Letnik XV. Celje, 1. januarja 1907 Štev. 1. arsm' Glasilo «Zadružne Zveze v Celju». Uredništvo in upravništvo je v Schillerjevi cesti št. 3, 1. nadstropje v Celju. — Dopise blagovovolite frankirati. Rokopisi se ne vračajo. Naročnina se naj pošilja «Zadružni Zvezi v Celju*. Izhaja enkrat v mesecu. Zadruge, ki so Član Zadružne Zveze v Celju, dobivajo list v dveh izvodili brezplačno. Zadružniki v Zvezi uČla-njenih zadrug, društva in korporacije dobijo list za letno naročnino 2 kroni. Za vse druge naročnike stane list na leto 3 krone. Cena inseratom je naslednja : za 1 kratno priobčenje ena cela stran 24 K, pol strani 1t; K, četrt strani 10 K, osminka strani 0 K. — Za večkratno inseriranje primeren po pust po dogovoru. Za 12kratno inseriranje po pust 50 odstotkov. Ponatisi iz „Zadruge" so dovoljeni le tedaj, ako se navede vir. Vabilo na naročbo in k sotrudništvu. «Že zopet nov list», utegne reči marsikdo, ki je mnenja, da imamo Slovenci v sedanjem času itak že preveč časopisov in da se mora toraj veselje naroda do čitanja, naročevanja in sodelovanja utruditi. Ravnotako utegnejo reči tisti, katerim razmere niso popolnoma znane. «Zadruga», kakršno s pričujočo številko Zveza vnovič začne izdajati v lastni režiji in isto pošlje med svet, je izhajala že v letih 1884 do 1880 kot lastnina celjske Zveze. Izdajala oz. urejevala sta isto naš predsednik g. Mihael Vošnjak in rajnki g. Maks Veršec. Te prve zadruge so izšli letniki 1 do VI. Ker je bilo zadružništvo takrat še manj razvito, je Zveza začasno prenehala izdajati «Zadrugo» ter je upeljala namestu iste «Letopise», katerih je izšlo dosedaj že 16 letnikov. Poslednjih 9 letnikov Letopisa je uredil naš odgovorni urednik. Pozneje, leta 1899 je začel izdajati kot zadružno glasilo list «Slovenska Zadruga« g. I. Lapajne, katerega je izšjo 8 letnikov tako, da so torej izšli dosedaj slovenske Zadruge zavseni letniki I do XIV. Ves čas, odkar je izhajal navedeni list, so pri istem izdatno sodelovali v oddelkih o zadružništvu in gospodarstvu poleg našega urednika tudi razni drugi strokovnjaki iz zadružništva in narodnega gospodarstva. Ker pa je imenovani gospod s potekom tega leta sporazumno z našim uredništvom prenehal izdajati omenjeno glasilo in ker isto zaradi tega. ker je tupatam prinašalo tudi stvari, ki niso bile zadružnega ali gospodarskega značaja, ni moglo v današnjih dneh zadostovati, smo sklenili, da izdajamo «Za-drugo» kot izključno strokovno glasilo zanaprej zopet v lastni režiji. In ker je izšlo dosedaj, kakor navedeno, slovenske Zadruge 14 letnikov, smo toraj opravičeno zapisali na pričujočo številko «Zadruge», ki je nadaljevanje oziroma spopolnjenje dosedajšnih izdaj, letnik XV, ker to stvari popolnoma odgovarja. Četudi bi se deloma moglo priznati, da ima naše ljudstvo obilno število raznovrstnih časopisov, more to veljati le za politične časopise. Primanjkuje nam pa raznovrstnih strokovnih časopisov, zlasti lastnega zadružnega glasila, ki naj ne vsebuje ničesar druzega, kot izključno strokovno, narodno - gospodarsko čtivo, s posebnim ozirom na naše slovensko kmetijsko zadružništvo. «Zadruga» se bode kot glasilo Zadružne Zveze v Celju vestno trudila pripomoči našemu prebivalstvu s pospeševanjem kmetijskega zadružništva do boljšega gospodarskega blagostanja ter je pri ti njeni nesebični nameri ne bodo ovirali nikakšni oziri. Smer svojemu nameravanemu delovanju priobčujemo obširno v prihodnjem članku: «Naš zadružni program«. Omenimo naj tu le na kratko, da je «Zadruga» v prvi vrsti glasilo za naše raznovrstne zadruge ter želi služiti vsem onim, ki so in hočejo biti naši prijatelji in po<="*ševatelji pravega zadružnega in naro .-gospodarskega delovanja brez kaki^nihkoli ozirov. Vse zadruge, društva in korporacije, kakor tudi posameznike uljudno vabimo v krog naših naročnikov. «Zadruga» naj ne bi manjkala v nobenem bralnem ali izobraževalnem društvu in čitalnicah. Zadrugo naj no-ročajo tudi občinski uradi in okrajni zastopi in posamezni rodoljubi, katerim je mar napredek in procvit našega zadružništva in gospodarskega napredovanja. Svojo pomoč in sodelovanje so nam že obljubili odlični strokovnjaki in upamo, da bodemo s skupnim in stvarnim delovanjem v kolikor mogoče največji meri lahko izpolnjevali prevzeto nalogo. Obenem pa vnovič prav uljudno vabimo k sodelovanju in sotrudništvu vse naše strokovnjake iz zadružne, kmetijske in obrtne stroke, da bode mogel list podajati čim največ mogoče podučnega berila. Za vsako, četudi najmanjše sodelovanje bodemo hvaležni ter se bodemo po možnosti tudi prav radi ozirali na vsakovrstne nam dane dobromišljene nasvete. Svesti smo si naprej, da smo prevzeli težavno nalogo, katero bodemo mogli le tedaj dobro izvrševati, ako nas podpirajo vsi rodoljubi. Prav tako pa vemo, da nas bode stala «Zadruga» tudi dokaj gmotnih žrtev, kajti pri listu ne iščemo nikakega dobička. Da pa stroške vsaj deloma lažje pokrijemo, bode prinašala «Zadruga» tudi razne objave zadrug in drugih narodnogospodarskih naprav in po potrebi tudi oglase tvrdk, ki so v zvezi z zadružništvom in nanašajoče se na narodno gospodarstvo. Zadruge, društva in naše tvrdke toraj vabimo, da se v svrho prijavljanja oglasov pridno poslužujejo našega lista. Zadruge prosimo, da nam točno pošiljajo poročila o svojem delovanju in o zborovanjih ter vseh važnih sklepih; ravno tako pa naj tudi stavijo na nas vsakovrstna vprašanja, na katera bodemo v listu vedno radi stvarno in strokovno odgovarjali. «Zadruga» bode izhajala začasno kot mesečnik, vselej po možnosti prvega vsakega meseca in bodemo list, kakor hitro bode potreba in mogoče potem primerno povečali ter ga začeli izdajati bolj pogosto. Vse zadruge, ki so član Zadružne Zveze v Celju bodo dobivale list brezplačno v dveh izvodih. Dva izvoda bodemo pošiljali zaradi tega, da ostane eden zadrugi v njenem uradu, J v katerih ne obstoje tako ugodni pogoji za ti dve gospodarski panogi, dohodki pa tudi nikakor ne odgovarjajo stroškom in delu, katero je dandanes potrebno. Predno se hočemo pečati s sredstvi za povzdigo vinarstva in sadjarstva, si hočemo ogledati 1. vzroke, kateri so otežkočlli zlasti vinarstvo in povzročili, da ne donaša vinarstvo In sadjarstvo primernih dohodkov. V prejšnjih časih je bil vinograd veselje in ponos vsakega Slovenca, z veseljem je hitelo mlado in staro v vinograd izvrševat potrebno delo. A dandanes! Vinograd za vinogradom prehaja iz kmečkih rok v roke bogatih graščakov, meščanov itd. Število kmečkih vinogradnikov in obseg njihovih vinogradov je vedno manjši, najugodnejše lege prehajajo v roke ne-kmetov, kateri razpolagajo čez potrebna denarna sredstva, s katerimi izboljšujejo svoje vinograde, uporabljajo vsa od vede priporočena sredstva, pridelujejo izvrstne pridelke v veliki množini, izpodrivajo pridelke kmečkih vinogradnikov, oz. vplivajo na to, da dosežejo pridelki kmečkih vinogradnikov zelo nizke cene. Vinoreja zahteva dandanes veliko več truda, kakor prejšnje čase; trtna uš je uničila večino naših vinogradov, z ogromnimi denarnimi žrtvami so se naši vinogradi na novo nasadili oz. se še nasajajo. Nastopile so neštevilne bolezni, zlasti pero-nospora. oidium itd. katere se morajo pokončati, kar stane obilo truda in denarja. Delavske moči so od dne do dne dražje, mnogokrat istih vobče ni mogoče dobiti oz. ne o pravem času, kar je ravno za vinogradnika sila neugodno, ker se morajo vsa dela o določenem času izvršiti, sicer nastane zanj velika škoda. Razven tega so pa dobra vinska leta sila redka in ni se čuditi, če vinogradnik, ki ima leto za letom večje stroške za obdelovanje vinograda in pokončevanje raznih bolezni, izgubi vse veselje do vinoreje, ne mara in večinoma tudi ne more uporabljati vseh sredstev za povzdigo vinoreje, ker mu ista niti ne povračuje stroškov, o kakem dobičku pa sploh ni govora. To dejstvo je glavni vzrok, da se pri nas premalo gleda na upeljavo enotnih in za posamezne vinske okoliše najprimernejših vrst trt, da se premalo skrbi za v vinogradih potrebna zboljšanja (melijoracije), posebno pa. da se veliko I greši v kletarstvu. Mnogokrat se vrši trgatev ob ...* nepravem in neugodnem času, marsikateri vino- " gradniki ne gledajo na to, kedaj je grozdje za trgatev sposobno, ampak se ravnajo n. pr. po ... tem, da so njih pradedi vedno začeli trgatev ob,\ sv. Tereziji, in na ta način se zgodi, da je grozdje p že preveč zrelo in deloma že gnije, mnogokrat pa premalo zrelo. Da se gnjilo, nezdravo in ne- ' zrelo grozdje z zrelim vred preša, da se premalo pazi na snago posode, da se popolnoma zane- marjajo pravila umnega kletarstva, je vzrok, da se pokvari -cel pridelek, ali znatno poslabša ter izgubi na ta način mnogo na vrednosti. Zelo oškodovali pa so tudi vinarstvo razni nepošteni vinski trgovci, kateri izrabljajo neugodno gmotno stanje vinogradnikov in jim ponujajo nizke cene katere mora vinogradnik, ki si sam ne more pomagati, sprejeti. Še hujše pa so oškodovali vinogradnike vinotržci s tem, da so ponarejali vina, da so uvažali cena, inozemska vina ter ne le na ta način neugodno vplivali na cene domačih vin, ampak tudi mnogo občinstva odvrnili od uživanja vina. Kar se tiče sadjarstva, so razmere še slabše! Kako se v mnogih krajih goji umna sadjereja, pričajo sledeče besede potovalnega učitelja za sadjarstvo, katere je govoril pri nekem predavanju: «Marsikateri kmet na Slovenskem si misli, da bi bilo dobro kako drevo vsaditi, ide v hosto, izkoplje kakega divjaka, ga svoj čas vcepi seveda ne glede na sorto, ga pusti rasti, ne da bi se brigal zanj, in ko prinaša sad, ga še s prekljami pošteno naklesti, mnogo vej rani in odbije naj-nežnejše veje in sadne popke, ki bi prihodnje leto rodili. V mnogih krajih vidimo sadna drevesa, poraščena z mahom in lišaji, ki tvorijo najboljše zavetišče za razen mrčes, polna suhih vej in tako zanemarjena, da je groza. Da je gnojenje sadnega drevja pri nas neznano, se prepričajo inozetnci iz okusa našega sadja, katero splošno ni tako sočno in tako okusno, kakor sadje v Nemčiji, kar sem opetovano od strokovnjakov v Nemčiji slišal. Razun tega pa slabo gnojenje ali negnojenje vpliva na razvoj in rodovitnost sadnih dreves. Pri nas je ukoreninjena navada, da ima vsak sadjar toliko vrst sadnega drevja, kolikor ima dreves in mnogokrat večinoma vrste, katere niso primerne za krajevne razmere. Ni čuda potem, da se ne morejo doseči boljše cene, ker naši sadjarji ne morejo kupcem ponuditi velike množine sadja ene vrste, katero kupec zahteva in dosti bolje plača, kakor sadje obstoječe iz nešteto vrst. Iz istih razlogov se tudi pri nas pridela malo namiznega sadja, katero se zelo dobro plačuje. Prodajo namiznega sadja pa še ovira brezbrižnost pri obiranju in spravljanju sadja; ne gleda se na to, če je sadje dovolj zrelo, sadje se navadno sklesti ali strese z dreves, skupno pobere ne da bi se sortiralo, in spravi v kak za-duhel prostor, mesto da bi se namizno sadje varno obiralo in sortiralo, ostalo sadje pa streslo z dreves, tudi sortiralo ter shranjevalo v primernih sadnih shrambah. (Kako je ravnati s sadjem pri obiranju in razpošiljanju nas pouči knjižica: Spravljanje in raz-.pošiljanje pečknatega sadja na Šta- j a r. s k e m , katera je opremljena z lepimi slikami in se dobi za 60 vin. pri c. kr. kmetijski družbi v Gradcu. S1 e -h e r n sadjar si naj nabavi to preko-ristno knjižico!) Sadje komaj vsako drugo leto obrodi in, če isto obilno obrodi, slišimo povsod tarnati, da nima sadje nobene cene. Kaj je temu vzrok? Poleg že omenjenih nedostatkov posebno to, da se pri nas premalo upoštevajo sadni izdelki. Da sadni mošt ne uživa iste veljave, kakor n. pr. v Nemčiji, kjer se isti toči v najimenitnejših velikomestnih hotelih, kakor tudi povsod na deželi, se ni čuditi, če pomislimo, da se sadje nič ne prebira, ampak zrelo in nezrelo, gnilo, črvivo sadje itd. skupaj preša in skrbi le za veliko množino, ’ ne pa za kakovost mošta. Ako bi naši sadjarji v sadnih letih naprešali obilo okusnega mošta, bi dosegli za istega lepe cene, ker bi se povišal konzum mošta, posebno bi se pa cene zvišale v slabih sadnih letih. Dobra sadna pijača bi pa bilo najuspešnejše sredstvo proti pogubnemu žganjepitju, katero duševno in telesno ljudstvo uničuje in se od dne do dne širi tudi na deželi! Poleg sadnega mošta pa se še marsikaj izdeluje iz sadja, kakor n. pr. razne sadne konserve, katere se drago plačujejo,• posušeno sadje itd. Premalo pozornosti se tudi posvečuje raznim rastlinskim in živalskim škodljivcem, kateri naredijo neizmerno mnogo škode na sadnem drevju. (Nadaljevanje prihodnjič). Izboljševalne (melijoracijske) zadruge. Če človek potuje po Slovenskem, najde veliko krajev, da celo cele doline, kjer so zemljišča, zlasti travniki sila močvirnati, najde z mahom gosto obraščene travnike, pašnike polne trnja, grmičevja, kamenja itd.; ni se potem čuditi, če se povsod tarna, da zemlja ne donaša dovolj dohodkov, da se zlasti živinoreja ne more povzdigniti, ker primanjkuje dobra krma, da vsled tega tudi mlekarstvo ne napreduje itd. Na Slovenskem so pa tudi zemljišča silno razkosana, večina zemljišč obstoji iz nešteto parcel, ki so navadno po eno ali celo več ur hoda druga od druge oddaljene. Slabo stanje in velika razkosa-nost zemljišč ovirata uspešno in umno kmetijstvo in zato je eno najvažnejših sredstev za po-vzdigo kmetijstva odprava teh ovir. Posamezniku primanjkujejo potrebna sredstva za izboljšanje zemljišča, razun tega bi pa tudi ne imel od dela nobenega haska ter bi istega v obče ne mogel izvršiti ako tudi njegovi sosedi ne začnejo zboljševati svojih zemljišč. V večji meri kakor v drugih slučajih so v to potrebne zadruge in sicer zboljševalne (melijoracijske) zadruge, o katerih velikem pomenu govori dejstvo, da dobivajo od države in dežele znatne podpore. V prvi vrsti pridejo tukaj takoimenovane vodne zadruge v poštev. Vodne .zadruge imajo namen skupno izvršiti osuševanje ali namakanje zemljišč ali uravnavo potokov v področju ene vasi ali navadno občine. V svrho ustanovitve zadruge v katerikoli označen namen ali v vse namene skupaj je potrebno, da okrajni načelnik ali občinski predstojnik ali kak drug za napredek kmetijstva vnet upliven mož, n. pr. poslanec, potovalni učitelj itd. skliče posestnike in mejaše zemljišča, katero se hoče zboljšati, k posvetovanju. Pri tem posvetovanju jim naj razloži velik pomen in korist zboljšanja, nadalje, da država prispeva v ta namen 20% in ravno toliko % vseh stroškov tudi dežela, da torej odpade na posestnike zemljišč, oz. pri uravnavi potokov na mejaše le 60°/o vseh stroškov « katere pa večinoma lahko pokrijejo s tem, da brezplačno dovažajo botrebno gradivo in da brezplačno dajo svoje delavce na razpolago. Če še ostane kaka vsota, je ista, če ni obseg zemljišča, ki se zboljšuje, zelo velik, tako majhna, da ne odpade velik znesek na posameznika; ta znesek lahko vsak takoj plača, ali pa najme zadruga posojilo na gotovo število let in morajo udje za odplačevanje tega posojila plačevati gotovo število let majhno vsoto. Posojilo bo zadruga naj- . lažje dobila pod ugodnimi pogoji od kake domače posojilnice. k Če se večina posestnikov vsled teh pojasnil odloči za zboljšanje, se prosi deželni odbor, da pošlje brezplačno kulturnega inženirja, ki si ogleda vsa zemljišča ter prevdari, če je mogoče in če se izplača zboljšanje izvršiti. Če kulturni inženir kot strokovnjak ta vprašanja ugodno reši, se zadruga, katere namen je osuševanje zemljišč ali uravnava potokov, ustanovi, če se izrečejo za to posestniki, ki razpolagajo z več kakor polovico omenjenega zemljišča; zadruge, katerih namen je namakanje zemljišč, se ustanovijo, če so za to po- • sestniki % zemljišča. Ostali posestniki zemljišča, katero se naj izboljša, so glasom deželnih postav tako n. pr. za Štajarsko glasom § 48. in 49. postave z dne 18. jan. 1872. prisiljeni se zadrugi pridružiti. Nato napravi kulturni inžener cel načrt za zboljšanje; na občnem zboru se o tem načrtu razpravlja in daje navzoči kulturni inžener vsakemu članu potrebna pojasnila, sestavi se imenik članov, v katerem vsak ud z lastnoročnim podpisom potrdi vstop v zadrugo. Ta imenik je velike važnosti, ker obsega poleg imena članov natančen obseg posameznih zemljišč in služi kot podlaga za odmerjenje stroškov, ki na posameznika odpadejo. Pravila naj natančno določajo, na kak način se rešujejo prepiri med člani, kar je neobhodno potrebno radi ugodnega razvoia zadruge. Po sprejemu pravil od občnega zbora se prosi okrajno glavarstvo za postavno dovoljenje zadruge, za vpis v takozvano vodno knjigo in za dovoljenje pričeti z delom na podlagi priloženega načrta. Po rešitvi te prošnje se vloži prošnja na deželni odbor za podelitev državne in deželne podpore; prošnji se mora priložiti dovoljenje glavarstva, prepis imenika udov in cel načrt izboljšanja. Še le po dovoljenju od strani okr. glavarstva se voli načelstvo in nadzorstvo zadruge. Naj-umestneiše je začeti z zboljševanjem še le, ko je deželni odbor rešil prošnjo glede državne in deželne podpore, ker se lahko pripeti, da dovoli dežela oz. država podporo le tedaj, če se načrt po njih želji izpremeni. V predstoječih vrsticah sem v kratkih besedah orisal namen in način snovanja vodnih zadrug, za katere obstoje v posameznih deželah posebne postave. Potrebno bi pa bilo, da se sklenejo slične postave za razne druge zboljševalne zadruge, kakor n. pr. za zadruge, katerih namen je spremeniti nerodoviten, kamenit ali z grmičevjem in trnjem obraščen svet v rodovitna zemljišča in posebno za zadruge v svrho zaokroževanja (zlaganja) kmečkih posestev. Zlaganje kmečkih posestev se vrši dandanes v nekaterih avstrijskih deželah, kakor na Moravskem, Galiciji, Češkem in Nižjeavstrijskem, skoraj popolnoma izpeljano pa je že v Nemčiji. Dobiček, da dobi posestnik mesto 10, ali še več parcel k večjemu tretjino, navadno še manj parcel, je neprecenljiv. V prvi vrsti pride v poštev dejstvo, da se dosti lažje izkoriščajo velike parcele, posestva se lahko obdelujejo s stroji, kar je pri malih parcelah izključeno ali pa zelo otežkočeno, nadalje se prihrani mnogo časa, katerega porabijo delavci, da se sprehajajo od ene parcele do oddaljene druge parcele, pa tudi mnogo denarja, ker se potrebuje manj delavcev in slednjič se pridobi mnogo sveta, ki služi dandanes za neštevilne meje. poljske poti in ceste. V zvezi z zlaganjem se poleg tega napravijo nove poljske poti in poljske ceste, katere znatno olajšujejo vsak dohod do zemljišč, in se ker je njih število manjše kakor prejšnjih, lažje in boljše oskrbujejo. Velikega pomena pa je tudi uravnava vseh strug, jarkov, potokov in osušenje močvirnih ter namakanje suhih zemljišč, ki se navadno zvrši o priliki zlaganja. Zatorej je primerno, da se v občinah, kjer so močvirna zemljišča ali kjer delajo razne struge in potoki veliko preglavice in so zemljišča silno razkosana, deluje za zlaganje teh zemljišč in se obenem izvršijo vsa zboljšan ja skupaj, kar dosti man j stane, kakor če se vsako delo posebej izvršuje. Tudi za zla-ganie posestev se dobi primerna državna in de-šelna podpora, ostali del stroškov se pokrije deloma na ta način, da posamezni posestniki brezplačno opravljajo vožnjo in dajejo brezplačno delavce, deloma pa najme zadruga posojilo za gotovo število let, isto vrača v letnih obrokih in udje zadruge plačujejo gotovo število let le majhen znesek. Na kak način se zlaganje posestev vrši, bodem v eni prihodnjih številk obširno opisal. Namen predstoječih vrstic je kmete in kmečke prijatelje opozoriti na prekoristne zboljševalne zadruge. katere so dandanes neobhodno potrebne, ker mora kmet zbog od leta do leta naraščajočih stroškov gledati na to, da na lažji način obdeluje zemljo in doseže več pridelkov, kar pa more le doseči, če se zemljišča zboljšajo in se razkosana zemljišča zložijo. Pot k blagostanju. Če pregledamo kmete ene vasi najdemo, da večina tistih srečnih, kateri dobro stojijo — kateri so premožni, — so to premoženje ali podedovali ali ga priženili, ne pa sami pridobili. Kaj pa bode čez .nekaj let. če bode kmetsko premoženje tako nazaj šlo kakor dosedaj, kadar bodo samo zadolžene kmetije brez bogatih nevest? Kdor hoče dandanes dobro kmetovati ni zadosti, da je sam telesno močan, da je priden, da ima dobro voljo, ampak imeti mora dobre duševne lastnosti in kolikor toliko tudi strokovne izobrazbe, kakor jo vendar vsak drugi obrtnik mora imeti. Žalibog kmetje sami na strokovno izobrazbo nič ne dajo in jo tudi kaj malo zahtevajo. Kdor zna dobro orati, s jati, kositi, mlatiti in vsa druga dela, ta še dolgo ni strokovnjak. Dober gospodar — kmet strokovnjak je le tisti, kateri na enem in istem posestvu pridela več in boljšega blaga kakor njegov prednik, kateri ima več in lepše živine kakor nekdaj, kateri za vse kar se takole v gospodarskem življenju prigodi, ve najti pravi uzrok, tisti, kateri tudi pod težavnimi razmerami, kakršne so dandanes, ve izhajati, je kmet strokovnjak. Ne kdor ima največ denarja v hranilnici je uzorni kmet, ampak kdor ima najlepše blago na polju in najlepšo živino v hlevu. Prvi korak k napredku obstoji v pristopu k organizaciji kmetskega stanu v različnih zadrugah. Vse drugo pride še-le potem, ker za večje zahteve nam je treba podlage d-obre in trdne zaslombe v podobi kmetijskih zadrug. učiti, doKier se nuu. Ustanovitev kmetijskih zadrug, posebno mnogobrojna udeležba pri sejah in predavanjih ima kaj važen pomen. Dosihmal imamo malo zadrug in še od teh jih veliko dremlje. Če se priredijo seje, podučni govori naš kmet se ne zanima, in ne pride. Kaj je posledica tega? Našim merodajnim krogom in višjim gosposkam je vsa ta mlačnost in brezbrižnost dobro znana Iz tega oni sklepajo in se ne motijo da na stan, kateri se v sedajnih razmerah ne združuje, kateri ne samo da ne zahteva poduka ampak, če se mu prilika nudi, se je ne posluži, da je takšno ljudstvo nezrelo, je nevedno, na katero ni treba ozir jemati, saj nima nikakšne moči. Le sloga jači, nesloga naš menda podedovani greh — pa tlači, in to tako močno, da nas bode stlačila iz kmetijskega stanu ven v vrste hlapcev in težakov. Nasprotno pa, kadar se bodo kmetje v različnih zadrugah združili, poduk zahtevali in se istega mnogobrojno udeleževali, tedaj tudi to ne bode ostalo skrito višjim krogom in reklo se bo, sedaj pa drugi veter brije, treba bo zahteve kmetskega stanu, ki je podlaga vsem drugim, upoštevati. Naš kmet dela samo z rokami in veliko premalo z razumom. Nobeden ne ?na vsega a vsak pa vendar nekaj zna. Zadruge naj nam služijo v to, da se pri sejah in zborovanjih eden od drugega učimo. Zakaj propada kmetski stan? Zato ker nerazvit, neprobujen in neizvežban razum kmeta ne more spoznati te hibe — mirne, počasne in ne-vidljive uzroke svojega propada. In kako si hoče pomagati in kako se hoče boriti proti svojemu gmotnemu propadu, če še teh pravih, resničnih uzrokov niti ne poznava? Pa ne samo ne najde jih sam, ampak če mu jih kdo razloži, mu še ne verjame. Kdor ima dobro strokovno izobrazbo, kdor se je naučil misliti in preudariti in računati, ta najde sam prave uzroke, zakaj nam gre čim dalje tem slabje in lažje mu je potem se tem uzrokom ali izogniti ali se vsaj uspešno proti njim boriti. Kmet, kateri je s svojim delom s svojo marljivostjo dosegel, da pridela na istem posestvu več in boljšega blaga, kakor so njegovi predniki, kateri ima lepšo živino, lepšo domačijo kakor sosedi, ta je storil za povzdigo občnega blagostanja, za občni napredek več s svojim tihim, mirnim delom brez hrušča in trušča, brez slave, kakor marsikateri velikaš, katerega 'cel svet časti in hvali. Najlepši spomenik postavi si kmet s tem, nam služijo naše različne KmeujsKe zauiuge. Kakšen velikanski uspeh in blagostanje lahko kmetski stan po združenju doseže, nam dokaže Dansko. Tam so vsi kmetje združeni. Oni vse skupno kupujejo in skupno prodajajo in nimajo nič posredovalcev. Dansko je danes za Anglijo najbogatejša dežela na svetu. In komu se imajo danski kmetje za to zahvaliti, ker še ni dolgo tega, ko je večina zemlje slišala grajščinam in kmetu je prav slaba šla? imajo se zahvaliti samo tesnemu združenju in čustvu, da kmet je kmetu brat — sotrpin, da kmet mora kmetu povsodi pomagati, a ne mu škodo želeti ali mu jo celo (delati) storiti Napredek, bodočnost kmetskega stanu ne obstoji v tem, da si eden ali drugi kmet opomore, da mu dobro gre, a večini pa slabo prSde, ampak napredek obstoji v tem. da gre vsem kmetom, celemu stanu dobro. To se bode tudi pri nas doseglo, kadar se bode kmetom zasvitalo, da je treba skupno z združenimi močmi eden za vse, vsi za enega delovati. Kaj je danes pri nas kmetski stan nič — kakšno ulogo igra? Ulogo trpina. In kaj naj bi organizacija iz njega napravila? Vse kakor na Danskem, kjer imajo kmetje največ zastopnikov v državnem zboru, kjer so kmetje največja moč v državi, kjer je največ premoženja v kmetskih rokah. Vsega ne more nikdo storiti, pa nekaj lahko vsak kmet stori, in to je pristop k slovenskim kmetijskim zadrugam in k našim domačim posojilnicam in Rajfajzenovkam itd. Zadruge imajo namen, svoje ude za napredek pridobiti, ker za to je tre’ - in prigovarjanja, med tem ko za lenoDo . . adovanje ni treba nikogar navduševati. Najboljša pot k blagostanju je, da si človek isto sam zasluži. Ako se toraj v tem oziru spreobrne kmet in vsi drugi ž njim, se bode kmalu tudi drugim stanovom na bolje obrnilo! Čebela v narodnem gospodarstvu. Časi, ko je bilo treba zemlji le jemati, ne da bi se ji moralo kaj dati, so minuli. Dandanes so polja izsesana in kmet mora vsako panogo izkoristiti, ako hoče pokriti vedno višje davke in vrh tega še preživeti sebe in svoje. Vkljub temu je žalibog večina naših kmetov preveč kon- servativna, ki se !e v najskrajni sili pripravi do kake novosti in io 1« +: j- • —. • ... j». .v, ou^aiuvau, u d. m ne zn d prilagoditi gospodarstva primerno času in razmeram, ter da še vedno zanemarja važne panoge. Taka panoga je čebelarstvo. Ne samo, da bi moral vsak kmet imeti par panjev — zakaj povedalo se bo spodaj opaziti je, da čebelarstvo pri prostem ljudstvu nazaduje, kar kažejo nešte-vilni prazni čebelnjaki. Res je sicer, da čebela še ni nobenega obogatila, toda ta vzrok je le navidezen: v istini je čebela za narodno gospodarstvo velikega pomena. V prvi vrsti pride v poštev neposredni če-belni pridelek, to je strd in vosek. Tu mi utegne marsikateri ugovarjati, da se teh reči ne pridela veliko in da vrh tega nimajo nobene vrednosti. Res je sicer, da se tako ne da čebelariti, da bi. bilo le treba zjutraj postaviti lonec pod panj in zvečer je poln, toda skrbni čebelar bo pri primerni skrbi in ne skrajno slabi letini vedno pridelal toliko strdi in voska, da mu bodo trud in gotovi izdatki povrnjeni. Kakor povsod, treba bo pa tudi s čebelarstvom kreniti na nova pota, ker se tudi tu čuti oslabelost zemlje, ki ne nudi čebelam toliko medenih cvetov kakor nekdaj. Kar se pa tiče cene, moramo odločno zanikati, da bi dandanašnja skupila za strd in vosek ne bila primerna. Lepa, prava strd se vedno proda po 2 K kilogram, in se ni treba bati, da bi je ne bilo mogoče prodati, naj si je bo, kolikor hoče. Vosek se pa ravno tako proda po 3 K kilogram. Seveda, če kdo imenuje to strd, če celo vsebino panja, čebele, satovje in zalego skupaj spreša, za to mešanco, da se izognem še sicer bolj primernemu izrazu, res ne bo mogel veliko zahtevati; ravno tako ne, če vosek ni lepo rumen. Pisec teh vrst pa se je dozdaj in vedno bal jeseni, ker so ga kupci strdi nadlegovali in je zdaj ta, zdaj oni postal jezen, ker ne dobi zahtevane množine. 2 okolščino pa, da kdo malo pridela medu, in potem še tega ne zna prav spraviti in še manj prodati, zagovarja samega sebe, da rajši pridelek sam porabi. S tem postaja zanimanje manjše, in ker hoče konečno strd vendar le imeti, pusti v zimo slabejše panje, ki seveda potem izumrejo. Toda ta dobiček z onim, katerega nam daje čebela posredno ne pride niti toliko vpoštev. Ako kmetu drevje dobro obrodi, ako sploh rastline dobro vspevajo, niti najmanj ne misli, da so k temu bistveno pripomogle čebele, • in marsikateri se mi je že smejal, ko sem mu to dokazoval. Tudi cvetja so dveh spolov, možkega in ženskega in kakor povsod v naravi, mora biti tudi cvet oplojen, ako naj postane kaj iz njega. Oplodi se pa na ta način, da pride cvetni prah iz enega cveta v drugega. Nekaj cvetov oplodi veter, nekaj navadni mrčesi, največ pa čebele s pridnim nabi-raniem. In sicer se stori to najbolje, ako se prenese prah z enega drevesa na drugega iste vrste. Ko se je odkrila Avstralija in se naselila, nasadilo se je tudi sadno drevje. To je sicer vsako leto lepo cvetlo, toda rodilo ni. Ko pa so potem naselili še čebele, je naenkrat lepo obrodilo. Delali so se poskusi tudi na ta način, da so cvetečo vejo drevesa zavezali v pajčolan (tanko mrežo) da je mogla do njenega cvetja sicer svetloba in toplota, mrčesi pa ne. In kaj se je zgodilo? Ostalo drevo je obrodilo obilen in lep sad, ta veja pa je imela le malo in še to slabe vrste. Že iz tega vzroka bi moral biti vsak kmet čebelar. In čebele obletavajo ravno vse cvetje, ravno tako na travniških cvetlicah, s čemur pospešujejo zopetno zasejanje, kakor na ajdi in v vinogradih. Oplojenje pa bistveno pospešuje dejstvo, da ena in ista čebela nabira vedno na ednakem cvetju. — Koliko milijonov goldinarjev toraj prinašajo čebele narodnemu gospodarstvu, to le redkokdo vpošteva. Toda še eden dobiček nam daje čebela, katerega bi se naj naši kmetski fantje poslužili. Kako žalostno je videti, ako fantje nedeljski popoldan po gostilnah popivajo, ako se že potem ne stepejo v gostilni, storijo to gotovo zunaj na cesti; in kako ostudno -je čuti pijanega človeka, ki se na javni cesti pridušuje. Čebelar tega nikoli ne stori. On leže v prostem času k čebelnjaku, gleda marljive živali, kako neumorno pridno prihajajo in odhajajo, občuduje njih spretnost, umetnost — in pri tem si od celotedenskega dela odpočije. Včasih pa pride sosedni čebelar, nakar se potem pogovarjata o tem in onem in le želeti bi bilo, da bi se vsi tako zabavali v skupnih pogovorih. Nobeden čebelar ne bo samega sebe hvalil, toda dejstvo je, da so čebelarji dobri ljudje, da imajo dobro srce in se toraj ne trdi brez vzroka, da je čebelarstvo vzgoja. Zimski večeri. (Po nemškem izvirniku C. W. Kaiser-ja: Ber praktische Raiffeisenmann z dovoljenjem pisatelja za Slovence prirejeno. Janez: Dober dan Jožef! Kaj pome«i to, da si v delavnik pražnje oblečen in si tako dobre volje? Odkod prihajaš? Kakor se mi zdi od kolodvora? Ali si bil daleč? Jožef. Prihajam iz Celja. Janez. Radoveden sem, kaj si v tem času v Celju delal, pripoveduj mi! Jožef. Bil sem na občnem zboru »Zadružne Zveze v Celju» in sem izvanredno dobre volje, ker sem spoznal, koliko dobrega za nas kmete so že dosedaj ta «Zadružna Zveza» in njene članice posojilnice ter druge zadruge storile, vesel sem pa zlasti, ker smo spet mnogo koristnega za kmečki stan sklenili in sem, četudi priprost kmet, smel povsod zraven govoriti. Nas kmete so zelo cenili in reči moram, da je bilo zborovanje zelo poučno. Sešli smo se v krasni dvorani «Narod-nega doma» in sicer najvišja gospoda, kakor tudi priprosti kmetje in obrtniki. Videli smo tamkaj zastopane Slovence iz vseh slovenskih pokrajin, prijazno in ljubeznivo smo brez razločka stanu medsebojno občevali in vsak, ki je hotel kaj govoriti, je dobil besedo. Zborovanje je otvoril g. Mihael Vošnjak, predsednik Zadružne Zveze, kateri je že od ustanovitve Zveze (1882-1883.1.) njen predsednik in si je pridobil največ zaslug za slovansko zadružništvo; radi tega se po pravici imenuje oče slovenskega zadružništva. S prisrčnimi besedami je pozdravil v velikem številu navzoče zadrugarje. Po poročilu Zveze o njenem delovanju v preteklem letu so sledila razna predavanja in predlogi tičoči se pospeševanja zadružništva. Z živimi barvami so razni govorniki slikali obupni položaj kmečkega stanu, izkoriščanje kmetov od prekupcev in drugih škodljivcev kmečkega stanu in pozivali k združenju po geslu: «V s i za j e d-neg», j eden za v s e». Iz vseh predavanj in govorov smo izprevideli, koliko so že v zadrugah združeni kmetje v drugih državah in tudi pri nas, posebno na Češkem, Moravskem, Nižjem in Zgornjem Avstrijskem dosegli in odšli smo z zborovanja s trdnim sklepom, v svojem okraju za razširjenje zadružništva delovati in s prepričanjem, da bod* zadruge največ k zboljšanju gospodar-, skega položaja kmečkega stanu pripomogle. Janez: Tvoje pripovedovanje me zelo zanima, vendar nisem vsega prav razumel, Kaj so pravzaprav posojilnice? Slišal sem že mnogo o posojilnicah in zadrugah govoriti, a nikdo mi ni do sedaj natančno povedal, kaj so posojilnice in zadruge. V naši občini ni nobene posojilnice, pač pa v vaši občini in radi tega te prosim, da mi najpotrebnejše o posojilnicah razložiš; mogoče potem tudi pri nas posojilnico ustanovimo, katere so, kakor sem slišal, povsod pravi blagoslov božji. Jožef. Tvoji prošnji prav rad ustreženi. Ker sem sam ud načelstva in sem bil že pri mnogih zborovanjih, na katerih se je govorilo o posojilnicah ter drugih zadrugah, ti lahko vse iz lastne skušnje raztolmačim in upam, da boš tudi ti kmalu postal navdušen zadrugar. Pa danes je že pozno, doma me že težko pričakujejo žena in otroci, ako ti je prav, pridem prihodnjo sredo v mraku, — sedaj v zimi tako nimamo toliko dela — in se bomo o vsem razgovarjali. Povabi tudi sosede! Sedaj pa zbogom; pozdravi ženo! Janez. Tudi ti! Na svidenje prihodnjo sredo! Prvi zimski večer. Janez. Dobro došel dragi Jožef! Sosedi in jaz že težko čakamo na tvoja razlaganja. V tem času sem slučajno dobil strokovni časnik «Zadruga», ki izhaja v Celju, v roke in sem že v njem nekaj bral o posojilnicah ter o njih pomeniu za kmečki stan. Jožef. To me veseli; o posojilnicah in drugih zadrugah vedno rad govorim; odkar sta g. župnik in g. učitelj pri nas ustanovila posojilnico, smo se udje posojilnice mnogokrat o raznih vprašanjih razgovarjali, smo potovalne učitelje za razna pojasnila prosili in se marsikateri večer prijetno zabavali. Na vsak način je boljše o takih občekoristnih napravah se razgovarjati, kakor pa pijančevati, se prepirati, preklinjati ali druge ljudi opravljati. Ker si že bral članek v «Zadrugi» povej, kako se ti dopadejo take posojilnice? Janez. Večinoma vse, kar sem bral, se mi je zelo dopadlo; posebno pa moram pohvaliti ustanovitelje in voditelje posojilnic radi njih krščanske ljubezni do bližnjega ter njih požrtvovalnega delovanja v korist nas kmetov. Mislil sem si: res je zelo lepo, da si ljudje v jedni župniji ali občini v stiski sami z denarjem pomagajo, da ni potrebno denarja pri oderuhih za visoke obresti in razne postranske dobičke na posodo jemati, vendar me moti določba, ki pravi: “Posojilnice dajejo udom potrebna posojila z nizkimi obresti ter nudijo priliko denar plodonosno nalagati in sicer sedaj pride glavno — pod neomejeno skupno zavez o». Jožef. Takoj sem si mislil, da bo tudi tebi, kakor mnogim drugim, neomejena skupna zaveza preglavico delala. Vendar, če je človek v zadevi natančneje poučen, ni stvar tako strašna, kakor se dozdeva. Janez. Kaj pomeni torej izraz: neomejena skupna zaveza? Jožef. Posojilnice, osobito one po sistemu Rajfajzen, (Raiffeisen je ustanovitelj kmečkih posojilnic in kmečkih zadrug) slonijo na krščanski podlagi, na podlagi neomejene skupne zaveze, to se pravi, vsi udje delujejo skupno po geslu: «jeden za vse, vsi za jednega!» in jamčijo z vsem svojim premoženjem za obveznosti posojilnice. Način zaveze se že nahaja v imenu, katero se n. pr. glasi: Hranilnica in posojilnica vGotovljah registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Janez. To je vse lepo in prav. Vendar imam pomisleke proti temu, da naj dajo bogatejši občani denar v ta namen, da se poleg maloštevilnih, podpore vrednih ubogih ljudi j, podpira zapravljivce, pijance in lenuhe. Če pa potem posojilnica propade, se isti udje, ki nič nimajo in tudi nič delati nočejo, smejejo v pest, medtem ko bogatejši izgubijo posestvo in ostalo premoženje, kar pomeni izraz neomejena zaveza, da vsak ud jamči z vsem svojim premoženjem Jožef. Le počasi, Janez! Na prvi pogled se sicer neomejena zaveza zdi nevarna, če pa se cela stvar natančneje ogleda in če se posojilnica pravilno vodi in nadzoruje, ni nobene nevarnosti. Da pa bodeš vse to dobro razumel, moram obravnavati razne točke in iste natančno pojasniti. Janez. Radoveden sem na te točke. Jožef. Govoril bodem o sledečih točkah: 1. kreditna vrednost uda, 2. poroštvo, 3. vknii-ženje, 4. nevarni posli, 5. osebne lastnosti udov načelstva, 6. častne službe, 7. zabava, 8. rezervni zaklad, 9. dobrodelni nameni, 10. deleži, 11. revizija, 12. varnost zlasti ob času vojsk. Janez. Za božjo voljo! toliko si bodemo morali zapomniti! Sedaj pa vas vse skupaj povabim na kupico letošnjega pridelka, da si malo namočimo suha grla! Ježef. Na zdravje! Sedaj pa je kmalu čas, da grem domu, o posameznih točkah bomo prihodnjič govorili. Za danes dovolj! Janez. Prijatelj, imaš prav! Prihodnjič nadaljevanje! Lahko noč! Jožef. Lahko noč vsem skupaj! Prihodnji teden na svidenje v mojem domu! (Nadaljevanje prihodnjič). Pozor pri nakupu umetnih gnojil! Dan za dnevom svarijo kmetijski in zadružni listi kmete pred raznimi goljufijami, ki se gode pri prodaji umetnih gnojil. Vendar se še nahajajo trgovci, ki izrabljajo nevednost kmetov in prodajajo umetna gnojila, ki nimajo nobene vrednosti. Nemški zadružni listi poročajo o dveh slučajih, katera hočemo podati našim bralcem! Tovarna za Tomaževo žlindro v Berlinu je izdala posebne okrožnice, na katerih jamči, da vsebuje Tomaževa žlindra najmanj 1 5 °/0 fosforjeve kisline in se lahko od vseh kemičnih preskuševališč preišče. V novejšem času pa ponuja neka tvrdka zelo ceno Tomaževo žlindro in povdarja v okrožnicah, katere so slične onim tovarne za Tomaževo žlindro v Berlinu, da obstoji gnojilo iz 15% Tomaževe žlindre in se lahko od vseh kemičnih preskuševališč preišče. Kdor okrožnic natanko ali v obče ne pre--bere, kupi [ničvredno Jtvarino, ki obstoji, kakor dotična tvrdka sama priznava, iz 15% Tomaževe žlindre in vsebuje le 2—3% fosforjeve kisline namesto 15%! Ker pa kupimo Tomaževo žlindro le radi tega, da dobi zemlja hranilno snov, fosforovo kislino, vidimo, da je tako gnojilo dosti predrago, četudi stane polovico manj kakor Tomaževa žlindra s 15 ali več % fosforove kisline. Drug slučaj! Kmetom se ponuja od neke druge tvrdke Tomaževa žlindra, ki vsebuje do 11% fosforove. kisline in se lahko od kemičnih preskuševališč preišče. Če se da taka žlindra preiskati, zadostuje, če ima vsaj 1% fosforove kisline! Najbolj žalostno pa je, da se v obeh slučajih ne more tvrdk sodnijsko zasledovati, ker sta prodajali le tako blago, kakor sta na svojih oglasih naznanili. Da je mogoče dobiti gnojila, ki vsebujejo dovolj hranilnih snovij in je mogoče tudi iste dati preiskati, je neobhodno potrebno, da kmetje umetna gnojila potom zadrug, kmetijskih društev, posojilnic itd. skupno naročujejo in ne gledajo na n i z k e c e n e, ampak na množino hranilnih snovij! Dolžnost'zadrug itd. pa je, da si dajo vsaki krat jamčiti množino hranilnih snovij in sleherno pošiljatev dajo od kemičnega p r e s k u š e v a l i š č a v Mariboru ali Ljubljani preiskati in čenima gnojilo zajamčenih množin hranilnih snovij, odločno zahtevajo odškodnino! Zadružne in gospodarske vesti. Zadružna Zveza v Celju je štela s sklepom leta 1905 vseh učlanjenih zadrug 143. V teku leta je istej pristopilo, oz. je ista osnovala na novo 26 zadrug; vsled prenehanja poslovanja pa sta se zbrisali 2 zadrugi in šteje Zveza ob sklepu pričujoče številke Zadruge 1906 vseh zadrug 167. Oglasilo se je pa za pristop še dokaj drugih zadrug, katere pa sprejme Zadružna Zveza v Celju le po izvršeni temeljiti reviziji, kajti ona želi imeti v prvi vrsti dobro urejevane zadruge, neglede na število istih. Od teh zadrug je posojilnic Raiffeisenovk 55, raznih kmetijskih zadrug 40 in drugih kmečkih posojilnic mešanega ustroja 72. Med 40 nedenarnimi zadrugami je mlekarskih zadrug 19, kmetijskih to je vinorejskih, sadjarskih in gospodarskih zadrug 11, konzumna zadruga 1, delavske stavbene zadruge 3, tiskarski zadrugi 2, razne druge zadruge 4. Podučni tečaj za zadružne revizorje je sklicala Zadružna Zveza v Celju za 13. t. m. Vdeležilo se ga je vzlic neugodnemu času sedaj, ko se vršijo pri vseh zavodih že priprave za sklepanje računov, vendar pet zunanjih revizorjev iz vseh slovenskih kronovin. Podučevali so o denarnem zadružništvu in o pravilnem ter stvari odgovarjajočem izvrševanju obligatoričnih revizij, ki so predpisane po določilih zakona od 10. junija 1903 ravnatelj Zveze, o nedenarnem zadružništvu, zlasti o kmetijskih zadrugah in o tozadevnih zakonitih določilih pa odlični zadružni strokovnjaki ter dva izkušena pravnika. Obenem so položili vsi zunanji revizorji slovesno obljubo v roke načelstva. Pri tem prvem podučnem tečaju za revizorje, kakoršni se do-sedaj na Slovenskem še niso vršili, se je pokazala velikavažnost istih in bode stvar v to poklicanih čini-teljev, da ob primernem času zopet oživotvorijo ne le teoretične podučne tečaje, ampak tudi praktične tečaje za denarno zadružništvo, kakor zlasti tudi za druge panoge gospodarskega zadružništva n. pr.glede pospeševanje mlekarskih in sirarskih, živinorejskih, poljedelskih in drugih kmetijskih zadrug. Zadružna Zveza v Celju se po svoje trudi pridobiti v to svrho potrebnih strokovno naobraženih moči in bode rada storila vse, kar je v njeni moči, da se povzdigne na kolikor mogoče visoko stopinjo naše kmetijsko zadružništvo. Pri tem pa upa in računa na pomoč vseh iskrenih rodoljubov in prijateljev kmetijskega zadružništva. Kmečka zveza na Sp. Štajarskem. Z veseljem pozdravljamo gibanje, ki stremi za tem, da se za Sp. Štajarsko osnuje kmečka zveza, ki bode neustrašeno zastopala kmečke koristi. Za nas spodnještajarske Slovence je taka zveza tembolj potrebna, ker se nam je celo zabranilo snovanje kmetijskih podružnic in se nam je na ta način onemogočilo delovanje v okvirju c. kr. kmetijske družbe v Gradcu, katero podpira država in dežela. Za ustanovitev take zveze pa govori ne le mogočno gibanje poljedelcev v raznih evropskih državah in tudi v avstrijskih deželah, ampak osobito potreba, da se slovenski kmetje, za katere se glede kmetijskega šolstva in navajanja k umnemu kmetovanju merodajni krogi premalo brigajo, tesno oklenejo drug drugega in združeni skušajo z lastnimi močmi povzdigniti kmečki stan. Kmečka zveza naj bo mogočna zaščitnica kmečkega stanu napram zakonodajstvu in neštevilnim sovražnikom kmečkega stanu, naj bo pa tudi oni činitelj, ki bo povzročil, da se začne drobno gospodarsko delo po celem Sp. Štajarskem. Mi zadrugarji želimo, da se zveza v kratkem osnuje in bodemo z veseljem sodelovali, saj imamo tudi mi iste cilje, kakor kmečka zveza: ustvariti neodvisen, izobražen in gmotno dobro stoječ kmečki stan. Gospodarska Sveža za Istru. (Istrska zadružna zveza), ki je že nekaj let registrovana,, a dosedaj pravega zadružnega delovanja še ni za-pričela, je imela 12. t. m. svoj občni zbor v Pulju. Vdeležili so se istega od 50 njenih zadrug zastopniki 30 zadrug in tudi nekateri povabljenci. Kakor čitamo v istrskih listih se je izvršil občni zbor v najlepšem redu in je poglavitni sklep istega, da je sklenila ta Zveza započeti samo-stalno delovati in si pridobiti v to svrho revizijsko pravico. Kot odkritosrčni prijatelji istrskega Zadružništva, kateremu smo bili od nekdaj radi na pomoč s podukom in v gmotnem oziru, želimo istrski zvezi pri izvrševanju njene blage namere, katero toplo pozdravljamo, najboljših uspehov. Naš list bode vodstvu istrske zveze in istrskemu zadružništvu pri. njegovem truda! jubivem delu vedno rad na razpolago; prav tako pa bode načelstvo vedno lojalno pripravljeno dogovoriti z vodstvom istrske zveze vse modalitete, ki bodo potrebne, da se znotranja organizacija in utrditev te zveze primerno uredi tako, da ne bode nepotrebnega pohujšanja na nobeno stran. Zaradi tega bodemo po možnosti radi sodelovali na to, da se dogovorno in sporazumno in upoštevajoč vladajoče razmere osredotoči zadružno delovanje vsega istrskega zadružništva pod okriljem Gospodarske Sveže za Istru u Puli. Poljedelske razstave so najvažnejše sredstvo za povzdigo poljedelstva. Leto za letom se vrše v posameznih avstrijskih deželah take razstave; pri nas na Slovenskem, kjer bi bila nujna potreba prirejati take razstave, se ne zgodi nič. Merodajni krogi na Sp. Štajarskem se poživljajo, da začnejo razmišljati v tem, da se priredi v doglednem času v Celju poljedelska razstava spodnještajarskih Slovencev, ki naj obsega poleg vseh gospodarskih panog še oddelek za kmetijske stroje in zadružništvo. Ker je za tako razstavo potrebno mno^o dela in stroškov, se naj v najkrajšem času, izvoli odbor, ki bo začel pripravljalna dela, kakor osiguranje primerne državne podpore ter podpore od strani slovenskih okrajnih zastopov, občin in drugih korporacij. Gotovo bo taka razstava mnogo pripomogla k povzdigi poljedelstva ter seznanila vse obiskovalce z izbornimi pridelki, katere pri-deljujemo na Spodnjem Štajarskem! V Avstriji imamo 6.000 kmetijskih zadrug. Od teh jih je 4684 združenih v «Splošni zvezi kmetijskih zadrug na Dunaju.« Slovani imamo okrog 3.000 zadrug in sicer: Čehi na Češkem 1.221 zadrug (1.020 Rajfajznovk, 38 mlekarn, 18 zadrug za proizvajanje in prodajo kmet. pridelkov. 9 zadrug za špirit, 30 nakupovalnih in prodajalnih zadrug, 5 sadjarskih! 3 mlinske in pekarske, 13 živinorejskih, 32 strojnih’ zadrug, 14 skladišč. 12 zadrug za lan in 7 raznih zadrug), Čehi na Moravskem 358 Rajfajznovk, Čehi v Šleziji 70 zadrug (42 Rajfajznovk,' 5 posojilnih drugega ustroja, 1 skladišče, 3 mlekarne, 13 konzumnih, 1 žganjarsko, 1 zelenjadarsko, 2 prodajalni zadrugi. 1 zadrugo za tkalce in 1 tiskarsko zadrugo) V celem štejejo Čehi 1.649 z a d ru g. Poljaki v Galiciji imajo okrog 400 zadrug (razun Rajfajznovk 10 zadrug za obdelovanje močvirja 2 mlekarni in 1 sadjarsko zadrugo), Rusini v Bukovini imajo 124 zadrug (Rajfajznovk 119. 1 posojilnico po Schulze-Delitsche-jevem sistemu in 4 kmetijska društva), na cislitvanskem slovanskem jugu je okrog 700 zadrug. Gotovo j6 število slovanskih zadrug, katere so razun zadrug v Galiciji in češke' «Zadružne Zveze» na Moravskem vse priklopljene «Splošni zvezi kmet. zadrug na Dunaju«, večje, ker število zadrug v Galiciji je, ker obstoje razne majhne zadružne zveze, od katerih pa nam manjkajo podatki, večje. Častno mes-to zavzemajo, kakor v vsem javnem življenju tako tudi na zadružnem polju Čehi, ki vedo ceniti pomen zadrug! Na cislitvanskem slovanskem jugu delujejo sedaj 3 slovenske «Zadružne Zveze» in sicer: «Zadružna Zveza v Celju» kot najstarejša z 170 članicami, "Zadružna Zveza» v Ljubljani s 322 in «Goriška Zveza zadrug in društev« v Gorici z 27 članicami. V kratkem utegne začeti poslovati za Istro posebna Istarska Zveza, ki je osnovanaže nekaj let. Razven tega pa pripada okrog 20 spodnještajarskih zadrug nemški «Zvezi» v Gradcu, približno 15 spodnjaštajarskih biko-rejskih zadrug spada v področje deželnega odbora, ki vrši revizijo in ustanavljanje bikorejskih zadrug potom potovalnih učiteljev za živinorejo. Na Koroškem se je istotako 5 slovenskih zadrug, katere so Slovenci ustanovili, pridružilo nemški «Zvezi» v Celovcu. Srbska organizacija na Ogrskem. Vsa srbska gospodarska društva na Ogrskem so združena v lastno zvezo, ki je imela koncem leta 1905 učlanjenih 235 društev s 7.227 člani in z K 69.482 vplačanih zadružnih deležev. Rezervni fond je znašal K 54.326. Med člani je bilo 6.399 kmetov, 104 duhovniki, 130 učiteljev in učiteljic, 140 trgovcev in 455 drugih članov. Statistika poljske zveze pridobitnih in gospodarskih društev v Lvovu za leto 1905 izkazuje naslednje zanimive podatke. Vseh zadrug je štela koncem leta 1905 ta zveza 1203, med temi 502 Raiffeisenovke in 701 zadrugo po sistemu Schulze Delitzsch. Zadružnikov so imele vse te zadruge 652.456 in vplačanih deležev K 36,117.582'99. Rezervni fondi so znašali K 11,014.26610, hranilne vloge K 151.294.208'49, dolgovi K 51,615.73330, čisti dobičekK 2,866.161 48, posojilaK 234,241,042'98 ter vsa aktiva skupaj K 260,03$.211'51. Razmerje med lastnim in tujim premoženjem je bilo 1 : 430. Celoletni promet je znašal K 1 „782,817.030’97. Najvišja obrestna mera za vloge je bila 8%, najnižja 3°/o 'n za posojila najvišja obrestna mera 11%, najnižja pa 5%. V kraljevini Srbiji obstoji 528 kmetijskih zadrug; izmed teh je 473 zadrug članic «Glavnoga saveza srpskih zemljoradničkih zadruga». Večina teh zadrug je Rajfajznovk; Rajfaznovke kakor tudi nekatere nalašč v to ustanovljene zadruge nabavljajo kmetijske stroje in iste izposojujejo proti nizki odškodnini udom. 81 zadrug je konzumnih društev, ki skrbe za nabavo živil. Razun tega obstoji na Srbskem 7 mlekarn in 2 vinarski zadrugi. Država pospešuje zadružništvo s tem, da so zadruge popolnoma davka proste in je tudi vpis zadrug v zadružni register prost vseh pristojbin. Kako važnost polagajo Srbi na zadružništvo, najbolje dokazuje dejstvo, da so lansko leto, ko se je otvorila zadružna strokovna šola kot edini zavod te vrste na svetu v Darmstadtu (Nemčija), poslali dva zadružna uradnika v to šolo, ki sta bila prva Slovana, ki sta to šolo obiskovala. VIII. mednarodni kmetijski kongres se bode vršil v teku leta 1907 na Dunaju in sicer najbrž v mesecu maju. Potrebne predpriprave se že vršijo ter se je razposlalo 30.000 povabil in vsporedov v vse države celega sveta. Izvrševal-nemu komiteju se je tudi prijavilo že mnogo vdeležencev in poročevalcev. V posameznih državah se snujejo odbori, ki bodo skrbeli za primerno vdeležbo kmetovalcev in agrarcev sploh na tem mednarodnem kongresu. Vzpričo važnosti, ka-koršne je taka naprava in ker se bodo pri zborovanjih razpravljala gotovo najvažnejša vprašanja v svrho zboljšanja in napredovanja kmetijskih zadev je želeti, da bodo častno zastopani pri tem kongresu tudi Slovenci in sploh vsi Jugoslovani. V to svrho pozivamo že sedaj naše kmetijsko zadružništvo, zlasti vodstva posameznih zadrug, da ob pravem času o tem primerno sklepajo ter poskrbijo za to, da se pošljejo vdeleženci ne le samo iz njihovih vrst, ampak izmed kmetovalcev in onih, ki jim je mar vedno večji napredek slovenskega kmetovalca in zlasti kmetijskega zadružništva v mogoče velikem številu k temu mednarodnemu kongresu. Potrebna pojasnila v tej zadevi bode vedno rada dajala Zadružna Zveza v Celju. C. kr. poljedelsko ministrstvo zahteva v budgetu vzpričo napredovanja in množitve poljedelskega oz. kmetijskega zadružništva povišanje v to svrho določenega prispevka za 150.000 K. Povišek je popolnoma primeren in zahteva upravičena, kajti s pospeševanjem kmetijskega zadružništva s tem, da se podpirajo ne le samo zadružne zveze v raznih kronovinah in splošna zveza na Dunaju, ampak da dobivajo direktne podpore tudi posamezne zadruge, naraščajo poljedelskemu ministrstvu vedno večji izdatki. Seznam jugoslovanskih zadrug, ki so bile v teku leta 1906. registrovane v zadružnih registrih trgovskih sodišč. Milna (Dalmacija, okrož. sod. Split) Seoska blagajna za štednju i zajmove, z. u. n. n. j. Jurandvor (Istra, Otok Krk, okrož. sod. Rovinj), Gospodarsko trgovačko društvo u Juran-dvoru, r. z. s ov j. Maribor (Štajarsko, okrož. sod. Maribor), Zadruga «Dom», reg. del. stavb. zadr. z om. zav. Selca (Dalmacija, otok Hvar, okrož. sod. Split) Seoska blagajna na štednju i zajmove, z. u. n. n. j. Krško (Kranjsko, okrož. sod. Rudolfovo) Zadružna tiskarna v Krškem, r. z. z o z. Št. Lambert (Kranjsko, dež. sod. Ljubljana) Hranilnica in posojilnica v Št. Lambertu, r. z. z n. z. Podlonk (Kranjsko, dež. sod. Ljubljana) Mlekarska zadruga Podlonkom, r. z. z o. p. Osek (Primorsko, okrož. sod. Gorica) Hranilnica in posojilnica v Oseku, r. z. z n. z. Dolnja Vrtojba (Primorsko, okrož. sod. Gorica) Konsumno društvo v Vrtojbi, r. z. z o. j. Dobova (Štajarsko, okrož. sod. Celje), Posojilno društvo za farno občino Dobova in za krajni občini Kapele in Bojsno v sodnem okraju Brežice, r. z. z n. z. Selca na Braču (Dalmacija, okrož. sod. Split) Selačka seoska blagajna za štednju i zajmove, z. u. n. n. j. Bane (Istra, dež. sod. Trst) Konsumno društvo v Banah, r. z. z n. p. Boljunc (Istra, okrož. sod. Trst) Hranilnica in posojilnica v Boljuncu, r. z. z n. z. Prosek (Istra, okrož. sod. Trst) Gospodarsko društvo na Proseku, r. z. z o. p. Dolina (Istra, dež. sod. Trst) Konsumo društvo v Dolini, r. z. z o. p. Gradac (Dalmacija, okrož. sod. Šibenik) Seo-ska zajmovna blagajna, r. z. n. n. j. Cerklje (Kranjsko, dež. sod. Ljubljana) Mlekarska zadruga v Cerkljah pri Kranju, r. z. z o. z. Braslovče (Štajarsko, okrož. sod. Celje) Hranilnica in posojilnica v Braslovčah, r. z. z n. z. Sv. Marko (Štajarsko, okrož. sod. Maribor) Zadruga za rejo bikov pri Sv. Marku niže Ptuja, v. z. z o. p. Sv. Vid (Kranjsko, dež. sod. Ljubljana) Hranilnica in posojilnica v Št. Vidu nad Ljubljano, r. z. z n. z. Tržič (Kranjsko, dež. sod. Ljubljana) Lastni dom, reg. delav. stavb. zadr. z o. z. v Tržiču. Trst (Primorsko, dež. sod. Trst) Trgovsko-obrtna zadruga v Trstu, r. z. z n. j. Pučišde (Dalmacija, otok Brač, okrož, sod. Split) Prva dalmatinska klesarska zadruga, u. n. o. j. u Pučišču na Braču. Sv. Križ pri Kostanjevici (Kranjsko, okrož. sod. Rudolfovo) Kmečka posojilnica in hranilnica r. z. z n. z. v Sv. Križu pri Kostanjevici. Ribno (Kranjsko, dež. sod. Ljubljana) Mlekarska zadruga v Ribnem, r. z. z o. z. Cerklje (Kranjsko, dež. sod. Ljubljana (Kmečka mlekarna v Cerkljah, r. z. z o. z. Žusem (Štajarsko, okrož. sod. Celje) Hranilnica in posojilnica v Žusmu, r. z. -z n. z. Sv. Gora (Kranjsko, dež. sodišče Ljubljana) Mlekarska zadruga na Sveti Gori, r. z. z o. z. Kamnik (Kranjsko, dež. sod. Ljubljana) Hranilnica in posojilnica v Kamniku, r. z. z n. z. Komen (Istra, dež. sod. Trst) Vinarsko in gospodarsko društvo v Komnu, r. z. z o. z. Selca na Braču (Dalmacija, okrož. sod. Split) Prva dalmatinska klesarska zadruga, u. n. o. j. Dolenje Vreme (Kranjsko, dež. sod. Ljubljana) Mlekarska zadruga v Vremski dolini, zadr. z o. z. Ljubljana (Kranjsko, dežel. sod. Ljubljana) Učiteljsko tiskovno društvo v Ljubljani, reg. z. z o. p. Predoslje (Kranjsko, dežel. sod. Ljubljana) Mlekarska zadruga v Predosljah, r. z. z o. p. Prvič-Luka (Dalmacija, okrož. sod. Šibenik) Seoska zajmovna blagajna, r. z. n. n. j. v likvidaciji. Kontovelj (Istra, dež. sod. Trst) Konsumno in posojilno društvo na Kontovelju, v. z. z o. z. Pomjan (Istra, dež. sod. Trst) Posojilnica in hranilnica v Pomjanu, r. z. z n. z. Moravče (Kranjsko, dežel, sodišče Ljubljana) Ljudska hranilnica in posojilnica v Moravčah, r. z. z n. z. Movraž pri Buzetu (Istra, okrož. sod. Rovinj) Gospodarsko društvo u Movražu pri Buzetu, u. z. z o. p. Drniš (Dalmacija, okrož. sod. Šibenik) Pučka štedionica u Drnišu, r. z. s n. j. Čilipi (Dalmacija, okrož. sodišče Dubrovnik) Seoska blagajna za štednju i zajmove, zad. uknj. s n. j. Vanganel (Istra, dež. sod. Trst) Konsumno in posojilno društvo-v Vanganelu, r. z. z o. z. Muo (Dalmacija, okrož. sod. Kotor) Ribarska zadruga, r. s o. j. za selo Muo. Kale (Dalmacija, dež. sod. Zadar) Blagajna za štednju i zajmove na neog. jamč. Leskovec (Kranjsko, okrož. sod. Rudolfovo) Vinoreiska zadruga v Leskovcu pri Krškem, reg. z. z o. z. Kranjskagora (Kranjsko, dež. sod. Ljubljana) Mlekarska zadruga v Kranjskigori. r. z. z o z. Selška dolina (Kranjsko, dež. sod. Ljubljana) Živinorejska zadruga za selsko dolino, r. z. z o. z. Knežak (Kranjsko, dežel, sodišče Ljubljana) Kmečka hranilnica in posojilnica v Knežaku, reg. z. z n. z. Šmartno pri Litiji (Kranjsko, dež. sod. Ljubljana) Kmečka hranilnica in posojilnica v Šmartnem pri Litiji, r. z. z n. z. Sv. Jurij (Kranjsko, dež. sod. Ljubljana) Mlekarska zadruga v Št. Jurju pri Kranju, r. z. z o. z. Svet Vinčenti (Istra, okrož. sod. Rov/n j) Gospodarsko društvo v Sv. Vinčentu, r. z. n. o. j. Trst (Primorsko, dež. sod. Trst) Slovensko delavsko in obrtnijsko konsumno in gospodarsko društvo «Jadran», z. z o. p. Dobje (Štajarsko, okrož. sod. Celje) Posojilnica za župnijo Dobje pri Planini, v. z. z n. p. Sv. Tomaž (Štajarsko, okrož. sod. Maribor) Hranilnica in posojilnica pri Sv. Tomažu pri Ormožu, r. z. z n. z. Sv. Vid (Štajarsko, okrož. sod. Celje) Posojilnica za- župnijo Sv. Vid na Planini, v. z. z n. p. Polje, obč. Dobrinj (Istra, okrož. sod. Rovinj) Gospodarsko-trgovačko društvo u Polju, občina Dobrinj, r. z. s o. j. Imotski (Dalmacija, okrOž. sod. Split) Pučka štedionica u Imotskem, r. z. s o. j. Železniki (Kranjsko, dež. sodišče Ljubljana) Žrebljarska in železoobrtna zadruga v Železnikih, r. z. z o. z. Roč (Istra, okrož. sod. Rovinj) Gospodarsko trgovačko društvo v Roču, r. z. n.' o. j. Šmarje (Istra, dež. sod. Trst) Kmetijsko dru^ štvo v Šmarju pri Kopru, r. z. z o. z. ^ Mirllovič u Zagorju (Dalmacija, okrož. sod. Šibenik) Seoska blagajna za štednju i zajmove, z. u. n. n. j. Gabrovica (Istra, dež. sod. Trst) Konsumno društvo v Gabrovici pri Dolini, r. z. z o. z. Polhov Gradec (Kranjsko, dež. sod. Ljubljana) Mlekarska zadruga v Polhovem Gradcu, r. z. z o. z. Mandaljena (Dalmacija, okrož. sodišče Dubrovnik) Seoska blagajna za štednju i zajmove, z. u. .n. n. j. u Župi Dubrovačkoj. Podbablje (Dalmacija, okrož. sodišče Split) Hrvatska pučka blagajna za štednju i zajmove, z. u. n. n. j. Proložac-Postranje (Dalmacija, okrož. sod. Split) Hrvatska pučka blagajna za štednju in zajmove, z. u. n. n. j. Pobegi (Istra, dež. sod. Trst) Kletarstvo pri Pobegih, r. z. z o. j. Zdole pri Vidmu (Štajarsko, okrož. sodišče Celje) Posojilnica za župnije Zdole, Sromlje in Artiče ter krajno občino Križe, r. z. z n. p. Dutovlje (Primorsko, dež. sod. Trst) Vinarsko in gospodarsko društvo v Dutovljah, v. d. z o. z- Ziče (Štajarsko, okrož. sod. Celje) Hranil, nica in posojilnica v Žičah, r. z. z n. z. Brezovica (Kranjsko, dež. sod. Ljubljana) Hranilnica in posojilnica na Brezovici, r. z. z n. z. Šmartno (Kranjsko, dež. sod. Ljubljana) Hranilnica in posojilnica v Šmartnem pod Šmarno goro. r. z. z n. z. Gruda (Dalmacija, okrož. sod. Dubrovnik) Prva Konavska vinarska zadruga, r. n. o. j. u Grudi u Konavlima. Prosek (Primorsko, dežel. sod. Trst) Pro-seško-kontoveljska posojilnica in hranilnica, reg. z. z n. z. Ilovik (Istra, okrož. sod. Rovinj) Konsumno društvo u Iloviku, r. z. n. o. j. Seničica (Kranjsko, dež. sodišče Ljubljana) Oljarska zadruga v Seničici, r. z. z o. z. Bučka (Kranjsko, okrož. sod. Rudolfovo) Hranilnica in posojilnica v Bučki, r. z. z n. z. Vodice (Kranjsko, dež. sod. Ljubljana) Mlekarska zadruga v Vodicah, r. z. z o. z. Lemberg trg (Štajarsko, okrož. sod. Celje) Hranilnica in posojilnica v Lembergu, r. z. z n. z. Baošič (Dalmacija, okrož. sod. Kotor) Obrtno vjeresijska i privredna zadruga za pomorski ribolov, r. n. o. j. Dol (Kranjsko, dež. sod. Ljubljana) Hranilnica in posojilnica v Dolu, r. z. z n. z. Iž Mali (Dalmacija, Dalmacija, dežel. sod. Zadar) Potrošno obrtna zadruga na ograničeno jamčenje u lžu Malom. Poljčane (Štajarsko okraj. sod. Maribor) Hranilnica in posojilnica v Poljčanah r. z. z n. z. Brežice (Štajarsko okr. sod. Celje) Lastni dom, reg. zadr. z. omej. zav. Vuzenica (Štajarko okr. sod. Maribor) Hranilnica. in posojilnica v Vuzenici r. z. z n. z. Sv. Jurij ob Ščavnici (Štajarsko okr. sod. Maribor) Hranilnica in posojilnica pri Sv. Jurju ob Ščavnici, r. z. z n. z. Vuhred (Štajarsko, okrož. sod. Maribor) Hranilnica in posojilnica v Vuhredu, r. z. z n. z. Sladkagora (Štajarsko, okrož. sod. Celje) Posojilnica za krajni občini Sladkagora in Ponikva, r. z. z n. p. Ribnica na Pohorju (Štajarsko, okrož. sod. Maribor) Hranilnica in posojilnica v Ribnici na Pohorju, r. z. z n. z. Selnica ob Dravi (Štajarsko, okrož. sod. Maribor) Hranilnica in posojilnica v Selnici ob Dravi, r. z. z n. z. Lembah (Štajarsko, okrož. sod. Maribor) Hranilnica in posojilnica v Lembahu, r. z. z n. z. Griže (Štajarsko, okrož. sod. Celje) Hranilnica in posojilnica v Grižah, r. z. z n. z. Polzela (Štajarsko, okroz. sod. Celje) Hranilnica in posojilnica na Polzeli, r. z. z n. z. Dob' (Kranjsko, dež. sod. Ljubljana) Hranilnica in posojilnica v Dobu, reg. zadr. z n. zav. Selo (Kranjsko, dež. sod. Ljubljana) Sirarska zadruga v Selu, reg. zadruga z omejeno zavezo. Seznam jugoslovanskih zadrug, ki so bile v teku leta 1906 zbrisane iz zadružnih registrov trgovskih sodišč: Rovinjsko selo (Istra, okrož. sod. Rovinj) Konzumno društvo u Rovinjskom selu, r. z. n. n. j., vsled zaključka zadruge. Runovič (Dalmacija, okrož. sod. Split) Zaj-movna blagajnica sela Runovič u kotoru Imotskem, vsled prestanka poslovanja. Vrboska (Dalmacija, otok Hvar, okrož. sod. Split) Seoska blagajna za štednju i zajmove u Vrboski, r. z. n. n. j., vsled prestanka poslovanja. Griže (Štajarsko, okrož. sod. Celje) Zadruga za rejo bikov v Grižah, r. z. z o. p. Šempas (Primorsko, okrož. sod. Gorica) Kmetijsko društvo v Šempasu pri Gorici, r. z. z o. z., vsled opravljene likvidacije. Braslovče (Štajarsko, okrož. sod. Celje) Kmetijsko društvo v Braslovčah, r. z. z o. z., vsled končane likvidacije. Sv. Jurij ob Taboru (Štajarsko, okrož. sod. Celje) Živinorejska in mlekarska zadruga za Vranski okraj,vr. z. z n. z., vsled končane likvidacije. Šmartno na Paki (Štajarsko, okrož. sod. Cel je) Kmetijsko društvo v Šmartnem na Paki, r. z. z o. z. Cerknica (Kranjsko, dež. sod. Ljubljana) Konzumno društvo v Cerknici pri Rakeku, r. z. z o. z., v likv., vsled končane likvidacije. Debenje (Primorsko, okrož. sod. Gorica) Re-gistrovana mlekarska zadruga v Debenju z o. p. Morter (Dalmacija, okrož. sod. Šibenik) Poljedelska zajniovna blagajnica, r. z. n. n. j., v likvidaciji, vsled dokončane likvidacije. Gorica (Primorsko, okrož. sod. Gorica) Hotelska zadruga vpis. z omej. jam. v Gorici, vsled sklepa c. kr. nadsodnije v Trstu. Ljubljana (Kranjsko, dež. sod. Ljubljana) Splošno konzumno društvo v Ljubljani, r. z. z o. z., vsled konkurza. Sv. Jurij ob j. ž. (Štajarsko, okrož. sod. Celje) Mlekarska zadruga z o. p., ker ni nikdar začela poslovanja. Vitanje (Štajarsko, okrož. sod. Celje) Kmetijska zadruga za Vitanje in okol., vsled razdru-ženja in dovršene likvidacije. Jelsa-Hvar (Dalmaci ja, okrož.sod. Split)Seoska blagajna za štednju i zajmove, z. u. n. 11. j. v Jelši, vsled prestanka poslovanja. Ljubljana (Kranjsko, dež. sod. Ljubljana) Dirkališče slovenskih biciklistov v Ljubljani, vsled likvidacije društva. Gabrovica (Primorsko, dež. sod. Trst) Konzumno društvo v Gabrovici, r. z. z o. p., v likvid. vsled končane likvidacije. Sežana (Primorsko, dež. sod. Trst) Posojilno in konzumno društvo, r. z. z o. p. v Sežani, v likvidaciji, vsled končane likvidacije. Bloke (Kranjsko, dež. sod. Ljubljana) Kmetijsko društvo v-Blokah, r. z. z o. z., v likvid., vsled skončane likvidacije. Tomišelj (Kranjsko, dež. sod. Ljubljana) Kmetijsko društvo v Tomišlju, r. z. z o. z., v likvid., vsled končane likvidacije. Bertoki (Istra, dež. sod. Trst) Konzumno društvo v Bertokih, r. z. z o. z. Studenec (Kranjsko, dež. sod. Ljubl jana) Kmetijsko društvo na Studencu-Igu, r. z. z o. z., vsled končane likvidacije. Volče (Primorsko, okrož. sod. Gorica) Zadružne mlekarnice v Volčah, r. z. z o. z. Sv.Križ (Štajarsko, okrož. sod. Maribor) Kmetijska zadruga z omejenim poroštvom s sedežem pri Sv. Križu pri Mariboru. Grabovac (Dalmacija, okr. sod. Split) Bla-gajnica sela Grabovca u kotaru Imotskome. uknjižena zadruga sa neograničenini jamstvom, vsled prestanka poslovanja. Dopisi. Iz Istre. Posojllniški uradnik. Z veseljem mora pač vsak posojilničar pozdravljati preporod na zadružnem polju in .pot, na katero je krenila poprejšnja «Zveza slov. posojilnic» s tem, da se je prelevila v Zadružno Zvezo. Nadjati se je bilo že takrat, da bode ista ustanovila tudi svoje lastno glasilo, kar se je sedaj obistinilo, in česar se morajo vse članice veseliti, ker dobe organ, kateri jih bode podučeval, jim odgovarjal na razna vprašanja, ter na ta način olajševal posebno zavodom na deželi, kjer manjka inteligence — itak težavno poslovanje. Posebno veseliti pa se moramo tega novega strokovnega glasila posojilniški uradniki. In zakaj? Posojilnice so danes med vsemi narodi najvažnejši faktor seveda ako so iste ustanovljene na zdravi podlagi; tem večjega pomena pa so še ravno za nas Slovence. Vprašamo se pa. kdo je pa najvažnejši faktor v posojilnici? Odgovor je lahek — to je tajnik — ozir. uradništvo. Vprašamo pa nadalje, ali se pa s temi ravna povsodi primerno njihovim službam? In ali so plače povsodi razmerne njih delu? In ali se je kedaj kdo pobrigal za to, kaj bo z uradnikom, kateri je svoje moči žrtvoval zavodu, ko mu iste opešajo ali oči oslabijo? Kaj bo z ubogo ženo in z nedolžnimi otročiči, ako očeta poneso k večnemu pokoju? Vsa ta vprašanja so pač tako važna, da se ne bode našlo njim nasprotnika le žalibog, da se dosedaj še skoraj nihče v tem oziru ni ganil. Novo glasilo «Zadruga» naj nam bo v tem oziru pristopno za naše težnje, na Vas, dragi kolegi pa je ležeče, da pričnemo skupno akcijo, da pridejo naše želje tudi pri vseh občnih zborih na dnevni red ter se tam zahteva, kar nam gre po božjih in človeških pravicah. Saj se ne želi nič nemogočega in nič nepravičnega. Zavodi sami pa, kateri bodo imeli preskrbljene uradnike, bodo pridobivali na ugledu, in bodo imeli le dobiček, ker gotovo se bode vsak uradnik, ki je dobro oskrbljen, tudi potrudil, da zavodu vsestransko bolje služi in koristi, kakor slabo plačan, kateri si mora vsled pičlih dohodkov iskati postranskih zaslužkov, da 'preživi dostojno sebe in svojce. Slavnemu uredništvu pa se priporočamo, da odpre tudi v tem oziru za nas majhen predalček* Književnost. C. kr. statistična centralna komisija na Dunaju je ravnokar izdala svojo statistično ročno knjigo za v državnem zboru zastopana kraljestva * Opomba uredništva: Uredništvo bode rado priobčevalo opravičene želje posojilniških uradnikov in nastavljencev zadrug ter se tudi potegovalo za zboljšanje njihovega gmotnega položaja. in dežele, in sicer je ta letnik, ki obsega statistiko z zaključkom leta 1905 že 24. svojih vrst nikov. — Knjiga, ki obsega celih 484 strani je veleinteresantna in jo je dobiti v komisijonalni založbi Karl Gerold-a sin na Dunaju. Nas zanimajo v tej statistiki v prvi vrsti številke, ki se tičejo zadružništva. Iz knjige raz-vidimo, da je bilo v Avstriji koncem leta 1904 vseh registrovanih in neregistrovanih zadrug in zadružnih zvez 10.372, med temi je zapopadenih 56 zadružnih zvez. Nanovo se je ustanovilo do konca leta 1904 raznih zadrug 880, razdružilo pa se jih je 239 toraj prirastka za 641 zadrug. Od navedenih 10.372 zadrug jih je 6.938 posojilnih, 900 konzumnih in 2.534 raznih drugih zadrug, registrovanih z neomejeno in z omejeno zavezo in neregistrovanih društev. Registrovanih zadrug je bilo koncem leta 1904 z omejeno zavezo 4872 in z neomejeno zavezo'5401, toraj skupaj 10.273. Od teh je bilo registrovanih posojilnic z omejeno zavezo 1681, posojilnic z neomejeno-zavezo 5191, vseh posojilnic skupaj toraj 6872. Konzumnih društev je bilo z omejeno zavezo 804, z neomejeno zavezo 69, skupaj 873. in drugih registrovanih zadrug je bilo z omejeno zavezo 2387 in z neomejeno zavezo 141, toraj skupaj 2528. Od vseh teh 10.273 registrovanih zadrug jih je imelo omejeno zavezo 4892, neomejeno zavezo pa 5401. Spuščati se v podrobnejo razpravo te statistike bi bilo tu preobširno. Prijateljem statističnih zadružnih podatkov priporočamo pregled in študij navedene knjige. Išče se ki ga je izdala celjska Zveza. Ta letnik je namreč popolnoma pošel. Ker pa se ga potrebuje nekaj iztisov in ker smo razpošiljali svojčas posojilnicam navadno po dva iztisa vsakega letnika Letopisa prosimo uljudno, da bi nam oni zavodi, ki imajo po dva letnika tega redkega Letopisa, eden iztis vrnili, ker jim itak drugi še zadostuje. Ob enem pa naznanjamo, da je v zalogi od vseh dosedaj. izišlih letnikov Letopisa t. j. I. do XVI. za leta 1890 do vstevši 1905. izvzemši letnik IX, še po nekaj iztisov in lahko postrežemo z istimi za lastno ceno, dokler traja zaloga. Kdor bi želel dobiti toraj eden ali drug letnik naših Letopisov, naj sporoča svoje želje Zadružni Zvezi v Celju. Onim zavodom, ki se bodo potrudili poi-. skati in vrniti nam eden iztis IX. Letopisa, izrekamo srčno zahvalo že naprej! mm* >c Južnoštajarsha hranilnica v Celju", * mm Jom ® za katero jamčijo okraji: Gornjigrad, Sevnica, Šoštanj, Šmarje pri Jelšah, Vransko za popolno varnost vlog in za njihovo, po pravilih določeno obrestovanje do neomejene visokosti, ima sedaj hranilnih vlog 4,000.000 kron. Hranilnica posluje s strankami vsak torek in petek dopoldne, za druga opravila pa je urad odprt vsak dan ob navadnih uradnih urah. Hranilne vloge obrestuje po 4 odstotke in pripisuje obresti polletno h kapitalu ter plačuje hranilnica rentni davek sama in ga ne odtegne vlagateljem, tako, da dobe isti popolnoma nad 4 odstotke obresti. Izposojuje pa od dne I. januarja ieta 1905 na zemljiško varnost po 4 tri četrt odstotkov, občinam in korporacijam navedenih petih okrajev po 4 in pol odstotkov obresti. POSOJILNICA V CELJU „n9roqni oor*» mu m«. Posojilnica v Celju, ki je bila leta 1881 z neomejeno zavezo ustanovljena, šteje sedaj nad 4200 zadružnikov, kateri imajo vsega nad 88.000 kron vplačanih deležev ter ima sedaj nad 6 in pol milijona kron hranilnih vlog in nad 332*000 K rezervnega zaklada. Hranilne vloge sprejema od vsakega, če tudi ni član zadruge ter jih obrestuje po 4 in en četrt odstotkov; posojilnica plačuje rentni davek sama, ne da bi ga odtegnila vlagateljem. Posojila daje na osobni ali hipotekarni kredit proti 5 in pol odstotnemi| in 5 odstotnemu obrestovanju. Posojilnica v Celju uraduje vsak dan dopoldne od 9. do 12. ure, izvzemši nedelje in praznike^ ! Varne pred ognjem in vlomom ! Blagajnice prodaja v vseh velikostih, najboljše izdelane, firma ki obstoji že nad 30 let S. BERGER DUNAJ, I. Wlpplingerstrasse 29. Vzorci so v rabi in se lahko ogledajo pri ,Zadružni F«u«rf#st« *i»*rne Cassetten MMtrjlfctir, s»wit! gskraudtteiineus .BERCE Zvezi v Celju' .. in pri mnogih drugih posojilnicah in hranilnicah v vseh slovenskih pokrajinah. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Podružnica v Celovcu. Delniška glavnica 2,000.000 K. Rezervni zaklad 250.000 K. Podružnica v Spljetu. Denarne vloge sprejema Knpilje in prodaja vse vrste rent, zastavnih pisem. prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz. Promese izdaja k vsakemu žrebanju. Zamenjava in eskompfcuje izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapale kupone. l)aje predujme na vrednostne papirje. Zavaruje srečke proti kurzni izgubi. Vinkuluje in devinkuluje vojaške ženitninskc kavcije. Eskompt in inkaso menic. ■M-.-m.-.i Borzna naročila. po 4 in pol odstotkov v tekočem računu ali na vložne knjižioe proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloaa do dne vidigBs Promet s čeki in nakaznicami. Zvezna tiskarna g Celju * A Schillerjeva cesta št. 3 i L izvršuje vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela od navadne do najmodernejše oblike. kj Ker je bogato založena z najnovejšimi okraski ter opremljena z motornim, oziroma električnim obratom, lahko izvršuje največja dela v kratkem času okusno, točno in ceno. VSE PO KONKURENČNIH CENAH! ZVEZNA TRGOVINA, Celje, Rotovška ul. 2 priporoča sl. posojilnicam, hranilnicam in zadrugam založne tiskovine po znižanih cenah: 100 pol oziroma komadov kolek Obrazec a. Blagajniški dnevnik n B. Konto za posojila „ C. Konto za hranilno vloge. . . . kolek „ D. Konto za zadružne deleže „ E. Razdelnik izdatkov „ F. Razdelnik prejemkov 15. Imenik društvenikov (register) H. Denarni listek........................ „ I. Listek vzdignjenih hranilnih vlog K. Referatna pola za dolžnike . „ L. Poročevalna pola za dolžnike „ M. Opomin ostalih obresti . N. Računski listek za posojila . O. Konto hranilne vloge f „ P. Konto deleži in dividendah za sklepanje računov „ R. Konto posojila. V i, S. Izkaz o neposrednih pristojbinah . „ T. Računski zaključek .... Dolžno pismo...................................... Navodilo kako sestavljati-letne račune . . . komad 7*20 7-20 5'— U'40 6-40 0*40 1.— r— 1*20 1*— r— T— 4'— 6'— - '30 100 pol oziroma komadov Opravilni zapisnik............................ Menice, slovenske............................. Skadenčna knjiga za menice Konto hiš..................................... Zeinljeknjižna prošnja........................ Rubrum za zemljeknjižne prošnje Obrazec U. Pristopni list .... „ V. Izkaz za rentni davek Fascikelni za dolžna pisma. „ „ pristopne liste „ „ menice , Knjiga za naložen denar št. GOO Ki70 kolek „ „ izposojila št. ooo K|70 . kolek „ n inventar št. ooo K j 70 . Imenik (mdex) vlagateljev 196|B|48 . „ „ zadružnikov in dolžnikov ion Zapisnik za sklepe načelstva 400 K|1oo . „ „ občnega zbora 400 K 70 Ovitki za obrazce O., P., R., po 100 pol po VEZANJE VSEH KNJIG SE PRESKRBI V LASTNI KNJIGOVEZNICI SOLIDNO IN i pai 1 1 4'— 5*— &•— &•— 4’— 0*40 4’— —'00 —'60 —'60 2.40 2.40 2.40 1*20 1*20 2*70 2*30 <;• CENO. _ 1 Ji Zvezna knjigoveznica, Celje Schillerjeva cesta štev. 3 se priporoča za vsa v svojo stroko spadajoča dela, kakor: vezanje zapisnikov, raznih liturgičnih in drugih knjig, molitvenikov, izdelovanje map, fascikljev itd. Sprejemajo se tudi vsakovrstna galanterijska dela. Izvršuje vse ceno, hitro in solidno. H i it Zadružna Zueza u Celju, registrouana zadruga z omejeno zauezo razteza svoj delokrog po Štajarskem, Kranjskem. Koroškem, Primorskem in v Dalmaciji ter ima namen, pospeševati razvoj zadružnega delovanja v obče ter zastopati koristi svojih članov v vsakem oziru. sprejema za člane vse pridobitne in gospodarske zadruge in društva kakoršnekoli vrste kakor: hranilnice in posojilnice, mlekarske in sirarske, kmetijske, konzumne in produktivne zadruge i. t. d. snuje in pospešuje poglavitno slovenske kmečke Raiffeisenske posojilnice ter kmetijske, mlekarske in druge gospodarske zadruge. t. j. pravico izvrševati obligatorično revizijo zadrug in društev po določilih zakona od 10. junija 1903, drž. zak. štev. 133 je podelilo visoko c. kr. ministrstvo za notranje stvari Zadružni Zvezi v Celju z ukazom od 22. marca 1906 št. 743 ter izvršuje ista revizije po svojih strokovnjakih. je urejena vsem novodobnim potrebam primerno ter oskrbuje denarno spo-ravnavo med svojimi članicami. sprejemlje denar na obrestovanje v tekočem računu ali kot hranilne vloge, katere obrestuje po najvišji mogoči obrestni meri in jih izplačuje na zahtevanje poštnoobratno. Rentni davek plačuje Zadružna Zveza sama. ilPVIrlVTnn Ppntnnl^ dovoljuje 'n izplačuje zadrugam kredit v tekočem računu ali kot na-UbllUl lili UullllUlu ložbe po kar najbolj mogoči nizki obrestni meri in kar najhitreje. TlDI1tini1fl Toninnln bode 'mela prometa leta 1906 približno okroglo 15 miljonov Uulllll 1111 Uullll Ulil kron ter je ista velika dobrota za vse članice. Vse zadruge Zadružne Zveze v Celju so imele v letu 1905: denarnega prometa..................................K 189,442.907 26 čistega dobička . . . . ,..................„ 464.824'49 rezervnih zakladov.................................„ 3,240.36148 skupnega lastnega imetja...........................„ 5,255.295'68 ter vseh aktiv (premoženja) skupaj . . . . „ 86,694.26571 7nrlmrfnn 7llP7a n Toliu ie ^an Splošne Zveze kmetijskih zadrug avstrijskih na ilUUI Uulltl uVuull 1/ Ubljll Dunaju, ki izvršuje pri istej tudi obligatorično revizijo. Zadružna Zveza v Celju bode imela koncem lela 1906 učlanjenih okroglo 170 zadrug. je naslednica poprejšnjega društva Zveza slov. posojilnic, ki je bila osnovana leta 1882—1883. Delolovanje teh korporacij in njenih funkcijonarjev traja toraj že 25 let in je to najstarejša Zveza na Slovenskem in na slovanskem jugu sploh. Izdaja Zadružna Zveza v Celju, reg. zadr. z omej. zav. Odgovorni urednik: Franjo Jošt, ravnatelj Zadružne Zveze v Celju. Tisk društva Zvezna tiskarna v Celju.