GIAS List slovenskih delavcev v Ameriki Ste-y- 74. , 15, septemlora 1900. L©-fco "VTTT- Strajk napovedan. 150,000 premogarjev bode osta-vilo delo. Indianapolis, Iud., 12. sept. Da-1)68 ao napovedali veliki Strajk premogarjev in uradniki unije menijo, da bode 150,000 mož ustavilo delo. Delavci upajo, da bode naklonjenost občinstva na strani Atrajkar-jhv konečun pri morala posestnike, da odnehajo. Kot poslednji posku«, brzojavili ao pos^Htnikam v okraju trdega premoga naj bi se rešilo vprašanje glede plače razsodnim p 'tom in ko ni bilo nikakega odgovora, napovedali so štrajk, kt^ri ao hodu pnč«l v ponedeljek dne 17. septembra. Uradniki unije opomi-njajo premogarje se med štrajknm postavno in mirno obnašati iu se ua vsak način izogibati prepirov in izgredov. Vodje štrajka bodo izdali razglaB, v kterem bodo obširoo poročali pritožbe štrajkarjev in občinstvo pozivali, razsoditi kdo ima prav in kdo nima prav. ..Premograrji", pravijo njihovi vodje, ,,morajo se daj itak atradati. toraj je vsejedno ako pri tem delajo ali štrajkajo." Premogarska zadruga ima v svojih podpornih blagajnicah približno $350,000. llazleton, Pa., 12. sept. Povelje na štrajk je prouzročilo tukaj velikansko razburjenost. Akoravno slodnji čas ni bilo druzega pričakovati, je vendar to naznanilo pre-bi value zelo poparilo, kajti njihova bodočnost je odvisna večinoma od obrtni je v premogokopih. V koli-kej meri bodo premogarji ubogali povelje za Strajk, je še težko reči. Od 18,000 v premogokopih poslujoči h delavcev, gre gotovo 25 odstotkov prostovoljno na štrajk, drugi pa so še malo organizirani. Da bi ostalo pri delu toliko število ljudi, da bi se zamoglo nadaljevati kopanje premoga, je zel i dvomljivo. Policijsko moštvo so podvojili in šerifu sporočili naj bode za vse slučaje pripravljeu. Glavne ceste mesta bo bile danes zvečer napolnjeno z razburjenimi premogarji in v bližini glavuega Btana unije so Živahno razmotrivali položaj. VVilkesbarre, Pa., 12. sept. Jezdec j« drvil danes skozi mesto in z donečim glasom naznanjal, daje napovedan štrajk. ,,Štrajk je tu, štrajk jo tu!" uapovedal je ljudem in premogarji so ga navdušeno sprejemali. Ljudje so to n&zuamlo pričakovali in vedeli sedaj, da je resni položnj v premogarskem okraju dosegel vrhunec. Delavci gredo jutri še enkrat v promogokop kjer jim bodo štrajk oficijelno naznanili, ker je uemogoče danes večer vse premogarje obvestiti. Veliki trgovci pravijo, da bodo morali mali avoje prodajani Ice zapreti, ker ne bodo zauiogli dajati štrajkarjem na „kredo'\ Za štrajkarje je sedaj ravno ugoden čas, ker so za mesec avgust dobili precej veliko plačo. Boj do smrti je geslo premogarjev. Wilkesbarre, Pa., 13. sept. Deloma navdušemo, deloma resno bo sprejeli premogarji povelje za štrajk in bodo istega ubogali, da se ustavi delo v vseh premogokopih. Podjetniki so že več tednov trdili, da bode komaj 10 do 15 odstotkov ljudi štrajkalo, sedaj ko je določen dan štrajka, pa se je pokazalo, da bode sedajni veliki štrajk nastal v takem obsegu, da bodo primoraui vse pre-mogokope zapreti. V premokopih trdega premoga dela 91,072 ljudi, zunaj premogokopov pa 50,881 toraj v vsem okraju skupaj 141,953 oseb. Ako odračunamo superintendent* in priganjače, ostane še nad 140,000 mož, kteri bodo prizadeti od štrajka. S temi pa število pri- zadetih še ni zaključeno. Ko bodo razvozili vso zalogo premoga po železnici, ustavili bodo vse premo-garske vlake ker ue bodo imeli kaj voziti in moštvo železnice bode tudi primorauo praznovati. Toraj ne bode nikako čudo, ako bode imel štrajk v tukajšnem okraju takošnje posledice kakoršnih se sedaj še ne nadejajo. Da bode boj resen, uvidi vsak, kdor pozna brezsrčno tolpo premo-garskega trusta, kteri nadzoruje vsh večje premogokope. Značilno je, kar je rekel dane* Ruv. Philips v tem oziru, ko se je zaman trudil pregovoriti truBt, da bi kaj odnehal. „Delal srnii noč in dan", je rekel, „da bi preprečil štrajk, toda zaman. Položaj je zelo resen. Prepričan sem, da bode boj na življenje in smrt in imel posledice, ktere ni težavno uganiti. Podjetniki ne bodo nikdar pripoznali premogar-ske unije." Zahteve premogarjev bo gotovo skromne iu še od teh bi bili delavci kaj odnehali, ako bi se bili podjetniki hoteli pogajati. Zahteve delavcev so: Izplačava-nje zaslužka vsaka dva tedna, kar predpisuje državni zakon, za kar se pa trusti ne zmenijo; dalje zvišanje plače za 20 odstotkov onim delavcem, kteri Blužijo manj rtego $1 50 in 15 odstotkov pri plačah od $1 50 do $1 75, za one, kteri služijo S 1.75 pa samo 10 odstotkov; odpravo družbinih zdravnikov in prodajal-uic; cena za sod smodnika naj bi bila §1.50 in ne kakor sedaj $2 50. ker velja družbo sod smodnika samo 90 centov. Zaloga premoga zadošča za šest tednov. Vsled trgovskega izvestja je v New Ycrku še za šest tednov premoga v zalegah. Trgovci b premo-gom tudi ne nameravajo zvišati tržne cene, kar je sicer l«pa misel, samo zelo je dvomljivo, b do li svoje obečanje zamogli tudi izpolniti. V slučaju da bode trajal štrajk dalj nego š*-st tednov, bode moralo ljudstvo si preskrbeti drugo kurjavo, in kaka bode posledica splošnemu štrajku, je danes seveda še časovno vprašanje, k*jti vpoštevati moramo, da je poraba mehkega premoga v N~w Yorku zabranjena. Trolley štrajk končan. St. Louie, 12 sept. Včeraj večer se je vršilo spb šno zborovanje, pri kterem so sklenili končati Trolley štrajk iu boycott proti Transit Co. Istočasno so pripoznali, da je vsakemu članu unije dovoljeno delati za železniško družbo. Štrajk se je pričel due 8. maja; dne 2. julija bo sicer šli zopet na delo, toda teden pozneje zop^t napovedali štrajk in ukrenili boycott nad železnico. Vsled tega štrajka je 30 ljudi žrtvovalo Bvoje življenje, večinoma zaradi brezmejne krutosti policije in nezmožnosti skabov, kteri bo zavzemali proBtore štrajkarjev Vse človeške žrtve v tem trdovratnem štrajku bo pripisovati na račun Transit Co., ktera je odurno zavračala vsako posredovanje. Nemčija išče posojilo v Zjedinjenih državah. Na Wall St. v Now Yorku še vedno mislijo, da se nemška vlada pogaja z neko tukajšnjo banko zaradi posojila v zneseku $25,000,000. Ta svota uaj bi pokrila Btroške kitajske vojske. Dolgovi nemškega cesarstva znašajo nad 250 milijonov dolarjev, fiankarji v Londonu trdijo, da ne vedo nič o posojilu, pravijo pa, ako bi si Nemci v istini dameravali kaj izposoditi, bi ne rabili tuje pomoči. Vedno huje. Nesreča v Galvestonu vedno hujša. Ž e 4000 mrtvih našli. Galveston, Thx., 12. sept. Grozovita noč je minola, noč v kteri je imela smrt bogato žetev. Veliko število nesrečnih, kteri so sicer uAli viharju in videli grozovite prizore minolih dni, je vsled presta-uega trpljenja umrlo. Mnog > ljudi je zblaznelo vsled strahu in nekteri so si 8»>gli sami po življeuju med mi neka mlada deklica, ktera je zgubila stariše in sestro. Daues je esrečnica skočila v vodo. Položaj vsako uro postaja grozovitejši. Na stotine pijanih možje miuolo noč tekalo po cestah, kajti žganje je bila edina pijača, ktero ao zamogli dobiti, da bi pogasili svojo žejo in posledica temu je bila, da se je vršilo več groznih prizorov. Zapa-lili so sicer velike ognje, da bi mrtvaško polje vsaj nekoliko razsvetlili, toda v mnogih krajih mesta je bila vkljub temu tema in to so porabili lopovi, da so bolj brezskrbno ropali in pleuili. Včeraj so 43 zamorcev krivim spoznali, da so oropali trupla in vojno sodišče jih je k smrti obsodilo. Danes so ustrelili 25 zločincev. Dosed a j so ustrelili skupaj 50 osob, ktere si zasačili pri ropanju in plenenju trupel. Pleneuje trupel se je že v uedeljo pričelo. Najprvo so pleuili saloone, potem pa so planili tolovaji, večinoma zamorci, na mrtvece iu pre-skali njihovo obleko. Zamorci so rezali belopoltnim ženskam ušesa in prste, da so se zamogli polastiti uhanov in prstanov, pa tudi obleko so trgali raz mrtvecev iu pustili gola trupla ležati na pekočem aolu-cu. Pri življeuju ostali vojaki so skušali kolikor mogoče pleneuje za-brauiti iu postrelili 12 zamorcev. Nek vojak je zasačil zamorca, kt ri jeoskrunil belopoltuožensko. Ustrelil ga je na mestu iu ženska je umrla vsled strahu. Danes so zaprli osem zamorcev in dva belopoltna, ktere so zasačili pri plenenju trupel. Žepi vjetnikov so bili napolnjeni z prsti in ušesi, kterfr so porezali mrtvecem zaradi zlatnine. Zamorce sj takoj ustrelili; ž njimi nimajo nobene milosti, postrelel jih brez pravde. Iskanje po truplih še ni dokončano. Danes zjutraj so cenili število mrtvih ua 6000, kar nikakor ui pretirano, ako pomislimo, da so 4000 trupel že našli in veliko število ljudi še pogrešajo. Kdaj bode dokončano to grozovito delo, vprašajo ljudje, kteri preiskujejo razvaline po truplih. Vsled hude vročine minolih dni so bila trupla v takem stanu, da so jih morali kolikor mogoče hitro odstranjevati. Strašno veliko je žrtev. Povsod najdejo trupla, navadno pet ali šest skupaj. Mnogo ljudi je hotelo bežati ua višje kraje mesta, toda valovi so jih dosegli in pogoltnili. Strašni prizori se vrše pred poslopji, ktera so izpremenili v začasno mrtvašuico. Ko pripeljejo nova trupla, se drenjajo ženske in možki v prostore, da bi videli, ako je med njimi kak sorodnik. Pri spoznanju se vrše nepopisljivi prizori in pretresljivo plakauje ostalih se razlaga po mrtvaških prostorih. Obširna poročila iz okolice Gal-vestona pravijo, da je tudi tam vihar tirjal mnogo žrtev. Cele družine so našle hitro Bmrt iu ostali so v velikj potrebi. V okolici Port Bolivar in Virginia Point je utonilo mnogo ljudi. Ljudje v imenovanih krajih poročajo, daje tam pri-plavilo morje 400 trupel na kopno. V mestu leži še mnogo trupel pod razvaliuami iu bode,dteyilo mrtvih še veliko večje, ako ne bode kmalu bolje skrbljeno za nesrečne prebivalce, posebno bolne iu poškodovane. Število podpore potrebnih osob cenijo na 15.000. Zel občutno je pomankauje pitne vode, pa tudi živež je zelo redek iu po kvarjeu, da ga ni moč uživati. Sitoda, ktero je prouzročil vihar je ogromna in bode znašala več ue-go «25,000.000. Razuu tega je velikanska škoda ob morju, vse iadije staje so razdjane in veliko število ladij uničenih. Nektere yečjetvrdke bodo premestile svoje trgovine v H« lustou. Zgubo bombaža ua deželi cenijo $3,000.000. Škoda na živini se ue da Se natančno ceniti, pogi-nolo pa je v valovih mnogo tisoč konj iu govedi. Razmere v nesrečnem Galvestonu postajajo boljše. Pomoč od vseh strani. Galveston, Tex., 13. sept. Sna-ženje mesta gre kolikor le mogoče hitro od rok. Sedaj požigajo razvaline iu mrhovino, istotako človeška trupla, ktera ue morejo več spoznati. Ta uredba je za varstvo živečih neobhodno potrebna. Toda tudi na ta način bode trajalo par mesecev preduo bode mesto osna-žeuo. Pač pa se zamoreže danes poročati, da razmere boljše postajajo. Sedaj je dobiti dovolj pitne vode, kteTo dovažajo iz kopnega. Tudi tovarna za izdelovanje ledu zopet dela in dobi vsakdo potrebni led. Veliko živeža prihaja od vseh krajev dežele, še več pa je ua potu. Iz razuih mest se brzojavno poroča, ds. v-c odposlali živež, obleko in zdravila za boluike. Za poškodovane in bolnice je poskrbljeno iu poštna služba zopet urejena. Ustanovili so razne postaje, kjer dele hrano in obleko. Vsi bolniki so sedaj v zdravniški oBkrbi. Vsi zdravuiki delajo ueprestano iu po-žrtovalno, tudi ako ue dobe'nobene plače. Najbolj nujuo sedaj potrebujejo apna iu razkuževaluih snovi. Iz zdravstvenih ozirov nameravajo del prebivalstva poslati v noti anje kraje, kjer bodo bolje preskrbljeni in objeduem velika nevarnost kužuih bolezni odstranjena. Po novejših poročilih bode število žrtev pri nesreči znašalo 5000, kar tudi oblasti pripozuajo. Ker j-j mnogo trupel, ktere so zvozili v morje, voda zopet priplayila na obrežje, pravegaštevilažrtev nikdar ne bode mogoče dognati. V nekem zavodu za male otroke so našli trupla ravnateljice vseh strežuicin 42 otrok. V katoliški sirotniduici so našli pod razvaliuami trupla vseh otrok in usmiljenih sester zavoda. V zdravniških krogih menijo, da bi morali vse prebivalce kakor hitro mogoče, iztirati iz nesrečnega mesta, kjer je že veliko število ljudi zbolelo za legarjem in se je bati, da se nevarua bolezen še bolj razširi. Poročilo o novi nesreči. New Orleans. 13. sept. Prvo poročilo o nesreči na Southern Pacific železuici je dospelo sem danes zjutraj. Nek meščan iz Lake Charles, La., brzojavlja, da je v petek po noči v Galveston namenjeni vlak postal žrtev viharja in 85 potnikovje našlo grozovito smrt. Nesreča se je pripetila ob Galveston zalivu blizu pomorske svetilke. Iz brzo-java je razvid no, da se je le malem delu potuikov posrečila rešitev. Ljudjesonamreč našli zavetje v pomorskem svetilniku in ušli gotovi smrti. Nadaljna poročila o tej nesreči poročajo, da je vlak proti poludne dospel v Boli var Point, nasproti Galvestona. Pripravljali so se spraviti vlak na parobrod, da bi ga prepeljal v Galveston, toda vihar je bil tako hud, da s parobrodom niso mogli blizu. Nakrat so se razlili veliki valovi čez vlak in v malo miuutah je naraatla voda do sedežev. Potniki bo se poskušali rešiti na pomorsko svetilko, toda le malemu številu Be je posrečilo tja dospeti. Naseljevanje. Naraščanje števila priseljencev. Poročilo prišelniškega urada objavlja, da število priseljencev v uovejšem času vedno narašča ktero dejstvo je očividuo pripisovati ueprestauemu hvalisanju dobrega zaslužka, ktero trosi naše buržu-azijsko časopisje po evropwkih pokrajinah. Priselniški urad pričakuje, da bode število letošnjih priseljencev koncem leta znašalo približno 550.000 do 6dnoatavno obesili na drevo, kt«*ro je le 300yardov od ječe oddaljeno. Pri linčanju se ui streljalo. Vsi trije zamorci bili so zaradi umora v ječi, in Bicer je zamorec Frank Brown pred šestimi meseci bogatega f&rraerja Frank Cheaire ustrelil, David Alooro ustrelil je pred 10 dnevi Danijela Rosewelta, in Win. Brown ustrelil je necega belega meščana v mestu Levoe ter ga potem na kosce razsokal. Delaware, O., 14. sept. Sovraštvo med belimi in zamorci veduo narašča. Obe stranki prete z umori in uboji, več zamorcev je dobilo poziv, da mesto nemudoma ostavijo. Zamorca Becka, kteri je razpor prouzročil, so včeraj večer skrivaj odpeljali v Marysville. K areči razdražena množica nima vodij, kajti drugače bi se gotovo pričeli nemiri. Priporočilo. Rojakom dospevšim v New York toplo priporočamo ,Wahrenberger hotel' 130 Greenwich Street. Dobra, tečna jed in čedno stanovanje jq po nizkej ceni. Potujoči Slovenci se tam shajajo. Ako bi bila po noči ali ob nedeljah naša pisarna zaprta, naj le lepo tja gredo. Ta hotel je par hiš od naše pisarne. Ko je prvič čutila ncinek. Kako strašno izgleda gospodinjstvo,ako je gospodinja ilalj časa Uilna, si ne more nihče predstavljati k«l<>r ni i/kusil! Mrs. Jožef Hra-bak i/ Drill, Ohio, je prestala tako žalostno poskušnjo, to sem tako Itolestno ol»čutila. Napadla me je dolgotrajna in zelo huda bolezen želodca, med ktero je moje gospodinjstvo lirzo propadalo v nered. Vsled prevelike slabosti nisem mogla ni jesti ni delati in postajala sem od dne do dne slališi. akoravno sem imela izkušenega zdravnika. Vkljuli temu je vedno rekel, da sem boljši, tixla tega nm nikakor nisem mogla verjeti, kajti čulilasem se vednoslaltša. V dolgotrajni in hudi liolezni sem skoraj obupala, ko sem na soyct več prijateljev kupila Trinerjevo amerikan. grenko vino, in ko sem popila fi steklenic, čutila sem že najboljši us[>eh. Sedaj se čutim p>|»>lnonia zdravo skoraj lioljši nego kdaj poprej, ker se mi ni vrnil samo tek, ampak tudi moč in dobra volja. Ne poznam bolj prijetnejšega zdravila, kakor je Trinerjevo amerikansko grenko vino, ktero pri]>oročam {>0 mojej naj-boljšej izkušnji vsem iHilnini in slabotnim, naj rabijo isto trajno, kakor jaz sedaj storim in kar me čudovito krepi." Seveda... misliš vsako pivo je dobro — Večinoma je tudi .... Toda ■ ■ ■ ako si kdaj pokusil SUPERIOR STOCK pivo, potem veš da je boljše nego dobro. — lito je NAJBOLJŠE ...... Bosch Brg. Co. LASE LINDEN, • - - MI0H. PRODAJA SE POVSODI V SODCEKIH IN STEKLE- WTP A TI _ __ ......-.....-u- - - ^______ '. j,* v./-'- ___-L_________ Entered as second class matter at the New York, N. Y. Post office October 2. 1893. ,,GLAS NARODA". List slovenskih delavcev v Ameriki. Izdajatelj in urednik: Published by F. SAKSER. 109 Greenwich St. New York City. ffa leto velja list za Ameriko $3.—, ta pol leta..............$1.50, £a Evropo za vse leto . . . gld. 7.—, „ ,t „ pol leta...... 3.60, f „ „ čatrt leta . . . „ 1.76. / Evropo pošiljamo list skupno dve Številki „Glas Naroda" izhaja vsako sredo in soboto. GLAS NARODA" („Voice of the People") Will be lsued every Wednesday and Saturday. Subscription yearly S3. Advertisements on agreement. Za oglase do 10 vrstic se plača 30 centov. Dopisi brez podpisa in osobnosti sb ne natisnejo. Deoar naj se blagovoli poslati po Monoy Order. Pi i spremembi kraja naročnikov orosimo, da se nam tudi prejšnja bivališče naznani, da hitreje najdemo nasi )vnika. Dopisom in pošiljatvam naredite naslovom : „Glas Naroda", 109 Greenwich Kt. New York City Telefon 3795 Cortland. V Chicagi je kakih 800 lesnih delavcev na štrajku. Posestniki atružnih mlinov, kteri delujejo skupno s podjetniki pri zgradbah, nočejo pripoznati zahteve unije.Ta boj je očita nenaravnostna posledica velikega dtrajka delavcev pri gradenju, kteri sedaj že traja kakih Sest mesecev. Tovarnarji smatrajo priliko za ugodno, prisiliti zopetno vpeljavo deveturnega delavnega dneva. Kakor se Čuje, hočejo tudi kurile! in strojevodji stružnih mlinov napovedati Strajk kakor hitro bi poskudali neunijske lesne delavce jemati v delo. V San Francisco kakor tudi v Chicagi posluje približno tretjina delavcev pod unijskimi pogoji. Mizarji v San Franciscn so dosegli osemurni delavni dan brez posebnih težav. Mogoče je 6e vedno, da se nadalj-no razširjanje teh in druzih Straj-kov iz politično demagogičnih uzro-kov zabrani na ta ali oni način, preduo meščansko volilno gibanje doseže vrhunec. Toda značilno pa ostane že samo na sebi, da so podjetniki pnstili, da je v letu predsedniške volilne borbe tako daleč prišlo. To kaže očito, da je razredni razpor že veliko hujši postal. Jesenske borbe za zvišanje place so nekaj redkega v tej deželi. Pripetili bi se v sredi vsakoletnega volilnega gibanja na veliko nevoljo pol i ti kar jev, kteri bi potem ne vedeli prav kako se obnašati, da bi se do volitve nikomur ne zamerili, niti delavcem, niti kapitalistom. Zato so se tudi dosedaj vedno mnogo trudili svojim prijateljem, kapitalistom dopovedati, da je v njihovi medsebojni koristi, ne dražiti delavcev pred voiitvijo brez potrebe in jih s tem poditi v socijali-stičui tabor. In ožemalci so to dosedaj večinoma uvideli in se borbe za zvišanje plače med volilnim časom z odjenjanjem izogibali. Letos pa, akoravno ob času narodne volilne borbe, ne smatrajo tega več potrebnim, kajti iz raznih delov dežele se poroča o gibanju za zvišanje plače. Veliki štrajk pre-mogarjev je videti skoraj gotov, tudi k „Amalgamated Wood Workers" uniji spadajoči lesni delavci so pripravljeni na trdovratno borbo za zvišanje plače. K imenovani delavski zadrugi spada sedaj večina lesnih delavcev v največjih meBtih dežele. Vsakovrstni prvotni boji se že vrše. Iz nekega poročila o položaju posnamemo sledeče: V San Francisco se je štrajk lesnih delavcev razširil že na delavce pri gradenju poslopij, in sicer v ta-kej meri, da je tudi njihova unija zapletena v štrajk. O tem štrajku poročajo udeleženci: Izobčeni mli-narski delavci in ,,Building Trades Council" delajo sedaj obširne priprave k dolgotrajnemu, energičnemu boju za 8urni delavni dan. R. H. McCarthy je rekel: ,,Izplačali smo $1800 unijekim Članom, kteri nimajo dela. Delavske zadruge v mestu pobirajo prispevke od svojih članov v zneseku od 25 centov na dan do 81.75 na teden, namesto da bi praznile svoje blagajnice. Tudi preostanek praznovanja delavskega dne so oddali zakladu za štrajk. Posestniki „Stocktou Union Mills" so bili v mestu in najeli več unijskih ljudi. Iz San Josč pošiljajo sem delavce iz neunijskih mlinov, toda ,,Building Trades Council" temu'ne ugovarja, kajti ti mlini niso spozuani ,,unfair", ker jim pred šestimi meseci niso naznanili vpeljavo osemurnega delavnega dneva, kakor drugim, kajti v onem času ni bilo v San Jose še nobene unije." Sullivan piknik in njega nesramnosti. New York, 11. sept. Dne 10. septembra udeležilo se je 600 policajev izleta, kterega je priredila D. Sullivan Association. Po vsporedu vršili so se trije „price fights" isto Be je igralo mnogo „po ker", „farro", ..roulette" in še 28 druzih iger, pri kterih so ,,zveden-ci" mnogo denarja ,,prislužili". Kar je igralcem še denarja preostalo, pokradli so večinoma žepni tatovi, kteri so se izleta v impo-zantnem številu udeležili. Ker He je izleta udeležilo nad 600 policajev, ni nihče motil raznih ,,boxerj«v" in druzih sličnih lopovov. Družba dobila je za tikete približno svoto 840,000, kajti vseh 166 newyorških poolrooms ali bi-Ij&fdišč moralo je kupiti po 20 ti-ketov, gostilničarji in drugi, kteri morajo živeti z oblastmi v neljubem prijateljstvu, prisiljeni so bili 3000 tiketov kupiti. Vsak tiket je veljal $5. ProBtori pri pikniku in na ladji tudi niso bili zastonj, kajti ..privilegij" udeležencem kolikor mogoče denarja odvzeti, moral se je izvršiti v polnem obsegu. Nad 600 policajev se je udeležilo tega izleta in opisati vso „slavnost", bi bilo naravnost rečeno velika nesramnost! Ako je imenovanih 600 policajev tudi plačalo tikete po $5, to nam ni znamo, vendar se mnogo ne varamo, ako trdimo, da se je tudi policajem ,,maguetičnim" načinom izvabilo precejšnje svote denarja iz žepov, kteri so se naravno s tem odžkodovali, da so onim istim načinom privabili ,,odškodnino" iz žepov svojih varovancev, saj se ja baš 10. sept. pri policijskej sodniji dokazalo, da policaji redno vsaki mesec jedenkrat vse grške krošnarje skupaj stirajo, kteri hočeš, nečeš, moraš plačajo po 86, in takozvana ,grška" svota se seveda med policaje razdeli, toraj potem takem se že lahko udeleži 600 policajev izleta, saj i oni spadajo v „Association patentiranih pijavk in polipov". Policija, vštevši onih 600 izletnikov tudi na svojo roko razne piknike prireja. Prihodnji ponedeljek vršil se bode piknik društva „Oak Suiting Club". Ker je ime označenega društva v javnosti docela neznano, dognalo se je potom informacij, da imenovani „Club" ni nič druzega, nego slavna policija Oak Street postaje. Vsak trgovec, vsak krčmar, sploh vsakdo, kterega poklic je od javnosti odvisen, m o-r a 1 je kupiti vstopnico ali tiket za malenkost $3.50. Jako po ceni! Toda nihče ne želi priti s policijo v nasprotstvo. Po vseh gostilnah v Cherry Hill nahajajo se lepaki vabeči ali bolje zapovedujoči od policije odvisnemu občinstvu udeležiti se njihove veselice. ,,Vršila se bode izborna afera, sicer zabave ,,Oakov" niso burne in živahne, toda toliko je gotovo, da ne bode varno biti na cesti ob času ko se bodo policaji vračali od zabave", tako se je izrazil nek natakar v Cherry Hill, kteremu je početje ondošnjih policajev znano. Izleta se bode udeležilo gotovo polovica policijske posadke Oak Str. postaje. Zgoraj navedenem dejstvu pač ni treba pridejati še posebnega ko-mentara glede „morale", kajti ke-dor tega ne vidi, ta neče videti. Ko je sodnik countyja včeraj zaprisegel porotnike septemberske sodnije v Brooklynu se je izjavil, da se hudodelstva in lopovščine v New Yorku vedno množe, Čemur je radi navedenih razmer seveda policija v prvi vrsti kriva. Policija izžema denar od ljudstva, a njeni zapovedniki, ki so zvezani z vsemi „boljšimi" lopovi, zahtevajo denar od policije, kako je toraj mogoče, da bi imeli dobro poli cijo ! Homatije na Kitajskem. Rusi baje vjeli cesarico. London, 11. sept. Današnji večerni časopisi dnuašajo včeraj iz Nagasaki odposlani brzojav, kteri poroča, da so ruski vojaki pri Jo-holu vjeli kitajsko cesarico vdovo. Shanghai, 10. sept. Li Hung Chang je v pokrajini Pe Shi Li izdal razglaB, v kterem opominja bo-xerje in vodje upora se takoj raziti, vrniti domov in se zopet prijeti svojega dela. Chang pravi v razglasu med drugim: „Sai me poznate, pomislite, da sem 24 let služil med vami". Tudi preti takoj priti v Pe Shi Li in kaznovati upornike, ako ne odlože svojega orožja. Chang je sklenil od tod oditi naravnost v Peking in Be bode due 14. septembra odpeljal v Taku. Mirovne obravnave. Washington, 11. aept. Li Hung Chang je brzojavil, da mu je kitajski cesar naročil iti v Peking, da vpelje mirovne obravnave. Tukajšnji kitajski poslanec Wu bode najbrže prosil zvezno vlado, naj Li Hung Changu za vožnjo v Peking, da na razpolago topničarko, ker nočejo, da bi prišel na vojno ladijo kake druge vlasti. General Chaffe se mora v Pekingu bojevati z velikimi težavami, ker amerikanski misijonarji zahtevajo, da bi spravil v varnost 3000 domačih kristijanov, tega pa ne more storiti, ker mu maujka pro-vijanta in moštva za tako veliko množico ljudi. V par dnevih bode zvezna vlada vlastim naznanila, da bode umaknila svoje vojaštvo iz Kitaja, ako se kmalu ne zjedinijo. Tudi se pripravljajo za preselitev poslanca Congerja iz Pekinga v Shanghai. Klanje brez konca. Shanghai, 11. sept- V palači go-vernerja pokrajineShansiYu Hsien bo boxerji na grozovit uačiu mudili 33 misijonarjev in jih naposled pomorili. Amerikanski konzul Goodnow je sestavil imenik poklanih ameri-kanskih misijonarjev. Na tem imeniku je najprvo zgoraj omenjenih 33 misijonarjev, ktere so mučili in potem na kosce razsekali. V Tshi Li in Shanhoi pogrešajo nad 170 misijonarjev, ktere so najbrže tudi poklali. Goodnow ima v rokah dokaze o umoru osem amerikanskih misijonarjev, 8 žensk in 6 otrok, istotako 9 britiških misijonarjev, 16 žensk in 10 otrok. V Tayouhu so umorili 37 misijonarjev in 29 amerikanskih mož, 21 žena in 20 otrok kakor tudi 41 Augležev, 49 angleških žensk in 19 otrok še pogrešajo. Goodnow tudi poroča, da boxerji še vedno koljejo domače kristjane. Zavezniki v prestoini dvorani. Peking, 28. avg. Poveljujoči generali zvezne armade so pri zborovanju sklonili korakati v ,,prepovedano mesto" in zasesti cesarsko palačo. Tri tisoč mož zvezne armade b tujimi poslanci na čelu je korakalo danes Bkozi ,,prepovedano mesto". Najprvo so korakali Rusi, potem Japonci, Angleži, Amerikan-ci, Francozi, Nemci, Avstrijci in Italijani. Razuu cesarske palače niso stopili v nobeno poslopje. V prestoini dvorani so priredili poslanci eficijelen sprejem, pri kterem bo jim predstavili častnike raznih vojnih oddelkov. Evnuhi so stražili pri vratih. Palača je bila videti zanemarjena in umazana. Rusi in Japonci so prišli Bkozi se verna vrata, vojaki druzih narodnosti pa od nasprotne strani. Ceremonija sprejema je trajala uro in bila polna navdušenja. Polkovnik Daggetl je poveljeval amerikanBki oddelek, kteremu bo se pridružili tudi amerikanski in evropski poročevalci časopisov. Nek amerikanski vojak je ustrelil dva britiška Indijca, ktera je zasačil, ko sta plenila palačo. Japonci so oprostili 66 poslov, kteri so bili v cesarski palači zaprti. Mesto je popolnoma miruo. Več nego polovica prebivalstva je bežalo na deželo. Amerikanski poslanec Conger smatra položaj obžalovanja vrednim. Svetoval je vsem Amerikancem kakor hitro mogoče mesto zapustiti, toda amerikanski misijonarji se temu upirajo, ker bi potem Bpreobrnjeni Kitajci OBtali popolnoma brez varstva. Ultimatum Rusije. Berolin, 13. sept. Iz Shanghaja se brzojavlja, da je Rusija stavila Li Hung Changu sledeči ultimatum : ,.Kitajski cesar mora sam stopiti na čelo vlade, dalje se morajo princ Tuan in drugi vodje bo-xerjev prijeti in kaznovati in cesarici se ne sme dovoliti nikak vpliv pri vladinih zadevah. Kakor brzojav dostavlja se je Li Hung Chang izrazil, da Kitajci te predloge ra-zun prvega ne bodo sprejeii. Dalje se poroča, Li Hung Cbang je opustil nameravano potovanje proti severu. Iz nekega druzega vira se poroča, da so vesti o pričetih mirovnih obravnavah izmišljene. Iz Nankinga se brzojavlja, da je Viljemovo povelje na njegove vojake se strašno maščevati in nikomur prizanesti, Yangtse podkralje zelo oplašilo, kajti bali so se, da bodo oblasti opustošile krasno Yangtse dolino. Zato so oborožili trdnjave in nakopičili tam mnogo streljiva in druzih vojnih potrebščin in v raznih mestih pomnožili posadke za 10,000 mož. Iz Carigrada se poroča, da bode v desetih dnevih odrinilo proti Ki-taju šest ruskih prevožnih ladij z 8500 vojaki in veliko množino streljiva na krovu. Isto poročilo dostavlja, da je tudi Nemčija pripravljena poslati še več vojakov na Kitajsko, ako bode potreba. Hujši nego boxerji. Shanghai, 12. sept. Francoski in ruski vojaki uganjajo tu grozovita zlodejstva. V Tungchow bo umorili neoborožene ženske in otroke ns tako grozovit način, da se je japonski general Fukushima prit' žil pri francoskih in ruskih generalih. Chaffee je izrazil svojo nevoljo uad takošujimi zlodejstvi. Amerikanski poveljnik je zastopnikom časopisov prepovedal rabiti kabel, češ, da rabijo istega vedno za vojaška poročila. Tu se širi vest, da so zavezniki ■ princom Chingom, glede premirja že pričeli obravnave. Krasna misel. Vojna sei Soerci in Anglijo, Kriiger na begu. Lorenzo Marqiiez, 12 sept. Pavel Kriiger, dosedanji predsednik Transvaal ljudovladeje na begu v Evropo, včeraj ponoči je Bem dospel in se bode najbrže v uekterih dnevih odpeljal v kako nppr stano luko. Portugalsko ministerBtvo v Lisboni se je posvetovalo danes glede vprašanja kako ravnati s pred sednik Kriigerjem med njegovem bivanjem na portugalskem posestvu. Kaj je skleuil kabinet, ni znano. London, 12. sept. ,.Standard smatra Kriigerjev begiz Transvaala kot popolen poraz Boercev. .,Morning Post" in ,.Telegraph" pa mislita, da vkljub temu še ne bode konec vojske. Kakor se iz Pretorijt-poroča, je general B Hha, višji poveljnik boerske armade, sporočil generalu Robertsu, da je pripravljen se podati. General Roberts brzojavlja vojnemu uradu, daje minulo nedeljo Methueu napadel boerak: tabor pri Malapu in razpršil sovražnika. Angleži so vjf-li 30 Boercev, imeli pa sami le šest ranjenih. Videli so letati mnogo konj brez jezdecev in tudi kako je padalo več Boercev. Buller sedaj pri Kupgati žene Boer-ce pred Beboj. Vpleuil je velike množi ue živeža. Boerci so razdjali veliko lafeto in 13 topov s trelji-vom, da bi ne padlo v r->ke Angležem. w*** A n ž e (ki je dobil prvič v svojem življeuju uro): ,,Zdaj naj me pa le kak grof vpraša koliko je ura." Čudno. (Farmer, ki je čital časopis): „ČJudnot da se na svetu baš toliko novega pripeti, da bo časopisi pflni!" Dopisi. Lorain. Ohio, 13. sept. Iz našega mesteca je pač le malokdaj kaj čitati, a tudi danes ne-mam nič veselega poročati. Tukaj je namreč dne 27. avgusta zjutraj po kratkej bolezni mirno v Gospodu zaspal rojak Josip Š t e b 1 a j, v 40. letu svoje dobe. Pokojnik je bil doma iz Dolenjega Golega, župnija Ig. V stari domovini zapušča žeuo in dve hčeri, tukaj pa gina in hčer. Pokojni Šteblaj je bival že dalj časa v tem kraju, zato pa tudi ni pozabil pristopiti k društvu, kar je za vsacega zelo potrebno. Bil je zelo vnet član društva Marija Pomagaj štev. 6. Lorain, O., združeno z Jugoslovansko Kat. Jednoto. Pokojnik je umrl v Barbertonu, pogreb je bil dne 28. avg. iu se ga udeležilo obilo rojabav in druzih katoličanov. Spremili smo ga najprvo v cerkev sv. Avguština, ker se je služila sv. maša zadušuica in kratek govor; potem smo pa po-zemske ostanke k večnemu počitku izročili na katoliško pokopališče v Akron, O. l£odi mu zemlja lahka ! Tukaj v Lcrainu gre z delom bolj po malo, nas Slovencev je tukaj precejšuje število. Društvo imamo jedno in še to ima zelo malo članov, da skoraj ni vredno imenovati Rojake pozivam : Podpirajmo slovenska podporna društva! Pozdrav rojakom. Mat. Kramar. nikdar zvedela v drugih krogih. (Jmevuo je toraj zakaj sta se umak-nila Corbett in tudi „Kid" McCoy in se podala v Evropo na počitnic«. Vihar na jezerih. Chicago, 11. sept. Strašen vihar jeobiskal državi Illinois in Wisconsin in prouzročil ob jezerih veliko opustošenje. V Chicagi je rasajal vihar s hitrostjo 72 milj na uro. Od padajoče opeke eo bile dve osebe ubite in mnogo druzih poškodovanih. Materijelno škodo v mestu cenijo več tisoč dolarjev. Milwaukee, 12. sept. Potniški parnik „F. & P. M. št. 4", Pere Marquette črte, kteri je včeraj z 200 potniki na krovuodpljul iz Holland, Mich., je z veliko težavo in nevarnostjo dosegel tukajšnjo luko. Med viharjem je postal parnik igrača razburkanih valov in sedem potnikov je bilo poškodovanih. Buffalo, N. Y., 12. aept. Voli-kansk vihar je nast il danes ob 4. uri zjutraj. Podiral je dimnike, ruval drevesa in poškodoval mno-gti poslopij. Neko žensko j« zadela odtrgana žica električne razsvitljave in jo usmrtila. Njni, m.ž, kt^rijej je hotel pomagati, je bil hudo opečen. Iz Crystal Beach a, let« všča na kanadski strani, se poroča, da je silovit vihar razdjal tamošnjo ladijestajo in razbil vse čolne in male ladije. Škoda je zeio velika. Velik požar. Narragausett Pier, N.J., 12. septembra. Danes popolndue je ogenj Bockingham hotel popolnoma uničil. Vsa poslopja v bližini eo bila v veliki nevarnosti, kjer je ibti čas pihal hud veter. Nevarnostjo bila tako velika, da so prebivalci sosednjih vil izpraznili vse hiše. Gasilce iz Wakefield in Peacedale bo morali pozvnti na pom<>č, ker domači gasilci sami niso zamegli proti razsajaj. >čemu plamenu nič opraviti. Prouzročeno škodo cenijo na S150.000. Gozdni požar v Massachusetts. Plymouth, Mass., 13. sept. Opu-stoševalen gozdni požar je pričel včeraj popoludne divjati y tukajšnji okolici. Na 25 štirjaških milj obsežnem prostoru je dosedaj uničil plamen vse kar mu je bilo na potu in še divja z neomejeno Bilo. Skoda, kt^ ro je prouzročil požar cenijo najmanj 8150,000- Velikemu številu farmerjev je prizadel požar zelo občutno škodo. Neka žena in njena dva otroka so komaj ušli grozoviti smrti v plamenu. Prisleparila ogromne svote. V krogih športa niso nič kaj veseli glede istinitoBti, da poslednje pretepanje med Corbettom in Shar-keyem ni bilo druzega nego slepar-stvo, istotako pretepanje med Corbettom in „Kidu McCoyem. Slednjega pravo ime je Norman Selby in je njegova žena vložila proti njemu t< žbo za ločitev. Tudi gospa Corbett toži za ločitev od svojega moža. Po teh tožbah, s kt^rimi s^ je pretrgala zveza obeh zakonov, je prišlo na dau veliko sleparatvo Osnovali so načrt s ,,Kid" McCoyem, kakošen je bil tudi s Shar keyem, da bode pri pretepu ostal Corbett zmagovalec. Za komedijo, da Be je pri sedmem nrskoku spoznal tepenim, je dobil ,Kid' McCoy $100 000 od stav in dohodkov in $22.000 od blagajnika kot delež dnevnega dohodka. Dalje dobiva 81500 na teden od dohodkov prihajajočih od kiuetoskopa, kteri fotografičnim potom predočuje pre tep. V vseh velikih mestih bo ime li imenovani pretepači svoje poma-gače, kteri so pri vsaki priliki stavili na Corbetta. Na ta način so se stekale k dohodkom ogromne Kretanje parnikov. V New V o r k dospeli: ,,Kaiserin Maria Theresia", 12. septembra i/. Kremena /. 89S potniki. „Ratbarossa", 12. sept. iz Bremena s 1615 potniki. „\Verra", 12. sept. \/ Genove s 9S3 p»tniki. „Graf Waldersee", 13. sept. iz Hamburga z S24 potniki. ,,Germanic", 13. sept. i/ Liverpoola s 638 potniki. „Kurst ISismarck", 14. sept. is Hamburga L 857 potniki.. ,, Lucania", 15. sept. i/ Liverpoola. Dospeti imajo: ,,La Lorraine", i 1. Havre. „Nevv York", i/ Southampton:!. ,,Seryia", iz Liverpoola. O d p 1 j u 1 i so: „Auguste Victoria", 13. sept. v Hamburg. „La IJretagne", 15. sept. v ilavre. ,,Trave-', 15. sept. v I»remen. ,.\Verra", 15. sept v Genovo. ,,Patricia", 15. sept. v Hamburg. ,, Ktruria", 15. sept. v Liverpool. ,,Spartan Prince", 15. sept. v Genovo. ,,Amsterdam", 15. sept. v Rotterdam. O d p 1 j u 1 i bodo: „Kaiserin Maria Theresia", iS. septembra v Bremen. ,,Servia". iS. sept. v Liverpool. „Kensington", 19. sept. v Antwerpen. ,,Germanic", 19. Sept. v Liverpool. „Xcw York", 19. sept. v Liverpool. .,Kurst Bismarck", 20. sept, v Hamburg. La Lorraine", 20. sept, v Havre. ,, Barbarossa", 20. sept, v Bremen, ,,Kaiser VVilhelm II.", 22. sept, v Genovo. ..Graf Waldersee", 22. sept, v Hamburg. ,, Lucania", 22. sept, v Liverpool. Parnilki listki so dobiti po izvirnih cenaTi pri FK. SAKSKR & CO. »"*> Greenwich St.. Vork HITROST niiaranje, pač samo dobre v< Ije je potreba pri POŠILJANJU NARJKV C STARO fK>MOVINO (negotovo je najhitreji in najceneji v pošiljanju denar- svote, kterih visokost se ne bode N^Yor^ ^^ 109 Se, w ■ ■ r....... m ^ mm Jugoslovanska Katoliška Jednota. Sedež v ELY, MINNESOTA URADNIKI: Predsednik: John Habjan, Box 303, Ely, Minuesota; Podpredsednik: Josip Pkzdirc, 1024 South 13th St., Omaha, Neb.; I. tajnik: Jožee Agnič, Box 266, Ely, Minnesota; II. „ Štefan Banovec, Box 1033 Ely, Minnesota; Blagajnik: Ivan Govže, Box 106, Ely, Minuesota; NADZORNIKI: Ivan Pakiž, Box 278, Ely, Minnesota; John Globokar, Box 371, Ely, Minnesota; George Stepan, Box 1135, Soudan, Minnesota. Dopisi naj se blagovolijo pošiljati na I. tajnika: Joe Agnič, Box 266, Ely, Minnesota, po svojem zastopuiku in nobenem drugem. Denarne pošiljatve naj se pošljejo blagajniku: Ivan Govže, Box 105, Ely, Minnesota, in po svojem zastopniku. Društveno glasilo je „GLAS NARODA". šest milijonov farm. Washington, 13. sept. Akoravno je urad za štev i I je nje v prvi vrsti imel nalogo dognati število prebivalcev naše dežele, je poleg t* ga obračal svojo pozornost na polje delske razmere in bode v kratkem objavil zanimive statistične podrobnosti Glavni statistikar poljedelskega oddelka je rekel včeraj« da imamo v tej deželi do 6 milijonov farm. Glavni pridelki našega poljedelstva so: pšenica, aoruza, bombaž, riž in tobak. Devet ljudi usmrtenih. Cairo, III., 12. sept. Na železnici med Chester'in Mounds se je zdrobilo kolo posebnega voza Dan-gan Clark Miustrel Co. kar jo pro-uzročilo veliko nesrečo. Voz, kterega so pridjali Indiana Fast Mail vlaku je bil popolnoma razbit in devet osob hil.t na mestu usmrtenih. Sest druzih članov družbe je bilo hudo poškodovanih; odvedli so jih v tukajšnjo bolnišnico ,,Kid" Barry-water je edini član družbe, kteri je ostal nepoškodovan. Mrtvece so izročili korouerju Pulaski countya. Kakor pravijo, je bilo zdrobljeno kolo že počeno. Ko se je v okolici zvedela nesreča, vrela je na osode-poln kraj velika množica radovednih ljudi. Premogarjem zvišali plačo. Knoxville, Tenn., 13. sept. Podjetniki in premogarji so se danes pogodili glede zvišanje plače za 7 A odstotkov. Zvišanja bode deležnih 3000 delavcev v Jellico in Coal Creek pokrajini. Umrl lakote na vrečah zlata. Los Angeles, Cal., 12. sept. A. L Doming se je ravnokar povrnil iz zlatega polja v Alaski. Mož je tako shujšal, da ga ni druzega kakor kost in koža. Sedaj pripoveduje resnične dogodbe iz svojega osode-polnega življenja na visokem severu. Pred dvema letoma Be je podal s Henry Weyhrichem, bivšim moto-rovodjem in več druži m i tovariši v A laško zlato iskat. Mala družba je prišla do McPherson jezera, 500 milj od Dawson City, kjer je našla veliko zlata. Ko seje družba vrnila nazaj, ostala sta Doming in Weyhrich v taboru, da bi nagrabila še več zlata, kar je postalo za nju osodepolno. Ker nista imela dovolj živeža, morala sta trpeti hudo lakoto in Weyrich je mrral kot slabotnejši, drzno podjetje s smrtjo plačati. Slednje dni minole zime je pisal Doming dnevno knjigo, iz ktere je med drugim razvidno sledeče: 1. jan. Danes jedla dvakrat in si cer v loju pečeu opresnik, zraven suha jabolka in nekaj žlic grahove moke. 6 jan. Vsled slabosti ne moreva na lov. Kuhala žlico riža, žlico moke, nekoliko prašeka prikube in btdro veverice. 7. jan. Hud mraz. Sekal drva. Weyhrich ne more več stati. Jedla vrbovo brstje in belo podlasico. 9. jan. Hudo stradanje. Imava le še par žlic riža in moke. 10. jan. Ves živež je pošel. Vse veverice so se poskrile vsled hudega mraza. Snega je štiri čevlje na debelo. 16. jau. Vse upanje je izgiuolo. Na nogah ue morem več stati. Weyhrich umira. Podiva na vrečah napolnjenih s zlatim prahom. Pojem mrtvaško pes^m. — Dve uri pozneje: Weyhrich je mrt»*v. 17. jan. Tovariša pokopal. 21. jan. Pet dni nisem imel kuj jesti. Danes ustrelil sem veverico. 31. jan. Ustrelil jelena. S<>dajsem rešen. Še štiri mesece potem je vstrajal Doming v snegu in ledu. Potem je pričel kopneti sneg in podal se je na pot najprvo do trdnjave Liard, kjer seje odpočil in okrepčal, potem pa potoval daljo v svojo domovino Los Angeles. ' Brazilijanska banka v zadregi. Ilio de Janeiro, 13. sept. Preteči polom Banco Republicaje prouzročil med prebivalstvom veliko razburjenost. Vse je vrelo na banko in zahtevalo svoje nlogo. Vsled tega je bila banka primorana se po-slažiti svoje pravice in pričela izdajati čeke, ktere bode izplačala v 60 dnevih in je to storila zato, da bi vlagatelje potolažila. Vlada je stiskaui banki obljubila svojo pomoč, izdajo bankovcev pa kratkim potom odklonila. Predsednik in je-den ravnateljev banke sta iztopila iz ravnateljstva. Drobnosti. Umor rezervista. — Slov. Narod piše: 7j Notranjskega se nam poroča novica, ki je, če je resnična, uprav grozna. Po vsem Notranjskem se govori, da je neki stotnik pri vajah udaril s sabljo nekega rezervista s tako silo po glavi, da mu je presekal črepinjo — in da je vojak vsled dobljene rane kmalu umrl. Rezervist je namreč, tako se govori, vsled silne vročine, vsled prahu, utrujen, žejen stopil do nekega vodnjaka, da si malo pomoči svoje suho grlo — in to je moral revež plačati z glavo. Pristaviti je še, da je rezervist-vojak oče štirih ali petih otrok. Vojaška oblast, tako se dalje govori, baje skriva to grozodejstvo, ker se boji, da ne razburi ljudskih duhov. Ta slučaj je tak, da se mora na VBak način pojasniti. * * * Državna podpora. Poljedeljsko ministerstvo je dovolili na uravnavo Ljubljanice mej Vevčami in Kaš- ljem 1500 kron p >dpore. * * • Glohonemnira v Ljubljani bo v oktobru letos otvorjena. Za sedaj se odpre le prvi razgred, s časom pa bodo zavod razširili na osem letnikov. Pouk se bo vršil v slo-vanščini. * * * Kreditna banka se je osnovala v Ljubljani, ki bo v zvezi s češko „živ- nostensko banko11. * * * tiraščino „R »žnik4* v Ljubljani pod R jžuikom, d »sedaj last bratov Sevnik, je kupil liubljauski gostilničar g. Čmžek, ki otvori oudi kavarno in restavracijo. * * * Stavbena dela v Ljubljani sn vsled ugoduega vremena v zadnjem času povsod jako napredovala. Jubilejna ubožnica je dograjena in pokrita, deželni dvorec je dograjeu do tretjega uadstropjat justična palača do druz >ga, jetnišnica pa že do vrha Zgradba dekliške šole na sv. Jako ba trgu je izvršena do višine druzega nadstropja, vila stavbenika Zupančiča pa je že pokrita. Poleg t^ga so blizu zvršetka še mnoge druge privatne stavbr. Tudi uravnava ulic in cest vrlo napreduje V7 par letih bo slovenska predstol-nicasBvojimi modernimi napravami in uvedbami ter s svojo zunanjostjo Bploh mogla tekmovati z drugimi velikimi mesti, ne vštevši krasne njene okolice. Mi se srčno radujemo na napredku bele Ljubljane. Dal Bog, da bi se tudi strankarske razmere ondi kmalu izpremenile tako, da bi usem Slovencem Ljubljana ue bila le lepa prestolnica slovenska, marveč tudi ljubo pribežališče, od kjer bi nam v kruti naši borbi vedno prinašala bratsko tolažbo, bratsko pomoč in veduo novo navdušenje za sveto narodno pravdo. * * * Preineiuba posesti. Gospod pl. I.angerjevo hišo v Novem mestu, kjer se sedaj nahaja okrajno glavarstvo, kupil je novomeški župan in advokat gosp. dor Šegula. * * * Sejem v Št Jerneji dne 24 avg. t. 1. bil je jako dobro obiskan. Prignalo bh je na istega čez 2000 goved, 400 svinj kakor tudi 200 konj. Kupčija bila je z govejo živino živahna. Kupcev prišlo je na ta sejem več iz Štajerske iz Leibnice, ki so kupovali govejo živino bolj velike vrste Kupčija s svinjami je bila pa Blab-si, ker je bilo za iste premalo kupcev. * * * Velik požar — V noči od 28 na 29. avg. je nastal v vasi Lipa pri Kastvu požar, ki je upepelil 12 poslopij. škode je okoli 100.000 K. Požar j« pospešil močan veter. Ponesrečil se ni nikdo. * * « Novi topovi za avstrijsko armado. — Avstrija se je konečno odločila za nove topove takozvane ,,šchnell-feuerkanonen". Novi topovi bodo iz jekla, ker so različni poskusi pokazali, da ni mogoče napraviti zmesi iz medi, ktera bi zadoščevala vsem zahtevam modernih topov. Zato se je Avstrija po vzorcu Nemčije odločila za jeklene topove. Pripravljeni smo lahko že na to, da bo vojni minister zahteval malen-koBt v milijonih za -— te nove topove. Nujnejših potreb nimajo 11 * * * Hrvat je izgnani iz Johannesbnr- ga. — Na Dunaj je dospelo 56 Hrvatov, kteri so bili s 350 drugimi delavci vseh narodnosti izgnani iz .Johanuesburga. Prišli so >.brez vsake prtljage, ker jim Angleži niso dovolili ničesar jemati s seboj, niti denarja iu perila. Nekteri izmed njih so bili že 20 let v TranBvaalu, ne da bi jim kdo kaj hotel. Komaj pa so Angleži zasedli Johannesburg, so bili izgnani. Ministerstvo za vnanje stvari se je zavzelo za to, da avstrijako-ogrski podaniki dobe Bvoje stvari nazaj, ki so jih morali ostaviti v Afriki. Hrvatje pravijo, da so ravnali Angleži z njimi, kakor da bi bili ujetniki. Živež, kteri so dobili na ladij, je bil ueužiteu, meso smrdljivo iu črvivo. Dobivali so na dan po jedno čašo čija, 2 piškota. Ce je kdo tožil o tem grdem ravnanju in o slabem živežu, so ga Aogleži zmerjali in iuBultirali na vse mogoče načine. Koso dospeli v London, jih je čakalo 200 mož angleških vojakov z nataknjenimi bodali. Zaman bo vsi prosili, da se jim dovoli iti k svojim konzulatom; Angleži so jim odgovorili, da poslaniki imajo druga opravila, nego da bi poslušali njih pritožbe. Na potu v mesto so jih Angleži zmerjali iu jim celo grozili, da jih bodo tepli. V Londonu je dobil vsak izgnanec denarja za 22 kron za pot v Piimouth. — Iz Plimoutha dospeli 26. t. m. ua Dunaj. Ministerstvo zunanjih zadev ua Dunaju Bi je zabelježilo vse tožbe Hrvatov in jim reklo, da lahko zahtevajo vsi še odškodnino za ono, kar so pretrpeli. Reklo se jim je tudi, naj ne zahtevajo manj kakor 200 lir šter. (4400 kron), nekteri pa zahtevajo 500 lir šter. Dne 29. avg. je dospelo na Reko 40 onih Hrvatov, vračajočih se v svo jo domovino. Vsi potrjujejo, da so Angleži surovo ž njim; ravnali. Bomo videli, ali še more Avstrija dobiti popolno zadoščevauje: saj vendar se šteje še med velev-lasti 1 Zdi se nam, da z Avstrijci ravnajo povsod, kakor baš hočejo, ker vedo, da Avstrija ne migne s prstom. Znano je, da je bilo umorjenih mnogo Avstrijcev v Ameriki, Avstrija ni dobila nikakega zadoščevanja. Znano je tudi. da vsako leto toliko časa izžene Prusija toliko in toliko avstrijskih Slovanov, ali Avstrija se ne gane. Upati je, da si pa vendar sedaj dobi zadoščevauje, ker bode videla, da druge države ue jemljejo takih reči j za „špa841, in da bodo odločno zahteva le, da se njihovim državljauom da vse kar jim gre. * * * S kolesom v Kitaj sta se nedavno podala dva rokodelca iz Berolina, in sicer 251etui kipa- Siegbert Miil-ler in 191etui mizar Gustav Ctri stoph. Ker ju niso hoteli sprejeti v voj dobrovoljcev, namenjeni v vzhodno Azijo, hočeta sedaj s kolesom sama preko Budimpešte skozi Turško, Malo Azijo in Perzijo — dospeti v Kitaj. Ondi upata, dn ju Bprejmvjo v eksp^dicijski voj, potem ko sta s tako dolgim potovanjem dokazala svojo moč in vztrajuost. * * * Bnevi nesreč. N^ki nemški statistik je izračuni!, da se je največ nesreč lansko leto zgodilo v ponedeljek, namreč 1677, v torek 1556, v sredo 1631, v četrtek 1434, v petek 1638, v soboto 1638, v nedeljo pa samo 266. Kakor s^ iz tega vidi, je najbolj nesrečen ponedeljek, takozvani ,,plavi", pa ne petek, kakor nekteri ljudje mislijo. Opomin> Nastopne rojake, kteri so bili pri meni na hrani in sem jim tudi še gotove novce poso-dil, opominjam, da store svojo dolžnost imena teh ptičkov so: Anton Belk iz Purkače vasi; John Praznik iz Perhajeve vasi; Anton Škkrbkc iz Velikih 1-aSč: Jok Pk.TRIK iz Dohropoljske župnije; Jf.rnkj Pi.kSko iz Viča pri Ljubljani; Frank Tomazin iz Dohropoljske župnije. < )t»ojednem pa prosim rojake, ako vedo za naslev kterega navedenih, da mi ga blagovolijo naznaniti. Lorf.nc Steržinar, Bo\ 759, I.eadville, Col<>. Smešnice. Po slavn ost i. ,,Še le danes sem zvedel, da ti je minoli teden umrla tašča, — oproBti, da ti še le po slavnosti čestitam 1" Pozor rojaki! Podpisani sem dospel v New York dne S. t. m z Krie R. K. vlak stev. H. (><1 voznika (i/.vosčeka) sem odločno zahteval, da me jk-lje na številko 109 Greenwich St., ali /alibog lopov me je /aprljal drugam na številko 405 liratul St., ktero naj ima vsak Slovenec v do brem spominu. Ker je bilo že pozno p«, noči. mislil sem si: naj ln» za danes, jutri pa p»> iščem g. Sakserja. Nisem se še dobro v legel, ne na postelj,ampak na launch ker rekli somi, da je hotel prejx'ln, (a to ni hotel, pač pa ju dovski Boardingheuse); hkrati skočijo k meni trije možki, prvi zahteva S4 za voz, drugi $9 za l»oanl, tretji pa moj parobrodni tikel, kterega sem kupil zalilxig v l>enverju na prigovarjanje in tukaj parnik zamudil in bil obso jen čakati yes teden. Plačati sem moral, ker si nisem znal drugače pomagati. Drugi dan sem se zmuznil iz hiše in našel g. Sakserja in vso zadevo jHivedal. I >al mi je ta gioniagati [h.kličite g. Sakserja jw> teiefo nu ko dos|>ete v New York na kako postajo; številka telefona je: 3705 Cortlandt. Rojakom v 1'enverju^ Colo., in okolici, posebno svetujem, da se obrnejo pri potovanju v staro domovino, ali druzih slučajih na g. S.ik^rja. New York Vsem znancem in prijateljem ▼ Pueblo, Colo., kličeva pri najinem odhodu v Btaro domovino: Z BOGOM! in objednem priporočava rojakom g. Fr. Sakserja, kteri je nas prav dobro postregel. New York, 12. sept. 1900. J. Babič in M. Pavlič. 12. sept. 1900. John P.am k. Slovencem in Hrvatom priporočam BVoj SALOON, 564 Centre Ave., Chicago, III., v kterem vedno točim sveže pivo, dobro vino in whiskey. Prodajam tudi na del>elo avstrijske virzinke po nizkej ceni. S poštovanjena Lenard Puhek, 564 Centre Ave., Chicago, HI. PAUL SCHNELLEK. Notary Public vCalumetu, - - Mich., naznanja, da je pričel poslovanje, ter se Slovencem in Hrvatom priporoča za oskrbovanje v pravnih poslih v atari domovini. Pisarna : 5-21 Pine Street. Svoji k svojim! Podpisani se priporočam bratom Slovencem in Hrvatom, da blagovolijo obiskati moj saloon, v kterem točim vedno sveže pivo. dobra vina in whiskey, kakor tudi druge likere in prodajam. fine Biuodke. Naznanjam tudi, da pošiljam denarje v staro domovino po nizknj ceni in sem v zvozi z g. Fr. Sakser-jem. S spoštovanjem Martin Verzuh, C res tod l»u t te, Colo. JOHN VENZEL, izdelovalec V šoli. Učitelj (razlaga osmo božjo zapoved): „Kako imenujemo one ljudi, kteri vidijo samo napake svojih bližnjih, ter opravljajo in če le morejo škodujejo njih dobrem imenu?" Učenec: ,, Konkurente I" Vedno za poslom. Ženin (sodni sluga): ,,Ivanka, konečno si vendar mo--" — Nevesta : „Za božjo voljo, kaj hočeš storiti ? — ,,Žinin: „ Ah oprosti.... hot»-l sem prilepiti na tebe — uradni pečat." U 1 j u d n o. Sodnik: ,,Ste li bili kedaj kaznovani?"— Toženi: „Da minolo l^to ste bili tako dobri iu ste me v trimesečno ječo obsodili!'4 1 Upanje A. ( ki si je od svojega znanca izposodil denar): ,,Čnm ste napravili dolžno pismo na z-de nem papirju?" — li.: ,,Ali ne ve ate, da zelena barva pomeni upanje?" Logično. Zdravnik: ,,Toraj p »vejte mi, kje vas boli?" — Bolnik : „Ako bi jaz to vedel, potem bi ne potreboval zdravnika." Listnica uredništva. Rojakom odpošljemo Bedaj za $20.42 100 kron avstr. veljave, pri-dejati je še 20centov za poštnino ker mora biti denarna pošiljatev registrirana. KJE JE? FRANK TURSIC, pred enim me-secom je stanoval v Indianapolis. Ind , in bi rad zvedel za njegov naslov: M. P i n t a r, 715 Cleveland St., Indianapolis, Indiana. Slovencem iu Hrvatom v Rock Springs, Wyo., in okolici priporo čava najin saloon, v kterem vodno točiva sveže pivo vino in whiskey, ter imava na razpolago fine smotke. Dalje se lahko ua nasobrue vsak rojak v bližini gle-dč pošiljanja denarjev v staro domovino in gledč parobrodnih listkov, kar sva v zvezi z g. Fr. Sakserjem v New Yorku, lahko vsakemu ceno in točno postreževa. Za obilen obisk se priporočata : Dalapicola in Fr. Keržišnik, Rock Springs, Wyo% KRANJSKIH IN NEMŠKIH HARMONIK se priporoča rojakom za izdelovanje in popravo. Cene so primerno nizke, delo dobro in trpežno. Najnižja cena trovrstnih harmonik je p IS do $;J5 in naprej. Izvršujem tudi na (» 111 8 glasov. Razpošiljam jih b pravico, da bi jih lahko vsak ogleda na Express Oflice. Glede natančnejih pojasnil se je pismeno obrniti na: John Venzel, 30 King St., Cleveland, Ohio. Jacob Stonich 89 E. Madison St., Chicago, 111. Slika predstavlja uro za dame z S, dvojnim pokrovom ( Bobs Case) in Ij so najboljši pokrovi se zlatom pre- ® j) tegnjeiii ((roldfield) in jamčim za-'St nje 20 l»«t; kolnsovje jn Elgin ali Waltham ter velja samo 1 D Dame, ktere žol£ uro kupiti se jim sedaj ponuja lepa priložnost, Ta cena je le za nekaj časa. Na zahtevanje pošljem cenike poštnine prosto. Dobra postrežba in jamstvo za blago, je moje geslo. Za obilo naročb se priporočam z vsem spoštovanjem Jacob Stonich, 89 East Madison Street. Chicago, III. i SVOJI K SVOJIM! .ii ---SŽj g J. GLOBOKAR, M. P. GO. | i ely- min- H ^ priporoča Slovencem in Hrvatom svojo novo I TEG-OVI]Xro. 1 cij Pri njem je dobiti: 1 OBLEKA ZA MOŽKE, ŽENSKE IN DE( A; E I RAZNOVRSTNO OBUVALO; H M PERILO, OVRATNIKI. KLOBUKI; ti HIŠNA IN KUHINJSKA OPRAVA. ^ Vedno sveže Vse blago po najnižji ceni ; postrežba hitra, naročila naj se pošiljajo na Box 371. Pismena Pošiljam denar v staro domovino, posredujem prodajo prekomorskih vožnjih listkov, v zvezi sem v New Yorku z g. Fr. Sakserjem. Slovencem in Hrvatom, prijateljem in znancem se priporočam v mnogobrojen obisk in naročila. S spoštovanjem J. GLOBOKAR, M. P. CO. * * ^ rMd*.-. . I V. .i :. . .^Jk ■ -•. - Xjj spoils-, Kajlak/ (Povest ir sibirskega Življenja. Spisala Eva grolica Raudisinska.) V vasi vladala je skrajna razburjenost. Možje stali so v skupinah ter Be o vaakojakih stvareh in novo« ■tih posvetovali, potem so se zbrali krog glavarja, ki je zopet svečano žalostnim glasom naznanjal novost, ktero je danes poslanik iz bližnjega okrajnega mesta prinesel. Pri vBa-kem stavku bilo je čuti vzdihljaje, možje so nekako obupuo sklepali roke, a ženske ki so z otroci v naročjih sedele kraj nizkih koč, poslušale so vzklika strahu, sploh se je bojazen razširila po vsej uaBel-biui. ^'uješ, si li čul?" vpraša stari-kova Katja, žena slepega Vazilija. ,,Sladkor mora dobiti — gospodin pomiluj, tudi sladkor!" In ,,sladkor — sladkor" odmevalo je iz vseh ust prestrašenih naselnikov. „In dve mreži — pomiluj, dve mreži 1" Imenovana zahteva presezala je že vse meje, že več ur bili so zbrani Jakuti ua onem mestu iu vzdihovali ter kričali. Zopet se ču je svečani glas glavarja — že tridesetič v onem dnevu: „1 kaz okrajnega glavarja mesta Kolimska prebivalcem vasi Kra-spauek. — Vas Kraspansk dobi novega našel nika, ker je dosedanji zgiuol."— Zgiuol! Nehote zrle so oči vseh uavzočih na pustinjo, preko ktere veje vroči pnstinjski veter ter mesto zaželjenega hladu le žgoči pesek prinaša ter se zgublja v ue-pregledni daljini. Tam na daljnej pustinji so ga necega dne našli, njega, ki ga je želja po e lobod i vodila ua golo ravnino, in ki je zgiuol. Izrsstuo je našel smrt, brez orožja, b- jz hrane! Toda privoščil mu ni nihče groba, njemu tiranu, ujegove kosti naj odsevajo v žgočem Bolucu, niti jedna roka se ne sme za njega gauiti, saj bode itak veter nanosil pesek in zemljo na ujegovo truplo. Za naselbino bilje mrtev iu zgubljen. ..Izročiti se mu mora koča," prične znovačitati ukaz. ,,Dobiti mora hišno opravo, dva psa za sani, dve mreži. Pomagati se mu mora ribe loviti, dobiti mora čaj in Bladkor. Glavar je odgovoren, da se vse to točno izvrši, in da novega naselui-ka vaščani prijazno spremejo. Dauo v Kolimsku, v poletju 1890." Poslanik je bil g čitanjem ukaza pri koncu, glavar je pokleknil in Be v legel na zemljo, skril svoj obraz v suho trdo pustinjsko travo in glasno jokal. Kolika žalost, kaka bedal Kočo, sladkor iu čaj! Čaj, ono drago pijačo, ktero si Jakut le ob največjih slavnostih, ob porokah iu pogrebih privoščiti zamore. Iu sladkor, kterega jediui židovski trgovec funt za poldrugi rubel prodaja f Bog v6 kake muke bode kajlak izumil kake surovosti, grozovitosti in nasilstval Nihče se mu ue sme upirati, njegova osoba biti mora vsakomur sveta, in kajlak, ki je radi zločiustva s kaznijo prognan-etva v Sibirijo poslan, kterega čuvstva so v mnogoletnem občevanju z lopovi podivjala, on bode gospodaril v jakutskej vasi ueome" njeno kakor kralj. Njemu morajo biti podložni, njih male dohodke bode on porabil, a njih zaslužek za sebe zahteval. Mrači se, nastane noč, ki prisili zbrane Jakute podati se domov, v skromne male koče, v kterih je je-dva prostor za ogenj iupar volnenih odej. Niti najmanjega glasu ui čuti iz boruih koč, vee v strahu pričakuje novega proguauca, novega tirana kajlaka, kteremu bedo izroče-ui na miloBt in nemilost. Kouečno so vojaki dovedli novega proguanca, oni so se čutili gospodarje ter brezobzirno zahtevali jed in pijačo. Osvedočili so se, je li pripravljena koča ter mu norče- ") kajlak imenujejo Rusi vse one sibirske jetnike, kleri se morajo j>o prestani kazni naseliti v Sibiriji, in se ne smejo vrniti v svojo domovino. Kajlake nastani ruska vlada 9bi(ajno v vaseh sibirskih poludivjakov, kteri morajo kajlaka z vsem kar je za življenje neobhodno potrebno preskrbeti, toraj /nači beseda kajlak toliko kakor davek.j vaje avetovli, naj skrbi, da se mu želje Bpolnijo. Kajlak je samo prikimal. Oblečen je bil v pisanej kirgiškej obleki, ktera je sezala do tal; Jakuti bo ga radi obleke zavidali, kajti oui druge obleke razun svojih kožuhov niso poznali. Kje je dobil tako kraano obleko? Je li pravični potom postala njegova last, je li v rudnikih toliko prihranil, da si je tako dragocenost za m ogel kupiti? ali je na poti kacega Kirgiza oropal? Toda to bi gotovo preprečili vojaki. Radi živih barv kajlakove obleke so ga Jakuti še bolj spoštovali, sprejeli so ga častno, udano, kakor ba-tjuško, čara samega. „Tu je tvoja koča," reče mu ja-kutski glavar in se mu ponižno prikloni. „Tu ti izročim šest psov ter dve mreži — in ta ženska bode tvoj ,,intimnit", tvoja sužnja in služabnica," ter mu pokaže na pol blazno žensko, ktero je vsa vas odločila za,,intimni t" novega kaj laka. Kajlak napravil je skrajno nezadovoljni obraz ter pozorno motril krog njega zbrane jakutske ženske m otroke. Njegove oči zrle so mlado črnooko deklico, ktera se je oči-viduo zbala njegovega pogleda ter se skrila za druge ženske. Pregnanec reče: „Daj mi ono za sužnjo," ter pokaže na imenovano deklico. Glavar mu s strahom odvrne: ,,Oua je še otrok, gospod, mali otrok," potem zapodi ženske domov, ter razloži kajlaku, da je deklica njegova lastna hči. Novi naseluik nikakor ni mogel zapopasti, da glavarjeva hči ne more postati njegova sužnja. Toda ko je med govorom z rokami mahal, opazi, da glavar neprestano gleda njegove roke. Široki rokavi so se sami zavihali do komolcev in za pestjo so temnorudeče jedva za-celjeue rane, ostanek okov železja iu verig, s kterimi je bil novi ua-seljnik dolgo vrsto let uklenjen. Kajlak zakrije avoje rokeinodide, ue da bi se ozrl desno in levo v svojo kočo. Bratom Slovencem priporočam svoj lepo urejen Baloou German&Anstrian Headquarters Točim izvrstna vina iu raznovrstne druge pijače iu imam na razpolago fine smodke in postrežem s izbornimi jedili. Za obilen obisk Be priporoča Daniel Radatovich- Pikea Peak Ave.. Florence Colo. Kratko vroče sibirsko poletje je kmalu miuolo. Noči postajale bo vedno daljše. Že bo pojavljajo snežne nevihte, ktere naznanjajo, da se grozna, mrzla več mesecev trajajoča zima kmalu prične, ktera bode za več nego pol leta zavila nepregledno pusinjo v temno noč. Kako nada — kako življenje I Kajlak ležal je sred koče kraj ognja, kterega je njegova sužnja z suhim trstom vzdrževala. Oživili so se mu spomini njegove domovine, prijetno brezskrbno življenje v ruski kmetBki hiši, spominjal seje cerkve, krčme, plesov in druzih zabav o božiču in VBkrsu ali veliki noči. Nemirnost in domobol postaja vedno večji. Obračal se je na vse strani, njegova Bužnja se je strahu tresla, toda on niti na njo mislil ni. Vprašal je samega sebe, čemu se več ne zmeni za ono stvar, zaradi ktere se je moral podati v pustinjo med ljudi, kterih jezika uiti ne razume, in ki niti toliko olike nemajo kakor on priprosti kmet — prognanec iz velike Rusije. Oemu je tukaj? čemu? Zopet se okrene, spomnil se je kako je neko nedeljo vee denar, kterega je za svoje žito skupil ua žganju zapil in prišel po noči pijan domov; Djegova žena prišla mu je nasproti in mu pričela očitati lahko-mišljeuoat, še danes sliši njene besede: „Vse si zapravil." Njene želje, njene nade se niso spoluile. Koliko časa ga je prosila, da jej kupi novi „kokošnik" ali zimsko kapo, isto bi bilo treba kupiti novo skledo za ,,kvaBl< ali močnik — iu uiti par kopejk za moko in čaj ni prihranil 1 Nepopisna jeza se ga je polastila. Toraj niti jedne dobre urice si ne sme privoščiti, ali ni bil denar njegova last? ali se ni on spomladi in poletje za njega potil? DomaČemu prepiru je hitro naredil konec, prijel je na dvorišču ležečo sekiro, s ktero je drva sekal. Ko se je zopet zavedal, ježe ležal vklenjen v ječi. Nepoznani ljudje so mu povedali, da je ubil svojo ženo, da bode ua smrt obsojen, in bil je zadovoljen, — saj potem bode itak vse končano. Ali batjuška car je milostiv. Smrtno kazeu premenil je v desetletno prisiljeno delo v Sibiriji ter ukazal, da se morilec po prestani kazni na sibirskih pustinjah naseli. (Dalje prihodnjič.) Slovenska knjige. Ker imam sedaj zopet popolno zalogo knjig raznih založnikov in bo zaznamenovane v mojem ceniku in še mnogo novih, se priporočam cenjenim rojakom za daljna naro-ročila. Cenik pošljem poštnine proBto. Dalje prodajam tudi ŽEPNE URE in VERIŽICE itd. po zelo nizkih cenah. Denar naj Bi mi blagovoli naprej poslati, male zneske ae lahko pošlje v poštnih znamkah. MATH. POGORELC, 5102 Butler Street, Pittsburg, Pa. Otvorjenje! Podpisaua se priporočava Slovencem v Crockettu, CaL, in okolici kakor tudi vsem sem došlim Slovencem, da obiščejo naš HOTE in GOSTILNO, ktero sva otvorila 14. julija. Vedno bodeva obiskovalce postregla s tečno, okusno jedjo m snažnimi prostori za prenočišče; pri nas si lahko rojaki uajmo stanovanje in hrano v najem na mesec ali teden, ali dan. Vedno bodeva točila sveže pivo, fina cali-forniška vina, dober whiskey in druge likere, ter prodajala dobre smodke. Ako pride kdo na Crockett, Cal. naj vpraša za WALONA HOUSE vsakdo mu to lahko povč, ker ui daleč od železuične postaje, namreč le kake 4 minute. Slovenci, obiščite nas pogosto. S poštovanjem: John Petrič iu Anton Smrekar, lastnika. JOHN GOLOB 203 Bridge Street, v Jolietu, III., IZDELUJEM KRANJSKE HARMONIKE najboljše vrste in sicer: 2. 3. 4. do 5. glasne; cena 2 glas nim je..............818 do 40; cena 3 glasnim........825 do 80: cena 4 glasnim____od 855 do 8100; cena 5 glasnim----od $80 do 8150. Na željo rojakov uglasujem orgije ,,sharp" ali „flat": £, e, d, c, a, h, kakor si kdo želi: Nova spričevala. Spoštovani prijatelj! — Prijel sem vase harmonike in se vam za nje lepo zahvaljujem; prav po volji so mi in tudi drugim dopadejo, ko jih slišijo. Box 113, YValkerville, Mont., Peter Spehar. Dragi prijatelj! — Naznanim ti, da sem prejel harmonike. Strašno me vesele in reči smem, da se nisem nadejal tacih. Kes me stanejo čez $50, a sedaj jih ne dam za $100. — Zato se ti tako lepo zahvaljujem, ker so harmonike tako močne in posebno v glasovih, ki se prav uobro ujemajo. — Rojaki, ki želite imeti dobre orgije, obrnite se na mola, ki vam bobro postreže. — Večkrat sem že videl tvoja spričevala v naših slovenskih listih in prosim te, da tudi mojega uvrstiš med nje če te je volja, zakaj tacega moža moramo ceniti. Leadville, Colo., A. Križman. Spoštovani g. John Golob! — Vaše harmonike sem dobil in sem tudi ž njimi zadovoljen, ker so prav močno izdelane. Bienville, La., Jakob Škrbic. Dragi prijatelj John Golob! — Prejel sem tvoje harmonike in ti naznanjam, da sem za dovljen ž njimi in da se mi glasovi prav dopadejo. Crested Butte, Colo., M. Sodja. A ^ j a j nt, A 11 it. Vina na prodaj. IZVRSTNE SMODKE! Dobra črna vina po 40 do 55 ct galoua s posodo vred. Dobra bela vina po 55 do 65 ct. galoua s posodo vred. Manj nego deset galon ni naročiti, ker jih nemorem poslali. Z vsakim naročilom uaj se mi blagovolijo poslati novci ali Money Order. S spoštovanjem : Nik. Radovicli, 702 VermontSt.,San Francisco, CaL Vržinke z slamo, 820 tisoč komadov. Carniolia Beauty (Kranjska lepota) $20 tisoč komadov. Seed Cigars 814 tisoč komadov. Dobiti su pri m^ni tudi fine smodke od $14 do 840 tisoč. Za mnogoštevilne naročbe se uljudno priporoča: F- A. DUSHEK? Office: 1323 2nd Ave., New York. GOTOVE denarje najceneje kupiš pri F. SAKSEKJU 109 Greenwich St., New York. Josip Losar v East Helena, Mont priporoča svoje grocerijsko blago kakor tudi OBLEKO, OBUVALA za možke, ženske in otroke. Dalie: VINO, FINE SMODKE in ŽGANJE in KUHINJSKO OPRAVO. Vse prodajam po najnižji ceni. ' Francoska parobrodna družba ionu Transatlantip. Direktna črta do HAVRE - PARIS ŠVICO - INNSBRUK (Avstna). Parniki odpljujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10 uri dopoludne. Parniki odpljujejo iz pristanišča štv. 42 North River, >b Morton Street: La Lorraine La Gascogne L'Aquitaine La Touraine La Lorraine La Breiague L'Aquitaine La Touraine Prvi razred v Havre $55 in višje. Drugi razred v Havre $42,50 in višje. Glavna agencija: 32 BROADWAY, 1 EW YORK. 20. sept. 1900. 27. >1 1900. 4. okt. 1900. 11. n 1900. 18. 1900. 25. »» 1900. 1. nov. 1900 8. *> 1900. KNAUTH, NACHOD & KUEHNE No. 11 William Street Prodaja in pošilja na vse dele sveta denarne nakanice, menHce in delžna pisna. Isposluje in isteijnje zapuščine in dolgere. Slovanskega naroda sin glasoviti in proslavljeni zdravnik 33:c. Gk X-V^AJN" POHEK sedaj nastanjeni zdravnik na So. EastCor. loth & Walnut Str., in N. \V. Central & Park St., Kansas City, U. S. A. Bivši predsednik velikega nemškega vseučilišča ter predsednik zdravniškega društva in jeden najpriljubljenejših zdravnikov zaradi svojih zmožnosti] pri tamošnjem ljudstvu. DR. O. IVAN POHEK se priporoča slovenskemu občinstvu za zdravljenje vsakovrstnih notranjih kakor tudi vnanjih boleznij. Dr. G. Ivan Pohek se je pokazal izredno nadarjenega'vjcdravljenju Jensk in otrok ; v tem je nedosegljiv. -VSI ONI - kateri nemorejo osebno priti, naj opišejo natanko svojo bolezen, koliko je stara bolezen, U on doposlje zdravilo in navod kako se zdraviti. V slučaju, da vidi, da je bolezen neozdravljiva, pove to dotični osebi, ker neče, da bi kdo trošil po nepotrebnem svoj krvavo zasluženi denar. KATEREIFGVPII'I'DS^ROKE 50 ^ ozdravl*eni 06 dr' G- L POHEKA : VSAKEMU x. .. Ceneni zdravnik : — Oslobodili ste me iz hude bolezni in lepo se Vam zahvalim. Ziveh se dolga leta za pomoč vseh rojakov, kateri se na Vas obrnejo. J. LAVRIČ, Jol.et, HI. Spoštovani gospod : — Osvedočii sem se, da Vaš svet in zdravila pomagajo vsem, kateri se na \ as obrnejo. Nimam besed, s katerimi bi se Vam mogel dosti zahvaliti za ozdravljenje revmatizma, na katerem sem trpel 20 let. Velika Vam hvala. L. GLAVINIČ, Lead City, S. D. , , . Spoštovani gospod :— Trpel sera več let na notrajni bolezni, tako, da nisem več mogel delati, da bi kaj zaslužil. Kadar sem pa vzel Vaša zdravila, sem bil zdrav za kratek čas. Mnoga m mnoga Vam hvala. M. UANDULA, Omaha, Nebraska. Dragi dr. Pohek : — Imel sem dosti zdravnikov v moji težki bolezni in potrošil sem dosti denarja pa vse brez pomoči, trpel sem dolgo časa na naduhi (Asthma) in Vi ste ma dobro ozdravili, za to sem Vam dolžan največjo hvalo. r. GOLDAŠIČ, Kansas City, Kans. Dragi dr. Pohek: — Naznanjam Vam, da je moja žena sedaj hvala Boeu in Vaši pomoči povsem zdrava in vesela. Mnogo se Vam zahvaljujemo. Ako bi*jaz siromak preie vedel, ne bi bil brez koristi potrošil $60 za amerikanske zdravnike. — Kadar bodem kaj treboval, vem se na koga obrniti. S spoštovanjem Vaš M. LESIČ, Moyer, Pa. Svedočim, da poznam dr. G. J. Poheka več kakor 15 let, bil je moj domlči zdravnik-priporočam ga za najboljšega zdravnika v Ameriki. PETER ASMUSEN, Wamego Kas Kaj pravi Hon. GEO. TROUT, predsednik banke of Kansas, v Wamego, o zdravniških sposobnostih dr.Poheka in njegovega društvenega in financijelnega stanja: „l)r. Pohek brez vsake sumnje je jeden najboljših zdravnikov v Ameriki; on je storil za mene več neCo kda drugi v moji bolezni." Poznam ga dolgo časa in priporočam. Geo. Trout, Wamego, Kas. , r? ,G°SP- travnik Pohek! Od kar sem pričel jemati Vaša zdravila, počutim se veliko boljše in vidim, da bodem brzo popolnoma zdrav. Vaš N. Barač, Roslyn, N. D. Spoštovani gospod: Bil bi Vam pisal preje, pa sem čakal, ako mi če biti boljše; s^daj pa Vam naznanjam z zadovoljstvom, da so mi Vaša zdravila pomogla in sem popolnoma ava< Stffan Petrašek, Frugality, Pa. NASVETE DAJE ZASTONJ! Ne pozabite priloži znamko za 2 ct. za odgovor. Vsa pisma naslovite na: DR. Gr. IVAN POHEK, Post Office Boxes 553 & 563 KANSAS CITY, M0. U. S. UBIJ STAR LINE (prekmorska parobrodna družba ,,Rudeca zvezda") New YoRKa v Antwerpen Philadelphie v Antwerpen vozi naravnost iz prevaža potnike z slovečimi poštnimi parniki: ..VATEBLAND', na dva vijaka (se gradi).......12000 ton. ,.<£3ELAND", »a dva vijaka, 12000 tor „KENSINGTON", na dva v S669 ;..„ .SOUTHWARD", n .IV. ..FcIf-iLAND". . . . ..WESTER* LAND". . .»NOCRDLAND", iijaka. S«k»7 ion . . 711«» t<>n. • - - 5".V» t°«-5712 Ion. Pri cenah za medkrovje ca vpošt.-t* vse potrebščine, dobra hrana, najboljša postrežba. Pot čez Antwerpen je jedna najkrajših in siajprij. mejnih ?.a potnike iz ali v Avstrijo: na Kranjsko, Štajersko, Koroško, Pri morje, Hrvatsko, Dalmacijo in druge dele Avstrije. Iz NEW YORKA odpljnjejo parniki vsak -^dn ••pnluriiie «.d pomob št. 14, ob vznožju Fuiton St. — Iz PHILADKLPHIJK vsako drugo sredo od pomola ob vznožja Washington St. Glede vprašanj ali kupovanja vožnjih listxov s« jo ..Krniti na: International Navigation Company 73 BWway NEW YORK 43 La Saile .St CHICAGO. 30 Montgomery St. SAN FRANCISCO. — Third fe Pis- St.. ST. LOUIb. ali na njfiie zaatopnike. Zastopnik te družbe je tudi FR. SAKSER. Holland-America Line (HOLLAND AMERIŠKA ČRTA) vozi kraljevo nizozemsko in pošto Zjedinjeniii držav meu New Yorkom in Rotterdamom preko Boulogne-Sur-Mer. x i 1 3:': V hf 2 ■ h x SI 1 j---'' t^HHHf iiiaSSBiBBiESEaSsšssP^^^sjmK POTSDAM, parnik z dvojnim vijakom, ROTTERDAM, pnrnik z dvojnim vijakom, statpwhiv •. ^ ■ • 12500 ton" B3a0i.ni. pamik r dvojnim vijakom, Parniki: MAASDAM, SPAABNDAM 10500 ton. WERKENDAM. Najcenejša vožnja do ali od vseh krajev južne Avstrije. Radi cen*3 glej na posebej objavljenih listinah. Parobrodna črta ima svoje pisarne v Trstu, št. 7 Prosta luka Inomostu, 3 Rudolfstrasse Dunaju, I. Kolowratring 10. Brnu, 21 Krona. Parniki odpljujejo: Iz ROTTERDAM A vsak Četrtek in iz NEW YORKA vsako soboto ob 10. uri zjutraj. Holland ameriška črta 39 Broadway, NEW YORK. 86 La Salle St., CHICAGO, 111. Zastopnik te družbe je tudi FR. SAKSER, 109 Greenwich St.. New York. Bremen Bahnhofgasse stv 29 Bremen. jediua slovanska tvrdka, ktera potnike iz Bremena v Ameriko samo z brzimi iu poštnimi parniki po zmernih cenah odpr^mljuje. Vožnja čez morje traja samo 5 do 6 dnij. Slovenci in Hrvatje ne opuščajte pri Vuš<-m potovanju v Evropo se oglasiti dospevši v Bremen v naš^j pisarni, kjer df-nar najbolje zme-njati zamorete, t*-r bodete na najboljši način v domovino odpravljeni Ako bi Vaši sorodniki ah znanci radi k Vam v Ameriko pot/, val i t^'daj !im pišite, da naj se samo na nas obrnejo; pri nas bodo dobro pončeni kaj amerikanska postava zahteva, da ne bodejo vrnjeni in s tem denar zastonj zavozili. Oglasila in vprašanja odgovarjajo se v vseh jezikih takoj, točno m vestno. KAREŠ jn STOCKI, BREMEN, BAHNHOFGAS8E 29.