta dve predstavi v Matici- prva ob pol 15 in druga ob 18 Cene so nainižje. da si najširši krogi morejo ogledati krasni film. Ljubavni repiment se ii* Mesto niesra pride LHJan Hnrvev * felolirro »Ni* ve* Hnher.nl« Drevi ob 21.15 premiera. Po siiaini opereti »Liubavn' ref»ima"t* ki je LiubHančane tako imenitno zabavala, nas obišče sedai na^a naipopularnejša filmska umetnica Lilian Harvey Točno za teden dni se je zakasnila. Po napovedih. ki smo jih čitali bi imela priti v Llubliano pred »Tvfubavnlm regimentom«. Toda bila ie zadržana ta je dospela včeraj LHIan Hnrvev pa ni priSla sama temveč 1p princis soboi 7mnno«ra honvtvana t*arry-fa Liefltkela in nalboHSoea komika »Vihra BreMarta **frar rlnvtioom smo se tako silno smelall v fUmlb ^Oospo^čf« talnlca« ta »Nedol*n< Takob« Grupa teh tr«h priljubljenih umetnikov bo nastopila v Elitnem ki* nu Matici v filmu. Id Je izdelan po znanem dramskem delu J. Bera tla »Dover — Calais« to se zove »Nič več ljubezni«. Je to sijajna šaloigra o čudmb ljudeh, o moških, ki so ae zarotili proti ženski, proti ljubezni to sklenili živeti 5 tet brez žensk to ljubezni roda čeprav so bili njih sklepi še tako močni, njih volja nadvse trdna, je ves načrt žalostno pogorel. Ljubki pogledi sladke Liliane Harveyeve so o tajali zakrknjena srca zarotnikov to iz naslova »Nič več ljubezni« se razvije lep »šlager«: »živeti brez ljubezni se ne da!« Vsi. ki poznajo gracijozno igro male Lilian Harvey, saj jo imajo še v nepozabnem spominu iz filma, »Kongres pleše«, vsi. ki se radi smejo izvrstnim dovtipom Felixa Bressarta, vsi, ki se navdušujejo za šar-mantnega kavalirja Liedtkeja, smejo, sodeč po umetniških sposobnostih imenovanega tria, upravičeno pričakovati, da nam je s filmom »Nič več ljubezni« dal Elitni kino Matica na spored kaj zabavno šaloigro. Kdor si bo ogledal to veselo vojno dveh spolov. bo v tem mikavnem miljeju to živem tempu, v humorju, ki zveni iz tega filma, v opojni muziki Spolianskega, v sijajnih »šla-gerjih«, v lepih plesnih in baletnih scenah, v prizorih karnevala v Nizzi to drugih zabavnih momentih tega filma našel toliko razvedrila, kakor še v nobenem dosedanjem filmu. Lilian Harvey je tedaj prišla! In njena premiera drevi ob 21.15 v Matici. Vojaška odlikovanja Beograd. 13. decembra, p. Današnji »Vojni list« prinaša večje število odlikovanj. Med drugimi je odlikovan z Jugoslovensko k Jono II. razreda ban dunavske banovine Milan Nikolič. Razen tega je izvršenih več napredovanj oficirjev ter je upokojen Sanitetni general dr. Jordan Spajič, in sicor na lastno prošnjo. Nove telefonske zveze Beograd, 13. decembra. AA. Promet« minister je odobril direktni telefonski promet od Beograda, Pančev«, Novega Sada, Ljubljane in Zagreba do Trnave na Češkoslovaškem. Enota razgovora velja 4.05 zL franikov. Za razgovore Beograd, Pančevo, Novi Sad-Tmava, 4.35 zL frankov pa za razgovor Ljubljana, Zagrciv Trnava. * Beograd, 13. decembra. A. Prometni minister je dovolil direktne te!efomfc« razgovore med Rimskimi Toplicami in Gradcem in Dunajem. Razgovori so so pričeli 10. decembra 1931. Triminutm razgovor Rimske Top'ice - Gradec velja 2.70 zl. frankov, med Rimskimi Toplticami m Dunajem pa 3.45 zL frankov. Istega dne je bil otvorjen telefonski promet med Radečami pri Zidanem mostu in Milanom v Italiji. Triminutni razgovor volja 3.15 zL frankov. Francosko posojilo ČSR Parii, 13. decembra, g. Te dni bo predložen parlamentu predlog zakona, kj pooblašča francosko vlado za dovolitev £00 milijonov frankov posojila Češkoslovaški. Glede modalitet posojila se trenutno še vrše pogajanja. Za enkrat je znano le toliko, da ne gre za emisijo kakršnihkoli titrov, temveč za posojilo države državi. Afera romunskega princa Nikolaja Bukarešta, 13. decembra s. Kakor poroča »Dimineada«, se bo prime Nikolaj v najkrajšem času odrekel pravicam, ki jih ima kot član rumunske vladarske hiše. Ministrski svet se je že snoči bavil s tem vprašanjem. Po izstopu iz vladarske hiše bo tz-gubil princ Nikolaj vse svoje dosedanjo pravice in prerogative, kakor tudi vojaške čine. Princ Nikolaj je bil namreč generalni inšpektor rumunske vojske in predsednik vrhovnega armadnega sveta in je torej imel dva čina, ki sta bila po restavraciji njegovega brata ustanovljena nalašč zanj. Razen tega bo mogel živeti v Rumuniji samo s posebnim kraljevim dovoljenjem. Ksr je bil zakon, ki ga je sklenil princ Nikolaj kot član vladarske hiše, proglašen za neveljavnega. bi se moral po rumunskem pravu na novo poročiti. Kakor trdijo, bo prtns Nikolaj že v prihodnjih dneh zapustil Romunijo. Katastrofa nemškega pamika Bergen, 13. decembra, s. Kakor poročajo »Norsk Telegram Baranu« iz Maalgva, je včeraj ponoči neki nemški tovorni parnik za vozil na plitvino in se nato pri svetilniku Lindesnaesu potopiL šestim možem se jo posrečilo na spiavu priti na kopno, vendar pa so bili štirje že mrtvi. Na parniku je bilo baje 32 mož posadke. Usoda ostalih še ni znana. Na kraj nesreče je odplul motorni čoln. Morski pes obogatil ribiča Francoski dnevnik v grški prestolnici »Mesager d* Athčnes« pripoveduje o pravljični sreči grškega ribica Ahila v Aleksan-driji. Opazil je nekoč velikega morskega psa, ki ga je vrglo razburkano morje na obalo. Ahil je po dolgem boju umoril pošast, ji razparal trebuh in doživel izredno presenečenje. V želodcu samem je našel zgolj zlato epoleto in več gumbov od uniforme bnt^ke vojne mornarice. Ko pa je preiskai vsa črevv je potegnil ven nekoliko kosti, zlato iglo ? briljantom m nabasano listnico, ki je vsebovala 600 funtov šterlingov še nepoškodovanega denarja. Ubogi ribič ie na mah postal bogat! Mož brez možganov Praški dnevniki poročajo o bolniku, ki je zaslovel v mednarodnih zdravniških krogih. To je železničar Zpevak. ki je skupil pri nekem pretepu udarec s se tiro po glavi. Iz 12 cm široke rane v looanji se Je zlila večjs polovica možganov. Zdravniki so očistili rano od drobcev kosti, a so bili mnenia. da bo poškodovanec kmalu umrl. Toda Zpevak je na splošno začudenje kmalu prestal nevarnost in zdaj kaže izvrsten tek Razume celo njemu namenjene besede. čeprav ne more govoriti pisati ali vsaj kazati s kretnjam' naj bi rad D «"»danja medicinska zgodovina ne pozna nobenega sličnega slučaia živllenja brez možganov. Nova odprava v Saharo Pod vodstvom francoskega profesorja Chevalierja. delegata francoskega kolonialnega zavoda te zapustila Marseille nova znanstvena ekspediciia ki bo raziskovala Alžir odnosno Saharo. Profesor Che-valler namreč meni. da ie bila Sahara nekoč morje in da morajo biti zaradi tega pod peskom petrolejski vrelci. Zdaj bo pre-izkuževal to svojo teonjo na licu mestf Skrb dobrih src m siromašno deco Lep zgled dokotljivosti Ljubljana, 13. decembra. Mrzlo decembrsko jutro. Nedelja je. Praznično oblečeni ljudje hite sem in tja. tlite dalje, nekateri domov, nekateri v cerkev ali kamorkoli, le da pridejo čim prej na toplo ali vsaj v majhno zavetje, kjer ne piha in je strah pred prehladom manjši. Ura je pravkar odbila sedem. Zgodaj ie še. Zelo zgodaj je. — Ali tam ob pričetku Gosposvetske ceste, zraven kavarne »Evrope«, stopica gruča majhnih otrok pred velikim' steklenimi vrati in pred obema velikima Izložbama ki sta polni sladkih dobrot. — To je: Slaščičarna »No-voltny«. • Ura poteka. Otrok je vse več. Nič več ne stopicajo sem in tja. Zdaj že stoje nepremično pred vrati in željno pričakujejo, da se jim odpro. O, ta Miklavževa nebesa za steklom. Koliko hrepenenja je v otroških srcih po teh nebesih ki ' se siromašnemu otroku tako redkokdaj odpro! Ali vendar! — Kdaj pa kdaj se le pripeti. da se ta začarana nebesa tudi siromašnemu otroku odoro. Dobro srce se spomni ubogih malčkov ln jih osreči za rek a j ur. jim da lep spomin na človekovo dobroto, ko teera več ne pričakulejo. — Saj Miklavž — vsaj tako se je zdelo — je že odiadral v svoja nebesa. Ne. ne! Gospa Novotnyjeva ga je poklicala, menda kar s srede poti, nazaj, k sebi, in ga naprosila aa pokloni ljubljanskim siro-mafikom nekaj njenih slaščic, orehov in jabolk. Joj, to je vrvenje pred njenimi vrati. Otroci do osmega lete kar mrgole. Noske imajo od mraza skoro modre, lica jim rde. Ta ali oni malo potoži, ali tako potrpežljivo, da človeka pretrese, da ga zebe. Nekateri se smejejo, dvigajo nožice, sklepajo premrle ročice. Oh ta Miklavž — tako dolgo spi! Rekel je, da pride ob devetih, šele ob devetih, — oni malčki, pa so vstali že ob šestih, sedmih, da bi ga ne zamudili: — Ali Miklavž tako dolgo spi? Takole je morda ta ali oni mislil, čutil, malo prezebel, malo v skrbeh da bi Miklavž gospe Novotnyjeve utegnil nanj pozabiti. aiimo te majhne vojske, ki šteje že veliko preko sto majčkenih dečkov in deklic, pa hite odrasli, resni ljudje in se zdaj pa zdaj pisanemu mravljišču nasmehnejo ali pa začudeni obstanejo. Signali avtomobilov in trušč tramvajev reže zrak m daje s sliko otrok pred Novotnyjevo sla-ščKiarno nepozabno uliko ljubljanskega jutra v decembru. nenavadnega Kmalu bo osem. Otroci pred trgovino jiaraščajo v trumo. Moj Bog, koliko jih je! Tu pa tam štrli iz trume tudi kak velik fant ali deklica. O, tudi on, čeprav ima že dvanajst let, bi bil rad deležen sladkosti. Naj bo. Malčki ga gledajo malo postrani. Zebe jih. Oni pa stoji — sredi njih — kakor skala. — Oh. kdaj odpro vrata! V trgovini pa se že smehlja dobra gospa Novotnyjeva Gleda te malčke z rdečimi noski in s smehljajočimi se ustki. Kraj nje stojita hčerka in sin. Povsem iz-nenada pa se gospa zgane in pravi: »Ne, nič več ne bomo čakali. Poglejta, kako te uboščke zebe!« — Za tem izpre-govori še nenaj besed — in: Pred vrati je truma otrok kar zahru-mela od veselja. Drobni, tenki vzkliki ra-sto, se razlegajo po cesti V' trgovini se je nenadoma pojavil sveti Miklavž s škofovsko palico v roki in z mitro na glavi. Z belo, častitljivo brado in z resnimi, a dobrimi očmi; s tako dobrimi očmi! Otroci vzklikajo, se prerivajo. Moral je priti stražnik, bil je dostojanstven, a se nekega dobrega nasmeha le ni mogel ubraniti. Postavil se je pred vrata, da je vesele malčke malo pokaral, napravil red — in ostal pri njih, da bi se ne pripetila kaka nesreča. Tedaj je ključ v ključavnici zarožljal. Lepa gospodična je odprla vrata — in gospod stražnik, uh ta hudi mož, je spustil v trgovino, v nebesa — samo pet otrok. O, pa tako lahko ni šlo! —' Otroci so morali najpoprej pred zemeljskega sodnika, pred gospoda Novotnyja, sina, ki je vsakega malčka posebej premeril od nog do glave in ga vpraševal po imenu in pri- Ijen. Le da je otroii znal napraviti križ in da se je malo nasmehnil, pa je dobra Novotnyjeva mamica ali njena hčerka segla po veliko papirnato vrečico z raznimi dobrotami in po masleno štručko, ki je bila potresena s sladkorjem. časih je bilo kar genljivo. K gospodu zapisnikarju je pristopila kdaj pa kdaj majhna, zelo majhna. :ri štiri leta stara deklica, p? ni vedela, kako ji je ime. O. malo solz je tudi bilo Pa so jo vprašali. Daj pove. kako ji pravijo doma: »Bebica!« Bebica! — In gospa Novotnyjeva jo je kmalu potolažila, jo pobožala in jo odvedla z darilom do vrat. « Trgovina je bila vsa okrašena. Vse kar bi otroka utegnilo motiti je bilo lepo pokrito z rdečiir blagom Prava nebesa Nad pultom pa se je v dolgih vrstah piramidalno dvigalo sto dvajset vrečic z jabolki, orehi, bonboni, piškoti in tortami. In v vsaki je bil celo metuljček, ki je veselo pričel plapolati s perotmi. če ga je otrok potegnil za vrvico. A da je bilo vse prav ln lepo, je na vsa- ki vrečici bil pripet majhen šopek zimskega zelenja. Miklavž je imel polne roke dela — No-votnyjeva mamica, vsa srečna nad srečo otrok — tudi! Piramida vrečic jc kar usahnila. Sto dvajset otrok je >dšlo z radostnimi obrazi. — Kaj zdaj? — Zunaj še zmerom truma. — Zdi se da jih je zmerom več. Nekaj jih je tako žalostnih! Gospa No-votnyjeva gleda. Ah kaj — še malo sreče! — In kmalu je bilo obdarovanih še osemdeset malčkov Morali so jih odbrati. Najrevnejši so smeli v trgovino, pred gospoda Miklavževega zapisnikarja, pred Miklavža in pred dobro srečno se nasmiha jočo — mamico: gospo Novotn/jevo. * . Ob desetih je bilo vse končano. In dve sto otrok v tem času osrečiti ni majhna stvar! Naj bo to lep zgled vsem tistim, ki količkaj čutijo v sebi srca. Saj otrok dobrega dela, ki mu ga človek stori nikoli ne pozabi. Dobra gospa Novotnyjeva pa naj Se dolga leta srečno živi. Tako ji želijo prav gotovo od srca vsi tisti malčki, ki so šli iz mene trgovine s srečnim smehljajem na ustnicah B^žičnica ljubljanskih Kolašic Dvorana tehnične srednje šole je bila danes dopoldne pozorišče radostnega dogodka. Kolo juaoslo venskih sester ie tam priredilo svoio običajno božičnico, pri kateri je obdarovalo mnogo revnih otrok, sirot :n drugih siromakov. 2e davno pred napovedano 10. uro se je pričela polniti prijazna svetla dvorana: rderelični malčki so prihajali v spremstvu roditeljev in kmalu je vr-salo v dvorani kakor v paniu. Pestro sliko je nudila vsa dvorana: malček se je gnetel pri malčku, oči vseh so pa bile uprle na šest bosa to obloženih miz. Polno za voiev je bilo tam. drug poleg drugega, v vseh pa — saj se ve že vnaprej. — obleka, perilo pa tudi obutev. Na štirih mizah so bila darila, na dveh so bile pa pripravljene papirnate vrečice s sadjem in raznim pecivom , Vedno bolj se je polnila dvorana, polep malčkov in roditeljev so prihajale požrtvovalne kolašice. predsednica gospa Frani« Tavčarjeva in pa zastopniki oblastev Ban-sko upravo ;e zastopala ga dr. Savnikova. &IANES ob 9V4 zvečer PREMIERA! Zasigurajfe si takoj v pred-pfoiafi potrebne vstopnice za to sifafsa® šaloigro! Imena trefs umetnikov, hI vam jamcifo uspeli! -mmMJZrilApO-.;.-: mm^EM ■2tfESMD QLfW.O timučfi-m mmi »ocijalno politični odsek mestne občin© g. dr. Rus in mestno občino občinska svetnika gg. Likozar Ln Kosem. Navzoč je bil tudi direktor TSŠ g. Reisner. V ospredpi dvorane za mizami je bilo postavljeno božično drevo, na katerem so živahno utripale svečice. V dvorano so prišle tudi učenke I. dekliške osnovne šole. ki 60 se zbrale za mizami v levem kotu okrog harmonija. Okrog 10. je bila dvorana* zasedena do zadnjega kotička. Predsednika KJS jrospa Tavčarjeva te pozdravila vse navzoče in se nato s toplimi besedami zahvalila vsem dobrotnikom, ki so prispevali k nabiralni akciji ki ompod Andrej, danes smo prvega oktobra « Andrej je bil videtfi v svoji jetniški obleki, ogrni en v mrak ječe. 6 svojim bledim obrazom fvakor mlad svečenik V n >e-govesm obrazu ni trenila mišica Počakal je. cla se je ječarjev glas porazgubil v stenah ječe in v hodniku, potem pa a' na zdaj nekaj zgen:ilo Le zgenilo. za neskončno majhen trenutek je nekai lepega vzkipelo — a že v naslednji sekundi mu ie rvre>d očmi zdtrč-no. Ječar mu ni dal nobenega odgovora. Nemo se je .-Jvlonil po posodo z zajtrkom, in na njeno mesto položil drugo posodo s kosilom. In potem je prav tako tiho. kakor zjutraj, zaklenil vrata in 6e neslišno izgubil Tako je Andreju poteka;! prvi oktober Bil je prvi dan po treh mesecih, ko je pomislil na čas Na svoj ča6. In nii bilo odgovora. Le: »Gospod Andrej, danes %o prvega oktobra. Smo. Smo. Kako čudno je rekel stari mož to besedo. S kakšnim poudarkom jo je zategnil Ko'"fco žalosti je bilo v tem. o koliko dolga leta gojenega miru in samozataievama Smo O. mi vsi <-mo v tem dnevu Jetnik in ječar in vsi ljudje zunaj v svetu Nikjer ni razlike Le tu pa tam ta kdaj pa kdai majhen razloček AndTeru se je ta dan zahotelo sonca enega samega ža'fra V tem je bi1 razloček* v njegovo celico ni sonce nikoK posijalo. * Oktober je potekal Andrej je Stel vse dneve Naštel jih ie trideset It» zadmji. trideseti dan ga je obšlo čudovito, zdaj divje, zda j imwv otroško veselje Ure ®o hitele. Pa vendar so bile tako nesknmčnn dolge. Pričakovanje se je razraslo v strahotno temo jesenske noji Ali ga bo ječar srvnml hitri zjutraj, ob uri ko mu rtrinese za jtrk: »Gospod Andrej, dames smo prvega — novembra.« Da, de novpimbra! In Andrej jt bil snet vesel. — En mesec je potekel — drugi pri- haja — drugi, je Andrej ponavljati v sebi z bolečino in veseljem — Ali bolečina ga je kmalu zgrabila in ga vrgla vsega ra zbolelega na vlažna celična tla. Potem pa. tKaj vas to briga?< »Zanima me.< »To ni nikak povod, da b! vas moral o tem informirati.« Tat je pobesil roko z revolverjem. Napadeni se jc takoj počutil bolje . . . Torej, iz-početka je bil revmatizem v sklepih. Najprej je otekla rama. Potem je bolečina prešla v komolec. »Oh, to zelo boli,« je pripomnil tat. Ogledoval je zdaj žrtev, zdaj plen. Imel je bolj skrbno kakor hudo lice. In zdaj je bil videti njegov izraz celo zbegan. »V vaših rokah sem,« je dejal napadeni. »Ne zlorabljajte 6voje moči. Ne silite me, da opazujem vaše kremženje. Opravite svoje delo in pojdite.« »Oprostite,« je dejal tat. »Poznam to bolečino . . . Časih to mine.. .< »lvaj? Morilec z revmatizmom?« je s prikrito ironijo dejal si voh rad i meščan. Tat je prikimal. Da. 2e štiri leta ima to bolečino v levi roki. »Sicer pa to nikoli ne preneha,« je dejal in ponižal glas. »Revmatizem je neozdravljiva bolezen.« »Hm! Čemu se ne mažete z mastjo domačega zajca?« »Ah, dragi prijatelj! Komaj se še spominjam časov, ko sem to delal Če bi hotel vs« kunce, ki so mi morali dati svojo mast. na- j vezati na vrv, bi segala do Tihega oceana ; in njihovo cvilenje bi se razlegalo do Val- | paraisa in nazaj.« i »Tn Cbiselmove kroglice?« I »Cele zaboje! Finkelhamov ekstrakt mi je nekoliko pomagal, pa tudi le prvo leto. ' In Gileadov balzam z lugovo soljo *akisti malo.« Napadeni si je podložil blazino in ee udobno zleknil. -Kdaj imate najmočnejše bolečine, zju~ traj ali zvečer?« »Zvečer, zmerom zvečer, to se pravi, prav takrat, kadar sem najbolj zaposlen. Prosim vas, pobesite že vendar roko Tudi blicher-staff sem pil Ali ste to sredstvo poizkusili?« »Ne, veste, nič kaj mu ne zaupam. Mogoče pomaga pri kroničnih bolečinah, toda prt akutnih^ ne pomaga nič. da veste, prav nič. Imam že preslabe izkušnje.« ^Da,« je pritrdil tat. »To so trdovratne tn muhaste bolečine. Veste, pri meni romajo iz noge prav gori v roko. Če le malo napak stopim, me zbode v kolenu. Že nekaj časa sem delam v pritličju. Predstavite si, kaj bi bilo, če bi me prijelo sredi stopnic! Govoril sem že z mnogimi zdravniki, toda ti mazači o vsem tem nimajo niti pojma.« »Mene je zdravljenje velialo že čez tisoč dolarjev,« je nadaljeval napadeni, »prav tako so šli k vragu, kakor tistile, ki jih vidite tamle na mizici.« Smehljal se je, toda takoj nato se je spet zresnil. »Ali kdaj čutite trganje v udih?* »Zmerom pred dežjem.« »Zelo zanimivo! Kar se mene tiče, vam zmerom lahko povem, kdaj se bodo pričeli pomikati oblaki od Floride tja proti New-Yorku.« »Zdi se mi, da so to soli v sklepih...« Revolver je tata zbegal. Nič več ni vedel, Brezposelnost v Zedinjenih državah povzroča vladi velike skrbi. Kriza je v Ameriki še hujša nego v Evropi, ker tam ne poznajo uradne pomoči za brezposelne. Zato so po večjih mestih otvorili javne razdeljevalnice živil, kjer dobe brezposelni nekaj hrane. Vrednost vojnega zakona čudna je zgodba ameriškega vojnega do-brovoljca Charlesa Laitorja in njegove žene Evgenije, ki sta se vzela 1918, na dan, ko je ženin odrinil z ladjo na evropsko bojišče. Ženin in nevesta sta se takrat poznala komaj nekaj dni. 18-letna Evgenija je ostala pri svojih starših in sanjala o povratku svojega tri leta starejšega moža, ki pa je bil ranjen na fronti in je prišel v nemško ujetništvo. Ko je kmalu nato izbruhnil prevrat, je utekel po velikih ovinkih v Rusijo. Od tam ni bilo o njem duha ne sluha. Evgenija se je polagoma sprijaznila z mislijo, da njenega moža ni več med živimi. Postala je prodajalka v neki trgovski hiši, kjer se je popolnoma udomačila. Laitor pa je medtem križaril po Rusiji in je slednjič našel zaposlitev pri nekem angleškem trgovcu na Kitajskem. Nič več ga ni zanimal povratek v Ameriko. Do letos je ostal na Kitajskem, šele pred kratkim ga je začela peči vest. Dobil je dopust. Dospel je v New York in prva njegova pot je bila k staršem njegove žene. Toda žena ga ni več spoznala. Moral je izvleči iz žepa dokumente, s katerimi ji je dokazal, da je njen zakoriti mož. Nato mu je Evgenija priznala, da se čuti nasproti njemu popolnoma tujo in da ie zaročena z drugim. Zakonca sta po tem pojasnilu strmela nekaj časa drug v drugega, nato pa sta soglasno izjavila, da se odrekata zakonu, ki sta ga bila sklenila na brzo roko. šla sta na pristojno oblast in sta svojo izjavo ponovila. Tako je bil njun zakon, ki ni bil prav za prav noben zakon, ločen po trinajstih letih in Laitor se je vrnil iz Amerike nazaj na Kitajsko, kjer je našel svojo drugo domovino. Električen ribolov Švedska družba, ki ima v najemu ribolov ob avstialski obali, se poslužuje letos z velikim uspehom elektrike. Dve, z električnim vodom vezani ladji spuščata v to svrho v morje sidra z velikansko bakreno ploščo. Električna struja, ki gre pod vodo, omami vse v njenem območju plavajoče ribe. Ribiči jiolove primerne ribe, ne da bj se brigal' za one, ki so predrobne ali neužitne. Pol ure pozneje ribe zopet oživijo in ostanejo zdrave. Na ta način je izključeno ono nepotrebno uničevanje, ki se dogaja pri lovu z navadno mrežo. Tudi krona**** Dočim je pri nas komaj pobelil hribe in ravnine, imajo v Alpah že visoke žamete, ki ovirajo redni promet Visoko odlikovanje plesalke Skrivnost izginoiega milijonarja Po Izgubljeni igri je izginil, in nihče ne ve, kaj se je zgodilo z njim Prsč kakšnima dvema tednoma je izgl-nu belgijski industrijec Kreglinger, lastnik »•elike tvornice in več trgovskih hiš v Bruslju. Za njim ni ostala niti najmanjša sled. Stvar se .pa čedalje bolj zapleta in dobiva kriminalno obeležje. Policija in Kreglinger j evo sorodstvo sta razpisala za izsleditev milijonarja 100.000 belgijskih trankov nagrade. Tisti večer, ko je Kreglinger izginil, je odšel v klub na igro s kartami. Igral je več ur, toda nI imel sreče. Igra se je končala sanj z izgubo 15.000 frankov. In tukaj se začenja nit zapletati. Kreglinger je stopil, ko je odšel iz kluba, v avtomobil in se odpeljal Njegov avto je bil znan. ker je bil pleskan z nenavadno barvo. Sprva so domnevali, da se je milijonar odpeljal z večjim zneskom denarja in nI hotel povedati, kam je odšel. Preiskava pa je ugotovila, da je imel avto komaj za 80 do 100 km vožnje bencina, v miiijonarje-■vsm žepu pa je bilo kvečjemu par sto frankov gotovine. Zato so jel.i domnevati, da je postal žrtev zločina. Sluga pri neki črpalki je tiatnreč povedal, da ga je ponoči »budil iz spanja mož z vozilom, ki je zahteval 20 i bencina. Toda mož, ki je vozil vozilo, čigar opis se natančno strinja z mlli-jonairjevim avtomobilom, ni bil po naved-oan s.uge prav nič podoben izginolemu mi- | lijonarju. Ko je sluga pri črpalki za trenutek pogledal v avtomobil, je videl v njem ležati človeško .postavo, ki je bila od glave do nog zavita v odeje. Voznik je hitro pripomnil, da je to njegov prijatelj, ki je zaspal Zato domnevajo, da je utegnil biti v odeje zaviti mož Kreglinger, ki je bil morda mrtev ali pa težko ranjen. Milijonarjevi prijatelji pa pripovedujejo drugo verzijo in širijo o njeni vesti, da je imel poleg svoje žene ljubico. Iz tega sklepajo, da se je odpeljal k njej ali pa da je postal žrtev atentata iz ljubosumnega nagiba. Ker niso doslej še našli milijonarje-vega avtomobila niti njegovega lastnika, je dvomljivo, če se bo policiji sploh kdaj posrečilo rešiti to zagonetno zadevo. Vestni sodniki Angorski uradni list je te dni objavil naslednji, za turške pravne nazore značilni oklic: »Ahmedu ben Osmanu, trgovcu. Ob-lastvo je odredilo preiskavo, ker je vložila tvoja soproga Azima tožbo trdeč, da ji ti nočeš dati za dnevne izdatke potrebnega denarja. Preiskava je ugotovila, da si t! med tem umrl. Zaradi tega je sklepala sod-nija o zadevi v tvoji odsotnosti. Če smatraš, da ti je storila sodnija krivico, lahko vložiš ugovor v teku štirinajstih dni po objavi tega odloka.« Nemška tvornica lokomotiv Henschel & Sohn, d. d. v Kasslu je sporočila vladnemu zastopniku v Kasslu, da je primorana ustaviti celokupni svoj obrat letos 31. decembra, V spomenici, ki jo je tvorniško vodstvo priložilo temu sporočilu, stoji, da zelo obžaluje ta korak, ki pa je postal neizogiben, ker so se popolnoma ustavila naročila in je vsako delo v sedanjih razmerah nemogoče. Tvornica pa je pripravljena vsak čas obnoviti delo, če dobi zadostno novih naročil in če se ji znižajo dajatve, ki jih mora prispevati kakor vsako podjetje, na znosno mero. Henschel & Sohn je največje tvorniško podjetje svoje vrste v Nemčiji. Izdeluje samo lokomotive. Kot podjetje te vrste spada med največje tvornice te vrste na evropski celini, Nov orjaški žaromet angleške armade Nekemu aktivnemu polkovniku angleške vojske se je po dolgoletnih poskusih posrečilo konstruirati žaromet, ki meče tako močan snop svetlobe, da je mogoče na 5 km daleč, tedaj dobro uro hoda Citati časnik. Stožec žarkovja pri tem žarometu ni enoten, marveč sestavljen iz 300 posameznih snopičev svetlobe, ki tvorijo (kakor vidimo levo na sliki) nekakšno kvadratično mrežo, namestu običajne svetle lise. Ta svetlobna mreža je tudi glavna prednost tega žarometa, ker se baje nobenemu letalu ne posreči uiti, čs zaide vanjo. w i ii ------— --------- — - ---= — DOGODKI PO ŠIROKEM SVETU Zaprti princ Romunski vojni svet, ki mu je bil princ Nikolaj predsednik, je princa obsodil na dva meseca hišnega zapora, ker se je poročil, ne da bi vprašaj za dovoljenje svoje vojaške predpostavljene. Kakor znano, se je princ Nikolaj, brat romunskega kra'ja, pred kratkim poročil z damo iz meščanske hiše, ki je bila vrhu tega še ločenka. To je zbudilo v romunskih visokih krogih veliko nevolje, tem bolj, ker so mu bili namenili za ženo neko italijansko princeso. Največja tvornica lokomotiv ustavlja delo Sneg ovira železniški promet Bolniška blagajna Pariški delavec Ruigal je redno vsak mesec plačeval bolniško zavarovalnino. Dokler je bil živ, seveda. A maja letos je nenadno obolel, bil je operiran m je podlegel Vdova, ki mora skrbeti za otroke, je zahtevala od bolniške blagajne povračilo izdatkov za zdravljenje kakor ga predvideva francosko bolniško zavarovanje. Prejela je kratek odgovor: »Gospod Ruigal se naj osebno zglasi v svrho zdravniškega nadpre-gleda. Izgovorov ne moremo vpoštevati!« Vdova je zopet pisala bolniški blagajni, da je njen mož mrtev, pokopan in ne inory na pregled. A blagajna je zopet vztrajala pri čudni zahtevi, šestkrat ponovno je poročala, da ni v stanu moža priklicati iz groba. Blagajna je vedno zopet odgovarjala, da ni v stanu brez pregleda vdovi povrniti denarja. Bogve, kako dolgo bi trajalo to obupno dopisovanje, da ni slučajno izvedel za to neki pariški dnevnik. Uredništvo je predložilo zadevo ministrstvu za socialno skrbstvo. Preiskava je ugotovila, da uradnik pri bolniški blagajni nikoli ni eital pisem vdove. Odgovarjal ji je popolnoma j mehanično in sc posluževal tiskanih for-| niularje-v. Zdaj je izgubil službo, vdova pa je prejela, kar ji gre. V Ameriki je še slabše Gdč. Offenbach, ki je bila lansko leto nemška. lepotna kraljica, izroča svojo »krcnoč novoizvoljeni lepotni kraljici Herti Laeb= mannovi. ? Šesta celina Blizu brazilske celine sta nenadno «r9r> afet iz morja dva velika otoka. Ležita tik dijske proge Amerika—Evropa- Franci j« se je požurila in proglasila otoka za svojo lastnino, a je morala po daljšem pogajanj«, umakniti svoje zahteve. Brazilci so že poprej zasidrali ob otokih križa rko, ki" w razvila brazilsko zastavo. Skupina znanstvenikov iz Rio de Janeira popisuje zdaf rastlinstvo in živalstvo novega otočja tar izdeluje potrebne zemljevide. Strokovnjak* menijo, da sta se prikazala otoka zaradi, podvodnega potresa in prerokujejo, da b?» sčasoma nastal v Južnem Atlantiku šesri del sveta v velikosti sedanja Japonske. Ne-stajal pa bo tako počasi, da se sedanja slika ne bo posebno izpremenila v teku prihodnjih stoletij. Ni izključeno, da tvorita nova otoka del one Atlantide, šeste celine, ki je baje izginila pred 9000 leti v oceana m se zdaj zopet pojavlja iz globina Znana španska plesalka La Argentina je prejela prvo odlikovanje po prevratu na Španskem. Sam ministrski predsednik ji je osebno izročil visoko odlikovanje BSK — neporaže ni prvak države Včeraj so se končale nogometne tekme za d ržavno prvenstvo — Zaključek drugorazrednega prvenstva v Mariboru — Pora z madžarske reprezentance v Turinu Tekmovanje za nogometno prvenstvo države je končano. Kakor je bilo pričakovati. je postal državni prvak BSK. K temu ponosnemu naslovu je treba Beograjskemu športnemu klubu čestitati tem bolj, ker je dosegel v finalnih tekmovanjih rekord: nikoli ni bil poražen ter si jc priboril vse točke. Že iz tega izhaja, da si je letošnje državno prvenstvo osvojil v resnici najboljši klub naše države. Za drugo, tretje in četrto mesto so se včeraj boriii Gradjanski, Concordija in Hajduk Najbolje je odrezala Concordija, ki si je z visoko in prepričevalno zmago nad Hajdukom priborila drugo mesto. Gradjanski je zavzel tretje, Hajduk, ki je včeraj precej neprijetno uzoenadil. pa četrto mes+o Sašk se je s svojo visoko zmago nad Mačvo rešil zadnjega mesta. Prvenstvena tabela kaže na koncu tekmovanja naslednjo sliko: BSK 10 10 0 0 32:6 20 Concordija 10 5 1 4 24:18 11 Gradjanski 10 4 2 4 10:10 10 Hajduk 10 3 3 4 13:16 9 Sašk 10 3 0 7 18:28 6 Mačva 10 1 2 7 8:27 4 BSK: Gradjanski 2:1 (2:0) Beograd, 13. decembra. Za današnjo zadnjo prvenstveno tekmo je vladal velik interes ter se je zbralo na igrišču precejšnje število gledalcev. Gradjanski se je držal na nevarnem tujem terenu dokaj dobro ter je zapustil odličen vtis. Zabil je toliko golov, kakor njegov nasprotnik, vendar pa drugi gol za- radi roke ni bil priznan. Reči se mora, da sta oba kluba igrala zelo dobro. Igra je bila v glavnem odprta ter se je le nekaj časa občutila premoč domačih, ki pa so zaslužili zmago Obe moštvi sta igrali zelo fair in tako olajšali posel budimpeštan-skemu sodniku Boroogayu. Prvi gol za BSK je zabil v 25. min. Vujadinovič. kateremu je v 37 min. sledH B. Marjaoovič. V drugem polčasu je Stan-kovič v 12 min. znižal rezultat na 2:1. Gradjanski je v 18. min. zabiJ drugi gol, ki pa zaradi roke ni bil priznan. Tekma je nudila prav lep športni užitek ter je bila dostojen zaključek prvenstvenega tekmovanja. Concordia : Hajduk 4:0 (2:0) Zagreb, 13. decembra. Današnjo prvenstveno tekmo je Concordia visoko m zasluženo odločila v svojo korist Sedemkrat je pretresla mrežo nasprotnika, toda slab sodmlt je priznal samo štiri gole. Igra se je vodila v znaku absolutne premoči domačinov, ki so bili tehnično in taktično boljši od Hajduka Lepo zmago Com-oordije nekoliko zmanjšuj zelo slaba igra Hajduka, ki je bila taika. kakršne se od »majstora sa mora« še ni videlo v Zagrebu. Res je, da eo bpličani nastopili z dvema rezervama, vendar brez ozira na to niti kot poedinci, niti kot celota ni60 zadovoljili gledalce. V 5. min. ujame Jazbec lep pas Praun-spergerja ter pošlje žogo z gavo v mrežo, ki jo je vrataT Hajduka Culič po nepotrebnem zapustil Kmalu nato pa se je Gostovanje Hašba v Ljubljani Presenetljivo visok poraz Ilirije, ki sta ga zakrivila predvsem vratar In krilska vrsta — »Hazeuska« zmaga Hermesa nad Svobodo II mu ni bilo priti do živega, posnel je vse z glavo. Kunst, veifcraitni intemacionaiec, mu je bil dober partner ln tudi Gayer 1 ni zaostajal. Čim pa so halfom pošle moči se je tudi položaj i i temelja izpremenil in so lahko domači prodirali po sredi in po levem krilu Edini Gayer se je utegnil še kolikor toliko prebiti do konca, dočim sta Križ in Kunst popolnima jdpadla — O Hramb m trio ie ime! priliko pokazati. ':aj zna. šele po zlomu srednje vrste In tedai se je opazilo, da ta formacija ai nepre magljiva. zlasti je taktično grešil -»icer ..v prvem polčasu odlični Golac Vrata je zopet branil Stare, prvič v Ljubljani izza tekme Primorje : Hašk. z izmenično srečo. Če bi bil toliko zaposlen kot njegov vis a vis. bi bil gotovo še parkrat kapituliral. V toliko sta bila na »ravni uoga« Homogenost napada je nekoliko trpela zaradi šibke igre desnega krila, dobre moči pa ma moštvo v obeh zvezah. Napad se je dodobra okoristil s pomočjo, ki jo jc nenehoma dobival od zadaj in je tudi sam z vzornimi kombinacijami opravil ogromno delo in ustvaril mar sikatero zrelo situacijo Moštvo se odlikuje poleg tega z dobrim startom in z velikim razumevanjem za pla-cement. Ilirija je dala za razred slabšo igro od svojih nedavnih. Kakor da bi/ bilo urečeno. ni e hotelo posreči ti prav nič pametnega Ha-šlkove nizka kombinacija je spravila moštvo iz koncepta tako, da je bilo pomanjkanje iniciative skoraj otipljivo. K vsemu temu je dala halveslinija zelo šibko igro v obeh smereh, tako da je bila ožja obramba pretežni del igre preobremenjena, na nad pa ni našel kaj prida pod-oore v borbi z nasprotno dobro razpoloženo obrambo. Še najboljše je odrezal v ha>lfiih. če »me tako reči. Belak. dočim je bil Varčič ve« čas 6koro neviden: v levem halfu si je Pogačnik privoščil celo avtogol, in če ga v drugem polčasu ni bilo več na terenu, ga gotovo nihče ni pogrešal Tudii Unterreiter se ni mogel povzpeti do močne igre, boljši in koristnejši pa je bil od svojega prednika. Ožja obramba sicer steber moštva, je tokrat kapitulirala. Braneča sta bila v borbi z nizko igro brez moči in dovo'1'la nanadalcem premnogo čistih situacij. Do gotove meje jima služi v opravičilo šibka igTa halfov. K vsej nesreči se je p idružila še ena: Jakšif je bil izrazito slab Sicer je držal nekai težjih žog in preprečil. da ni bil malheuT še večji, toda spustil Ljubljana, 13. decembra. Današnja športna nedelja je bila bolj mršava po programu, tembolj izdatna pa je bila po kvaliteti K poslednjemu gotovo ni toliko pripomogla še preostala pr-▼OTStvena tekma Hermes : Svoboda. ->ač pit Hi-fcovo gostovanje Po oeli seriji raiz-nih prvenstvenih, pokalnih tn drugih elič-nnh tekem nam je Ilirija pozvala v goste odličneoa predstavnika zagTebškeffi nogometa Haška. ki je pričakovanja našega nogometnega občinstva v polni meri izpolnil Lep soVieni zimski dam je izvabil rz zatohlih kavarn številne ljubitelje nogometa tako, da se jih je nabralo do 1000. Hašk : Iliri ia 7:4 (4:1) Hašk: Stare—Go^c, Kovačič—Kunst Križ. Gaver I —Poldrugač, Wolf. Gayer H., Jeren. Zarkovič. Ilirija: J&kš:č—Janko, Berglez—BeHak, Varčič, Pogačnik (Unterreiter)—Ice, Sandi, Svetic. Koš^li. Pipan. Izjemoma se je takrat vršila borba na »belem« polju. Par centimetrov suhega enega in jasno, čeprav ne vroče eolmce: v naših prilikah nenavaden okvir za nogometno prireditev. In vendar je bilo občinstva zadovoljivo dovwl:j! Hašk je nastopil kompleten z edino rezervo na de^nrn krilu. Pokazal nam je zopet svojo filigransko, do podrobnosti izdelano in izgrajeno igm kratkih nasov. ki je morala ©svofiti vtvfce^a nogometnega entuziasta. Se celo sneg ni rudečih oviral pri delu: žoga je gladko drsela po tleh od noge do noge in spravlja'a iilirijansko obrambo v težavne položaje. Pri vsem tem je bil napad dobro in srečno pri strelu, in že se je sredi drugega polčasa zdelo, da je domačim katastrofa neizogibna Pač je nastal v zadnji tretjini preobrat in so domači utegnili znižati razliko na znosno razmerje, toda tudi to ni moglo /manjšati prav dobrega vtisa, ki ga je zapustila rdeča enaj-storica s svojo tehnično prav dobro in lepo ter v mejah prave fairnesse gibajoče se igre. Moštvo kot celota napravi ja ugoden vtis izglajenosti, z majhnim nedosta+fleom na desnem kridu. Toda v izredni kondiciji se moštvo ne nahaja To ee je v drugi po'ovici igre čedalie bolj ooa-žalo in tedai so se nenadoma očitno pokazale razne pomanjkljivosti, ki jih je nasprotnik bistro izkoristil. Odlična igra srednje vrste je ustvarila moštvu presedajoč položaj. Odlikoval se je Križ z dobro taktično igro im z lerrm dodavanjem: z visokimi žogama kako naj ga drži. Meščanov pogled ga Je spravljal v zadrego. Končno se mu je vendarle posrečilo spraviti orožje v Suknjičev že->. Niegovo razpoloženje se je zdaj vidno zbolišalo, približal se ie žrtvi im ne da bt prekinil pogovor, sedel na rob postelje. »In Opode'dok?« je vprašal, ker je menil. da mora neka? reči. »Pomaga prav toliko, kakor sirovo maslo.« »Veste,« je dejal vlomilec, vesel da ga ni spodil z roba postelje, »ena sama reč je, ki vpliva na revmatizem. in to je življenjski nagon. Prdv nič jeze. često in lahko razvedrilo. Veste, zastran razvedril bi vas rad nekaj vprašal... Zares težko mi je po vsem tem. kar se ie zgodbo! . Toda. prosim vas. poizkusite pozabiti Ne, povsem resno, jaz bi vam rad predlagal...« »Vi mi hočete predlagati?« »Da. Razumite me prav: oblecite s«*. Vkup greva ven. dovolite, takoj bom gotov. Vsi so v zdraviliščih. Vsekako tudi vaša žena. Pomisl'"te vendar, midva umirava oa dolgega časa. To ni dobro, to je celo slabo, lahko rečem. Sla bova na izorehod. malo pokramliala in potem Vam zavila. NamreS. veste, tu mi ie kar nekam nerodno .« »Ja? naj se oblePem?« ie dejal napadeni ne da bi posluSal še nadalfn»e nasvete. >2«» vest teden ne morem zlesti v hlače. Privezan sem na postelj, dokler ne pride strežnica tn me osvobodi.« »Kaj pa. če vam jaz pomagam?« Ta predlo? je vso stvar preokremiL Meščan je nagubal čelo. Pulil te i? svoje sive bradire kocine in s povzdignjenim glasom deial: »Toda, saj se vendar ne spodobi, da bi...« Gost mu ni dal končati. »Spodobi ali ne. to je vse eno,« je detal z najnaravnejšim glasom na zemlji. »Tn imate sraico. ležite, jaz io bom držal za rokave. Kakor resnično sto iim tnkai. osebno poznam mladeniča ki dve leti ni mogel premakniti rok. 'Tn kaj boste deiali. če vam povem. da si je po petna'stdnevni irnorabi mazila Omberry sam zavezal ovratnico. .« So pogovori, ki na človeka magično vplivajo. Medtem ko ie poslušal zgodbo o čudovitih ozdravlieniib. se fe hišni gospodar s tatovo pomočio in <«eveda ne brez pretr-ganih bolestnih krikov oblekel. V vezi pa se ?e domislil, da je pozabil vzeti in spraviti denar. »Nazaj moram, po denar,« je dejaL Vlomilec ga je zadržal. »Toda. kaj vendar mislite?... Danes vas faz povabim Moi gost ste! . Tn ternen-tin? Ali ste ga že ooizkusili? Nič k* i «'sbo sredstvo ne more biti...« (B. Z.) Hajduk nekoliko znaj del ter ustvaril zelo nevarno situacijo pred golom Concordije, kj ga je vratar zapustil. V zadnjem trenutku reši Babič. V 18 min. zabije PraunsT>or-ger drugi gol, ki ga pa sodnik zaradi dozdevnega offsjdea ne prizna. Publika protestira, toda sodnik ostane pri 6voji odločitvi. V 33. min. zabije Martino, ič «ol, toda sodnik ga zaradi otfsidea Jazbeca ne prizna. Do 6tanja 2 : 0 pride v 37. cuin Ta gol pa ni bil regularen, ker je bil Jazbec v offsideu. V 7. min. drugega pod časa eoorta Jazbec, toda gol zaradi roke ne obvelja Conoor-dija je staino v premoči. V 14 min. pride do pretepa io sodnik izključi PTauosper-gerja in Mi'irtina. Pravega krivca Benčiča pa je pustil v igri. V 25. min. postavi Mar-tinovič po solo akciji- na 3 : 0. Benftič se zopet odlikuje s surovostjo, nakar ga sodni; vendarle izključi. Nato je postala igra precej nezanrniva. Štiri minute pred koncem postavi Lolič, ki je predrfbljal obrambo Hajduka, končno stanje 4 : 0. Sodil je zelo slabo beograjski sodnik M. Popovič. ki je napravil mnogo pogTešk ter bil zelo neenergičen. Sašk : Mačva 7:1 (3:0) Sarajevo, 13. decembra. Z velikim zanimanjem pričakovana Mačva je utrpela danes zelo visort poraz, ki bi bil lahko še večji, ako Sašk ne bi vzel svoje naloge preveč z lahke strani. Na obeh straneh se je igralo precej surovo in je obstojala nevarnost, da pride vsak čas do pretepa. Zmaga Saška je popolnoma zaslužena. Zelo slabo je sodil beograjski sodnik Ames. je žoge v primerih, bo tega ne bi hU nihče pričakoval od njega Napad je dolgo igraj nervozno in raztrgano b se vse preveč zanašal na pomoč ki je ni hotelo biti. Šee ko se je zavedel dolžnosti do lastne iniciative. je uspelo nekaj dobro zasnovanih in pametno izpeljanih akcij, zlasti v kombinaciji Košafc—Pipan. Tako sta bila za-početa in dosežena zadnja zgod fca. Od Eoedincev bi bilo omeniti dobro igro levega rila. ki je na žalost pretežni del igTe »-viselo« zaradi šibke Košakove igre v polju. Svetita je Križ postavil na mrzlo, na desnem krilu sta se Saudi in Ice pošteno trudila ne da bi mnogokrat uspela. Moštvo Ilirije je svojega nasprotnika prekašalo edioo v dobri kondiciji io je dvt tretjini igTe napravico vtis, kakor da si prav ne upa. Saj je drugače nerazumni,i-vo. kako bi moglo v enem ted ni na svoji bortenostu io prodornosti toliko izgubiti. Kratek potek Prve minute je I. v napadu, potem si H. iz6iK kot. H. napada io Wolf pretvori krasen predložek v 1 : 0 za H. V 11. min. dobi Jurkovič v offside poziciji žogo in jo potisne v mrežib; sodnik prizna gol. 2 : 0. Neposredno za tem prost strel za I.. Ko-šaik pošilje bombo iz 25 m in zniža na 2 : 1. V 36. min. privede lepa kombinacija H. napad do kornerjeve črte. Pogačnik prestreže in poda ostno mimo Jrfcšiča, 3 : 1. TT< pred koncem je H. zopet *• kaz. prostoru, kjer izvaja hiperkombinaciijo. dokler povsem ne zmeša Obrambe, io Jeren zaik'juči situacijo s Četrtim ^goditflocm, 4 :1 za H. rezultat polčasa. Začetkom drugega poliasa je zopet I. v fronti. Potem napadi H., v 8. min. pa prodor I. po desni, ki ga Gayer zaustavi z roko. Prosti strel pride visoko pred vrata. Stare starta in zgreši, in K.ošak potisne v prazno mrežo, 4 : 2. V 15. min. ©e ponovi prizor 4. Haškovega gola: kombinacijo na 5 m črti, ki jo zaključi Gayer s petim zgod::fcom, 5 : .2. Igra se še vedno na I. polovici, toda že se opaža ponehaulje H. pritiska VT 26. in 27. min. dva silovita H napada, prvi gre k 9reči v prečko, v drugem pa zopet hiperkombinacija v kaz. prostoru, ki dozori do 6. gola: dal ga je zopet Gaver. 6 : 2. To žogo bi bil moral Jalkšič brezpogojno držati. I začenja z resnejšimi napadi, H. obramba popušča. V 34. min. posije Košak Pipama lepo naprej, idealen center in kombinacija skoro na sami gotovi črta — exemp.a trahunt! — ki jo zaključi Sandi z žogo mimo Starca. 6 : 3. Sedaj pride Stare šele do pravega dela! l«ra se razvija v rahlo premoč I. Toda H napad še ne kapitulira. V 41. min. pošlje Wolf lep visok predložek pred gol. ki ga Jereb potisne z glavo pod Jakšiča, 7 : 3; tudi to žogo bi bil držail marsl.ateri vratar šiblkejšega kalibra kot je Jakšič! V predzadnji min. lep prodor Pipana, njegov center pade Starcu iz naročja in Sandi postavi končni rezultat 7 : 4. Koti 4 : 3 za I. Sodnik g. Deržaj. Hermes : Svoboda II. 16:3 (5:2) Druga Svobodioa garnitura ee je vedla zelo nedisciplinirano io s tem omogočila Hermesu bazenski rezultat Proti koncu igre so štirje Svobodaši samovolino zapustili igrišče enega je že preje sodmik izključil in tfko so Siškarjri temeljito izkoristili priliko, da spravijo sigurno pod streho dve točki in si poleg tega še do dobra popravijo količnik Zmagali so seveda povsem zasluženo. Sodnik g. Vidic. Ljubljanski prvorazredni klubi imajo drevi pn Stepiču važen sestanek zaradi postave reprezentance l. razreda. Vabijo se vsi prvorazredni klubi, zlasti Jadran. Ostale nogometne tekme Turin: Italija : Madžarska 3 : 2 (1 : 0) Italijani so bih v prvem polčasu v veliki premoči m so se Madžari le branili. Že v frvi minuti je Libotti dosegel vodstvo za iaMjane. v 22. min pa je Orsi zabil gol. ki pa zaradi ofhsidea ni bil priznan V drugem polčasu postavi v 15. min Orei na 2 : 0. Nato pa se Madžari nekoliko znai-dejo io Auer zabije v 16. in 19. min dva gola Madžari skušajo držati neodločni rezultat, vendar pa so popolnima izčrpani V predzadnji minuti doseže Cesarmi ona-gonosni gol za Italijo 40.000 gledalcev. Praga: Slavij*. : Admira (Dunaj) 4:2 (1 : 1), Sparta : Viktorija Plzen 6 : 4 (3:2). Viktorija Žižkov : Stade Rene 4 : 1 (1 1) Dunaj: Prvenstveni: Rapid : Šport klub 6 : 1 (2 : 1), Austria : Wac 3 : 1 (0 1). Tekmi za zlati pokal: Slovan : Hakoah 2 : 0 (1 : 0). Nicho'son : FAC 2 : 1 (1 : 1). Prijateljska: Watker : Simmering 4 : 3 (1 : D- Budimpešta: Ferencvaros : Kispest 2:0. Pariz: Pariz : Berlin 6 : 1 (3 : 1). • Dublin: Špamijia : Irska 5 : 0. Atene: Madžarska : Grčija 4 : 2. Napulj: Napoli : Vienna 2 : 1. Samo še ob 4. in % 8. uri zvečer DANES NEPREKLICNO ZADNJIKRAT LJUBAVNI REGIMENT Opereta ROBERTA STOLZA, film, ki je zasenčil slavo »Dveh src v % taktu«. Zadnji dve predstavi tega nima v Ljubljani, zadenja možnost, da si ogledate to krasno, nepozabno delo! SK Rapid : Sv^k^j, i-o (2:0) Maribor, 13 decembra. Na igrišču SK Rapids se je danes vršila zadnja prvenstvena tekma v Mariboru, m sicer med drugo razrednima kluboma Hapi-dom in Svobodo. Današnja tekma, ki se je vršila na zasneženem igrišču, Je bila prav živahna in je končala z zasluženo zmago Rapfda s 4:0. Sodil je odlično g. dr. Pla ninšek. Jesensko prvenstveno tekmovanle druge ga razreda je po končanem stadiju nastopno- 1. Rapid. 2 železničar rez., 3 Svoboda 4. I. SSK Maribor rez., 5. SK Mura. ASK Primorfe (nogometna sekcija). Danes ob 20. seja v hotelu Mikllč. Na sejo s* vabi tudi g. Vrhovnik. Zvečer ob 9 % premiera LILIAN HARVET FELIX BRESS\RT — HARRY UEDEE Bit več WM\ Predprodaja vstopnic od 11. are dalje Telefon 2124 Elitni kino Matica Kako bo z denarjem za Los Angeles? O problemu organiziranja in financiranja X. olimpijade se seveda v Ameriki raz-j pravlja zelo živahno. Glasovi, da je pre-| cej držav zaradi pomanjkanja sredstev odpovedalo udeležbo, so na prvi mah spravili j prireditelje v slabo voljo. Ko pa je pred-j sednik mednarodnega olimpijskega odbora grof De Baillet-Latour izdal znani proglas za sodelovanje, so se duhovi zopet nekoliko pomirili, posebno še, ker so res povsod zopet znova začeli misliti, kako bi mogli kljub oddaljenosti pozorišča te olimpijade vendar nastopiti. Sicer pa propaganda za olimpijado tudi v Ameriki sami ne gre prav gladko od rok. Gospodarska kriza zahteva tudi tamkaj mnogo žrtev in tako je bolj kot razumljivo, da bodo morala razna društva in odbori napeti vse sile, če bodo hoteli urediti finančno stran svojih olimpijskih ekspedicij. Prireditveni (finančni) odbor je skušal Izravnati te negativne momente z ustanovitvijo številnih novih središč za propagando olimpijske ideje in bolj intenzivnim prizadevanjem za zbiranje denarnih sredstev. Nad 6000 oseb je angažiranih samo za zbiranje denarja in v več kot 400 mestih so ustanovljeni posebni propagandni odbori za olimpijado. V nad 100 velikih mestih so bili župani izvoljeni za častne predsednike krajevnih olimpijskih odborov. Nad polovica članov senata se je dala imenovati za člane olimpijskih odborov v svojih državah in tudi nekaj guvernerjev je z veseljem sprejelo izvolitev za častne predsednike. številna narodna društva so priskočila finančnemu odboru na pomoč zaradi priprav za olimpijade. Med njimi se je prvi priglasil mednarodni klub rotarijcev, razne trgovske m obrtne zbornice ter na tisoče šol in kolegijev vseučiliškega udru-ženja. Razen vseh teh prispevkov bodo pri končnem obračunu razpoložljivega denarja še z znatnimi zneski priskočili člani ameriškega olimpijskega odbora. Finančni odbor se je obrnil na 35 000 podjetij in na stotine industrijskih organizacij, da naj bi pomagale poslati v Los Angeles čim močnejšo ameriško reprezentanco. Kakor že kaže. bo tudi uspeh te akcije prav povoljen. Seveda odbor pri tej nabiralni akciji ni pozab'1 na javne ustanove Vsak oddelek v vojski, vsaka ladja v mornarici, vsaka vojašnica je preiela poziv, nai vojaki prispevajo po 10 ofinrii pa po 25 centov — za Los Angeles. Enaka pisma so prejeli policiiski stražniki vseb večlih mest. kjer so povsod zadela na sološno odobravanje. Razen tega je odbor pozval lahkoatletsko zvezo in vse snnrine organizacije, nai t»ri-rede nekai večtib na "tonov — po možnosti z mednarodno nrtpi»?bo: tudi ti dohodki so namenjeni fondu za organiziranje ol?TviT>Made. Ce >>o akolia le deloma usT^a. 1e močna udoie^ba Arner?V<> s^enu-na! Nekateri ev-roT>«sk1 — posebno francoski — Usti so hoteli razkriti da so sredstva nampnipna T>rav za prav zn (»vnnolriti «rnort- nikov na ameriški -»limrnladl Precel lasno je. da Amerika ne bo dajala denarja za to da bi na njeni olimpijadl zmagala — Evropa. Poglavje zase na tel oUmnHadl pa Je nogomet, ki ga to pot splr«h ne bo videti OHmoHad* t7reubi zaradi tega mnogo privlačnosti. toda z drue-e strani pa 1e zone* ■*rnv da se nociTiptaSem — on'm ki b< Prišli za olimpiado v po$*ev in že da^n^ -«'co rt"*"irot nVh^trt tova^ei v '"iip-th nanoo-nb — do ma*«>•»!» eni1»lnir»n4s na tel -.»•nv>M5'h qTVM-+-n«1rrv*r na «Trptu «*<»««• -"»trate v tem da it> do'^«*ev poi*"« arna--®r«tva In prn^peMrmoUrmfl pflnnlnnma njena stvar, toda mednarodni olimpijski odbor hoče biti glede organiziranja olim-pijad avtonomen in taao je prišlo na zadnjem kongresu tega odbora v Barceloni tako daleč, da je bil nogomet za i. 1932 izločen iz olimpijskega programa. To bo ostalo tako dolgo dokler Fifa ne bo spremenila svojega oazi ran j a glede odškodnine za igralce, ki b) zaradi sodelovanja na olimpijadi izgubili nekaj zaslužka v svojih poklicih. • . Tudi v Franciji imajo zaradi denarne stiske velik križ s preskrbo sredstev za olimpijado. Sprva so zahtevali 7 milijonov frankov, toda zbornica na ta znesek ni • hotela pristati. Sedaj se govori o precej manjši vsoti ki pa bo seveda občutno vplivala na kvantiteto. j& tudi kvaliteto francoske reprezentance. V teh okoliščinah je zasigurana samo udeležba hockeystov na travi, dočim bo število ostalih udeležencev zelo omejeno. V lahki atletiki bodo prišli v poštev le Ladoumčgue Sera Martin in Keller, Duchour. Ramadier, Winter, Noel, Menard in Filippon. Razen teb pojde še 5 najboljših sabljačev. Veslači samo trije is Lyona za dvojico s krmarjem. Kolesarjev bo samo 6, med plavači obojega spola pa naštevajo Tarisa. Cartometa, Godardovo in skakača Lepagea Na zimsko olimpijado Francija sploh ne misli poslati nikogar. Švicarji so za zimsko olimpijado določili zelo omejeno reprezentanco; dva smučarja, dva skakača in dva para za bob. Ofi-cijelni delegat bo A Mayer iz Montreuxa. Za Los Angeles se še niso odločili in bodo počakali, kaj bo sklenila vlada glede podpore. * X. olimpfjada se bo vršila v izredno težkih razmerah in Amerika bo morda res morala poseči v lastno mošnjo, če bo hotela, da bo ta jubilejna olimpijada res Imela ameriški sijaj. , Smučanje Agilni mladi geograf Robert Kump se je drznil izdati čisto tehniško knjigo o smučanju in to v samozaložbi. Vemo, kakšne težave so z izdajanjem sličnih knjig, posebno če se avtor odloči za samozaložbo. Zato moramo podjetnemu Kumpu samo čestitati. Moralni uspeh je dosežen. Želeli bi, da bi pisatelj tudi v grmotnem oziru uspel. Za borih 30 dinarjev najde smučar na 88 straneh velike osmerke vse nasvete in navodila, ki so mu potrebna pri smučanju. V prvem poglavju nam avtor najprej obrazloži najpotrebnejše pri smučanju, to je oprema. Kakor da bi nas pri nakupovanju spremljal v športno trgovino, nam ob-jasnjuje dobre in slabe strani smučk, njihov les, prednosti in napake različnih sistemov stremen opiše palice, razloži različne maže in da potrebna pojasnila glede »psov«, nahrbtnika, »krušnjaka« in snežnih očal. Važna sta odstavka, ki se tičeta čevljev in obleke, kjer opisuje najmodernejši način vezave hlač pri čevljih. V drugem delu se bavi s terenskim smučanjem. Terenske korake deli v turni korak, poševno-pošto pni korak, raznožni korak ln navpično postopni korak. Nato sledi obrat na mestu. Potem preide na vožnjo v smuku in obrazloži pravilne in napačne drže pri vožnji. Zelo važno je krmarenje. Sledijo temelji smuške vožnje — plužna zavora, plužni zavoji,in plužni loki, nato zaustave in izpremembe smeri v smuku — telemark in nebrojni kristjanije, plužni v različnih oblikah, čisti in raznožni. To poglavje konča s težjimi »furkelci« — terenski skok, prečni skok In preskok. V tretjem in četrtem delu preide avtor, hi rekel iz visokoturske tehnike na čisto športno smučanje. Zato sta zadnji dve poglavji namenjeni bolj smučarjem športnikom kot zmernim turistom. Obrazloži smuške loke, prestopanje, prestopni korak, dvokorak in trokorak. enojni in dvojni ter vzponski korak. Sledi končno norveški skok, kjer obrazloži nalet, odskok, let in doskok. Vidimo, da je knjiga namenjena začetnikom in izvežbanim smučarjem. Razumevanje smuške tehnike olajša 50 dobro posrečenih shematičnih slik, ki jih je avtor sam narisal. Vse je obrazloženo na kratko in jedrnato, tako da knjiga ni zavzela prevelikega obsega in ne previsoke cene. Zaradi lične žepne oblike je tudi' zelo pripravna, da jo bomo jemali s seboj na smuške tečaje. Končno naj omenim še lepo slovenščino, predvsem našo smuško terminologijo. Upamo, da ne bomo več slišali pri naših smuških prireditvah o Quersprun-gih, Stemmbognih, Langlaufu itd. Knjiga se naroča pri avtorju: R. Kump, stud, phil., univerza Ljubljana, nadalje v športni trgovini »Alpina«, Masarykova cesta 14, in končno po vseh knjigarnih. Dr. Oskar Reya, Konzul in pustolovec V Berlinu je umrl 53-letni konzul Wil-liam Wasmus, mož, ki ima za seboj pestro življenje. Bii je eden najboljših nemških poznavalcev Orienta in nemška vlada ga je 1»15 Imenovala za konzula v Bu-schiu ter mu je poverila odpravo v Afganistan. Medpotoma pa je VVasmus spremenil svoj načrt. Krenil ie proti južni Perziji Ln je začel vojsko na lastno pest. Južno-perzijska plemena Cakutale in Tenguane je kmalu pridobil zase. Z njih pomočjo je zapiral Angležem gorske prelaze v deželo. Zato so mu perzijski domačini vzdeli pridevek »feldmaršal«. Angleži, ki jim je bil Wasmus trn v peti, so se na vse načine skušali iznebiti o pašnega nasprotnika Razpisali so tudi znatno denarno nagrado na Wasmusovo glavo. Wasmus se je znal vedno iznova ogniti nevarnosti, kl mu je pretila. 1918. ko je postal položaj zelo kritičen in so mu hotela perzMska plemena odreči pokorščino. si je umel pridotrti privržence zopet 8 tem da iih ie ukanll z bistroumno zvijačo Zbral je okoli sebe poglavarle plemen, ki so se uprla nleirovi oblasti Z roko je prijel za rtrrvcr na V*>terem so bile oripete žice in je zapovedal ooglavariem mir. ker bo govoril s sultanom v Carigradu. Neuki nogiavarfl <*o n*»mo ziiali v Was-musa. kl je po ^minutnem vnogovoruc zlavfl da ie turiPrt ukazal svoiim vernllfvm da moralo 5*'«« n«mi$>p interese. Pomene so Ane^oSi Wasmna preživljanje žene in otrok, je vendar mogla neporočena žena sprejeti še manj, ne da bi se jd godilo slabše kakor poročenim sosedom in njihovim otrokom. Tako je postalo pravilo, da je ženam treba manj plačati kakor možem. In če je fcstca upornica zaihtevala plačo v isti višini, kaikor jo ima mož za isto delo (»enaka plača za enako delo«), ji je delodajalec z dvema stavkoma zaprl usta. Prvič: »Če naj plačam moško plačo, si vzamem moža za delo.« Drugič: »Če ne sprejmeš nižje plače, dobim dosti drugih, ki jo sprejmejo.« Ne samo hčere delavcev tudi žene delavcev so na ta način zniževale plače Mlade žene v mestih, poročene z mladimi možmi in še neobremenjene z mnogimi otroki al? pa povsem brez otroik. so bile rade pripravljene, da se udinjajo kot po-strežnice za kakršnokoli plačo, kajti tudi ta je že pomenila njej in možu razliko med stisko in obiljem. Tako je delovni trg poplavljen z vzdrževanimi ženami in hčeTamii. Id so pripravljene delati za rimi denar, od katerega ne bii mogla živeta nobena samostojna, neporočena žena ali vdova Posledica je, da zakon nujno postane glavni poklic žene. Pri izberi moža žena nikdar ne sme biti izbirčna, da se le izogne beraškemu življenju neporočene žene. Nekatere se lahiko poroče. Druge, manj privlačne ali ljubeznive, so s tem prisiljene k vsem mogočim zvijačam in umetnostim da uja- mejo moža v zakonsko past. In ta način lova na cnoža škoduje ženinemu spoštovanju do same sebe in ne vodi do srečnih zakonov, 6e možje opazijo, da 60 bili le sredstvo za dosego cilja. To je slabo, toda so še hujše reči. Morda ni pošteno in častno živeta od plače moža, s katerim nisi poročena, toda mogoče je. Če pravi mož ženi, ki trpi pomanjkanje:^ »Jaz ne bom s teboj, dokler naju ne loči smrt, v sreči in nesreči, v bolezni in zdTavju itd., niti ti nočem dati svojega imena in položaja svoje žene. Če pa hočeš biti nezakonito moja žena do jutri zjutraj, ti dam tukaj dvajset dinarjev in žganja ali pa sto dinarjev aili štiristo dinarjev ali štiritisoč dinarjev ali štiristo-tisoč dinarjev ali vilo ali biserno ovratnico in sobolji kožuh in avtomobil« — ne bo zmerom odklonila. Lahko je zahtevati čednost od žene, toda ni pametno, če je kazen za čednost glad in neposredno olajšanje plačilo za pregrehe. Če ponudimo na eni strani čednemu dekletu v tovarni za užigalice proti smešno mi žici plači delo, pri katerem se ji bo od fosforjevega za-strupljenja vnela čeljust, na drugi strani pa veselo in ugodno življenje pod zaščito bogatega 6amca. kakor je tudi še sedaj povsod v navadi, kjer tega ne preprečijo strogi zakoni, potem je to tako zelo voda na vragov mlin, da ta ne 6amo nedvomno zmaga, temveč nastane nujno vprašanje: ali ni dekle dolžno spoštovanju do samega sebe, svojemu hrepenenju po večji izobrazbi in izkustvu, po boljši družbi, no lažjem in lepšem življenju, da se rajši proda gospodu za njegovo zabavo kaikor delodajalcu za njegov dobiček. Če bi jo svarili, da njena lepota ne bo večno trajala, bi jo Ie spomnili, da si s pametno nego ohrani lepoto daleč preko starosti, v kateri se ženam »prestarim s 24 leti« zaprejo tovarniška vrata, ker ®o mlajša dekleta zasedla njihovo mesto. V resnica je bolj gotovo, da bo dobila nedovoljeno ktkor pa pošteno zaposlenje, zakaj žene, ki prodajajo delo, 60 pogosto brezposelne, kadar je zastoj v prodaji in torej tudi v delu. Žene pa, ki prodajajo zabavo. ze'.o redko ne dobe odjemalcev, če se drugače dobro vedejo in niso izrecno grde. Primeri, ki jih navajajo kot svarilne oglede, kako žena, ki posluša taka dokazovanja, pade v najgloblje globine ponižanja, &o pobožne pravljice, ki se tičejo le žen, ki bi zaradi pijančevanja, morfini;rna in splošne pokvarjenosti ali omahljivega značaja tudi pedfe, če hi živele v zakonu ali v najstrožjem celibatu. Mučnih posledic v obliki spolnih bolezni tudi zakon ne izključuje. kajti več žen infitirajo možje kot ljubimci. Kratico, ves današnji delovni sistem deluje na žene kot vaba, da 6i za denar iščejo spolnih odnošajev, za/konekih ali izvenzakonskih, in tej vabljivosti kljubujeta — razen privzetega pojma o poštenosti, ki ga pa revščina neusmiljeno i spodkopava — le vera in prirojen čut poštenja, Id se (včasi) ubranita vseh napadov. CIz Shawove knjige: KaSpot modeme žene k socijalizmu in kapitalizmu«.) Nov pogled na življenje sv. Elizabete V letošnjem letu so se vršile velike 6lav-nosti na čast sv Elizabete, kajti pred 700 leti (17. novembra 1231) se je končala življenjska pot Elizabete tirinške in se je pričelo po nauku katoliške cerkve njeno večno svetniško življenje. Toda spomina te žene ne slavi le katoliška cerkev. Mnogi spisi, ki so izšli v Nemčiji, priča jo. kako še danes doživljajo svetnico. Nemške knjige o sv. Elizabeti razodevajo po svojem značaju svojstven nov način obravnavanja osebnosti sv. Elizabete. Temelje (predvsem velja to za spise Weis-mantla in Busse-Wilsonove) na zgodovin-tfoo-kritičnih študijah, kakršne so °se udomačile zadnja desetletja, vendar se razločno odražajo, od bližnjih časovnih pred-hodn kov in so po duhu mno