LLHSIL© SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJA NOVO MESTO LASTNIK IN IZDAJATELJ: Okrajni odbor SZDL Novo mesto - Izhaja vsak četrtek - Posamezna številka 20 din - LETNA NAROČNINA 900 din, polletna 450 dm, četrtletna 225 din; plačljiva je vnaprej - Za inozemstvo 1800 din oziroma 4 ameriške dolarje - TEKOČI RAČUN pri Mestni hranilnici - Komunalni bank, v Novem mestu štev. 606-70/3-24 Štev. 16 (578) Leto XII. NOVO MESTO, 20. APRILA 1961 UREJUJE uredniški odbor - Glavni in odgovorni urednik Tone Gošnik -NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto, Glavni trg štev. 3 (vhod h Dilančeve ulice) - Poštni predal Novo mesto 33 - TELEFON uredništva in uprave štev. 127 - Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo - TISKA Casopisn' podjetje »Delo- v Ljubljani Ne le občina - tudi podjetja! Kako bo razdeljen stanovanjski sklad občine rt ovo mesto Eno uro si je tovariš Miha Marinko, predsednik Ljudske skupščine LRS, ogledoval med svojim zadnjim obiskom v Sevnici objekte tovarne Jugotanin. S spremstvom si je ogledal podjetje, ki namerava razširiti proizvodnjo z izdelovanjem lesonitnih plošč. Zdaj porabijo v Jugotaninu vsako leto stomilijonske vrednosti lesnih odpadkov za kurjavo pod parnimi kotli, po novem načrtu pa bi na leto prav iz teh odpadkov lahko izdelali za približno milijardo in 300 milijonov dinarjev lesonitnih plošč, od česar bi izvažali že v kratkem času letno za milijardo dinarjev — Na sliki: vedro razpoloženi tovariš predsednik s spremstvom na dvorišču Jugotanina. V začetku marca se je v naši redakciji oglasilo nekaj predstavnikov stanovanjskih zadrug iz občine in prosilo, naj jim pomagamo razvozlati vozel okoli sredstev iz stanovanjskega sklada. Trdili so, da jim novomeška občina ne more nuditi posojil iz stanovanjskega sklada, brez sredstev pa ne morejo začeti. Smatrali smo za najpametneje pogovoriti se o zadevi najprej n;i občini. V razgovoru s predsodkom ObLO tov. Ludvikom Golobom in podpredsednikom tov. Sergejem Thorževskim smo štrli oreh, bralcem pa posredujemo osnovne misli o letošnji politiki s sredstvi občinskega stanovanjskega sklada. S kolikšnimi sredstvi bo letos razpolagal občinski stanovanjski sklad? — Po predračunih se bo letos nabralo približno 126 milijonov dinarjev. 3-odstorni znesek, ki ga bom0 po sklepu ljudskega odbora odvedli v skupni sklad za gradnjo tovarne ravnega stekla v Novem mestu, je že odračunan. Imeli bomo torej 126 milijonov dinarjev razpoložljivih sredstev za delitev. Kako bodo ta sredstva uporabljena? — 35 milijonov 400 tisoč dinarjev je že razporejenih za- radi dogovorjenih gradenj Iz prejšnjih let. Ta znesek smo vložili v gradnjo stanovanj za borce, za gradnjo stanovanjskega bloka »Iskre« (polovico sredstev — 17 milijonov — prispeva zanj republika v obliki posojila), 12 milijonov pa je angažiranih za gradnjo postaje LM v Novem mestu kot naša soudeležba k republiškim sredstvom. Ostala sredstva so razporejena takole: 10 milijonov je rezerviranih za gradnjo stanovanj borcev, 10 milijonov za zadružne gradnje (to je naše posojilo stanovanjskim zadrugam), 15 milijonov 400 tisoč pa za dograditev stanovanj, ki jih grade delavci in uslužbenci v lastni režiji. Posojiln te vrste bomo odobrili le tistim, ki imajo stavbe dograjene do tretje ali vsaj druge stopnje. Upoštevati moramo, da je marsikdo, ki gradi hišo, močno zadolžen. Tak državljan ni čakal na to, da bi mu stanovanje dala družba, seveda pa se je moral na ta račun marsičemu odreči. Morda je videti znesek, namenjen gradnjam te vrste nesorazmerno velik v primer; z zadružnimi gradnjami. Letos je še tako, prihodnje leto pa bo že občutno manjši in bo v nekaj letih popolnoma odpadel, ker bomo podpirali s posojili iz stanovanjskega sklada samo zadružno obliko gradnje. Občina je po novih predpisih dolžna skrbeti le za stanovanja prosvetnih delavcev, svojih uslužbencev, invalidov in upokojencev. Kakšne gradnje te vrste predvidevate letos? — Za posojila gospodarskim organizacijam, zavodom, ustanovam in drugim pravnim osebam je predvidenih 49 mi- Prvomajske proslave v občini Videm-Krško Razpravljajmo o ureditvi NOVEGA UPRAVNEGA IN KULTURNEGA SREDIŠČA Objavljamo predlog za ureditev novomeškega Novega trga, o čemer smo poročali že v zadnjih dveh številkah našega tednika. Predlog ureditve je izdelal inž. arh. Danilo Lapajne; o tem so razpravljali volivci Novega mesta že na nekaterih zadnjih zborih, občinski ljudski odbor pa vabi vse prebivalce mesta, da si skico ogledajo, morebitne pripombe pa naj pismeno sporočijo odseku za gospodarstvo na ObLO, Novo mesto, do 25. aprila 1961. Prav taka skica je razstavljena tudi v izložbi novomeške lekarne, kjer lahko še jasneje razberete zamisel o predlagani ureditvi Novega trga. — Ker gre pri tem za izredno pomemben načrt, ki je ena izmed osnov perspektivnega razvoja Novega mesta, je sodelovanje prebivalcev prav tu nujno potrebno. 2e v marcu 1960 je bil v Dolenjskem listu objavljen članek o nujnosti ureditve upravnega in kulturnega centra v Novem mestu. Preteklo je že eno leto, problem ureditve pa je čedalje bolj pereč. Avtobusna postaja še vedno čaka, za dom družbenih organizacij je Idejni osnutek že v delu, občinski ljudski odbor pa tudi nujno potrebuje nove prostore. Vprašanje gradnje kulturnega doma je samo še vprašanje časa, čeprav je dom že sedaj potreben. Da bi edini predel (prostor med zgradbo OLO, tovarno obutve in hotelom Metropol), ki je v Novem mestu primeren za postavitev takšnih objektov, bil pravilno urejen, smotrno izkoriščen in da bi hkrati dobil zaokroženo podobo, se je treba načrtno lotiti njegovega urejanja. Zakaj je Novi trg za to najbolj (oziroma edino!) primeren, je javnosti že znano. Glavna vodila, ki so dajala smernice za predlog ureditve celotnega kompleksa, kot ga kaže objavljena skica, so naslednja: 1. GRUPACIJA JAVNIH STAVB ClM BLIZE SKUPAJ - POGOJ ZA NASTANEK DRUŽBENIH IN KULTURNIH SREDIŠČ V VSEH MESTIH. Ne samo, da Je v tem primeru mnogo lažje poslovanje med posameznimi organizacijami, da je ljudem, ki imajo službena opravila prihranjeno mnogo truda in časa, dajo lepo urejena središča mestu svojski značaj, videz urejenosti in prijeten občutek vsem, ki se tam nahajajo. 2. SMOTRNOST IZRABE PROSTORA Ker v Novem mestu večjih ravnih zazidljivih prostorov razen omenjenega trga praktično ni. sku-šajmo čim pametneje izkoristiti dano površino. Zato bi bilo škoda situirati avtobusno postajo na mestu sedanje črpalke, ker je tam idealen teren za postavitev večjega (šolskega) objekta, predviden prostor na mestu sedanjega otroškega igrišča Pa je nasut, zato za gradnjo ni primeren in lociranje avtobusne postaje popolnoma ustreza. Za čim-boljšo izrabo zemljišča sta ob Ljubljanski cesti predvidena še đva objekta (št. 2. 11). i. UREDITEV PROMETA Promet pešcev in promet vozil. Haj bosta čimbolj ločena. Ze narav- VREME • ZA CAS OD 20 DO M. IV. Padavine se pričakujete *rog 21., 25. in 28 IV.. v osta-«0. lepo vreme. na izpeljava Ljubljanske ceste, ki v rahlem loku zaobide Novi trg, nudi možnost ohranitve mirnega, pešcem namenjenega prostora. Lokacija avtobusne postaje na predvidenem mestu je zaradi tega Idealna, čeprav terja primerno ureditev (odkop hriba v širini S-5 m) ovinka nad tunelom. Seveda Je mišljena postaja, kjer imajo avtobusi samo kratek postanek. Za avtobuse, ki jim je Novo mesto začetna ali končna postaja, pa je predviden parkirni prostor izven mestnega središča. Ob samem središču je dovolj prostora za parkiranje osebnih avtomobilov tako pred hotelom Metropol, na vzhodni strani kulturnega doma in na severni strani občinske stavbe ob Ljubljanski cesti z uvozom iz križišča. Ljubljanska cesta zahteva korekturo med tovarno obutve in spominsko ložo. Izpeljana je prenizko, razen tega bo križišče ob tovarni obutve potem dovolj pregledno. Za varnost šolarjev je pod Cesto herojev predviden podhod (tunel) kot povezava med osnovno šolo in vajeniško šolo, tako da bi vsi učenci prihajali v šole iz smeri Glavnega trga po Cesti talcev. 4. PROGRAM UPRAVNEGA IN KULTURNEGA CENTRA Poleg že obstoječih objektov: zgradbe OLO, Doma JLA, nove pošte (pravkar zgrajene), hotela Metropol in tovarne obutve, so predvideni še sledeči novi objekti: dom družbenih organizacij, nova stavba ObLO N0V0 mesto, kulturni dom, avtobusna postaja in prodajalna časopisov in tobaka. Trgovsko središče bo tudi v bodoče ostalo v starem mestnem jedru (Glavni trg). Kulturni dom naj bi imel dvo-•ano s približno G00-800 sedeži za nredvajanje koncertov, gledaliških del, kino predstav in za prirejanje večjih zabavnih prireditev. PREDLOG PREDVIDEVA SLEDEČE PORUŠITVE Beletova hiša (aktualno že v najbližji prihodnosti, povezano z gradnjo doma družbenih organizacij). Stavba Elektro-Novo mesto (stavba je sicer že slaba in dotrajana, vendar njena porušitev ni nujna tako), uvoz za avtobuse je možno speljati ob njej!). Dosedanja pošta (porušitev je predvidena za takrat, ko se bo gradil kulturni dom, gradnjo stavbe ObLO pa ne bo ovirala). 5. UREDITEV OBSTOJEČIH OBJEKTOV Za celovit estetski videz Je treba urediti stavbo JLA. Stopničasta krila le možno brez posebnih te-' Nudimo vam priznane izdelke: bombažne in stanične tkanine v vseh modnih barvah ln odtenkih. ^> Naše tkanine so znane na domačem in inozemskem tržišču kot kvalitetne glede ćelave in trajnosti. «=. Naročila Izvršujemo točno in solidno. Kg AN 7 TISKANIMA ZAŠČ. ZNAK Vsemu prebivalstvu Dolenjske čestitamo za 20-letnico vstaje slovenskega naroda in za praznik dela — l. MAJ! DOZ na pragu samoupravljanja 22. aprila bo kolektiv podružnice DOZ Novo mesto izvolil svoje prve organe samoupravljanje Državni zavarovalni zavod -»DOZ« - je do danes še edina strogo centralistično urejena usta. nova v FLRJ. Kolektivi velike mreže podružnic, ki je razpu-tena po vsem ozemlju Jugoslavije so vse doslej opravljali v nasl družbi pomembno nalogo: z zavarovalnimi pogodbami so ščitili pred nepredvidenimi nesrečami splošno ljudsko Imovino, pa tudi posameznike. Predvojne kapitalistične zavarovalno družbe na našem ozemlju so stremele ie za dobičkom. Dobršen del sredstev, ki so jih zavarovanci takrat s trudom vplačevali je bil, lahko bi rekli, proč vržen denar... V povojni izgradnji je morala tudi zavarovalna služba najti V novi družbeni ureditvi najti svoj prostor, zato je bil v merilu FLRJ ustanovljen DOZ. Nova zavarovalna ustanova je s pomočjo svojih teritorialnih enot kmalu organizirala svojo zastopniško zavuroval- Posvetovanje zdravstvenih delavcev 15. aprila je bilo i hotelu »Sremič« v Vidmu-Krškem posvetovanje zastopnikov zdravstvenih domov iz Senovega, Sevnice. Brežic in Vidma-Kr-škega. Posvetovanja so se udeležili tudi predstavniki socialnega zavarovanja in šefi odsekov za zdravstvo pri ObLO. Živahno so razpravljali o pripravah za izvajanje novega zakona o zdravstvu in glede sklepanja pogodb o pavšalni zdravstveni službi. Priprave na volitve v zadružni svet Zadružni svet kmetijske zadruge v Žužemberku je na zasedanju razpisal volitve v nov zadružni svet. Sporazumeli so se, da bo novi zadružni svet štel 60 članov, in sicer 30 članov zadruge ter 20 delavcev in uslužbencev zadruge. Volitve za člane kolektiva zadruge bodo 20. aprila, za zadružnike pa 23. aprila. Na področnih občnih zborih je bila sprejeta kandidatna lista iz vrst članov zadruge, na sestanku sindikalne podružnice pa iz vrst delavcev. no mrežo. Ustvarjena sredstva so se stekala v centralne sklade iz katerih so pokrivali škodo v družbenem in zasebnem sektorju. Zaradi tega stroški nesreč, še posebej elementarnih, niso mogli močneje prizadeti razvijajočega se gospodarstva. V tem se gotovo skrivata velik pomen in vloga nove zavarovalne službe, ki to ie opravljal DOZ. RAZVOJ JE ZAHTEVAL Ko smo leta 1950 predali delovnim kolektivom z zakonom o delavskem samoupravljanju v roke skrb za gospodarjenje in upravljanje, so ostale izven tega zakona še javne službe in razne ustanove. Nagli razvoj gospodarstva je narekoval vse širše prenašanje pristojnosti in hkrati materialne osnove navzdol. Praznino v javnih službah in v vrsti ustanov, kjer ni bilo pogojev, da bi uvedli delavsko samoupravljanje, smo izpolnjevali s porajajočimi se organi družbenega upravljanja. DOZ je ostal okrnjen tudi za te pravice vse doslej. Ostal je strogo centralistično in administrativno urejena ustanova. Člani njegovih kolektivov v družbi niso bili upoštevani kot proizvajalci, ki neka.t ustvarjajo. Na področju novomeške podružnice DOZ Je bilo lani zbranih 268 milijonov dinarjev vplačil za razne vrste zavarovanj, enak znesek pa je bil oškodovancem tudi izplačan. Ta sredstva so enaka onim, ki jih ustvarijo v našem okraju kolektivi posameznih srednje velikih gospodarskih organizacij. Navzlic temu kolektiv novomeške podružnice doslej ni sam razpolagal z ustvarjenimi sredstvi in je prejemal administrativno določene plače. Podružnica je lepo razvila preventivno dejavnost, saj je bilo lani porabljenih na razne načine v te namene preko 100 milijonov dinarjev (za gasilsko, za veterinarsko, za prometno ter za zdravstveno službo ln za varnost pri delu). Skladi so se ustvarjali izrazito centralistično. Z njimi sta razpolagali največ Generalna direkcija DOZ v Beogradu in d€iloma repu- bliška direkcija v Ljubljani. To J<; onemogočalo tesnejše sodelovanje podružnic s komuno. DOZ bi lahko komuni s svojimi sredstvi pomagal marsikdaj iz zadrege, pa je bilo to onemogočeno. Dolgoletne težnje kolektivov podružnic, neusklajenost centralističnega režima DOZ s splošnim razvojem ter vprašanje politike s sredstvi, vse to mu je narekovalo novo rešitev. Se posebej je vplival novi sistem delitve dohodkov. Zato so predvideni novi občinski ln medobčinski zavodi. Le-ti bodo zbirali sredstva v občinskih denarnih zavodih, kar bo omogočalo boljšo politiko s sredstvi. NOVE NALOGE KOLEKTIVA-UPEAVLJAVCA Zaradi splošno družbenega pomena zavarovanja, ne moremo prepustiti vseh pristojnosti za odločanje kolektivu. Odslej bosta v DOZ dve obliki upravljanja: družbeno upravljanje bo predstavljal upravni odbor, zametek delavskega samoupravljanja pa bo Svet delovnega kolektiva. Upravni odbor sestavljajo predstavniki zavarovancev, ki s pomočjo njega vodijo finančno politiko novega za- TA PROSTOR SMO ODSTOPILI PODRUŽNICI DOZ NOVO MESTO ne dohodke ln za drugo, vendai bo že zdaj gospodarno premislil da se lahko stanje do konca leta izpremoni in dal del teh sredstev na rezervo za -sušno dobo«. Izdelal bo tudi pravilnik delitve oseb nega dohodka, ki bo gotovo spod budneje deloval kot dosedanji administrativni način nagrajevanja. Sklade, ki nastanejo iz tkzv. funkcionalne premije, je kolektiv doslej odvajal generalni direkciji v Beograd, le premijsko rezervo iz življenjskega zavarovanja že leto dni nalaga pri področnih komunal* 1 nih bankah. Odslej se bo tudi rezervni sklad zbiral pri samostojnih zavodih, z njim pa bo upravljal UO. Sele nato, ko ga zavod izčrpa mu za morebitno prekoračenje y škod nudijo pomoč najprej rezervni skladi republiškega združenja in nato zvezne zajednice. Osnovna enota DOZ bo postal občinski ali medobčinski za\'od, ta pa bo lahko sredstva, ki jih ne bo potreboval nudil komuni v obliki raznih kreditov. S tem se bo DOZ aktivno vpljučil v komunalni sistem, komuna se bo zanj bolj živo zanimala, hkrati pa bo zadoščeno dolgoletnim težnjam kolektivov DOZ po samoupravnih pravicah, saj bodo 2. aprila volili prvi zametek organov samoupravljanja — svet delovnega kolektiva. Ob prazniku deževnega kolektiva semiškega obrata IEV Te dni proslavlja semiški kolekiiv obrata IEV 10-letnico obstoja. V aprilu 1951 je bil namreč ustanovljen obrat za proizvodnjo kondenzatorjev. Takrat je v skromnih prostorih bivšega kmetijskega posestva začelo delati prvih osem delavk. Postopoma se je število zaposlenih povečalo in je 1956 izdelovalo kondenzatorje že 117 delavcev. Zdaj je v kolektivu že 200 ljudi, največ žena in deklet. Obrat se je razvil v pravo tovarno. Z veliko izbiro raznih vrst kondenzatorjev oskrbuje jugoslovanske radijske ustanove pa tudi telekomunikacijsko in električno industrijo. Sem so prišteti kondenzatorji za radioaparate, telefonijo, avtomobilski kondenzatorji, zagonski kondenzatorji za elektromotorje, kompenzacijski kondenzatorji, kondenzatorji za odpravljanje električnih motenj itd. Lani Je obrat dosegel 512 milijonov bruto produkta, letošnji plan pa je 735 milijonov dinarjev proizvodov. Kolekti-" bi lahko že letos izdelal za milijardo dinarjev proizvodov, če bi bili pravočasno dobavljeni stroji in nekaj druge opreme, ki jo predvideva načrt. Pripravljajo tudi rekonstrukcijo, kar bo omogočilo, da bo zaposlenih 400 ljudi, proizvodnja pa se bo povečala za 2 milijardi dinarjev letno. Hkrati bodo odpravili vprašanje nezaposlenosti tamkajšnjega prebivalstva. Z uvedbo nagrajevanja po učinku je v obratu delavcem omogočeno, da sami odločajo o dohodkih. Doslej je normiranih okrog 70 odstotkov del v proizvodnji, težijo pa, da bi dosegli 100-odstorno normiranje. Obrat Je osnoval tudi svojo menzo, kjer dobijo zaposleni toplo malico in kosilo. Redna prehrana je torej zagotovljena, kar je zelo pohvalno, zlasti če upoštevamo, da največ delavk prihaja na delo lz okoliških vasi, nekatere pa tudi uro daleč. Kolektiv uspešno uveljavlja svoje pravice v delavskem samoupravljanju. Tako odloča obratni delavski svet o planskih nalogah, pravilnem Izkoriščanju proizvajalnih sredstev itd. Ko se bodo združila podjetja »Iskra«, »Telekomunikacije« in »IEV«, pričaujejo še več samostojnosti v delavskem samoupravljanj u. Kolektivu IEV v Semiču čestitamo k prazniku in mu želimo še nadaljnje delovne zmage! varovalnega zavoda. UO odloča koliko sredstev se steka v posamezne sklade in te sklade upravlja. Svet kolektiva kot organ samoupravljanja gospodari z delom premije, ki se izloča za stroške poslovanja. Sredstva, ki jih podružnica s svojo dejavnostjo zbere te delijo na dva dela: funkcionalno premijo na režijski dodatek. S funkcionalno premijo, ki se deli na sklade, upravlja UO, z režijskim dodatkom pa gospodari svet delovnega kolektiva. V prvem tro-mesečju letos Je kolektiv že ustvaril 2 milijona 850 tisoč din presežkov dohodka v okviru režijskega dodatka. Svet del. kolektiva bo odločal kako uporabiti ta sredstva: koliko za standard, koliko za oseb- Imamo močno zadrugo Od volitev prvih zadružnih svetov pa do danes je kmetijstvo Bele krajine preživelo znatne izpremembe. Tovariš inženir, naštejte nam glavne vzroke teh iz-prememb? — Osnovni vzrok naglega razvoja kmetijstva je silovit razmah proizvodnje na socialističnih kmetijskih obratih in Pred nedeljskimi volitvami zadružnih svetov v črnomaljski občini Nič več strahu pred sušo Nič več strahu pred sušo. pravijo agronomi kmetijske zadruge v Črnomlju. Cez 300 hektarov preoranih steljnikbv v okolici Krasinca in Gribel.i je zdaj rodovitno polje, ki se nekoliko razlikuje od ostalih Za sil proti v Brežicah V sredi marca Je bila v Brežicah seja sveta stanovanjske skupnosti, na kateri so pretresli več zadev. Stanovanjska skupnost je prejela 145.000 din od ObLO kot presežek po likvidaciji bivše stanovanjske uprave. Približno 800.000 dinarjev sredstev se bo steklo letos na njen račun iz najemnin za stanovanja in poslovne prostore. Ker mnogi hišni sveti v Brežicah sploh no obračunavajo prispevka za stanovanjsko skupnost ali pa ga obračunavajo nepravilno, Je svet predlagal občini kot upravnemu organu, naj opravi kontrolo poslovanja hišnih svetov. Skupnost bo po sklepu ljudskega odbora prejela letos 800.000 din dotacij. Letos bo torej razpolagala s tem, kar je že na žiro računu ln s predvidenim dotokom sredstev s približno 2 milijona 200.000 din. Ker je to sorazmerno majhen znesek, so sklenili se enkrat zaprositi kolektive za finančno pomoč V Brežicah je največja potreba po urejenem obratu družbene prehrane in po javni strojni pralnici. Na seji sveta so ustanovili komisijo, ki bo določila zmogljivost pralnice ln kupila primerne stroje. Prostor za pralnico je že Izbran. Malo težje je z obratom družbene prehrane, čeprav Je več kot potreben. Nekaj podjetij sicer ima urejene obrate za enolončnice, vendar je še veliko takih, ki tega vprašanja niso niti načela. Pa tudi zaposleno ženo mora stanovanjska skupnost razbremeniti kuhe. ' Največ težav je s prostorom. Po zamisli stanovanjske skupnosti lz Brežic naj bi mlečna restavracija, ki nima pogojev za razvoj v dosedanjem lokalu, počasi prerasla v obrat družbene prehrane. Seveda bodo morali akcijo finančno podpreti tudi kolektivi, zato ne bo odveč, če bodo žene proizvajalke v kolektivih o tem resno razpravljale. Vprašanje prostora povzroča pravcato »verižno reakcijo«. Mlečna restavracija bi se preselila v vso levo stran stavbe pri Lebarju. Izprazniti bi jih morala delavska univerza, ki bi se preselila v prostore Doma družbenih organizacij. PTT podjetje bi se preselilo v prostore, kjer je zdaj podjetje »Tobak«, stanovanjska skupnost in krajevna organizacija SZDL bi se preselili k Žagarju. Izpraznjeni prostor mlečne restavracije pri Lebarju pa bi zasedel frizer Milan Kralj. Kombinacij za preselitve je bilo do zdaj Izdelanih že zelo mnogo, vendar ni bila še nobena uresničena. Občinski ljudski odbor jo sklenil prepustiti stanovanjski skupnosti Izdelavo predloga za preselitve,- vendar smo slišali, da predstavniki na občini še vedno pomlšljajo, čeprav je predlog že Izdelan. Nekaj težav je tudi s kolektivom mlečne restavracije, ki še pomišlja, ker Ima za seboj kup bridkih izkušenj lz časov, ko je začel z obratom. Na stanovanjski skupnosti so nam zagotovili, da bodo v preureditev obrata vložili do 400.000 din, da načrte že pripravljajo ln da vložene Investicije obrata ne bodo obremenile. Prepričani smo, da se bodo le pogovorili s kolektivom mlečne restavracije. Na seji sveta so razpravljali tudi o predlogu stanovanjske skupnosti za ureditev pločnikov, ki ga bo ObLO še letos upošteval. Iz poročila poravnalnega sveta je razvidno, da Je uspešno rešil 21 spornih zadev, za 6 zadev pa so poravnave še odložene. Vse sporne zadeve so bile doslej rešene s poravnavo v zadovoljstvo obeh strank. Razpravljali so še o otroških igriščih, kjer bi se malčki lahko Igrali. V Brežicah je doslej le eno tako igrišče, še enega bodo zgradili v oficirski koloniji na pobudo SZDL. V ta namen bo ustanovljena posebna komisija SZDL, prebivalci pa so že zbraU prispevke v vrednosti 30.000 din. J. M. v Beli krajini. Na njem o pridelku ne bo več odločala suša. ampak zadruga. Agronomi so že razmišljali, kako bodo to dosegli. Kolpa in Lahinja ste blizu. Preučili so možnosti za namakanje. Na bregu Lahinje bodo zgradili rezervoar za vodo in jo od tam speljali po ceveh na polje. Kadar bo zemlji primanjkovalo vlage, bodo na cevi namestili škropilna naprave, ki bodo pršile vodo Prva seja upravnega odbora V Zdravilišču Šmarješke Toplice so konec preteklega meseca izvolili iz vrst kolektiva 7-članski upravni odbor. Doslej so imela'naša zdravilišča upravne odbore, ki so jih imenovali občinski ljudski odbori in je bil v njih zastopan le po en član kolektiva. Stari način upravljanja se seveda ni obnesel, ker je imel kolektiv v organu upravljanja vse premalo zastopnikov. Najvišji organ zavoda je zdaj svet zavoda, v katerem je tretjina članov kolektiva in upravnik, tretjino članov imenuje občinski ljudski odbor, ostale pa okrajni zavod za socialno zavarovanje in gostinska zbornica. Novi upravni odbor je na prvi seji razpravljal o osnutku pravil zavoda. Nedvomno se bodo s takim načinom namakanja polj povečali tudi poljski pridelki. 2e v začetku leta, ko je čas za gnojenje, bodo vedeli, koliko krme bodo pridelali za 1500 pitanih telfet. Nafcrte bodo uresničili in jih posledice suše ne bodo spreminjale. Z vodo iz rezervoarja bodo napajali tudi živi-vino. Tam, kjer je še pred dvema letoma stala belokranjska breza, bodo suši kljubovale namakalne naprave. Jože Škaf v pogodbenem sodelovanju kmetov z zadrugo, saj se je kmetov interes za slednjo močno povečal. Kmetovalci potrebujejo vedno več uslug v poljedelski strojni opremi, le-te pa jim lahko nudi samo zadruga. KZ so močno povečale osnovna sredstva, danes imamo že 13 traktorjev in 2 kombajna, še leta 1958 pa smo imeli le 1 traktor! Nova združena zadruga je gospodarsko in organizacijsko sposobna uresničiti vse naloge perspektivnega razvoja kmetijstva. Kako ocenjujete dosedanje uspehe prvih zadružnih svetov v črnomaljski občini? Našim prvim zadružnim svetom ln upravnim odborom gre - kot sem že dejal — pomembna vloga glede napredka v kmetijski proizvodnji. Bavili so se v glavnem z organizacijo proizvodnje na lastni zemlji, z razvijanjem in jačanjem družbenih odnosov, dalje organizacijo, z oskrbo z reproduktivnim materialom, s plasiranjem pridelkov na tržišče ter z investi- V črnomaljski občini sc je 7 kmetijskih zadrug združilo v eno samo gospodarsko in organizacijsko močno zadružno enoto. Cez tri dni — v nedeljo, 23. aprila — bodo zadružniki volili nov zadružni svet. Obiskali smo tehničnega vodjo združene KZ Črnomelj tov, ing. Rada Dvoržaka in ga zapleti v pogovor. cijami. Seveda pa ni bilo reševanje omenjenih nalog sistematično ln smotrno v vseh zadrugah. Slednje Je bilo pač odvisno od sestava zadružnih svetov. Vzporedno z delovanjem zadružnih svetov se je bistveno menjal odnos kmetijskih proizvajalcev do zadrug. Medtem ko so sprva gledali KZ le kot organizacijo, ki jim kot trgovina posreduje določene potrebščine, gledajo danes v njej gospodarsko organizacijo z obsežnim proizvodnim programom ter določno investicijsko politiko. Kvaliteta dela po posameznih KZ je imela močan odraz v stro-kovnosU in sposobnosti upravnih ter ostalih uslužbencev. Premalo pažnje smo posvečali splošni in strokovni izobrazbi zaposlenih in izobraževanje ni dohajalo gospo-darsko-tehničnega razvoja KZ. Zaradi tega nas seveda niso smele čuditi razne slabosti ln izpadi, ki so prihajali do izraza na sestankih zadružnikov. Pomanjkanje stro- Letos osem lokalnih MDB Zadnja leta je vedno večje zanimanje za mladinske delovne brigade. Lani so v našem okraju delale kar tri: ena v Zalogu, ena v Metliki in ena v Žužemberku. Letos je predvidenih že osem mladinskih delovnih brigad, ki bodo sodelovale v raznih lokalnih delovnih akcijah, predvsem takih, ki bodo pome- nile korak naprej v komunalni izgradnji našega področja. Razgovori z vsemi investitorji, ki žele pomoč mladine, še niso zaključeni, vendar lanko že naštejemo nekaj mladinskih brigad, ki imajo naloge že ioločene in se že ustanavljajo. Julija bo pričela delati v Žužemberku II. srednješolska-štu-dentska brigada »Jože Slak-Sil-vo«, ki bo nadaljevala z lani začetim de'om in hkrati pomaeala pri ureditvi Žužemberka za okrajno proslavo, ki bo tam 22. julija Na Otočcu bo pravtako julija zavihtela krampe in lopate brigada »Tone Tomšič« v kateri bodo sodelovali študenti pravne fakultete iz našega in drugih okrajev. V juliju bodo delale mladinske delovne brigade v občini Brežice pri gradnjah in popravilu cest, v občini Sevnica prav tako, v Metliki pri gradnji športnih -objektov in cest, ter še občasne brigade v občinah Črnomelj, Novo mesto in Videm-Krško. Mladinci in mladinke se še vedno lahko prijavijo v te brigade, še posebej oni, ki sc ne bodo udeležili zvezne delovne akcije. Vsakdo izmed njih se lahko vključi v katerokoli brigado! Sd Hmeljnih vabi kovno usposobljenih delavcev v zadrugah je bilo glavni vzrok za počasno uvajanje lastne kmetijske proizvodnje, n. pr. sadjarstva, pl-tališč, pridelovanja krmnih rastlin itd. Kaj pričakujete od novoizvoljenih zadružnih organov? Nove volitve v zadružne organe so zelo pomembne za nadaljnje povećavanje kmetijske proizvodnje ln za razvijanje socialističnih družbenih odnosov na vasi. Poglobilo se bo sodelovanje ln soodločanje slehernega proizvajalca v zadružnih obratih ter vseh zadružnikov pri usmerjanju proizvodnje, organizacije dela ln gospodarjenja v zadrugi. Novi zadružni sveti bodo morali tudi v bodoče posvečati vso pozornost širjenju zadružnega proizvodnega sodelovanja in se posluževati vseh mogočih oblik vključevanja privatnih proizvajalcev v organizirano in čimbolj specializirano proizvodnjo. Za Izpolnitev lastnih nalog in za razvijanje sodelovanja bodo zadružni samoupravni organi povečali osnovna sredstva - zlasti strojni park, dalje strokovni kader, razširili ln utrdili odkupno ln prodajno mrežo za kmetijske pridelke ter proučili možnosti predelave kmetijskih pridelkov. Z reorganizacijo gozdarske službe je dobila zadruga dodatne naloge v zvezi z gospodarjenjem privatnih gozdov. Zadružno sodelovanje pri vzgoji, negi in izkoriščanju bo omogočilo načrtnejšo gospodarsko proizvodnjo, pridobivanje kvalitetnih lesnih sortimanov in uvajanja, novih odnosov Zadružni sveti bodo imeli vsa-kakor vpliv pri razvijanju krajevnih skupnosti. Sodelovali bodo pri organiziranju obratov družbene prehrane, ustanov za varstvo otrok in drugih servisov." Kakšne so bile konkretne priprave na volitve v črnomaljski KZ? Kandidatna lista je bila sestavljena v skladu z novimi zadružnimi pravili, po katerih so delavci to uslužbenci KZ in njenih obratov udeleženi najmanj s 50"/». KZ je dejansko sestavljena iz treh ekonomskih enot, ln to: zar družne proizvodnje, kmeUjskegS obrata in gozdnega obrata. Vsaka od omenjenih ekonomskih enot b6 imela svoj delavski svet in upravni odbor, katere bodo seveda volili posebej. Od centralnega sveta in upravnega odbora se bo preneslo težišče vseh kompetenc na obratne svete, ki bodo sestavljali in predlagali proizvodne ter finančne plane, prav tako pa tudi predlagali delitev dohodka. Centralna organa bosta imela le koordinacijsko vlogo. -pb- Avto cesta je odkrila mnogo lepot Dolenjske, mnoge pa je tudi rešila pozabe. Med njimi je tudi grad Hmeljnik. Pred vojno je bil ta grad zelo znan. Po vojni je ostal razvalina in nanj smo nekako pozabili. Le otroci okoliških vasi so bili njegovi zvesti obiskovalci. Toda tudi kot razvalina je lep. O tem pričajo številni obiskovalci, ki prihajajo sem peš in z avtomobili. Od tod je lep razgled po Dolenjski, kadar pa je ugodno vreme, se vidi prav dakč, celo do zasneženih Alp. Pred dvema letoma so začeli grad obnavljati. Toda veliko je porušenega in dela počasi napredujejo. V petletnem gospodarskem načrtu občine Novo mesto je tudi dokončna obnova Hmeljnika, ki bo postal priznana turistična točka. Na avto cesti je pred odcepom napisano »Hmeljnik«. Toda tam, kjer se odcepi s karfeljevske ceste cesta za Hmeljnik, ni nikakega znamenja. Zato ni čudno, da pot na Hmeljnik nekateri najdejo, drugi pa zavijejo v Karteljevo, nakar se jezni vračajo na avto 0 delu SZPL v Brestanici Predsednika SZDL v Brestanici smo obiskali v elektrarni, kjer je zaposlen. Ker mu ni preostajalo mnogo časa, nam je na hitro povedal, da šteje tamkajšnji: organizacija okol 650 članov V nov 21-člansk. odbor je bilo izvoljenih 7 žensk in 3 mladinci. Na občnem zboru SZDL so člani izrazili več predlogov in želja in Se pogovoril' o praznovanju 1. maja in ?0 letnice revohiRi je. Sklenil =o x\h bodo sodelovali Z m!a^'r=k<" nT-afi-,;-7aC'- jo in ji oomas^'i: »Vvono bodo organizirali prostovoljna ^tela pri gradnji otroški igrišč m popravilu vaških poti. Člani so predlagali, da bi stanovanjska .skupnost iz Senovega ustanovila v Brestanici servisno delavnico za popravilo radijskih sprejemnikov, pralnico in jtroćkj vrtec Napeljali naj bi tudi javno razsvetljavo na koncu trga. Ljudje so pripravljeni sodelovati s prostovoljnim delom pri asfaltiranju ceste skozi trg. Na koncu nam ie tov Kozinc še povedal, da bo v tem letu organizacija SZDL v Brestanici boli delavna, kot je bila prejšnja leta * D. K. cesto ali pa morda tudi na Hmeljnik. S pomočjo občine naj bi se na Hmeljniku uredil tudi vsaj zasilni bife, ki bi bil odprt ob nedeljah in praznikih, ko je tu največ obiskovalcev. Nekoga od domačinov, ki dobro pozna zgodovino Hmeljnika, bi lahko usposobili za vodiča. Skušnje namreč kaže-■ da obiskovalce vse to zanima. (Če bi stal grad kje v inozemstvu, bi zaračunavali že vsak pogled, pobirali vstopnino itd.) Hmeljnik vabi! Sem prihajajo turisti iz vse Jugoslavije in tudi inozemci. Poskrbimo, da ne bodo odšli razočarani, ampak se bodo vedno znova vračali! Na Ziljah so razpravljali Zaradi zelo strmega klanca na Ziljah ne morejo uvesti redne avtobusne proge iz Vinice preko Zilj v Črnomelj Ziljčani pa so sklenili, da bodo zgradili cesto, ki bo omogočila prevoz z avtobusom, saj dobro vedo. da brez pomoči in njihovega sodelovanja ne gre Pomagali bodo s prostovoljnim delom. Opravili bodo za okror 250.000 dinarjev raznih del. Jože Skof ■) Na sestanku predstavnikov dravskih elektrarn so osnovali iniciativni odbor, k) bo proučil možnosti za združitev šestih dravskih elektraren v eno podjetje Sklenili so, da bodo upoštevali želje posameznih kolektivov glede 'družitve. B Tovarna vagonov v Kraljevu ie Izdelala drugo serijo 190 tovornih vagonov domače konstrukcije To so posebni 4-osnl vagoni z mehanizmom za nasipavonje gramoza na železniške proge Medtem ko le bilo prej za naslpavanle 50 ku-bikov gramoza potrebno 80 delov nih ur. nasujejo vagoni ta material v 10 minutah. Za vagone se zanima več podjetij Iz kosianjeviške zadruge Kmetijska zadruga v Kostanjevici redi nn svojem posestvu 170 glav plemenske živine — sto v novem, ostalo pa v starem hlevu. Prva teleta bodo prodali iz hleva predvidoma šele naslednje leto, vendar jih bodo prodali le, če ne bodo medtem zgradili novih hlevov — Vinska klet, ki je obrat KZ, ima na zalogi še 9 vagonov vina, medtem ko jih je prodala že okoli 20. Vinska klet je zdaj tudi malo preurejena, da bolj ustreza sanitarnim predpisom. Preureditev je veljala okoli 200.000 dinarjev. »Sloga« tudi obrtno podjetje Trgovsko podjetje »Sloga« v Sevnici se je z novim letom preimenovalo v Trgovsko in obrtno podjetje »Sloga«. Vzrok: podjetje je dobilo obrat za moško in žensko konfekcijo. Moško konfekcijo delajo po želji in meri. žensko pa predvsem za zalogo "in ta se bo predvidoma tudi najlažje razvijala V obratu je zaposlenih 8 ljudi, okoli 60 pa imajo zunanjih delavcev. Se pravi takih, ki delajo za podjetje na domu Pred mesecem in pol so ustanovili še tapetniški obrat Ta dela kavče, zofe in drugo po želji strank. Tapetniški obrat se bo predvidoma kasneje osamosvojil. Trgovsko podjetje »Sloga* je jstanovilo obrat zato. da bi kupcem čimbolj ustreglo in bi res dobili take izdelke, kot si jih žele Metliška črnina Ali že veste, da je metliška črnina ena izmed najbolj zaželenih in cenjenih črnin, ki jih zahtevajo poznavalci dobre vinska kapljice? Dobroto metliški črnini daje njena ubranost, elegantna cvetica, pitnost in ljubkost. Metliško črnino in druga belokranjska vina odkupuje, neguje in prodaja podjetje VINO BREZICE s svojim samostojnim obratom v Metliki. Klet v Metliki, ki je sodobno zgrajena in tehnološko opremljena, se nahaja v osrčju znanih vinorodnih goric in predstavlja ključni objekt Bele krajine in Dolenjske. Klet omogoča obratu, da lahko zadovolji v polni meri svoje odjemalce na domačem in inozemskem tržišču Klet je v zadnjem času razširila svoje delovanje tudi v Spodnje Posavje; njeno črnino točijo na tem področju v naslednjih gostinskih lokalih: v gostilni Zinke Budič, Čatež, v gostilni GRIC v Čatežu, v gostilni JEZ v Radečah, v gostilni " Jožeta Kalina v Bregani-Jesenice na Dolenjskem, v Kolodvorski restavraciji v Zidanem mostu, v gostilni Na križišču v Sevnici, v gostilni Pri pošti v Brežicah, v gostilni Murko v Krškem, v gostilni Vide Pole v Leskovcu, v gostilni Jožeta Praha v Velikih Malencah pri Krški vasi in v gostilni Frančiške Vahčič v Cerkljah ob Krki. Vina iz metliške kleti dobite razen tega v vseh večjih krajih, na željo pa vam z njimi postrežejo tudi v Celju in v Mariboru. POTROŠNIKI: pijte naša priznana vina in prepričali se boste o njihovi visoki kvaliteti, spoznali pa boste hkrati tudi uspehe prizadevnega dela delovnega kolektiva ki čestita vsem delovnim ljudem za letošnji praznik dela 1 mr.j KOLEKTfV VINSKE KLETI V METLIKI, VTNO RFtF.''*rf,Tr Ko so v občini Videm-Kr-ško razpravljali o združevanju zadrug, je starejši kmet zadružnik lepo dejal: »Tri zadruge so v občini, če hočemo imeti zorane njive, potrebujemo tri traktorje, zato bo najbolje, da se preselimo pod eno streho in združimo moči in izkušnje ...« Tri zadruge so se januarja združile v eno močno. Nastopilo je obdobje resnega in načrtnega dela. 172 ha svojih zemljišč ima zadruga, konec leta jih bo že 212 ha, do konca petletke pa vsaj 850 ha. Letos bo zadruga ustvarila 350 mili- „Združimo moči m izkušnje" jonov bruto proizvoda, v letu 1965 pa ga bo približno 500 milijonov. Upravnik KZ Videm-Krško nam je povedal, da bo kolektiv volil svoje predstavnike v zadružni svet 22. aprila, kmetje zadružniki pa 23. aprila. Enih in drugih bo v novem zadružnem svetu po 50 odst. Te dni so se kmetovalci na področnih občnih ztiorih pogovorili o nalogah zadruge in pretresli kadidatne liste na vaških pred-volilinih sestankih. Kmetijska zadruga bo imela 3 poslovne enote: gospodarski obrat, svoj proizvodni obrat (s specializirano proizvodnjo na Sremiču, v Stari vasi in na Zadovinku) ter poslovno enoto za ostalo dejavnost. Vsaka' poslovna enota bo imela svoj delavski svet in UO. V živinorejskem obratu na 2adovinku bodo povečali število goved iz 70 na 120. Ker bodo potrebovali več krme. bodo zgradili dva silosa za 300 kub. metrov krme. Na Trški gori bodo uredili ribezov nasad na površini 10 ha. Upajo, da bodo s pomočjo Vodne skupnosti regulirali potok Pašnik, ki popljavlja 15 ha obdelovalne zemlje. V Stari vasi bodo uredili sodobno vrtnarijo na površini 10 ha, na Poišči breskov nasad na površini 3,5 ha, na Sremiču je od 12 ha vinogradov dobršen del (8 ha) na žičnih oporah, površine pa bodo razširili in obnovili še SO ha vinogradov. To je samo del načrtov KZ Videm-Krško. Potrebna sredstva so večinoma že zagotovljena. Ali boste zmogli tako obsežne načrte? smo vprašali upravnika zadruge tov. Maksa Babica. — Imamo dovolj strokovnega kadra, pridobili smo že bogate izkušnje, pri kmetovalcih pa smo si ustvarili ugled in zaupanje. Tudi občina ima mnogo razumevanja za naše delo, vse to pa je zadosten porok, da bomo uspeli! — ■ Drago Kastelic FRANCE MIHAL0VG4N Vzgajajmo neposrednega proizvajalca Vlado Lamut: DOMA (1960) Občinsko sindikalne konference, ki je bila za občino Metlika v nedeljo v Vinomeru, sta se razen delegatov in domačih predstavnikov udeležila tudi Jože Plavc in Lojze Pajnič. kot predstavnika OSS Novo mesto. Izčrpno poročilo o delu občinskega sindikalnega sveta v preteklem obdobju je prebral predsednik tov. Jože Jankovi č, nato pa se je razvila sproščena in bogata razprava v kateri so načeli vrsto problemov, s katerimi se je sindikat že doslej več ali manj uspešno spopadal. Ugotovili so lep napredek nagrajevanja po delu, ki je le- Tehlno razprava na občnem zboru ObSS v Metliki leta 1959 zajemalo le 30 odst. zaposlenih, leta 1960 že 55 odstotkov, v letu 1961 pa bo število nagrajevanih po delu v občini doseglo kar 70 odst. Delovni kolektivi pod vplivom takega nagrajevanja gospodarijo skrbneje kot prej. porasla je proizvodnja, hkrati pa tudi dohodek podjetij. V obratu Novoteks v Metliki nagrajujejo tako že vsa delovna mesta, v BETI večji del, precej manj ŠE K APRILSKIM DOGODKOM Ker Je v članku Jožeta Prijatelja precej nepravilnih navedb in ker me dolži. da sem iznesel neresnične stvari, sem primoran resnici na ljubo dati na navedeni članek naslednje pojasnilo: V omenjenem članku navaja Jože Prijatelj med drugim, da je zadevni sodni Epis o političnih pri-pornikih, nahajajočlh se v zaporih V Novem mestu, prispel lz Beograda v Novo mesto dne 11. aprUa 1941, da do takrat državni tožilec ni imel nobene kompetence v tej zadevi, da pa je vseeno že predtem proti svoji pristojnosti predlagal preiskovalnemu sodniku, da Izpusti 16 političnih pripornikov — če ni imel nobene kompetence, tudi nI mogel predlagati kaj takega preiskovalnemu sodniku ln preiskovalni sodnik bi bil nedvomno tak predlog zavrnil — medtem ko Je glede ostalih štirih čakal spisa lz Beograda, da pa je potem postal kompetenten, ker je bila zadeva odstopljena rednemu sodišču, ter predlagal še Istega dne preiskovalnemu sodniku uvedbo preiskovalnega zapora za preostale štiri. Ce se Je kazenski spis nahajal v BeogTadu, potem pač ni mogel niti preiskovalni sodnik niti državni tožilec v bivši Jugoslaviji Izpu- stiti političnih prlpornikov lz zapora, razen teletaničnega naloga s strani državnega tožilca za zaščito države, kar pa se nI dogajalo, razen v Izjemnih primerih. Zgodovinsko dejstvo je, da se Je Je pričelo bombardiranje Beograda 6. aprila 1941 zjutraj, da je bil zaradi ponovnega bombardiranja prekinjen z Beogradom tako rekoč ves promet ln da Je bil konec vojne v Novem mestu potem v petek, 11. aprila 1911, v zgodnjih jutranjih urah, ko se je vsa sila vojaštva, ki je bila nagrmadena v Novem mestu in okolici, razšla. Zaradi tega Je Izključeno, da bi bili v Novo mesto prisil iz Beograda zadevni spisi 11. aprila 1941, ko sploh nI bilo več z Beogradom zveze, v Novo mesto pa je prihajal tiste dni samo en vlak ponoči in zopet odhajal, prevažal pa je v glavnem vojaštvo. Zato Je pač nemogoče, da bi bili prišli v Novo mesto zadevni kazenski spisi 11. aprila 1941, saj ta dan nI prišla v Novo mesto ln prejšnje dni iz Beograda več nobena pošta, tudi telefonske zveze so bile z Beogradom že več dni prekinjene, niti komanda divizije ni mogla več dobiti zveze z Beogradom niti z generalnim štabom. Tudi nI nobenega dvoma o tem, da j s bilo Novo mesto dne U. aprila 1941 ponovno bombardirano ln da Jo bila zadeta osnovna šola, v kleteh katero je bilo polno municije ter da je ta municija še dolgo časa potem eksplodirala ln da so bila okna v bližini osnovne šole razbita, pa tudi na sodišču Je bilo razbitih polno oken na strani proti osnovni šoli. Zaradi tega tudi sodišče ni uradovalo, sploh je bilo stanje v Novem mestu ln tudi drugod B koncem vojne in propada Jugoslavije kaotično. Naravnost Izključeno pa Je, da bi državni tožilec ta dan, to Je 11. aprila 1941, predlagal preiskovalnemu sodniku uvedbo preiskovalnega zapora zoper štiri politične prlpornike, ki naj bi bili seveda še zaprti v novomeških zaporih, kajti v resnici takrat ni bil zaprt nobeden od tistih političnih prlpornikov več, saj je bil Kristan kot zadnji od njih izpuščen že v sredo, to je 9. aprila 1941. Ce se nahajajo res tozadevni spisi v muzeju NOB v LJubljani, mora biti iz njih to tudi razvidno. • Spričo tega pa seveda tudi dne 12. aprila 1941, to Je v soboto, ni moglo biti seje kazenskega senata zaradi rešitve pritožb štirih preostalih pritožencev zoper uvedbo preiskovalnega zapora, ko nobene- Pogumno odkrivanje napak-odlika organizacij ZK Te dni po vsej severni občini potekajo letne konference osnovnih organizacij ZKS. Temeljiteje pripravljena poročila sekretariatov ln sekretarjev o dosedanjem delu kažejo večinoma na glavne pomanjkljivosti osnovnih organizacij. Splošna ugotovitev Je, da le tako delo lahko privede do še večjih uspehov in uveljavitve članov ZK v splošnem družbenem dogajanju. Poglejmo nekatere osnovne ugo- tovitve lz poročil na konferencah Rudnika v Krmelju, Jugotanlna ln Kopitarne v Sevnici! BB Krmcljskl rudarji so ugotovili, da so plot med podjetjem in krajem že temeljito porušili. Glavna obravnava je bila posvečena delovanju članov ZK v proizvodnji kot tudi v Krmelju samem. Jasno Je prišlo do izraza, da se življenje ne konča z odhodom lz rudnika. V kolektivu so sicer člani ZK polno ZDRAVI BOLNIM - TELEVIZOR! Do torka opoldne smo dobili za televizijski sprejemnik, namenjen bolnikom TBC na pljučnem oddelku novomeške bolnišnice, naslednje nove prispevke: »Belt«, Črnomelj - 10.000 din; Nada Adlešič iz Adlešičev — 500 din; Miha Novak iz Adlešičev — 500 din; uslužbenci OLO Novo mesto — 21.160 din; Vll.a razred druge osemletke — 850 din; Slavko Fabjan, KZ Straža — 500 din; Julijana Medic, Straža — 500 din; uslužbenke mezdnega oddelka SGP Pionir, Novo mesto — 2.000 din; Franc Jainnik, Bršlin - 500 din; Jože Blatnik, Soteska, p. Straža — 1.500 din; taborniki odreda Matfja Gubec iz Brežic — 1.000 din; Marjeta Pahulje iz Pngorice, p .Dolenja vas' — 500 din; kolektiv Novoteksa — 10.316 din; Mestni odbor RK, Novo mesto — 19.293 din; Tovarna zdravil »Krka« — 10.000 din; Lado Lukšič, Brod 35, p. Smihel - 1.000 din. S Ponikev pa so nam spet poslali: Jože Verščaj — 500 din, Julijana Ceh — 500 din; Jožefa Krizman — 400 din; Jože Uhan — 500 din; Stanko Penca — 500 din; Zovo Miklič — 300 din; Anka Gašper — 1.000 din; Ludvik Mežan — 1.000 din; Julijana Strmšek — 500 din. Alojz Zore iz Starega trga — 500 din; Krajevni odbor RK Nemška vas, p. Trebnje — 1.000 din. Skupaj se je nabralo do 18. aprila 332.268 din. Prispevke pošiljajte na naš tekoči račun: 606-11-3 24 pri Narodni banki, Novo mesto. Pri vseh prispevkih pripišite namen nakazila: ZA TELEVIZOR BOLNIKOM TBC! UREDNIŠTVO IN UPRAVA DOLENJSKEGA LISTA zaposleni na vseh področjih dela, precej pa pomagajo tudi izven podjetja. Analizirali so delo članov ZK v SZDL, šolstvu, kmetijstvu ln drugih področjih. Ugotovili so, kje so naredili premalo ln kje bi lahko že prepustili važnejše funkcijo ln položaje drugim, mlajšim. Vsestranska povezava med rudnikom ln krajem je tu res dosežena. BI V Jugotaninu so se komunisti pogovorili predvsem o notranjih zadevah podjetja. Premalo so storili za izobraževanje članstva. Veliko nalog Jih čaka v zvezi z Izgradnjo nove tovarne za Iesovinske plošče. Ta bo potrebovala okoli 130 novih ljudi, ki se postopoma že vključujejo v kolektiv delno kot vajenci, delno kot štlpentistl. Z vsemi temi ljudmi bo potrebnega veliko dela, če naj že v nekaj letih prevzamejo razen dela v svoje roke tudi upravljanje z veliko večjimi družbenimi sredstvi. Vse premalo skrbi Je bilo posvečene štednji na vseh delovnih mestih. Bi Poročilo o delu komunistov v sevnlškl Kopitarni kritično obdeluje predvsem organizacijo dela same osnovne organizacije. Ta je tako obširna, da je delo zahtevalo novih oblik. Te so sicer z veliko dobre volje preizkusili, niso pa še zadovoljni. Kritično so se ozrli na delovanje organov ObLO ln na vprašanje, s kolikimi težavami se sreča delavec, ki bi si rad postavil stanovanjsko hišo. Člani so neenakomerno obremenjeni s funkcijami ln delovanjem Izven podjetja. Precejšnjemu številu sicer delovanje otežkoča študij, vendar pa so tudi taki, kt so zgolj člani ZK. Velika skrb Je posvečena izobraževanju vseh zaposlenih. Približno tretjina delavcev je dovršila le 4 razrede osnovne šole. Ta problem energično odpravljamo, pred vrati Je ustanovitev Izobraževalnega centra v podjetju. 19. štipendistov ln 40 vajencev Je naraščaj, ki bo kmalu prevzemal najodgovornejše naloge v podjetju. Veliko nalog pa Jih čaka z novimi gospodarskimi ukrepi. Pregled treh največjih osnovnih organizacij lz podjetij kaže, da so člani zveze komunistov na Bvojlh mestih. ga od njih več ni bilo v zaporu ln ko Jim uvedbe preiskovalnega zapora zaradi tega seveda ni bilo mogoče priobčiti. Zato tudi preiskovalni sodnik nI mogel napraviti kakili pritožb tem pripornlkom, ker so mu bili nedosegljivi in seveda ni nihče vedel, kje se nahajajo. V posledici tega pa seveda tudi ni moglo biti naslednjega dne, to je 12. aprila 1941, seje kazenskega senata zaradi tega, da bi se na njej reševale pritožbe preostalih štirih političnih prlpornikov. SIcer pa Je bila moja naloga v zadevi Kristana le ta, da dosežem njegov izpust iz zapora, predno pridejo Nemci, to pa se Je tudi zgodilo, ln sicer dne 9. aprila 1941. Kes pa je, da jaz nisem bil formalni zastopnik ali zagovornik Kristana in tudi ne ostalih že prej Izpuščenih političnih prlpornikov, in tudi torej nisem šel »uradno« do državnega tožilca ln potem od nJega do predsednika okrožnega sodišča, ker si res državni tožilec nI dal od mene >»5Ufliratl«, da naj Izpusti Kristana lz zapora. Seveda je bila moja intervencija vse kaj drugega kakor »sufliranje«. Zame ni bilo važno, na kak formalni način bo prišel Kristan pravočasno na prostost, temveč le to, da bo res prišel lz zapora, predno pridejo Nemci. Tista seja pa je bila v resnici v sredo, 9. aprila 1941, ne pa v soboto, 12. aprila 1941. Do seje pa Je prišlo zaradi tega, ker državni tožilec ni bil pripravljen izpustiti Kristana 9 pojasnilom, da tega ne more sto-' riti brez dovoljenja lz Beograda, ker Je šlo za zapor po zakonu o zaščiti države. Ravno zaradi tega sem moral Iti nato do predsednika okrožnega sodišča. In če tudi tam ne bi nič dosegel, bi bil pač moral organizirati zvijačen ali nasilen izpust Kristana iz zapora. Gotovo pa je, da v tistem spisu nI bilo zapisano, da se je vse to zgodilo na mojo intervencijo, kar Je pač • samo po sebi razumljivo. Možno je tudi in ne izključujem, da lz spisa samega sploh nI bil razviden resničen ln pravi potek zadeve, ker se po nepotrebnem pač ni. hotel nihče izpostavljati nepotrebnim nevarnostim. Da pa bi bil sodni senat okrožnega sodišča v Novem, mestu pod predsedstvom sodnika Mija Cer-noša, v katerem senatu Je bil tudi sodnik Janko Cerček tak, da je državni tožilec uvldel, da utegne senat pritožbo obdolžencev zavrniti, pa gotovo ne bo držalo, saj sta bila sodnika Mljo Cernoš in Janko Cerček oba izrazito napredno miselnosti in bi torej tretjega sodnika, tudi če bi bil proti temu, nedvomno preglasovala. SIcer pa Jaz nisem govoril s sodnikom Mi-Jem Cernošem' v tej zadevi in o kaki seji, kateri naj bi on predsedoval v tej zadevi, do sedaj nisem niti slišal. Ker pa sem govoril s predsednikom okrožnega 6odlšča ln z njim zadevo uredil, si seveda ne morem misliti, da bi bil on prepustil vodstvo seje sodniku Miju Cerne-Ju, oziroma da bi bil sploh on odsoten in da je zaradi njegove odsotnosti vodil sejo sodnik Mljo Cernoš, ko pa sem vendar sam osebno govoril s predsednikom okrožnega sodišča zaradi ureditve izpustitve Kristana. Taka so dejstva ln taka je resnica. Dr. Davorin Gros. razvito pa je takšno nagrajevanje v manjših podjetjih. Delavsko samoupravljanje je še sorazmerno nerazvito, ker je večina podjetij bila ustanovljenih v nedavni preteklosti. V obratu Novoteks je ODS sicer reševal vrsto drob-nil problemov, imel pa je še vse premajhno materialne/ osnovo. Tudi v LPP Metlika je bilo nekaj podobnega, vevidar so v obeh primerih težave že odpravljene. V delavskih svetih je približno 40 odst. žena in 20 odst. mladih ljudi, vse premalo pa je obojih v zadružnih svetih in v krajevnih odborih ter ostalih organih družbenega upravljanja. Ko so delegati iskali vzroke za vse to. so ugotovili, da je v marsičem kriva nerazgleda-nost upravljavcev, ki je glavna ovira njihovi aktivnosti. Sindikalno organizacije bodo morale zato posvetiti kar največ skrbi izobraževanju proizvajalcev, ne le strokovnemu ampak tud; družbeno ekonomskemu. Prvi koraki so že storjeni s seminarjem za člane UO, DS in sindikalnih vodstev, ki je bil pred nedavnim. Tudi kulturno zabavno življenje v kolektivu je pomembno, saj sta od kulturne ravnj v precejšnji meri odvisni zavest in prizadevnost. Obrat Novoteksa je že sklenil pogodbo za 3 gostovanja Mestnega gledališča iz Ljubljane, v BETI pa so ustanovili pevski zbor in instrumentalni sekstet. Ko so sprejeli vrsto pomembnih zaključkov, so na konferenci izvolili še nov 15-članski odbor, nov nadzorni odbor in delegate za okrajno sindikalno konferenco. JAD ZR0P pripravlja razstave in proslave 8. aprila je bila v Novem mestu razširjena seja okrajnega odbora ZROP. Razen članov odbora so se Je udeležili še sekretarji občinskih odborov ZROP in predsednik okrajnega odbora SZDL Viktor Zupančič. Na seji so se pogovorili predvsem glede organiziranja razstav o delu in življenju v Jugoslovanski ljudski armadi. Obiskovalci razstav se bodo seznanili predvsem z oborožitvijo naše Armade, z razvojem armade — posebno povojne — ln z vojnimi šolami. Prikazanih pa bo tudi več filmov. Na sam dan mladosti bodo odprte take razstave v Novem mestu, Brežicah, Cerkljah, Vidmu-Krškem, Črnomlju ln Metliki. Razstave bodo tudi v ostalih večjih krajih, a datum še nI določen. Za razlago bosta na vsaki razstavi skrbela po dva oficirja. Namen teh razstav je, da bi se mladina bolj seznanila z delom in življenjem v naši Armadi, posebno pa še z življenjem gojencev v oficirskih šolah. Dalje so sklenili, da bodo občinski odbori ZROP sodelovali v vseh občinskih odborih za proslavo 20. obletnice vstaje in da bodo rezervni oficirji ln podoficlr-Jl posvetili posebno pozornost proslavitvi letošnjega dneva Jugoslovanske ljudske armade — 22. decembra. V Žužemberku krajevni komite LMS Z nastajanjem vedno večjih komun včasih občinska vodstva LMS zgubljajo pregled nad delorn mladinskih aktivov. Odtod v zadnjem času vedno večje težnje po formiranju krajevnih komitejev LMS, ki naj bi bila podaljšana roka obč. komiteja. Tako so pred kratkim N SROČITE SI DOLENJSKI LIST! formirali v Žužemberku krajevni komite, ki bo vodil delo aktivov in bo v tesnem stiku z občinskem komitejem LMS Novo mesto. V komite je izvoljenih 7 mladincev, vodile pa ga bodo tova-rlšlce Angelca Trlep, Cilka Miklič in Nada Pajk. Ta komite naj bi nekako nadomestil prejšnji občinski komite LMS, ki se je po priključitvi občine Novemu mestu razšel. Sd. Po vasi so že drvel* kamioni. Mati je prišla od nekod vsa preplašena ln zbegj^B. Sesedla se je na stol in šele čez čas izdavila iz sebe: »Lupšinove, Petelinčjte. Kosove... so odpeljali!« Bil sem otr^k: nisem mogel dojeti, kaj se pravzaprav dogaja. Ce se ne bi nalezel joka, ki ga je bila vas polna, bi se bi! morda celo veselil velikega potovanja. Vsa moja otroška leta to bila sanje o širnem svetu, ki bi ga bil rad prepotoval podolgem in počez. Toda zdaj sem kot vsi drugi hlipal v joku. Stekel sem na vas. Na dvorišču pri sosedovih sem zagledal kamion. Pri vratih je stal vojak. Obraz pod čelado je bil mrk, nekam ravnodušen do žalosti v hiši. Petkovi so se drug za drugim skobacali na kamion. Stara mati je bila še na tleh. Z rokami se je držala za glavo in nepremično strmela v dom, od katerega se vse življenje ni oddaljila dalj kot do njive in cerkve. Ko jo je vojak dregnil, naj se že vendar povzpne na kamion, je padla pred prag in ga jela poljubljati. -Nikoli več, nikoli več,-" je ječala. Njeni na avtomobilu so presunljivo jokali. Vojak je vpil, da je treba odriniti. Stari Petek je hotel na tla, ker ga je mukanje živine v hlevu spomnilo, da jo je treba nakrmiti. Avtvomobil pa se je že premikal. Nekaj ur pozneje sem tudi sam sedel na kamionu In skozi solze videl ljudi pri ograjah, kako so nam mahali. Bolj ko smo se oddaljevali od rodnega kraja, dražja mi je bila vas. Čutil sem, da nekaj izgubljam, nek&j, kar mi je bilo pri srcu kot oče ali mati. V rajhenburškem gradu, kjer so nas stlačili v hleve, se je obup stopnjeval. Nekdo je pravil, da se je neki starček utopil v človeškem blatu, ko je v temi tipal na stranišču. Neka družina je trpela dvojno žalost; oče se je obesil, ko je videl, da kamion zavija na njegovo dvorišče. V kotu grajskega hleva je stokal bolnik, ki mu svojci niso vedeli pomoči. Zunaj pa je dolga vrsta ljudi stopala mimo komisije, ki je ponovno popisovala in delila okrogle pločevinaste tablice s številkami. Koreni. Petrači, Resnlkl ln na tisoče drugih so postali številke. šlezija, kdo te ne pomni! V eni izmed velikih sob Izseljenskega taborišča 122 v Striegauu se nas je tlačilo skoro četrt vasi. Prostora med pogradi je bilo komaj toliko, da sta 6e dva lahko ogibala drug drugemu, kadar je bilo treba ven. K okencu, kjer so delili hrano, se je vila dolga vrsta ljudi. Preden je zadnji prišel na vrsto, so bili tisti, ki so jedli med prvimi, že spet lačni. Spominjam se, da sem večkrat skušal prespati popoldan, da bi tako hitreje minil čas do večerje. Toda vsemogočna Lakota mi ni dovolila spanca. Ali so nas p& otroke nagnali' na dvorišče, da smo brez potrebe že desetič pobirali papirčke in slamlce, s katerimi se je poigraival veter. En alko se je godilo materam, ki so jih ohole, »rasno čistem a še skoro smrkave Nemke priganjale h kasarniškemu čiščenju taboriščnih prostorov. Zvečer, ko so se očetje vračali z dela, so bili namesto počitka dolgo »apeli«, kjer so nam krajsfirer Ringmann in drugi vcepljali v zavest, da smo brezdomci. Ukazovali so nam, da ne smemo misliti na dom, kakor da je sploh mogoče zabraniti misli. Ze stokrat in spet ponovno so nam ponavljali paragrafe taboriščnega reda. Da je treba gospodarje taborišča pozdravljati z dvignjeno roko, pa čeprav bi jih srečali tisočkrat na dan. Da je treba ubogati na migljaj. Da je treba delati za zmago. Da se je treba ustrašiti že same misli na beg. Da je treba... Marsikaj, kar je bilo treba po pravilih, ki so jih sestavili v Himmlerjevem uradu ali pa so nastala kar v glavi skoro nikomur odgovornih lagerfirerjev, Izseljenci niso storili. Tako niso prenehali misliti na dom. Nasprotno, vera v vrnitev je bila čedalje močnejša. Malo jih je bilo v taborišču, ki ne bi vedeli, da so Nemci morali izprazniti Vitebsk ali Smolensk ... da so jih zavezniki pregnali iz Afrike... da so izgubili celo, armado pri Stalingradu... da Nemčija drvi v poraz! Med izseljenci so bili tudi taki, ki so tvegali beg. Težko je bilo iz osrčja Nemčije pobegniti domov, skozi številna ovire, mimo neštetih patrol, z zaznamovano izseljensko izkaznico in — brez hrane. Pa so nekateri zmogli tudi to. Posrečilo se jim je priti celo do praga rodnega doma, kjer so z gnevom v srcu opazovali, kako se na njihovi zemlji šopirijo Kočevarji. Nato so po skrivnih poteh odšli v gozdove, kjer so se večidel priključili partizanom — borcem za svobodo. V spominu ml je Tone iz Mosteca, ki Je ležal nedaleč od mojega pograda. Zvečer, ko sem ga videl, kako leži vznak in strmi v strop, še slutil nisem, da ga zjutraj ne bo več v taborišču. Nato sem ves dan v mislih spremljal njegovo pot in trepetal zanj. Oddahnili smo si, ko je prispela skrivna vest, da je srečno prispel domov. Vedno pa se ni končalo tako srečno. Nekoč, ko smo imeli ravno -apel-" in je krajsrirer Ringmann s svojim grgra-jočim glasom grmel po nabito polni jedilnici, je nenadoma pristopil k njemu esesovski oficir. Nekaj časa sta tiho šušlja-la, nato pa se je Ringmann zmagoslavno zravnal, ošinil s .pogledom ljudi in začel vpiti: »Vi svojat! Kdor se zadnji smeje, se najslajše smeje. Dva, ki sta mislila, da lahko nekaznovano pobegneta, so pravkar pripeljali v taborišče...« Medtem ko so oba nesrečnika, doma lz Mihalovca, za katera smo upali, da jima je beg uspel, porinili na oder, je Ringmann žugal s pestjo: Agata je s svojim konjem obstala tik grajskega pisarja, sklonila se k njemu ter mu rekla: »-Danes imate veselje, gospod pisar! Ce jih gledam, te reveže v potoku, prepričana sem skoraj sama, da je vaša vera močnejša in boljša. Vsaj za te ljudi tukaj?« To rekšl je oddirjala za grofico Suzano. Pisar pa je zrl z motnimi pogledi za njo in ob tistem trenutku bi se bil odpovedal vsaki veri, da je to zahtevala ženska, katera je ravno govorila ž njim. Ves ta čas je Maruša Medudka mirno stala na svojem mestu sredi vode. Končno pa je vendar omagala tako. da so jo pričele zapuščati moči in da so še bolj opešale slabotne nje duševne sile. Razprostrla je roki proti nebu in vpila: »Kristus se mi približuje, kralj David pa pleše pred njim! Hosana na višavah!« Niso je več nosile noge in omahnila je in opotekla se s svojim telesom ter teleb-nila v potok, da jo voda zapijaisnila na vse sftrani. »Dosti bodi, poberite jih iz vode! Naj se v kaki koči nekoliko ogrejejo, potem iih spravite v Loko v varen zapor!« Tako je ukazal vitez Hohenburg. Obr-nivši se k zbrani množici, pa je izprogo-voril: »Mi sodimo ostro, ali pravilno! Va- rujte se krivih naukov, da se vam ne zgodi ravno tako!« Zlezel je na sedlo ln poklical pisarja na svojo stran. »Ti si mi odgovoren, Tolmajnar, da se mi vsa ta tolpa v Loko dovede!« Ostro ga je pogledal in še dejal: »Nekako bled si v obraz! Zenitev se ti je skazila! Cemu pa tudi laziš za luteranka-mi? Pripoveduje se mi, da si nekako mlačen in da zanemarjaš službo božjo. Pazi, da ne boš ljudstvu v slab vzgled, ker to ti povem- če pri tebi opazim kaj, kar bi dišalo po reformatorjih, spokorim te in, če treba, z razbeljenim železom. Hvaljen bodi Jezus Kristus!« Ukazal je dvema hlapcema, da sta ga spremila. Jošt Tolmajnar pa je obstal na mestu in v mislih pogreznjen je pozabil na svojo okolico. Biriči so v tem onemogle grešnike iz potoka vlačili prav grdo in kleli. Množica je tiho opazovala čudni ta prizor. Kaznjenci so tudi vsi molčali in le Jeromova mlajša tovarišica je neprestano vzdihovala: ■>Da bi me le na grmado ne deli!« Tako je v tistih časih sodil loške graščine oskrbnik; in sicer sodil, kakor se je izrazil sam, ostro in pravično! — VI. Zapisujem Jošt Tolmajnar še tole. Letos sta prišli semkaj na Visoko dve ženski. Prvo so imenovali Suzano in porodila so je iz starega, imenitnega pokolenja. Druga pa je bila rodu nižje vrste in je prvi morala streči, kakor streže dekla gospodinji svoji. Imenovali smo jo Agato in očem mojim se je nad vse prikupila. Cudria so pota našega Gospoda, ki je dodelil, da se je srce moje odprlo luteranki in da se je duša razvnela zanjo, ki je bila odpadla od svete vere. Za vse pa bodi hvala našemu gospodu in bogu!— Zgodilo se je takole. Nekega dne je opazila previsokoro&na grofica Suzana ost, s katerimi v tej pokrajini navadno preprostejše ljudstvo zabada ribe- če lazijo za pašo po čisti strugi Odgovoril sem spodobno in ponižno, da mislim in da sem prepričan, da bi visokorojeni gospe gotovo ne ugajalo to delo. Prcdrznil sem se še celo in sem razložil, da bi se mehko srce preblagorodne gospe (takoj spočetka smo imeli vero, da ni omožena. zvedeli pa smo, da jo je gospod bog zvezal s krasnim, pobožnim možem) težko privadilo, če bi morala gledati zabodeno in trepetajočo žival. S prav veliko nespodobnostjo je tu služabnica Agata izpregovoril n in trdila, da bi, če bi le mogla, srce moje zabodla na dolgo sulico. »Prav nič bi se m; ne smililo'« je govorila z velikim smehom »in naj b! še tako trepetalo!« Jaz. Jest Tolmajnar, hotel sem se po vsej pravici raz-kačiti na to Žensko. Opazil pa sem. da se je premilostiva in preblagorodna aosoa (gospod Jezus, odpusti ji nje lirtera^-tvo) blagovolila smejati, in smejal sem se tudi jaz. Tudi sem prvič omenjeni služabnici pogledal v lepo oko in v greh si štejem, da mi je takoj v tistem hipu prav močno bilo všeč nje oko, ki je polno pregrešnosti in zapeljivosti. Ko je visokočastiti gospod (scilicet vitez Hohenburga) slišal, česa želi gospa in grofica, je izpregovoril s trdim glasom. Dober, ali oster gospod je, jn meni je trd gospodar. Božja zapoved pa mi je, da ga častim in ga vpletam v svojo molitev. Za vse, dobro ln hudo- bodi hvala gospodu našemu Jezusu Kristusu! Kdo je več trpel na svetu od njega? Takole je izpregovoril: .Stori, kar ti ukazuje presvetla gospoda!' Vzel sem hlapca, ki je imel za takšen posel spretno roko. Marsikaterega tolstega sulca in neštevilno vitkih lipanov mi je že bila zabodla njegova roka! Dobro so ga poznali v kuhinji gospoda viteza Hohenburga in z veseljem ga sprejemali, kadar je prišel na loško graščino. Nikdar ni došel prazen in zategadelj ga je še celo visokočastiti gospod oskrbnik prav čislal kalkor zvestega in pridnega hlapca. p Tudi tisti dan se Je izkazoval z veliko umetnostjo in marsikatera riba je zatrepetala pod železom njegovim. Ravno pri taisti priliki je bilo. Preblagorodna gospoda se je izprehajala po zeleni senožeti. Skozi vrbovje smo prežali. če bi ne ugledali ribe kje v strugi. Jaz, Jošt Tolmajnar. ostal sem spoštljivo nekaj korakov za njimi. Duši moji se je takrat razodela vsa lepota omenjenega dekleta. Krasnejša ■ se mi je dozdevala od previsokorodne go <=.pe Suzane, Govoril sem torej sam seb' kaka sreča bi bila, Izbrati si tako družico z& vse življenje in živeti ž njo v zakonski ljubezni kakor tudi v zakonski zvestobi. K temu nam pomagaj bog! Videla Je morda tesnobo mojo. Prišla je k meni, ogovorila me in s svojimi pogledi je napadala ubogo mojo dušo. Ali sem se mogel ubraniti takim naskokom? Kaj je luteranstvo? Kdo ve, ali moli svojega gospoda in boga v pravem duhu s pravo pobožno voljo? Toliko vem, da bom odslej molil svojega boga med bridkimi bolečinami, med grenkim trpljenjem! .Gospod pisar,' me je vprašala, .gospod Jošt Tolmajnar, kako ste zašli semkaj, v to puščavo? Alf od vas ne vodijo pota v Nemčijo, kjer se ljudem, kakor ste vi, gospod Jošt Tolmajnar, prav dobro godi? Ali hočete tukaj umreti?' Globoko se mi je povesila glava in žalost in tuga sta gospodovali nad mano. .Gospod Jošt,' je klicala Agata, .vidite tu na senožeti pozno, jesensko cvetko! Kako je prišla sem? Zima jo gotovo pokonča. Taki ste vi, zima tega kraja vas pokonča! Nate in ohranite jo meni v spomin!' Sklonila se je, utrgala pozni cvet in s svojo belo roko mi ga je ponudila. Ravno v tistem trenutku je zabodel hlapec veliko ribo in z močjo jo je vrgel iz hladnega bivališča na suho, kjer ji ni bilo rešitve. Ali naj jaz, Jošt Tolmajnar, na-glašam še posebej, kako zelo mi je tista uboga riba. ko se je vila v smrti, smilila in smilila? Grof Herbert je prišel po svojo preljubo gospo Suzano Presveli gospod in škof ji je vse odpustil in zopet jo je poklical na svoj bleščeči dvor. Odpovedala se je zmotam ln istotako nje služabnica preklicala vse, kar je kdaj verovala proti sveti naši katoliški cerkvi. Jaz, Jošt Tolmajnar, očistil sem se na to vseh hudobnih naklepov, katere sem koval v namenu, da bi si pridobil za ženico nemškega dekleta % rumemrM lasmi in ustnicami, ki so bolj rdeče od češnjevega sadu, kadar dozori po Bukovega vrha zelenih strminah. Okrajna revija mladih pevcev V nedeljo, 23. aprila, bo z okrajno revijo pionirskih in mladinskih pevskih zborov v Novem mestu zaključena velika pevska manifestacija. 16. aprila so bile v vseh občinskih središčih našega okraja občinske pionirske in mladinske pevske revije. Vse so bile dobro pripravljene in so dosegle lep uspeh. Ta dan je bil za naše mlade pevce velik praznik in jim bo še dolgo ostal v lepem spominu. Okrajna revija bo v dvorani kina »Krka« ob 9. uri. Nastopili bodo: 1. Pionirski pevski zbor II. osnovne šole iz Brežic, ki šteje 90 članov in ga vodi Betka De Gleria. Zapel bo Kogojevo pesem »Zvončki« in Fabjanovo »Mi smo pomlad«. 2. Pionirski pevski zbor črnomaljske osnovne šole, ki šteje 110 članov in ga vodi prof. Andrej Petek. Zapel bo narodno »Tam čez jezero«, Gob-čevo »Tovariš Tito« in Kogojeve »Zvončke«. 3. Pionirski pevski zbor metliške osnovne šole, ki šteje 70 članov in ga vodi Viktor Svi-gelj. Zapel bo Gubčevo »Sa kraj Bosne«, Kalamovo »Bile-čanko« in Pregljevo »Štirje fantje igrajo«. 4. Pionirski pevski zbor osnovne šele iz Crehovice, ki šteje 47 članov in ga vodi Marijan Missbn. Zapel bo Koro- Koristni seminarji 19. in 20. aprila bo v sindikalni dvorani tovarne celuloze in papirja seminar za novo izvoljene predsednike in tajnike sindikalnih podružnic. Slušatelji bodo seznanjeni z delom in nalogami ter s tehniko vodenja sestankov in diskusij. Za področje Senovega bo enak seminar na Senovem 25. in 26. t. m. Na željo kolektiva Elektrarne v Brestanici bo predavanje O delavskem samoupravljanju ln delitvi dohodka. Podobna predavanja bodo še v nekaterih podjetjih v občini. V Vidmu-Krškem, na Senovem in v Kostanjevici bo organiziran za člane šolskih odborov enodnevni seminar. Na seminarju bodo člane seznanili z vlogo šolskih odborov v zvezi z novim zakonom o fi-nansiranju šolstva in uporabljanjem skladov. D. K. ščev »Veter« Gobčevo pesem »Domu« in Jobstovo »Žaljivko«. 5. Pionirski pevski zbor osnovne šole iz Sevnice, ki šteje 100 članov in ga vodi Viktor Krenčič. Ta nam bo zapel Adamičevo »Kdo na svetu najbolje živi«, Webrovo »Jeko« in Mihelčičevo »Hej, brigade«. 6. Pionirski pevski zbor osnovne šole iz Sentruperta (40 članov) bo pod vodstvom Minke Kreanove, zapel Tom-čev »Šopek narodnih«, Fabjanovo »Mi smo pomlad«. 7. Pionirski pevski zbor I. osnovne šole iz Vidma-Krške-ga I, ki šteje 90 članov. Vodi ga prof. Josip Klepac in bo zapel Adamičevo »Stoji mi po- lje«, Simonittijevo »Noč« i Gobčavo »Mladost«. 8. Mladinski pevski zbo, gimnazije iz Brežic, v katereg; je vključenih 36 mladincev, p;: bo pod vodstvom Franca Bo škoviča zapel: Gobčevo pesen »Rdeči nagelj« in Cvetkovc -Pomlad«. 9. Mladinski pevski zbor no vomeške gimnazije, 46 mladincev, bo pod vodstvom Ernesta Jazbeca zapel: Kramolčevo »Pojdem v Rute«, Slavenskega »Šaljivko« in Mihelčičevo »Hej brigade«. To so najboljši pionirski in mladinski pevski zbori v našem okraju. Eden ali dva izmed njih se bosta udeležila pevskega festivala v Celju, ki bo maja. Muzejske novice Po treh zaporednih umetnostnih razstavah (akad. slikarji Zoran Di-de-k, Lojze Perko. Vlado Lamut), ki jih Je v zimskih mesecih priredil Dolenjski muzej, so za obiskovalce zopet urejene stalne muzejske zbirke. Tako je sedaj spet odprt kultumozgodovlnElki oddelek, ki je bil deponiran ob času razstav zaradi pomanjkanja prostorov. V Novem mestu se vse bolj čuti pomanjkanje primernega razstavnega prostora, kjer bi lahko gospodarske organizacije in kulturne ustanove prirejale vsakovrstne obSasne razstave. Marsikdo bi želel razstavljati v Novem mestu, vendar to vedno nI mogoče, ker pač ni primernega prostora. Tako je morala izredno poučna tn pretresljiva razstava o okupatorjevih taboriščih in Ječah zaradi pomanjkanja ustreznega prostora gostovati v učilnicah vajenske šole. Okrog 6000 obiskovalcev si je ogledalo to razstavo o okupatorjevih zločinih. Število obiskovalcev na razstavah v muzeju ln izven njega zgovorno priča, da si ljudje želijo razstav in Jih radi obiskujejo. Pred dnevi je poslonll muzeju Franc Medic z Rakovnika 9 dobro ohranjeno rimsko svetilko-oljenko z napisom KTERI. ki jo Je našel na njivi. Omenjena oljenka izvira gotovo iz rimskega groba, verjetno lz S. stoletja novega štetja. To Je prvi arheološki podatek lz tega kraja ln zato tembolj pomemben za staro zgodovino naših krajev. 2ellmo, da bi nas ljudje s podeželja večkrat obveščali o stvareh, ki jih najdejo pri delih na polju. Le strokovnjak lahko presodi, kaj je vredno in zanimivo ln kaj nI. Zato ne zavrzite in ne razbijajte takih predmetov, temveč javite stvar najbližjemu muzeju! Na parceli Mirka Kramariča v Črnomlju na »Sadežu« so pri kopanju temeljev za hišo našli dve masivni bronasti prazgodovinski zapestnici. Nedaleč stran pa so slučajno našli dva groba z žganim pokopom v lončenih žarah, ki sodita po najdbah v rimsko dobo. Vsekakor imamo na Sadežu opravka z večjim grobiščem, ki je bilo najbrž zelo dolgo dobo v uporabi. Prej aH slej bo treba na tem terenu izvršiti arheološko izkopava- nje, ki bo pokazalo, kdo Je tam v davnini pokopaval svoje mrtve. Previdnemu ravnanju in opozorilu tovariša Kramariča te moramo zahvaliti, da so najdbe prišle skoraj nepoškodovane v Belokranjski muzej v Metliko. Tone Knez. V nedeljo so v sončno jutro zadoneli ubrani glasovi združenih mladinskih in pionirskih pevskih zborov iz šol v novomeški občini, ki so pred pričetkom občinske revije nastopili v Novem mestu Na Vratih. Blizu tisoč mladih pevcev in pevk je ob spremljavi straške godbe zapelo res lepo nekaj pesmi, nato pa so položili venec pred ploščo padlim in odšli v Prosvetni dom na revijo. Na sliki: pogled na pojočo mladež Na Vratih kulturniški pomsnek v Movem mestu 13. aprila so na povabilo no-.omežke slavistične podruž-rice obiskali Novo mesto čia-.ii uredniškega odbora osrednje slovenske literarne in pu-olicistične revije »Naše sodobnosti«. Beno Zupančič, Dušan Pirjevec. Drago Sega, Bojan Stih in Marijan Brezovar so odgovarjali na vprašanja novomeških kulturnih delavcev in se zanimah' za kulturna vprašanja na Dolenjskem. Želeli so, da bi se na podobnih večerih še večkrat pogovori!; o splošni kulturni problematiki. Iz Podbočja Pred kratkim so tud: v Področju zaigrali Spicarjevo mladinsko igro »Pogumni Tonček«. Predstavo so pripravili pionirji, v režiji znane igralke MARIJE SKETOVE. učiteljice na tamkajšnji šoli. Izvedba je bila skrbno pripravljena in mladi igralci, ki so bili zvečine prvič na odru, so bili zelo razgibani. Odlikovala sta. jih lepa izreka in smiselno podajanje besedila. Režijsko so bili nekateri prizori naravnost vzorno pripravljeni, zlasti prizor ob Tončkovi vrnitvi z zlatimi palicami in še nekateri. Razsvetljava je bila prav tako skrbna kakor odrska oprema. Predstava je naletela na lep sprejem pri občinstvu, med katerimi je bilo posebno veliko mladine. Uspelo uprizoritev bodo ponovili in gostovali tudi na nekaterih odrih v okolici. Mladim ljubiteljem cdra kakor tudi tovarišici režiserki za lep uspeh iskreno Čestitamo. Občinska revija mladinskega petja v Novem mestu Pouk pod preperelimi stropniki Sentjernejska šola Jo vpra-Eanje, ki ga poznajo vsi tamkajšnji prebivalci. Zgradba se namreč podira. Zidovi so počeni, stropniki prepereli ln lahko pričakujejo, da se bo vsak trenutek sesula. Lani je posebna komisija prostore sicer pregledala in ugotovila, da v njih ne bi smelo biti več pouka. Za PEVOVODJEM MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV V nedeljo, 23. aprila, bo v Novem mestu v Domu LP ob 9. uri okrajna revija mladinskih pevskih zborov. Vabimo vse pevovodje mladinskih zborov na šolah in drugod, da se te revije udeležijo! Okrajni svet Svobod in PD, Novo mesto gradnjo nove šole so izdelali načrte, vendar dlje niso prišli. In vendar: kdo bo kriv, če se nenadoma zruši strop v kabinetu? Prebivalcem ni vseeno, kdaj bo staia nova šola. Da jo želijo čimprej imeti, dokazujejo tuđi prostovoljni prispevki v vrednosti okrog 3 milijone dinarjev. Največ so prispevali les in bi pri gradnji tudi sicer pomagali. Ko pa so izvedeli, da letošnjo pomlad še ne bodo pričeli graditi, so začeli prispevke prekllcevati... Dokaj težavno je s stanovanji za učitelje. Trije učitelji so brez doma, drugi pa stanujejo v podstrešjih. Naslednje šolsko leto bodo uvedli dva nova oddelka in dobili šest novih učiteljev. Toda spet bo problem: kaj pa stanovanje? Zahtevajmo vsaj šeststanovanjski blok, so povedali. Ker jc šolstvo še marsikje področje kritike, naj povemo, da je gradnja nove šole v Šentjerneju v perspektivnem planu novomeške občine predvidena in bodo z njo začeli brž, ko bo za to na razpolago potreben denar. I. Z. V nedeljo, 16. marca, je bila v Novem mestu revija mladinskih in pionirskih pevskih zborov šol v novomeški občini. 2e ob desetih dopoldne so se nastopajoči zbrali pred študijsko knjižnico, kjer so ob petju Internacio-nale položili na spomenik venec z imeni vojnih žrtev. Nato so v sprevodu krenili na Glavni trg in se zbrali pred Prosvetnim domom. Precejšnjo množico pionirjev z rdečimi ruticami okrog vratu, mladincev in cicibanov je potem pozdravil predsednik novomeškega ObLO tovariš Ludvik Golob. Ko je orisal pomen in namen letošnjih proslav, kjer posebno mesto zavzema praznovanje mladine ln pionirjev, ki tekmujejo v pionirskih igrah, je naglasil: »Pred dvajsetimi leti, ko je našo zemljo pregazil nacistični škorenj, se je bilo treba odločiti. Naši narodi so strnili moči in se uprli. Učite se in nadaljujte delo vaših očetov.« Zatem so mladino pozdravili še predstavniki Svobod in Zveze DPM. V dvorani so se najprej predstavili cicibani Glasbene šole v Novem mestu in pod vodstvom Ernesta Jazbeca zapeli tri otroške pesmi. Nato se je na odru zvrstilo še 17 pevskih zborov in harmonikarji. Zbori so bili razdeljeni v enoglasne, dvoglasne in triglasne »A« kategorije in mladinske mešane zbore »B« kategorije. Prireditev je govorila o pestri izbiri precej težkih glasbenih stvaritev, ki so jih zbori bolj ali manj uspešno izvajali pred občinstvom. Na splošno je bilo opaziti, da so se vsi kar najbolj pripravili. Seveda ni šlo brez napak. Precej čudno je završalo po dvorani, ko so pevci iz Prečne nastopili brez dirigenta in kar se da hitro odpeli dve pesmi; prvo so nekako izpeljali, pri drugi pa so se zmedli. Nastopili so namreč po lastni želji (njihov dirigent je zbolel), velja pa njihov pogum. Strokovna komisija je pri ocenjevanju imela precej težav, ker so bili zbori izenačeni. Petje je ocenjevala na osnovi predvidenih meril: ubranosti glasov, izgovorjave, razgibanosti in discipline. Prvo mesto med enoglasnimi zbori so zasedli učenci L novomeške osnovne šole — nižja stopnja (dirigent Cirila Jazbec); v kategoriji dvo-glasnih zborov so bili najboljši pevci I. novomeške osnovne šole pod vodstvom Jelke Kastelic; med triglasnimi zbori »A« kategorije so najlepše peli pionirji osnovne šole iz Orehovice (dirigent Marijan Mison), med mešanimi mladinskimi 'zbori »B« kategorije pa je prvo mesto zasedel mešani mladinski zbor no- vomeške gimnazije (dirigiral Ernest Jazbec). Na okrajnem prvenstvu mladinskih pevskih zborov, ki bo v nedeljo 23. aprila v Novem mestu, pa bodo peli učenci orehoviške osnovne šole in novomeški gimnazijci, ker bodo na okrajnem in republiškem prvenstvu peli le triglasn-in mešani zbori. Revija mladinskega petja je hotela prikazati predvsem množičnost in prizadevanje šolske mladine v kulturni dejavnosti. Pohvaliti moramo zbore s podeželja, zlasti iz Šentjerneja in Dolenjskih Toplic, ki so se res trudili, da bi kar najbolj predstavili svojo glasbeno dejavnost in sposobnost. Z vztrajnim delom bodo dosegli še lepe uspehe. I. Z. Mladina iz aktiva Irca vas—Brod piše V Kanižarici so odprli klubske prostore 8. aprila je DPD Svoboda iz Kanižarice odprlo svoje klubske prostore. Novi klub je posebno pomemben, ker je prvi v črnomaljski občini. Prostori so sicer po velikosti skromni, vendar bodo kiju temu nadvse Knjižna razstava Založba Mladinska knjiga iz Ljubljane je v sredo 17. aprila v Studijski knjižnici v Novem mestu slovesno odprla svojo razslavo knjig in izvirnih ilustracij iz leta 1960. Tovrstna razstava, ki jo Mladinska knjiga prireja vsako leto ob podelitvi Levstikovih nagrad, je tokrat v Novem mestu prvič. Iz Ljubljane je šla v Maribor, od tam pa so jo pripeljali v Novo mesto. Zanimiva razstava, čeprav zatradi pomanjkanja razstavnih prostorov nekoliko okrnjena, bo odprta kakih deset dni. Mladini in odraslim priporočamo, da si jo ogledajo. Razstava je v veži Studijske knjižnice (spodaj in zgoraj). koristni za društveno izživljanje kanižarskih rudarjev in njih družinskih članov. Sekretar občin, komiteja Franc Kočevar je ob otvoritvi kluba izrekel kulturno-prosvct-nim delavcem priznanje za njih novi uspeh, ki naj bi bi! vzgledna akcija za ostala belokranjska podjetja in društva. Čeprav je znano, da je v Ka-nižarioi zelo občutno pomanjkanje prostorov za kulturno-prosvetno življenje, saj v kraju nimajo niti enega primernega prostora oziroma dvorane, je možno ob razumevanju rudniških organov samoupravljanja ustvariti z majhnimi sredstvi in dobro voljo ter požrtvovalnostjo zelo veliko. Novi klubski prostori so lično opremljeni in ne manjka v njih knjižnice, časopisov in revij, šahovnic, episkopa, magnetofona in seveda tudi — televizorja. Zato bo klub drugi dom kanižarskih rudarjev, kjer bo sleherni našel razvedrilo ter možnost za izobraževanje in kjer se bo razvijalo tudi družabno življenje. Mladinski aktiv Irca vas-Brod obstaja že več let. V začetku je bil delaven, pred dvema letoma je pa popustil. Zdaj se je na pobudo občinskega komiteja LMS spet pridno lotil dela. Mladina je organizirala več plesnih vaj in zdravstveno predavanje, ki so se ga udeležili tudi odrasli. Mladinci in mladinke so se udeležili tudi proslave dneva mladinskih delovnih brigad. Na zadnjem sestanku, ki je bil pred nekaj dnevi, so mladinci sklenili, da se bodo udeležili nagradnega tekmovanja, ki ga je razpisal občinski komite LMS, sodelovali bodo na pohodu Ob žici okupirane Ljubljane, uredili si bodo odbojkarsko igrišče in sestavili moštvo za mali nogomet. Pridno se pripravljajo na proslavo prvega maja. Organizirati nameravajo še več izletov in nadaljevati s plesnimi vajami. Zvonko Tkalec V brežiški občini so prosvetni delavci pod vodstvom tov. Javor-nika, direktorja brežiške gimnazije, organizirali medsebojne hospitacije na osemletkah. Prosvetni delavci raznih šol se v hospitacijskih skupinah obiskujejo in izmenjujejo izkušnje v poučevanju in vzgoji mladega rodu. Za novo, spodbudno obliko šolskega dela se zanimajo tudi učitelji iz sosednih občin, ki so se nekajkrat že udeležili takšnih hospltacij. Na sliki: hospitantl po uspešno opravljenem delu na osemletki v Cerkljah (Foto Martin Zupančič, Artlče) Pionirski pevski festival v Trebnjem V nedeljo je bila trebanjska cesta polna mladih pevcev. V gručah so se bližali prosvetnemu domu, kjer so jih čakali organizatorji in pevovodje festivala. V dvorani so se zbrali ljudje iz raznih krajev občine. Pevce je najprej pozdravil Javni nastop novomeške glasbene šole Pred nedavnim je bil v no-nomeškem Domu ljudska pro-svete javni nastop harmonikarjev v počastitev 20-lelnice vstaje, hkrati pa je bil tudi obračun celotnega dela tega odseka pri Glasbeni šoli. Nastopili so gojenci tovarišev Rajšpa, Savnika in Beoca Razen solističnih točk smo sli. iali tudi duete, tercete ln zbore. V uvodnih besedah je tovariš Bevc povedal kratko ' tgo dovino in nastanek harmonike nato se je zvrstilo na odru 2' točk. Zaradi lažjega razumevanja je bila vsaka točka posebej komentirana. Brez dvoma je nastop harmonikar jev v polno zasedeni dvorj.ii lepo uspel, saj so učenci bre-. spotikljajev izvajali naštudi rane skladbe. Harmonikarski oCsck pr-. Glasbeni šoli jc močan, so.j šteje 40 učencev. Od teh jih Igra 26 v zboru, ki smo ga no tem nastopu tudi slišali Soli stično so nastopili: Dra(,'vy Pajnič, Nace Kovačič, Rast' Muro, .Andrej Medic, Bfintfči Božič, Bojan lavrič. Lilijarc Markam. Ma:di Ucnitrmnv Katjuša Svhy, Joie Arkn; v skupinski igri pa: Jože Arko Rudi Prime, Franci Skof, Tanja Pere, Radenka Donato, Lilijam Markam, Majda Hcnig-man. Prijetna točka je bila tudi duo, ki sta ga izvajala Dami;- Kovačič in Katja Skerlj. Z navdušenjem je občinstvo pozdravilo dve skladbi: »Valček« gojenca Bojana Lavriča inr»Spomint Katjuše Suhyjevc. Razen dobrega igranja na harmoniko oba kažeta smisel in talnnt za komponiranje in bo- sta ob pravilni glasbeni uzgoji lahko uspela na tem področju. V II. delu programa je nastopil zbor harmonikarjev pod vodstvom tovariša Rajšpa. Zbor je imel zelo lepo našludi-rane skladbe, od katerih so bile nekatere mogoče manj hvaležne in učinkovite. S pritegnitvijo še drugih utencev bo zbor lahko uspešno delal in mnogo koristil potrebam kulturnega uveljavljanja, kar je tudi osnovni namen odse-kove glasbene šole. Ta nastop je dokazal, da trud učencev in njihovih vzgojiteljev ni bil zaman. Z reformiranjem glasbenih šol se harmonika uvaja kot redni inštrument, kar je edino pravilno, saj jo na terenu mnogokrat lahko bolj s pridom uporabimo kot marsikateri »umetniški instrument*. tovariš Prijatelj in jim zaželel obilo uspeha, zatem pa je Emilij ana pozdravila pevce v imenu Pionirskega odreda Zdenke Krapš. Iz približno iOO grl se je oglasila najprej himna, nato pa so zapeli še Našo zemljo in Na barikade. Po množičnem nastopu so sledili nastopi posameznih pevskih zborov z Mokronoga, Mirne,. Trebnjega, Sentlovrenca, Dol. Nemške vasi in Sentruperta. Med nastopi so igrali harmo-nikaši ali pa je bil odmor izpolnjen z recitacijskimi točkami. Navdušeno smo ploskali prisrčnemu petju sestric, ki šs . ne hodijo v šolo. Najlepše so zapeli pionirji iz Šenitruperta, in sicer odlomek iz Zdravljice, Šopek narodnih, šaljivo pesem Zolico in muha ter himno vseh mladih ljudi Mi smo pomlad. Sledila je še podelitev diplom nastopajočim zborom, potem pa so odšli pevci v. telovadnico, kjer jih je čakala malica. Zanimalo me je, kakšno mnenje imajo ljudje o pionirskem festivalu. Najprej sem vprašala za mnenje člana občinskega odbora tovariša Prijatelja. Prijazno mi je odgovoril: »Festival je nedvomno uspel. Opazili smo, da je petje napredovalo in da je tudi zanimanje za petje in kulturo večje. Vsi zbori so lepo zapeli, čuti pa se pomanjkanje tretjih glasov.« V Birčni vasi: živahno 23 članski zbor mlađih harmonikarjev Glasbene šole med uspelim nastopom v Domu ljudske prosvete v Novem mesta Letošnja sezona je kar pestra tudi v Birčni vasi. Prejšnjo soboto je gostovala kultur-no-zabavna skupina Tovarne zdravil »KRKA« iz Novega mesta, ki Je nastopila z dvema unedejankama in z zabavnim irkestrom. Program je bil pester in tudi izvedba je bila orav dobra. Zal. da ni v Birčni "asi primerne dvorane z odrom. To je velika ovira za uspešno kulturnoprosvetno življenje v tem predelu naše bčine. Zadružni dom ima lepe prodre, pa je vse dograjeno le :a pol. Vprašujemo se, kje so vire. da so ti prostori neizko- "•čeni že 4 leta? Kdo ovira? Mladina in odrasli so prejš-\;c čase uporabljali za prire-anje veselic šolsko prostore kar b; nekateri želeli še danes vendar to ne gre, kajti stolčki in mizice so že dotrajale prav zato, ker so jih uporabljali za zabave in so napravili iz dveh učilnic gostinske prostore. Igralska skupina PD Pod-grad je gostovala s Finžgarje-vo »Razvalino življenja«. Pohvaliti moramo njihovo prizadevnost ln požrtvovalnost. Bogomil Lilija Ravnatelj iz Dol. Nemške vasi: »Festival je uspel...« Učiteljica in pevovodja iz Dol. Nemške vasi: »Pevci so pokazali, kaj zmorejo, jaz pa sem vesela, da je festival končan; utrujena sem...« Učiteljica petja in vaditelji-ca trebanjskega pevskega zbora tov. Dereanijeva: »Program je bil zelo bogat. Pevci so pokazali lepe uspehe in njihov trud ni bil zaman ...« Dragica Zupančič Revija fihttov v Vidmu-Krškem 11. aprila je bila v dvorani »Svobode« revija najboljših slovenskih kratkometražnih filmov lanske proizvodnje. Predvajali so filme Cesta, Torzo, Njegov dan. Sestra, 25 let Planice in Statistično dokazano. Uspelo revijo si je ogledal širok krog ljudi, ki so nagradili posamezne filme z aplavzom. Komponist France Lam-pret, režiser Jože Bevc in filmski novinar Toni Tršar, ki so bili prisotni, so gledalcem odgovarjali na vprašanja a področja filmske ustvarjalnosti. D. K. Glasbila so govorila o mladih 12. aprila je bila v novomeškem prosvetnem domu okrajna revija najboljših dijakov novomeške, brežiške in krške glasbene šole. Sedemnajst mladih glasbenikov je izvajalo dela štiriindvajsetih glasbenih ustvarjalcev. Zaigrali so tudi več del slovenskih avtorjev. Za zaključek se je predstavil še orkester novomeške tilrsbene šole. Mladi so več težjih glasbe- nih del izvedli s pravim posluhom za takt in ritem, kar dokazuje, da se bodo razvili še v dobre pianiste, violiniste itd. Občinstvo, največ je seveda bilo šolske mladine, je nastopajoče pozdravljalo s ploskanjem. Najboljši iz novomeškega okraja bodo sodelovali na re-!'■'!;' 'V; prire^vi te vrste, ki bo od 22.-27 aprila v Mariboru. I. Z. Igor Penko -15,40 m v metu krogle Otvoritvenega atletskega mitinga lovomeškega Partizana, ki so ga .jreteklo soboto priredili na stadionu »Bratstva in enotnosti« sta se poleg domačih tekmovalcev in tekmovalk udeležili tudi močni zastopstvi Partizana iz Kočevja ln Črnomlja. Pogrešali smo tekmovalce s Senovega, iz Krškega in Brežic. Konkurenca je bila v nekaterih disciplinah zelo močna, pohvalno pa je, da smo videli na startu mnogo mladih tekmovalcev ln tekmovalk, ki veliko obetajo. Zelo so se Izkazali mladi atleti iz Črnomlja, ki jih vodi kapetan Sltjepče-vlč. pozna se jim, da so pričeli načrtno vaditi, ker so že na začetku sezone dosegli boljše rezultate kot lani. ko so bili v najboljši formi. Tudi iz Kočevja Je prispela mlada, toda močna ekipa, v kateri sta najbolj izstopala pionirka Bohan-čeva in pionir Murovič. Oba sta postavila nove republiške pionirske rekorde — Bohančeva v skoku v daljino (462 cm!), Murovič pa v metu krogle (13,02 m) in v metu kopja (42,62 m)! Razen teh dveh smo opazili še vrsto drugih mladih tekmovalcev, ki veliko obetajo. Kaže, da bo kočevska atletika spet postala močna kot pred leti. Tudi od novomeškega naraščaja lahko pričakujemo, da bodo .šli vsaj nekateri po stopinjah Penka, Spilar-ja, Zaletlja Hudetove itd. Sedaj pa še o tekmovanju ln o rezultatih. Največ prljavljencev je bilo za teke na kratke proge in za skoke. Največji uspeh je dosegel Igor PENKO, ki je v metu krogle z odličnim rezultatom 15,40 m postavil nov dolenjski rekord. Sprva so sodniki namerili 15,52 m, kar bi pomenilo nov slovenski rekord (rekorder je Penko — 15,49 m), pri kasnejšem merjenju pa so ugotovili napako, tako da znaša novi dolenjski rekord: 15,40 metrov! Penko je bil odličen tudi v metu diska in kopja. V metu diska je omagal z novim dolenjskim rekordom — 43,07 m, prvo mesto pa je osvojil tudi v metu kopja z rezultatom 52,38 m. Tokrat ni nastopil Spilar, ki je na pripravah kandidatov za PEA kopjašev v Makarski. Od ostalih naj pohvalimo mladinca Padovana (dijak novomeške ESS), ki je zmagal na 60 in 100 m, Savica iz Črnomlja, ki je zmagal na 1500 m, ter mladinca Lukšiča, ki je za zmagovalcem zaostal le za pičil dve sekundi in izboljšal osebni rekord. Oba sta premagala Radmanoviča iz Kočevja, ki je kandidat za PEA (prvenstvo Evrope v atletiki). Pohvalimo še Jovana in Bavdeka, ki sta zmagala v skoku v višino. Bavdek je v četrtem skoku preskočil celo 180 cm, kar kaže, da je že sedaj v odlični formi. Od deklet je bila najuspešnejša pionirka Bohančeva, odlikovale pa so se tudi Hudetova. Kot-nikova in Kožuhova. Hudetova je razen v teku na 600 m (rezultat je prav dober) nastopila tudi v skoku v visino in daljino in bila obakrat zelo uspešna. TEHNIČNI REZULTATI: ČLANI: 100 m: Padovan (Nm) 11.8, Pavlina (C) 11,8, Maznik in Perko (Nm) 11,9; 400 m Ožura (K) 56.9, Zore (Nm) 58,9, Matekovlč (LM) 60,0; 1500 metrov: Savič (C) 4:30,4 Lukšlč (Nm) 4:32.2 Radma-novič (K) 4:41,5; štafeta 4x100 m: Partizan Črnomelj 48,6 Novo mesto (ml. mladinci) 49,0; skok v višino: Jovan (Mirna peč) 175 cm, Bavdek (Nm) 175, Potrč 170; met krogle: Penko 15,40 m (nov dol. rekord), Potrč 11,75 m; met diska: Penko 43,07 m, (nov dol. rekord). Meljo (K) 39,05 m; met kopja: Penko (Nm) 52,38 m, Potrč 47,80 m. MLADINCI: Padovan (Nm) 7,4 Bižal (C) in Ferlič (Nm) 7.6 Pavlin (Nm) 7,7; 1500 m: Lukšič (Nm) 4:32,3 Zupančič (K) 4:43.4, Drnovšek (C) 4:44.0; skok v višino: Mrvar (Nm) 160 cm, Bruner (K), Šiško (Mp), Perko (Nm) 155 cm; met kro- gle: (6 kg): Košmrlj (Nm) 12,69 m, Stipanovič (C) 12,32 m; met krogle (5 kg): Murovič (k) 13,02 m (nov rekord lrs), Klepec (C) 10,06; met diska: Meljo (k) 39,05 m, Stipanovič (C) 37.97 m, Zgonc (Nm) 33.86 m; skok v daljino: Ferlič (Nm) 541 cm, Kralj 532 cm, Perko (vsi Nm) 527 cm; met kopja: Murkovlč (k) 42,62 m (nov pion. rekord lrs), Sturm (K) 38,90 m. Članice in mladinke: 60 m: Bohanec (k) 8,5, Tome (Nm) 8,7, Jerman in Opaka (K) 8,8; 600 ml Hude (Nm) 1:47,4; štafeta 4x100 m! Partizan - Kočevje, 56,8; Partizan-Novo mesto 58,4; skok v višino: Mateja Kožuh in J. Hude 135 cm, Kotnik Meta 130 cm; skok v daljino: Bohanec (K) 462 cm (nov pion. rekord LRS), Srebot (P) 439. Hude (Nm) 438 cm, Drčar (Nm) 423 cm: met krogle: (4 kg): Kotnik (Nm) 10,67 m, Saje (Nm) 7,15 m; met krogle - mladinke (3 kg): Vesel (K) 8,49 m, Opaka (K) 8,03 m. (m Točka v Črnomelj V reformirani šoli so tehnične delavnice zelo po membne saj dobi v njih učence dobršen del praktičnega znanja, hkrati pa v delavnici na naj neposrednejši način pokaže svoja nagnjenja. Nekatere naše šole imajo tehnične delavnice še dokaj slabo opremljene, vendar je stanje iz dneva V dan boljše. Na sliki: učenci osnovne šole v Arti čah veselih obrazov pri delu v lepo opremljeni šolski tehnični delavnici (Foto: Martin Zupančič, Artiče) V šahu 3:3 V nedeljo je bilo v Novem mestu zanimivo srečanje med šahisti KUD »Karel Jeraj« iz Ljubljane, v okviru katerega nastopajo slepi tahistl ln med predstavniki SD Novo mesto. Slepi šahisti so proti vsem pričakovanjem dosegli v dvoboju rezultat 3:3, kar pomeni zanje nedvomno velik uspeh. Med njimi Je bil le eden igralec tretje kategorije, vsi ostali izven kategorije, med tem ko so bili v novomeškem moštvu sami igralci druge, tretje in četrte kategorije. Rezultati: Poropat : Penko 0:1 Komovec : Klevišar 1M Ulaga : Jenko remi Kabe : Luštek 0:1 Kumar : Adamič 1:0 Hrovat : Gajski remi. Uspešen napad črnomaljčank 9. aprila so v prvenstveni republiški rokometni ligi Cmomaljčan-ke močno premagale igralke kranjske Mladosti z rezultatom 5:2. Ekipa Partizana lz Črnomlja je v prvem kolu spomladanskega dela navdušila številne pristaše rokometa.. Igralke so potezale v tem srečanju zelo lep ln učinkovit rokomet. Ce bi bilo treba oceniti Igralke, bi vse zaslužile oceno odlično. Vratarica Je sprejela dva gola iz kazenskega strela, dočim se je vrsta ostrih m lepih akcij gostujoče ekipe končala v njenih rokah. Sodnik iz Ljubljane Je sodil tekmo nepristransko. Po šestletnem tekmovanju so bile te domače igralke prvič enotno oblečene, kar je zasiuga novega vodstva TVD Partizan. Občni zbor v znamenju priprav na svetovno prvenstvo ln v. Inozemstvu. Maja Je bilo v Vidmu-Krškem državno prvenstvo, na katerem sta sodelovala tudi društvena dirkača Franc Babic, ki Je zasedel tretje mesto, ln Stane Salmič. Tehnična Izvedba je bila dobra. Dirke je gledalo preko 9.000 gledalcev. Mednarodne dirke avgusta v Krškem si je ogledalo 8.000 gledalcev. Na teh je Babic zasedel četrto mesto, Salmič pa je bil določen za rezervo. Tekmovalec Babic je v lanski sezoni nastopil 20-ikrat. Zastopal je jugoslovanstko ekipo v Češki, Poljski in v Avstriji. Salmič Je nastopil 16-toat v naši državi. Večina razprave se Je nanašala na svetovno consko prvenstvo v speedwayu, ki bo 28. maja v Krškem. Delegat republiškega odbora AMZS Franci Novak je izrekel društvu za dosedanje plodno delo priznanje. Prepričan je, da bo društvo s pomočjo občine in političnih predstavnikov dobro Izvedlo to veliko in pomembno tekmovanje. Predsednik občine Stane Nunčič je obljubil sodelovanje in gmotno pomoč. Zastopnika avto-moto društev iz Brežic in Sevnice sta izrazila željo po nadaljnjem medsebojnem sodelovanju. Drago Kastcllc Pred 2 tednoma Je bil v dvorani ♦Partizana« občni, zbor Avto-moto društva Videm-Krško. Čeravno se le pričel s precejšnjo zamudo in ob slabi udeležbi članov, je vendar uspel. Kot gostje so se ga udeležili: delegat Avto-moto zveze Slovenije Franci Novak, predsednik ObLO Stane Nunčič, sekretar občinskega komiteja ZK Milan Rav-bar, predsednik SZDL Lojze Stih, zastopniki avto-moto društev iz Sevnice in Brežic ter drugi. Predsednik avto-moto društva Janez Potočnik je prebral zanimivo poročilo, iz katerega povzemamo, da ima društvo 210 članov, od tega 20 žensk. Komisije pri društvu niso zaživele, predvsem zaradi nedelavnosti nekaterih članov teh komisij. Društvo je tesno sodelovalo z republiškim odborom AMZS, z občinskim ljudskim odborom in drugimi organizacijami. Zaradi sodelovanja na področju širjenja tehnike je društvo dobilo bronasto medaljo Borisa Kidriča. Tako visoko priznanje je od glavnega odbora LT dobilo samo Še eno društvo v Sloveniji. Tudi gospodarska dejavnost društva je zelo razgibana. Lansko leto sta bila nabavljena dva nova dirkalna stroja »FIS«, osebni in poltovorni avto. Celotni vozni park društva predstavlja 6 avtomobilov, motorno kolo, moped ln 5 dirkalnih koles. Vsa ta vozila so shranjena v nezaščiteni garaži. Zato durstvo predvideva gradnjo nove garaže, upravnih prostorov društva, servisne delavnice in pralnico vozil. Cisti dobiček od uspelih prireditev bo šel za nadaljnji razvoj tega športa. Velik pomen pripisuje društvo šolsko-tehnični dejavnosti. Samo v preteklem letu Je bilo izvežba-nih več starešin JLA, precej mladincev predvojaške vzgoje ln 145 civilnih tečajnikov. Izpite je opra- Presenečenje v Črnomlju V ženski republiški tekmi Je v nedeljo na domačem igrišču nepričakovano, toda zasluženo zmagal Partizan iz Črnomlja proti Dravi lz Ptuja s 8:6 (polčas 4:3). Ekipa lz Črnomlja je prva, ki je uspela Iztrgati točki Dravi. Crnomaljčanke bo se odlično izkazale, saj so vse dosegle svoj cilj — zadale so gol nasprotniku. To je največji uspeh ekipe. S to zmago so se Igralke Partizana približale vodeči Dravi, ki je tokrat prvič popustila. Ekipa je igrala v naslednji postavi: Rajgelj, Lozar, Kolundjič, Furlan, Weiss, Zunič, Bižalj, Iva-nušič, Carman. Kvas, Ovniček. Gledalcev je bilo preko 300. V predtekmi občinske lige Je Mladost premagala Osmošolca z Ž9:l5 (13:10). Lestvica občinske lige: Belt 4 4 0 0 65:32 8 Partizan 4 4 0 0 94:60 8 Mladost 4 3 0 1 78:38 6 Proleter 2 0 o 2 44:50 0 O-.meSolec Z S 0 3 43:79 0 Livar 3 0 0 3 10:60 0 Borac 2 0 0 2 1:10 0 M-k šah v Sevnici 9. aprila je bilo v Sevnici šahovsko tekmovanje sindikalne podružnice Gozdarske poslovne zveze in šahistov iz Mizarske produktivne zadruge, ki sta nastopili proti šahistom sindikalne podružnice sev-nlške Kopitarne in zmagali z rezultatom 5:3. To je bilo v Sevnici prvo šahovsko tekmovanje med sindikalnimi podružnicami, odslej pa bodo taka tekmovanja pogostnejša. ZMAGALI SO: ing. Franc Mrva, Dušan Brelih, Radanovlč, Marsec in Korostanski, Janko Blas, Jože Maurer in Viktor Košar. S. A. Nedeljska nogometna tekma med Belo krajino in Borcem se je končala neodločeno 1:1 (1:0). Tekma ni navdušila maloštevilnih gledalcev, ker je bilo pričakovati, da bo bolj zanimiva in lepša, posebno zaradi Hudetova v državni reprezentanci Ker se je znana novomeška atletinja Jelka Hi-.de dobro uvrstila na izbirnem tekmovanju za sestavo državne reprezentance za Balkanski kros, jo je zvezni kapetan določil v ekipo Jugoslavije, ki je pred kratkim nastopila v Sofiji. Letos so bile za Balkanski kros Romunke in Bolgarke veliko bolj pripravljene kot prejšnja leta, česar ne bi mogli reči za Jugoslovanke. Naše tekmovalke, med njimi tudi Hudetova, so se uvrstile v sredino — med šestim ln dvanajstim mestom. Tudi v tekmovanju ekip naša reprezentanca ni uspela ponoviti uspehov zadnjih let. Zasedla je tretje mesto (za Romunijo in Bolgarijo), za seboj pa je pustila le Grčijo. Precej večji uspeh so dosegli reprezentanti na čelu z Ljubljančanom Hafnerjem, ki so uspeli Jugoslaviji priboriti prvo mesto. Tekmovanje članov AMD V nedeljo, 9. aprila, Je priredilo Avto-moto društvo lz Novega me sta ocenjevalno terensko vožnjo s streljanjem. Udeležilo se Je je 40 voznikov: motoristov, mopedistov in avtomoblllstov. Pri startu na Glavnem trgu v Novem mestu se je zbralo precej gledalcev, kar dokazuje, da Je za tovrstne prireditve veliko zanimanje. Proga je potekala iz Novega mesta preko Žabje vasi, Pogancev. Ruperč vrha, Smi-hela, Kandije in Gotne vasi do vrha Gorjancev, kjer je bilo iskanje skritega štaba ln cilj. Na'boljša ekipa je dobila za nagrado 6000 dinarjev, sestavljali pa so jo tekmovalci Henigman, Bajuk in Medved. zelo izenačenih nasprotnikov. Večjo razigranost je zavrl sodnik, ki je za najmanjši prekršek zaustavil igro. Eno in drugo moštvo sta začeli igro z nervozo. Prvi so se uredili gostje in v 10. minuti preko Ivana Zuniča' dosegli prvi gol. Do 43. minute je igra pripadala gostom, ko je sodnik Izključil Emila Zabukovca, igralca Bele krajine Tu je potrebno omeniti, da je bila sodnikova odločitev prestroga, ker prekršek nI bil tako hud. Igra je potekala hladno in neučinkovito v premoči Borca, ki pa svoje premoči ni znal izkoristiti. Tako se je prvi polčas končal z rezultatom 1:0 za Belo krajino. Tudi v drugem polčasu je bil Borec v premoči in so domačini često bili pred vrati gostov, niso pa znali učinkovito streljati na gol. Čeprav so gostje igrali z 10 igralci, so se žilavo borili ln igro popolnoma zaprli. Domači so sicer dosegli gol, vendar ga sodnik ni priznal. Šele v 80. minuti je Borec Dreko Nlkoliča izenačil na 1.1. Igro sta močno zavirala veter in visoka trava, ker ni bila pokošena. šf. V nedeljo: okrajno prvenstvo v krosu V nedeljo se obeta ljubiteljem atletike spet zanimivo tekmovanje v okrajnem merilu. Najboljši tekmovalci in tekmovalke društev Partizana in šol s področja okraja se bodo merili za naslove okrajnih prvakov v teku čez drn ln strn — krosu. Prvenstvo, ki ga je pripravila komisija za atletiko pri OZ Partizana, se bo pričelo ob 9. url dopoldne, start in cilj pa bo na novem stadionu »Bratstva ln enotnosti«. Vsi tekmovalci in tekmovalke bodo razdeljeni v tri starostne skupine. Mlajši mladinci in mladinke (1944 in 1945) bodo tekli 1000 m oziroma 600 m. starejši mladinci ln mladinke (1942 ln 1943) pa 1000 m oziroma 800 m. Člani bodo tekli na 2000 m dolgi progi, članice pa na 800 m. fm Športni dan 2. osnovne šole v Novem mestu Športni dnevi na naši šoli potekajo po učnem načrtu, imamo pa mnogokrat smolo. Ze večkrat se je zgodilo, da smo morali športni Borba za točke se nadalje VH. kolo okrajne nogometne lige i je potekalo v znamenju borb za točke in čimboljšo uvrstitev v lestvici. Srečanja so se končala taikole: Borec : Bela krajina 1:1 (0:1). Brežice : Elan 3:2 (1:1) in Senovo : Krško 2:0 (2:0). Najbolj nas je razočaral v tem kolu Borec, od katerega smo po odlični Igri v Brežicah pričakovali mnogo več. Ne smemo pa podcenjevati igralcev Bele krajine, ker so tehnično dobri in vzdržljivi. Sicer pa je rezultat realen. Elan je bil to pot oslabljen, vendar zelo borben. To pot Brežicam ni uspelo ponoviti uspehov iz prejšnjih let. Senovo je zmagalo, kar smo tudi pričakovali. Telovadna akademija novomeškega Partizana STADION V SEVNICI Učenci sevnlške osemletke dokončujejo šolski športni stadion, na katerem bodo igrišča za mali nogomet in rokomet, košarko, odbojko in perjanico. Mladina dela prostovoljno, predvsem ob nedeljah. Stadion bo končan 1. maja. Za otvoritev bodo na njem mladinske delavske igre, ki jih bodo organizirali v okviru Jugoslovanskih pionirskih iger. J. P. vilo 2S2 voznikov, med njimi 22 žensk. Promet na cestah narašča. Število motornih vozil je v Vidmu-Krškem naraslo za 10 odst., tudi če ne upoštevamo mopedov. Zato je društvo organiziralo akcijo za kolesarje, voznike motornih vozil ln voznike vpreg, ki je trajala celo lansko leto. Na desetih šolah v občini, kjer so- že bili prometni krožki, so se ustanovile še kolesarske akcije, da bi se pionirji poleg prometnih predpisov vadili še v vožnjah s kolesi. Najboljši dve ekipi sta bili nagrajeni z novimi kolesi. Na šolah so bili predvajani ozkotračni filmi s področja prometne varnosti, združeni s predavanji o pomenu kolesarske akcije. Izpite je napravilo 250 pionirjev in dobilo značke AMZJ. Pionirji - miličniki tvorijo prometni krožek društva. Zanje so bile nabavljene lične uniforme. Športna dejavnost društva se je v preteklem letu kazala predvsem na speedway tekmovanjih doma Senovo : Videm-Krško 2:0 (2:0) Srečanje moštev okrajne nogometne lige med NK Senovo in NK Krško je 16. aprila privabilo na igrišče nad 100 gledalcev. Vsi so pričakovali, da bodo nogometaši KrSkega po borbeni igri z Elanom iz Novega mesta prav tako zaigrali proti Senovemu. Bilo pa je drugače. Domačini so se zagrizli v igro in zasluženo zmagali z rezultatom 2:0. Senovčani so dosegli vodilni gol po težki napaki obrambe gostujočega moštva že v prvi minuti igre. To pa ni zmedlo Krčanov. Zaigrali so celo lepše in prešli v napad. Sodnik Balon iz Brežic je v tem »jurisu« videl, da je senovški igralec zaigral z roko in prisodil 11-metrovko. Na protest gledalcev in domačih igralcev je sodnik razveljavil svojo odločitev. Cemu? Igra je zatem močno popustila. Domačini so v prvem polčasu dosegli še en gol. Drugi del igre je potekal v rahli premoči domačinov. Zmago je priborila obramba senovškega moštva, ki je zaigrala zagrizeno in smotrno. Vsak napad je zanesljivo zaustavila. Vendar je imelo gostujoče moštvo možnost znižati rezultat. Njegov igralec je zastreljal enajstmetrovko. Naj še omenim, da je bil vratar krškega moštva zelo nezanesljiv. S to zmago so si Senovčani priborili dve dragoceni točki in utrdili mesto na lestvici okrajne lige. Drago Kastelic. Presenečenje sredi Zagreba Zadnje dni februarja so v Novem mestu gostovali najmlajši igralci ln Igralke namiznega tenisa iz sosednje Hrvatske, člani pionirske reprezentance Zagreb. Ze takrat smo lahko zapisali presenetljiv rezultat — 8:8, ki je pomenil velik uspeh mladih Novomeščanov in Novome-ščank, posebno če upoštevamo, da je Zagreb eno najmočnejših središč namiznega tenisa v Jugoslaviji. V povratnem dvoboju, ki so ga Igrali pretekli teden v Zagrebu, so novomeški pionirji in pionirke pripravili še večje presenečenje. Povsem nepričakovano so uspeli sredi Zagreba premagati reprezentanco Zagreba z 9:6! To je prav gotovo doslej največji uspeh novomeške pionirske ekipe, ki je v letošnji sezoni napredovala, da že sodi med najboljše pionirske ekipe v Jugoslaviji. Največ zaslug za zmago ima ženska ekipa (Irena Mikec ln Majda Turk), ki je v svojem delu dvoboja (magala s 4:1, medtem ko se je dvoboj pionirjev končal neodločeno - 5:5. Po prvih dveh partijah je NovO mesto že vodilo z 2:0. To je bil dober znak in takoj se je porodilo upanja, da bodo Novomeščani končni zmagovalci. Somrak Je namreč ■ gladko premagal Turino, Gunde pa Trlpkoviča — oba z 2:0. V tretji partiji se je Berger močno upiral Rothu, toda nI uspeh. V srečanju dvojic sta Zagrebčana Roth-Turina dobro zaigrala, toda zmaga nad dvojico Gunde-Berger je bila precej tesna (2:1). S to zmago so domači prvič in zadnjič Izenačili rezultat. Kasneje Je bila novomeška ekipa stalno v vodstvu, skoraj vedno z dvema točkama naskoka. Pionirki Novega mesta sta prinesli z dvema zmagama pri posameznicah in z eno pri dvojicah tri nove točke, tako da je Novo mesto vodilo celo s 5:2. Sedaj je bilo več ali manj že jasno, da se domačini ne morejo izogniti porazu. Zagrebški pionirji so sicer nato dobili dve partiji zaporedoma (Turlna : Gunde 2:1 ln Roth : Somrak 2:1), toda tudi Novomeščani niso ostali praznih rok. Berger je z zmago nad Trlpkovičem spet povečal razliko na dve točki (6:4). Položaj je spet zamotala Turkova, ki jI ni uspelo prem'agati Cividi-nljeve, čeprav je v odločilnem getu vodila. Razliko dveh točk Je spet priborila Mlkčeva, ki je brez težav premagala Žukino z 2:0. Rezultat je bil 7:5. V nadaljevanju se je odlikoval mešani par Gunde - Mlkčeva, ki sta z 2:0 premagala Rotha in Clvi-dinljevo. Z močnimi udarci sta popolnoma razorožila sicer dobra Zagrebčana. Nato je Roth uspel pre- magati Gundeta (rezultat Je bil 8:6), končni rezultat dvoboja pa je postavil Berger, ki je po odlični igri prepričljivo premagal Turino z 2:0 (21:13, 21:11). Rezultat 9:6 za Novo mesto je pomemben uspeh novomeškega namiznega tenisa. Mladi Igralci in Igralke zaslužijo zaradi požrtvovalnosti vse priznanje! Upamo, da jim bo ta uspeh dal še več volje do načrtnega dela ln da bodo tudi v bodoče uspešno zastopali barve Novega mesta. fm Tudi letos je novomeški Partizan priredil telovadno akademijo, tokrat v počastitev I. kongresa slovenske telesne kulture. Za razliko od prejšnjih let je bila letos vsebina akademije precej drugačna. Namesto običajnih nastopov oddelkov s prostimi vajami, smo videli na odru, kako delajo posamezni oddelki pri vadbenih urah. Zelo je ugajala prikupna sestava prof. Nuše Smerdu za cl- še vedno enak vrstni red ■ Tudi nedeljsko kolo športne napovedi je prineslo nekaj pričakovanih rezultatov, tako da so najboljši napovedovalci v tekmovanju TT imeli le šest zadetkov. — Tokrat je med najboljšimi tudi naš predstavnik Franc stirn, ki je uganil rezultate šestih tekem. Enako število pogodkov so Imeli tudi Celjski terjnik, Gorenjski glas, Polet, RTV, TT ln Večer. -Vrstni red v skupni razvrstitvi uredništev po 16. kolu se nI bistveno spremenil, vodi še vedrio Polet,. Dolenjski list pa deli 2. do 4. mesto z Gorenjskim glasom ln Večerom. Naš predstavnik v novem kolu bo predsednik Partizana iz Črnomlja, kapetan Jugoslovanske ljudske armade Ilija Slijepčević. clbane, kl je pokazala sproščenost otrok pri vadbi. Tudi ostale sestave so uspele. Kot običajno so se odlikovali orodni telovadci in telovadite, ki so nastopili na bradlji, v parterju ter na drogu (moški) in na gredi (ženske). Posebnost akademije sta bila tudi nastopa košarkarjev, ki so prikazali, kako trenirajo, In dvlgalcev uteži. Slednji so poželi največ aplavza, ker so kot za stavo rušili svoje osebne rekorde. Najboljši pa je bil mladinec Gaiperšlč, ki Je tudi trener dvigalcev. Dvignil je celo 92,; kilograma težko ročko. Zanimivo akademijo so zaključile članice z venčkom narodnih plesov bratskih narodov. Neuradna lestvica je naslednja: ELAN 7 5 0 2 22:10 10 Bela krajina 7 4 1 2 15:8 9 Senovo 7 4 0 3 15:10 8 Borec 7 3 2 2 16:19 8 Krško 7 2 0 5 10:16 4 Brežice 7 115 5:19 3 V nedeljo, 23. aprila, se v VIII. kolu srečajo: V Novem mestu ob 15. uri: ELAN : PARTIZAN, Senovo V Krškem ob 15. url: PARTIZAN, Krško : BOREC. Novo mesto V Črnomlju ob 15. uri: BELA KRAJINA : BREŽICE Tekme bodo vsekakor zanimive, posebno še, ker bodo točke teh srečanj zelo dragocene za končno uvrstitev. Elanovci se bodo skušali oddolžiti za jesenski poraz v Senovem (3:1), Borec pa bo imel polne roke dela v Krškem. Sicer Je v Jesenskem delu močno premagal Krško (5:2), sedaj pa ima Krško prednost, ker Igra na domačem igrišču. Ena od najzanimivejših tekem bo verjetno v Črnomlju. Bela krajina se poteguje za prvo mesto, Brežice pa bodo nedvomno dokazale, da slovijo po pravici za dobre nogometaše, in bodo z ostro igro lahko tudi presenetile. Gledali bomo dober nogomet, zato vas vabimo na nogometna igrišča. S' Kros Partizana v Črnomlju Letošnjega spomladanskega krosa se je udeležilo rekordno število tekmovalcev, preko 100. — Upravni odbor Partizana je za to prireditev pokazal veliko pozornost ln je rezultat omembe vreden. Na krosu so bili prvi atleti in rokometaši. Udeležile so se ga vse vrste, ki vadijo pri Partizanu. Tehnični rezultati: Mlajši pionirji 30« m: Anton Novak 37,9, Marijan Novak 38,2, Marijan Malikovlč-38,6. Starejši pionirji 400 m: Andrej dan preložiti zaradi slabega vremena, zato nI nič čudnega, če pra-pravijo učenci, da znamo napovedovati vreme bolje kot vremenc-slovci: kadar bo športni dan, bo gotovo dež! Peti športni dan pa je minil v splošno zadovoljstvo nas vseh. -Nižji razredi so odšli pod vodstvom razrednikov na izlet v okolico Novega mesta, kjer so se igrali razne igre. Višji razredi pa so šli proti Ruperč vrhu ter izvedli pomladanski Kros. To je bilo hkrati izbirno .tekmovanje za o-, krajno prvenstvo v krosu. Dekleta so tekmovala na 400 m dolgi progi. Najboljše so bl'e: 6. razredi: Novak, Krizman, Boh-te; 7. razredi: Jožef, Belavlč, Pen-ca; 8. razredi: Setina, Pečjak. Udo-vič. Fantje so tekmovali na 600 m dolgi progi. Najboljši so bili: 6. razredi: Gantar, Plankar, Pavlic; 7. razredi: Badovinac, Somrak, Ljubi; 8. razredi: Ferlič, Konrilja, Juršič. Velika borbenost m pravi športni duh, ki sta vladala med tekmovanjem, sta nam porok, da se bodo učenci naše š-ole potegovali za vidna mesta v okrajnem merilu. Igor Penko Sodelovanje na zvezdnati vožnji 16. Julija bodo organizirali slovenski avtomobilistl zvezdnato vožnjo. Razen članov novomeškega Avto-moto društva bodo sodelovali na njej še Jeseničani, Koprčani, Mariborčani, Celjani in drugi, zvezdnata vožnja je dobila Ime po tem, ker bo imela pet krakov, potekala bo namreč v obliki petokrake zvezde. Start bo na različnih krajih v Sloveniji, skupni cilj pa v Ljubljani. Novomeščani bodo startali v Črnomlju, kjer je bilo prvo zasedanje SNOS, vozili preko CrmoSnjic, Starih žag in Dolenjskih Toplic v Novo mesto, od tod pa bodo nadaljevali vožnjo po avto cesti do Ljubljane. Iz Ljubljane bodo krenili proti Vrhniki, Idriji, Lužlnam, Polhovemu Gradcu In Dobrovi, cilj pa bo v Ljubljani. Na tej vožnji lahko tekmujejo vsi avtomobilistl pa tudi podjetja, ustanove ln organizacije. Prijave sprejema novomeško Avto - moto društvo. Točen čas odhoda bodo udeleženci vožnje zvedeli kasneje. Bižal 45,6, Jože Prhne 49,4, Slavko Slapnik 52,0. Pionirke 300 m: Nada Cimerman 40,2, Tatjana Zakrajšek 42,0, Milena Grahek 44,1. Mladinci 800 m: Drago Vranlčar 2.02, Iztok Drnovšek 2.03, Martin Klobučar 2.04. Mladinke 600 m: Katica Ivanu-šič in Mileva Kvas 1,07,8, Vera Kolundjič 1.07,9. Člani 1300 m: Dragan Savič 3,26, Leopold Beber 3.35, Milan Novosel 3.3. Levičar in Rupar zmagala v Vidmu-Krškem §ahovski klub iz Vidma-Krškega redno prireja turnir za mestno ša-hcfvslko prvenstvo. Predtekmova-nja, na katerih je bilo 30 šahistov, 80 izvedli v dveh precej izenače-8jih skupinah. V skupini -»A« j s zmagal Levičar in brez poraza dosegel 13 zmag ali 100 odstotkov, če- grav Je imel močna nasprotnika tzlja in Zorka, ki z 11 in pol točke delita drugo in tretje mesto. Tem sledijo: Novak, ki je zbral 9 to pol točke, Zupane, Pavliha in Surtoatović (po 9 točk) itd. V »B« skupini je bilo več boljših letalcev, vendar Rupar, ki je zmagal, ni imel pravega tekmeca. S 15 zmagami (100'/») je zasedel prvo mesto pred S. AmšVom !n Ceko-vlćem. W sta. zbrala 3 In no! točke manj. Nasleclilfl m« to so Crnelč in RRtič z li točkami, J Amsek z 9 in pol itd. Najboljši lz cbsh skupin se bode pomerili med seboj za razvrstitev M prvega do osemnajstega mesta. L. I. športniki v Mirni peči Mirnopeški mladinci—športniki se redno udeležujejo prireditev, ki jih organizira novomeški »Partizan«. Tekmujejo v skokih, tekih itd. Razen tega je najbolj priljubljena njdhova Igra mali nogomet. Na igrišču, ki so ga sami uredili, so pred dnevi imeli tekmovanje v malem nogometu in do-segli tretje mesto. Uspešno delajo tudi na nešportnih področjih. Rudolf Zupan Kurirji „Barjanske mornarice Partizanske kurirske patrole ob letošnjem pohodu »OB ŽICI OKUPIRANE LJUBLJANE« 59 6. maja bodo v zgodnjih jutranjih urah šle na pot kurirske patrulje partizanskih TV javk. Odšle bodo iz Štajerske, Dolenjske, Notranjske ln Primorske. Sešle se bodo v Iškem Vint-garju, kjer je bila v okupacijskih dneh kurirska javka TV-1. Cenko, Sašo, Morostar in drngi kurirji si bodo spet stisnili roke kot takrat, ko so se razšli. Bržčas bosta v patrulji tudi komisar slovenskih relejnih partizanskih kurirskih javk in Vladimir Mohar-Cene, ki je bil med člani kurirske komande najbolj priljubljen. Med znanci bodo pozdravili še Milana Api-ha, vodjo partizanske bolnišnice. In Franceta Berceta, ki je vodil partizansko tiskarno v Iški. Za kurirske patrulje bo v Iški proslava ob tabornem ognju. Peli bodo partizanske pesmi in se veselili. Prav je, da se srečanja obnovijo; naj tudi mladina ve, za kakšno ceno smo si priborili svobodo, ko je bilo večkrat potrebno delit) zadnji grižljaj in celo zadnji naboj. 7. maja bodo patrulje šle na pohod Ob žici okupirane Ljubljane. Potem bodo nekdanji borci v uniformah prikorakali v Ljubljano. Vsi se Se spominjamo, da je bila po nalogu Glavnega Štaba NOV ln POS oktobra 1942 ustanovljena prva kurirska postaja. Ob vznožju Krima v kanjonu IŠke se je tedaj pričelo življenje prvih partizanskih kurirskih zvez. Pionirji te javke so bili: Vinko Cimerman-Cenko lz Zaloga pri Ljubljani, Ljubo Juvan-Sašo iz Stepanje vasi, Lojze KomelJ-Radovan iz Notranjske in Ludvik Kukavica iz Kašlja pri Ljubljani. Komandir TV-1 je bil Ludvik Kukavica. Kasneje sta se oddelku pridružila še domačina izpod Krima Jože Brancclj-Morostar in Lojze Skraba-Silni. Kurirji so imeli nalogo, da so se povezovali z Glavnim Štabom NOV in POS, ki je bil takrat v Polhograjsklh Dolomitih. Del vodstva pa je bil v Podlipoglavu pri Ljubljani. Zveza iz kanjona Iške je Sla čez Barje, Crno vas , Ljubljanico, Brezovico in v Dolomite. Morala je delovati brezhibno. Mizar iz Črne vasi je napravil čoln, kurirji pa so nabavili Sotorsko ponjavo. V čolničku so noč za nočjo čez Ljubljanico prevažali partizansko literaturo. Na drugI strani Ljubljanice Je čakala skupina kurirjev iz sosednje javke in odnesla namenjeni material. V čolnu, ki so ga borci pri prevozu navezali na vrv, so kurirji dvakrat ali trikrat v noči prepeljali pošiljke. Sest polnih nahrbtnikov Slovenskega poročevalca in več torbic % drugo pošto se je v eni noči prepeljalo čez reko. Tudi predstavniki vojagke in politične oblasti so se često prepeljali s tem čolnom. V neki majski noči 1943 sp n. pr. prepeljali na drugi breg kar 40 ljudi. Nekaj mesecev prej pa je po tej poti šel tudi pokojni Ivo Ribar-Lola. »Barjanska mornarica«, kot so* jo imenovali partizanski voditelji, je delovala do maja 1943. Italijani in domači izdajalci so kmalu zasledili, da je tam manjša skupina kurirjev. Vsak dan so preiskovali gozd pod Krimom in stikali po iškem kanjonu. Naprej si niso nikdar upali. Čeprav so se kurirji spretno skrivali, je kljub temu tu pa tam prišlo do spopadov vendar so se partizani vedno spretno in srečno prebili skozi obroč. Prehod čez Ljubljanico je bil vedno težji. Belogardisti so nenrestano pregledovali njeno obrežje. Prevoz s čol-ničkom je bil težak predvsem v jesen- skih dneh, ko je voda narasla; zgodilo se je, da se je čolniček prevrnil, kurir pa utonil. V zimskih dneh je bil njihov položaj še neznosnejš. V snegu so ostale sledi, ki jih je bilo večkrat zelo težko zabrisati. Da bi sovražnika speljali na napačno pot, so po snegu pisali italijanske parole, kot »vince-remo« (zmagali bomo). Italijani so seveda mislili, da je tam hodila njihova predhodnica, zato dlje niso šli. Kurirska javka v Iškem Vintgarju ni bila osamljena. V njeni bližini je bila partizanska bolnišnica »Krvavce«, ki jo je vodil Franc Berce, doma z Iga, in partizanska tiskarna, katere vodja je bil Milan Apih. TV-1 se je dolgo povezovala z Ljubljano. Ponoči so se kurirji priplazili prav do žice, s katero je bila obdana. Pot je bila naporna, kajti sovražnik je z žarometi neprestano osvetljeval tisti pas. Pošto je prevzemala kurlrka Frančiška Anžur-Cilfca '■' ie stanovala na Ižanski cesti v Ljubljani. Ker TV-1 ni bila več potrebna, so jo maja 1943 razpustili in je potem pote-'3la v drugi smeri. Ludvik Kukavica Iz brežiškega konca Pri podjetju Gradbenik iz Brežic je začel februarja delati projektivni biro, ki zaposluje 4 inženirje in 3 tehnike. Biro je doslej napravil načrte za piri cvetni dom v Brežicah, zdrav, oni dom v Vidmu-Krškem, Bizeljsko cesto v Brežicah, šolo v Veliki Dolini itd. Projektirati skušajo tudi boljše, bolj ekonomične, cenejše in. sodobnejše stanovanjske zgradbe. Sedanji prosvetni dom v Brežicah nameravajo v celot! prenoviti. V njem bodo naslednji glavni prostori: kino dvorana, knjižnica oziroma čitalnica in društveni prostori Sedanji prosvetni dom bo precej spremenjen, dobil bo drugo strešno konstrukcijo, vhod bo drugje, imel pa bo tudi eno nadstropje. Za prenovitev doma je že imenovan operativni gradbeni odbor, ki bo gradnjo vodiL 24-stanovanjski blok gradi 0 mladih iz Velike loke Mladi zadružniki iz Veiike Loke so dobili konec preteklega leta priznanje za uspešno delo. Bili so med najboljšimi aktivi mladih zadružnikov v okraju in republiki. Okraj jim je dal za uspešno delo v preteklem letu diplomo, republika pa magnetofon. — Letos so mladi zadružniki zgubili njive, ki so jih obdelovali lani v zameno zanje pa bodo dobili druge, kd pa bodo bolj oddaljene od Velike Loke Na teh njivah bodo posejali in posadili predvsem krompir in koruzo. Prosvetno društvo iz Velike Loke je naštudiralo Miklovo Zalo in z njo gostovalo v Trebnjem in na Mirni, nastopilo pa je tudi doma. Z igro so zaslužili okoli 75.000 dinarjev, skupno pa so kasirali okoli 200.000 dinarjev. Od tega denarja je prispevalo prosvetno društvo 25.000 dinarjev za nakup televizorja, ki ga imajo zdaj v prosvetnem domu. (100 Novo v trebanjski občini MIZARSTVO »HRAST« IZ SENTLOVRENCA je doseglo lani 15 milijonov bruto produkta ali tretjino več kot predlanskim. Letošnji proizvodni plan pa je 21 milijonov dinarjev. Povečanje bodo dosegli predvsem zaradi boljše organizacije dela. Strojev ne bodo imeli letos nič več kot lani, pač pa bodo zaposlili še 3 aH "4 delavce, medtem ko dela zdaj pri mizarstvu 20 ljudi. V tovarni šivalnih strojev »Mirna« na Mirni so imeli pretekli mesec sindikalni občni zbor. Na njem so se delavci pogovorili o uspehih in težavah, ki spremljajo novo proizvodnjo. Razpravljali so o delovnih prostorih, ki. so neprimerni, sanitarijah, stanovanjih ln težavah pri delu. Tudi dosedanji način nagrajevanja nI pokazal posebnih rezultatov. Po novem bodo nagrajevali po enoti izdelka delavce posameznih oddelkov oziroma skupin podjetja. Izvolili so tudi nov upravni odbor sindikalne podružnice. tisoč din je prispevala za televizor KZ.) Obisk televizijskih predstav je zdaj predvsem zaradi sezone kmečkih del padel. V Veliko Loko pridejo igrat tudi Sentlovrenčani. Dvorana v Šentlovrencu je spremenjena namreč v skladišče, zato morajo Sentlovrenčani. ko naštudiraijo igro, z njo na gostovanje po drugih odrih. Vclikoiaški mladinci so I. aprila proslavljali 15. obletnico mladnskih delovnih brigad. Kulturni program in govor o pomenu in zgodovini teh brigad so mladinci poslušali v mladinski sobi v zadružnem domu, zvečer pa so se zbrali okoli kresa, ki 60 ga' zakurili na hribu nad Loko. J. P. občina s pomočjo večjih podjetij v Hrastincu, to je na koncu Bizeljske ceste v Brežicah. Gotov bo 15. septembra stal bo 52 milijonov dinarjev, medtem ko je njegova proračunska vrednost okoli 60 milijonov dinarjev. Grada ga SGP Pionir iz Novega mesta. — Dva enaka bloka gradi tudi JLA za svoje potrebe in bosta končana predvidoma tudi septembra; druga dva. ki sta prav tako 24-stanovanjska in last JLA, pa so začeli graditi pred kratkim, dokončana pa bosta spomladi. Področna uprava v Dobovi, ki spada pod KZ Brežice, bo dobila še ta mesec nove prostore- ki bodo bliže železnišk-postaji. Gradnja, ki se približuje kraju, bo stala 11 milijonov dinarjev. V teh novih pro-štorih bodo 3 pisarne, skladišče in remize za kmetijske stroje. Rudnik v Globokem pri Brežicah je kupil pred kratkim televizor. Nameščen je v delavski sobi. J. P. Volivci v Dolenjskih Toplicah Te dni so bili v topliški dolini zbori volivcev. Razpravljali so o družbenem planu za 1961 in o predlogu letošnjega proračuna. Načrt vsekakor dokazuje, da sc bo znatno povečal narodni dohodek, večja proizvodnost pa bo izboljšala gospodarske pogoje. Računajo, da se bo kmetijska proizvodnja zlasti v travništvu in živinoreji povečala za okrog 25 odstotkov. Volivci so spraševali še o gradnji nove šole v Dolenjskih Toplicah. Ta bi bila nujna že zato, ker je predel precej pomemben za razvoj turizma. Občinski odbornik je poudaril, da bivši invalidski dom, o katerem so že večkrat razpravljali, za šolo ni primeren. Na zboru volivcev so spraševale tudi žene. Neka volivka se je zanimala, ali je mogoče dobiti posojilo, češ da je treba zaradi olepšave turističnega naselja, kar Dolenjske Toplice so, prebeliti hiše. Na koncu zborovanja so izvolili tri člane v topliški poravnalni svet. Drago Gregorc VTEM TEDNU VAS ZANIMA Četrtek, 20. aprila: Božidar Petek. 21. aprila: Dragomir Sobota, 22. aprila: Leonida Nedelja, 23. aprila: Vojko Ponedeljek, 24. aprila: Jurij Torek, 25. aprila: Marko Sreda. 26. aprila: Zdeslav zlasti pa krajevnemu odboru ZB Birčna vas, godbi ln pevcem »Dušan Jereb« iz Novega mesta, občinskemu odboru Zveze vojaških vojnih invalidov in kirurškemu oddelku novomeške bolnišnice, govorniku za poslovilne besede ter vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči:; Pcpca ln Štefan Je-nič, sin Jože z družino, hčerka Jožica z družino in brat Jože z družino. ŠENTJANŽ: bodimo širši! 2e drugo leto govorijo gasilci v Šentjanžu o novem domu. Komisija je ugotovila, da kraj. kjer naj bi ga gradili, ni pri- meren. Tam bi bil lep prostor za stanovanjski blok. ki je prav tako potreben, saj že zdaj 5 učiteljic nima primernega stanovanja, v bodoče pa bo šola zahtevala 9 učnih moči. Na sestanku predstavnikov vseh organizacij je bilo sklenjeno, da bodo staro prosvetno dvorano preuredili v gasilsko dvorano in klubske prostore, poleg te pa bi s pomočjo vseh organizacij zgradili novo prosvetno dvorano, primerno za vse prireditve. Materialna sredstva bi laže dobili za tako stavbo kot izključno za gradnjo gasilskega doma. Izvoljen je bil že delovni odbor, medtem pa so člani gasilskega društva snedlj besedo in začeli delati po svoje. Vidijo samo interese lastne organizacije, Šentjanž kot celota pa jim ni mar. Po hišah zbirajo les, vendar to še ni dovolj za gradnjo. Naš cilj je. zadovoljiti skupne potrebe in tega se bodo morali tudi oni zavedati! Artiški mladinci za prvi maj V Artičah se, mladinci marljivo pripravljajo za praznovanje prvega maja. Takrat bo tam igrala igralska družina, ki se bo na mladinskem tekmovanju najbolj izkazala. Razen tega bodo v Artičah 16. aprila gostovali mladinci iz Dobove. Na rednem sestanku so se pogovorili o treningu za strelce, ki ga bodo izvedli še ta mesec. Tudi šahisti se bodo pripravljali. Obljubili so, da se bodo tako dobro pripravili, da na tekmovanjih ne bodo med zadnjimi. Uredili bodo tudi igrišče. Pionirji in mladinci artiške šole pa se že dalj časa pripnv-ljajo na uprizoritev pravlj'čne igre »Kekec«. Tovarišica Go-lobova, ki mladim igralcem pomaga, je do zdaj naštudirala že več lepih iger. Martin Zupančič V Sevnici smo zvedeti AMD v Sevnici je prejšnjo nedeljo organiziralo dvodnevni izlet svojih članov. 42 udeležencev je najprej obiskalo spomenik v Frankolovem, kjer je tov. Jožko Papež spregovoril o nečloveškem, množičnem umoru, ki ga je tam zagrešil nemški okupator. Pri spomeniku so položili cvetje in nadaljevali pot proti Mariboru. Ogledali so si tovarno avtomobilov, , popoldne pa odpeljali na Pohorje, tam prespali in si naslednjega dne ogledali bližnjo okolico. Gosta megla jim je žal močno omejila užitek lepota razgleda, navzlic temu pa so se zvečer vrnili veseli in razpoloženi v 13 avtomobilih in na 6 motorjih. Pionirji sevnlške osemletke, so 13. aprila zvečer prisrčno zaigrali svojim staršem in drugim pravljično igro »Mačeha ln pastorka« v dvorani TVD Partizan. V dobri izvedbi pa so tudi pionirji iz Blance uprizorili »Janka ln Metko«. Obe prireditvi sta v okviru priprav na okrajno dramsko revijo. Sprevod mladih pevcev in pevk je v nedeljo dopoldne presenetil Sevničane. Zlaori in reci-tatorji večine šol v sevniški občini so se tega dne zbrali na trgu in z godbo na čelu odkorakali v dom TVD Partizan, kjer so se pomerili na občinski reviji, ki je zelo lepo uspela. O kino predstavi med tednom so v Sevnici dolgo razpravljali. Končno so le naredili poskus — in že tri tedne je dvorana vsako sredo napolnjena z gledalci. Mnogo je odvisno od izbora filmov, ki so vedno boljši. Ko bodo montirali nov projektor bodo tudi kino predstave pestrejše. Taborniki Čete treh smrek v Sevnici živahno razpravljajo o proslavi 10-letnice svoje enote, saj so preteklo nedeljo na republiški skupščini b tem mnogo slišali. V Sevnici nameravajo letos poleti organizirati večjo taborniško prireditev, na kateri bi se zbrali vsi taborniki iz novomeškega okraja in pogovorili o uspehih 10-letnega dela. OK Podjetja za upokojence Društvo upokojencev v Novem mestu je organiziralo lani za svoje člane dva izleta: prvega v Belo krajino in Kočevje, drugega pa v Grosuplje in Zupanovo jamo. Vsem upokojencem, ki imajo pokojnine pod 6.000 dinarjev, je prevoz plačalo društvo. Za člane je organiziralo društvo tudi silvestrovanje in druge prireditve. Društvo se vzdržuje v glavnem od dotacij in podpor. Večina podjetij je društvu upokojencev iz svojih skladov dodelila manjše podpore, vendar so še podjetja — med njimi tudi večja — ki doslej niso dala niti dinarja. Iz prispevkov podjetij in dotacij je društvo razdelilo 40 najpotrebnejšim upokojencem po 3000 dinarjev podpore. Društvo se vsem podjetjem, ki so ga finančno podprla, lepo zahvaljuje, hkrati pa upa na njihovo nadaljnje razumevanje. Črnomelj: 21. in 23. aprila: amer-barv. £ilm »Aleksander Veliki-, 25. ln 26. aprila: £ranc. barv. film -Burlaki z Volge«. Dol. Toplice: 22. in 23. aprila: amer. barv. film -Sedem nevest za sedem bratov«, 26. aprila: amer. film »Dvigalo na morišče«. Kostanjevica: 23. prila: ameriški barv. film »Davv Kroket«, 26. aprila: Jap. barv. film »Streha Japon- Metlika: 22. in 23. aprila: angl. film »Beatrice Cencl«, 26. aprila: amer. bilm »Ladja, ki je umrla od sramu«. Mokronog: 22. in 23. aprila: ital. film »Lepe, a siromašne«. Novo mesto »Krka«: od 21. do 24. aprila: nemško-poljski barvni film »Planet smrti«, od 25. do 27. aprila: češko-bolgarski barv. film »Labakan«. Novo mesto — Dom JLA: od 21. do 23. aprila: nemški barv. film »Mazurka ljubezni«, 25. ln 26. aprila: »Eva hoče spati«. Semič: 23. aprila: franc. barv. falm »Portugalske perice«. Trebnje: 22. in 23. aprila: meh. film »Upor obešenih«. Predstava Poceni prodam Vespo. Vprašajte v pisarni, Novi trg 4, ali na telefon 86, Novo mesto. Odlično ohranjen avtomobil — Opel Olvmpia, tip 1952 prodam. Naslov v upravi Usta (303-61) Motor Danuvla, 125 cem, prevožen 5.000 kilometrov, zelo ugodno prodam. Šola, Gor. Leskovec, p. Blanca. Prodam gumi voz, nosilnost do pet ton, brezhiben. Jože Pire, Gor. Leskovec 20, pošta Blanca. Prodam dobro ohranjeno harmoniko »Flajs« na tri In pol tone. Jakše Ivan, Uršna sela 78. Prodam moped ln moško kolo za gotovino aH ček. Paderšičeva 1, Grm, Novo mesto. Prodam dobro ohranjen dvose-dežni moped nemške znamke. — Vprašajte: Koležnik, Log, Metlika. Večjo, vscljlvo enodružinsko hišo z malim lokalom ln vrtom, na prometni točki, primerno za dve družini in obrtniško dejavnosti ugodno prodam (tudi polovico). Pojasnila pri Pogačar, Sevnlc«j Kolodvorska 49. Dva vajenca za železninsko stroko sprejme »Opremotehna«, LJubljana, Kidričeva 3. Sprejmem gospodinjsko pomočnico k tričlanski družini v Novem mestu. Naslov v upravi lista (290-61). Takoj sprejmem gospodinjsko pomočnico k tričlanski družini. Plača po dogovoru. — Naslov v upravi lista (289-61). Sprejmem starejšo žensko za pomoč v gospodinjstvu od 7. do ia. ure dopoldne. Plača po dogovoru. Naslov v upravi lista — (293-61). V Novem mestu je bila najdena moška ura. Naslov najditelja v upravi lista (300-61). Stlrlindvajsetletnl fant, uslužbenec, z vilo ln lepim sadovnjakom na Izletni točki, želi spoznati dekle dobrih staršev, uslužbenko, srednje rasti. Informacije s fotografijo pod »Srečen zakon« v upravi Usta (297-61) PREKLIC PrekUcujem Izgubljeno zdravstveno Izkaznico štev. 37929 na ime Slivo Mrgole, Družinska vas 12, Bela cerkev. soboto ob 20. ob 16 in 18.30. uri in Gelee Royale — Matični mleček, garantirano znanstveno stabiliziran, proizvod Zavoda za čebelarstvo, dobite v vseh lekarnah. — Lekarne, ki preparata še nimajo, naj ga nabavijo pri Kemofarmaci-Jl v Ljubljani. Avto-moto društvo v Novem mestu bo razprodalo rabljene osebne avtomobile, motorje in rezervne dela. Dražba bo 21. aprila ob 15. uri v garaži društva v Gotnl vasi. Konjerejci! — Imam državnega žrebca težkega tipa. Ker je ple-menilna doba od marca do konca junija, vabim interesente, naj se zglnsljo pri Janezu Keku, Luža 2, Trebnje. Melbrosin — preparat cvetnega prahu In matičnega mlečka — (Gelee Royale) garantirano znanstveno stabiliziran, proizvod Mel-brocoop (Zavod za čebelarstvo — Kalnik) dobite v vseh lekarnah.. Lekarne, ki preparata še nimajo, naj ga nabavijo pri »Kemofar-maciji«. Brivci ln frizerji lz centra Novega mesta obveščajo svoje stranke, da bo od 1. maja dalje nedeljsko delo ukinjeno, ob ponedeljkih pa bodo brivsko-frizerski saloni odprti v letnem času od 7. do M. ure, po7tmi pa od 8. do 12. ure. Hkrati obveščajo, da bodo lokali v letnem času odprti vsak dan od 7. do 13. ln od 15,30 do 18,30. novo mesto V času od 10. do 17. aprtia je bilo rojenih U dečkov ln 17 deklic. Poročili so se: Jože Pire, delavec lz Malega Orehka, in Alojzija Udovč, delavka z Zajčjega vrha; Vlncenc Može, delavec lz Plember-ka, in Frančiška Gaf-per, delavka lz Blrčne vasi; Jože Ban, šofer lz Vel. Brusnic, ln Vida Skedelj, uslužbenka iz Semiča; Franc Redek, strojni mizar iz Mačkovca, in Ana Kic, delavka iz Potočne vasi. Umrli so: Katarina Rantar, gospodinja lz Sevnice, stara 49 let; Jože Kamenšek, kmet lz Sadinje vasi, star 65 let; Janez Mavsar, upokojenec lz Iglenika, star 74 let; Marija Bukovec, užitkarica lz Gor. Mraševega, stara 72 let. ia um m ■» k. 6, & a Po težki in dolgotrajni bolezni nas je zapustil naš dragi ata, stari ata ln stric FRANC POL J AN C iz Gor. Lakovnlc pri Novem \ mestu Iskreno se zahvaljujemo vsem darovalcem vencev in cvetja. Preteku teden so v novomeški porodnišnici rodile: Anica Kamin Lz Rožnega vrha — deklico, Ana Strniša iz Repč — dve dekUcl, Marija Ravh iz Uršnlh sel - dečka, Justi Sotler lz Litije - deklico, Matija Zaje iz Ivanje vasi - dečka, Štefka Grahek iz Petrove vasi -dečka, Pia Kollnger lz Gor. Straže - deklico, Marija Celic iz Uršnih sel - dečka, Marija Gorenčlč iz Gor. Ajdovca - deklico. Pavla Per-haj lz. Brusnic - deklico, Marija Justineik iz Šentjanža — dečka, Anica Bukovec iz Laz — deklico, Rozallja Kartuš lz Črnomlja — de-,'ka, Marjeta Metelko z Vrha — deklico, Amalija AnzelJ z Vrha -dečka. IZ BREŽIŠKE PORODNIŠNICE Pretekli teden so v brežiški porodnišnici rodile: Milena Rudiman lz Skoplc - dečka, Slavka Kalin iz Skopic - dečka, Frida Petrlč lz Krškega - deklico, Aleksandra Pe-čnik iz Sentlenarta — deklico. kronikaOnesreč Preteki! teden so se ponesrečiU in iskali pomoči v novomeški bolnišnici: Marijanu Barletu, otroku Iz Sentlovrenca, je nekdo skocU za vrat in ga poškodoval. Friderik Tu-sek, cestar lz Lašč, se Je zaletel z mopedom v tovorni avtomobU ln se poškodoval. Franc Vogrlnc, kmet iz Sred. Laknic, Je padel pod voz in si poškodoval nogo. Dušan Kovačič, sin uslužbenca iz GrobeU, Je padel ln si poškodoval levo nogo. Branko Bec, sin uslužbenca iz Kamenice, je padel m si poškodoval desno nogo. Karel Lešnjak, delavec iz Bršljlna, se je s kolesom zaletel v spuščene zapornica na železniški progi. Franc Kozlev-čar, delavec iz Kočevja, se Je s kolesom zaletel v konja ter si poškodoval glavo in levo ključnico. Rudi Zunlč, mizar iz Verčič, j« padel z motorja in si poškodoval glavo. BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ Pretekli teden so se ponesrečiU In Iskali pomoči v brežiški bolnišnici: Jožeta Knezlča, ključavničarja lz Draš, je nekdo pri napadu poškodoval z nožem. Anton Vrečko, vajenec lz Krškega, si Je pri nogometu poškodoval desno nogo. Sonja Zupančič, hči posestnika iz Podvinj, je dobila pri prometni nesreči poškodbe po glavi. Antonija Kotar lz Gospića si Je pri padcu lz vlaka poškodovala glavo. Hasem Majetie, delavec pri obratu za obnovo proge, 6i Je pri delu poškodoval desno nogo. Jožetu Stoparju, vajencu lz Zdol, je brusilni stroj porezal tri prste na desni roki. Martina Kralja, kmetovalca iz Pavlove vasi, je nekdo pri napadu poškodoval po glavi. Jože Molan, sin kmetovalca lz Globokega, si je pri padcu s kolesa poškodoval desno ramo. Ivan Pire, sin kmetovalca Iz Kalc-Nakla, Je padel s kolesa in dobil poškodbe po brazu. ■ Ura aa novomeškem rotovžu Je bila -že mnogokrat predmet ostrih kritik. Mnenje Novomešča-nov je, naj uro popravijo ali pa odstranijo, ker v sedanjem stanju dela meščanom sramoto. Tudi toplomer na rotovžu, ki je pokvarjen in že dolgo ne kaže več prav, privezan z ntvađno »špago«, mestu in občinski stavbi ni v okras. ■ Minuli ponedeljek so po več kritikah in intervencijah končno le začeli popravljati cesto do blokov nad mlini, v enem samem dopoldnevu je bila vsa posuta z gramozom. Ali ne bi lahko že pred letom dni tega napravili? — Odpadlo bi precej nepotrebnega godrnjanja na račun občine. [H vodnjak, ki smo ga komaj pred nekaj leti postavili na Glavnem trgu v okras, je deloval le malo časa. Letos je kljub dalj časa trajajočemu lepemu vremenu še vedno suh, otroci pa se na dnu vodnjaka igrajo. K navedenim dejstvom je vsak komentar odveč .. H Novomeško otroško Igrišče — (edino v mestu), ki sestoji iz dveh gugalnic in vrtiljaka, je še vedno prazno. Kljub temu da bi bilo treba kaj malo truda za namestitev dveh gugalnic, se za to delo nihče ne zmeni. Kaj nudimo v našem mestu najmlajšim? Zapuščeno otroško igrišče in zaprti park v Rago vem logu ... ■ Živilski trg je bil v ponedeljek, 17. aprila, zelo dobro založen. Solate je bilo na kupe, prav tako redkvice ln ostale zgodnje zelenjave. Jajca so prodajali po 17 dinarjev, solato v glavicah po 15 dinarjev, berivko — merico po 30 dinarjev, za motovileč ln špl-načo Je bila Ista cena, za glavico česna so zahtevali 10 dinarjev, za skodelico smetane 70 dinarjev, za liter mleka 45 dinarjev, za kilogram fižola 100 dinarjev, za šopek redkvice 26 do 30 dinarjev Itd. Naprodaj Je bilo veliko semen, rož, pletenin in drv. Slednjih so le malo prodali, ker so zanje zahtevali preveč. Nekateri so s previsoko ceno vztrajali predolgo, kupci so odšli, kmetje pa so drva odpeljali spet domov. Ali se Jim to bolj Izplača kot popustiti v ceni? E3 Gibanje prebivalstva: poročili so se: Leopold Matoh, uslužbenec ln Mihaela Smuk, bolniška strežnica, oba lz Paderšlčeve 23; Anton Springer, čevljarski pomočnik iz Novega trga 9 ln Ana Stampfelj, delavka iz Ljubljane. Semiški pionirji so marljivi To in ono iz Vidma- Občinski sindikalni svet je sklical 7. aprila posvetovanje s predstavniki gospodarskih organizacij in ustanov. Na posvetovanju so razpravljali o občinskem počitniškem domu »Ma-terada« v Poreču. Upravnik doma Milan Stajner je poročal, da nameravajo letos dom obnoviti, urediti plažo ter zgraditi še športno igrišče. Enodnevna oskrba za osebo bo tudi letos znašala 250 dinarjev. Vsi prebivalci občine imajo pravico izkoristiti svoj letni dopust v tem domu. Predstavniki delovnih kolektivov In ustanov so na po-' svetovanju sklepali tudi pogodbe za ležišča. Komisija za pripravo praznovanja 20-letnice vstaje se je sestala že dvakrat. Razpravljala je o možnostih za čimboljšo izvedbo proslav. Mladinski komite in mladina iz Cerkelj sta v nedeljo, 9. aprila, organizirala prvo skupno letošnjo delovno akcijo. Delali so na štadionu -Matija Gubca* v Krškem pri urejevanju dirkalne steze. Opravili so 760 prostovoljnih ur. Na prvo Izmeno zvezne delovne akcije bo iz občine odšlo 20 mladincev. Občinski odbor SZDL bo pripravil velik sprejem nosilcem zvezne štafete in lokalnih štafet mladosti, ki bodo prispele v Krško 19. aprila. Ta teden je trgovina "Manufaktura« v Vidmu - Krškem uvedla neprekinjeno prodajo od 7. do 19. ure. Nedavno je bila seja Občinskega odbora SZDL, Razpravljali so o pripravah na volitve v nove zadružna svata ln o na- logah v kmetijstvu. Sklenili so, da bodo krajevne organizacije SZDL tesno sodelovale s kmetijskimi zadrugami, zlasti pr; volitvah v zadružne svete. Krajevne organizacije bodo organizirale posvetovanja, na katerih bodo obravnavali kongresno gradivo. 3. aprila je v domu »Svobode« gostoval Koroški akademski oktet pod vodstvom Cirila Kopača, Poslušalce so zlasti navdušile koroške pesmi in črnske duhovne pesmi. 4. aprila je bil na Polomu enodnevni seminar za člane občinskega komiteja ZKS. Udeležilo se ga je 38 članov. Ze večkrat sem brala v časopisu in tudi poslušala po radiu, kaj delajo pionirji drugod, predvsem pa o podmladku RK in pionirskih zadrugah. Zato sem sklenila, da bom tudi jaz o našem delu kaj napisala. Lani smo v Semiču ustanovili pionirsko zadrugo. Za to se moramo zahvaliti upravitelju šole tov. Metodu Plutu. Na ustanovnem sestanku smo e zbrali res vsi pionirji semiške šole. Izvolili smo predsednika, tajnika in blagajnika. Razredne predstavnike pa je izvolil vsak razred zase. Sprva je bila zadruga še bolj slabo razvita, letos pa kar lepo napreduje. Na zemlji, ki smo jo dobili od KZ v Semiču bomo spomladi posadili hibridno koruzo in krompir. Pri tem nam bo pomagala KZ. Lani smo obdelovali le šolski vrt. Tam smo imeli posejano. SPOIIEB RADIO LJUBLJANA SOBOTA, ZZ. APRIL: 5.00 do 8.00 Dobro jutro (pisan glasbeni spored) - 5.10 do 5.30 Nekaj domačih. 8.05 Glasba ob delu. 8.25 Pol ure Španije. 8.55 Radijski šola za nižjo stopnjo. 9.25 Radi bi vas zabavali. 10.15 Anton Lajovlc: Pesem jeseni. 10.40 Angleščina za mladino. 10.55 Orglice in orgle. 11.C0 Po svetu jazza. 11.30 Pionirski tednik. 11.50 Otroci izbirajo pesmico. 12.00 Trio Rudi Bardorter -12.15 Kmetijski nasveti. 12.25 Zabaven opoldanski spored 13.15 Prvo- V Leskovcu so za Planinsko društvo Novo mesto vabi vse planince in ljubitelje planin na redni letni občni zbor, ki bo v sredo, 26. aprila 1961, ob 19.30 v dvorani Zavoda za izobraževanje odraslih (v novi Vajenski šoli v II. nadstropju). Dnevni red bo naslednji: 1. Predavanje: Krka, Novo mesto—Gorjanci (120 barvnih diapozitivov), t. Občni zbor z običajnim dnevnim redom. Planince in ljubitelje planin vabimo, naj se občnega zbora zanesljivo udeležo! PLANINSKO DRUŠTVO NOVO MESTO Na zadnji seji krajevnega odbora v Leskovcu — prisoten je bil tudi predsednik ObLO Stane Nunčič — so razpravljali o sedanjem delu KO in o nadaljnjem razvoju kraja. Odborniki so ugotovili, da KO ni odigral svoje vloge. Občina je lani dodelila za popravilo cest cest 250.000 din, žal pa so zaradi nedejavnosti KO ostali neizkoriščeni. Osrednji problem Leskovca pa so prav slabe ceste. Tudi povezava s krajevnimi organizacijami ni bila najboljša. Sklenili so, da bo letos drugače, in sestavili delovni načrt. Tako bodo popravili cesti Leskovec— Loke—Volovnik—Golek in Senuše—Selce, uredili . zadružni dom, klubski prostor in prosvetno dvorano in zgradili perišče in bazen. Pogovorili so se tudi o gradnji stanovanjske hiše za učiteljstvo. Ker lega pokopališča iz zdravstvenih razlogov ni primerna, bodo pokopališče opustili in odslej pokopavali v Krškem. Prebivalci bodo pomagali s prostovoljnim delom, pomoč pa je obljubilo tudi posestvo Matija Gubca, od občine dodeljeni denar pa bodo porabili le za prevoze. Tov. Stane Nunčič je na koncu seje poudaril, da morajo krajevni odbori kot družbeno samoupravni organi postati nosilec napredka. Občina jim počasi prepušča pristojnosti, zato morajo ocenjevati probleme širše kot doslej. Na vasi naj opravljajo naloge stanovanjske skupnosti, zato moralo biti tesneje povezani z organizacijami, šolskimi odbori in vsemi volivci. Drago Kastelic majske čestitke ob domači glasbi. 13.50 Od arije do arije. 14.20 Sport in športniki. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.15 Obvestila, reklame ln zabavna glasba. 15.40 S knjižnega trga. 16.00 Vedri zvoki s prvcjmajskiml čestitkami. 16.40 Ženski zbor France Prešeren iz Kranja. 17.00 Lokalni dnevnik. 17.15 Po kinu se dobimo. 17.45 Pevec Vice Vukov. 18.00 Jezikovni pogovori. 18.13 Štirje odlomki lz baleta Spartak. 18.30 S citraml po Evropi. 18.45 Okno v svet. 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 V domačem ritmu. 20.20 Z melodijami Iz dežele v deželo. 21.00 Za prijeten konec tedna. 22.13 Oddaja za naše Izseljence. 23.05 Do polnoči v plesnem ritmu. NEDELJA, 23. APRILA: 6.00 do 6.30 Jutranji pozdrav. 7.30 Radijski koledar ln prireditve dneva. 7.35 Jubilejna uvertura, Ktadi-varji novega sveta. 8.00 Mladinska radijska igra. 8.45 Iz albuma skladb za otroke. 6.55 Z zabavno glasbo v novi teden. 9.40 Istrska suita. 10.00 Se pomnite, tovariši... 10.30 Godala ln tipke. 10.45 Spoznavajmo svet ln domovino. 11.45 Zabavni orkester Raphaele. 12.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. I. 13.30 Za našo vas. 13.45 Od tu ln tam. 14.15 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo n. 15.30 Kar radi poslušate. — 16.00 Humoreska tega tedna. 16.20 V trlčetrtinskem taktu. 16.40 Peli so jih mati moja... 17.00 Za nedeljsko popoldne. 17.30 Radijska Igra. 18.20. Legenda. 18.30 Klavir v ritmu. 18.45 Petnajst minut s kvintetom bratov Avsenlk, 19.30 Radijski dnevnik in Športna ooročila. 20.05 Izberite melodijo tedna! 20.50 Hammond orgle'. 21.00 Mozart v operi. 22.15 Ples ob radijskem sprejemniku. 23.0S Nočni akordi. koruzo, krompir in razne druge rastline. V jeseni smo pridelek prodali in kupili orodje. Dela v zadrugi se veselimo, saj vemo, da se bomo kaj hitro naučili, kako se obdeluje zemlja. Tudi organizacijo podmladka RK smo ustanovili. Ze lani smo kupili torbico za prvo pomoč. V njej imamo zdravila za manjše poškodbe. Vsi učenci so člani RK. Izvolili smo vodstvo. Pri delu nam pomaga tovarišica Valči Jordan. RK nam je precej pomagal tudi takrat, ko smo zbirali denar za alžirske otroke. Zbrali smo namreč 14 tisoč dinarjev. O nalogah se pogovorimo na sestankih. Vedno pa gledamo na to, če dovolj pazimo na red in čistočo in če res pomagamo učencu, ki potrebuje našo pomoč. Zavedamo se, da še nismo dosegli vsega, kar bi lahko! zato obljubljamo, da bomo še naprej delali, morda bolj kot smo doslej. Nada Berkopec V »DANI« NA MIRNI so začeli s 1. januarjem plačevati v vseh oddelkih — tudi v pisarnah — po učinku. Novi način nagrajevanja so pripravljali pol leta. Dohodki članov kolektiva so po novem odvisni od čistega dohodka podjetja. OPEKARNA V PRELESJU je kupila letos stiskalnico s priključki. Sama stiskalnica je stala 1,4 milijona dinarjev, priključki pa 4,7 milijona dinarjev. Od priključkov še niso prejeli mešalnika ln avtomata za rezanje opeke. Zaradi tega ne morejo izkoriščati tudi ostalih priključkov. Računajo, da bodo ta dva priključka prejeli ta ali pa prihodnji mesec. Potem se bo proizvodnja opeke povečala za 200.000 kosov (zdaj proizvajajo 2 milijona 200.000 kosov opeke na leto). 41. Na krmi, na zadnjem delu ladje, so nam uredili ležišča in tjakaj so pridno kot mravlje prenašali postelje in strelivo. Poslednja dva mornarja sta pripeljala na ladjo Dolgega Johna. Sil-ver se je hndoval zaradi kapitanovih povelj: »Zakaj to preseljevanje? Preklicana stvar, zamudili bomo plimo! Tedaj se je oglasil kapitan: »Mojc povelje. Pojdite v kuhinjo in pripravite kosilo!« Tudi mene je napodil. Slišal sem ga, kako je rekel zdravniku: »Na svoji ladji ne bom nikogar pestoval in ne bom trpel lenuhov!« 42. Zdravniku je bil kapitan všeč, mr. Trelatv-ncyu in meni pa je bil zoprn kot ne vem kaj. Vso noč smo pridno delali. Zjutraj navsezgodaj smo dvignili sidro. Ko so navijali vreteno, je prišel na krov tudi Silver. Mornarji so mu klicali, naj zapoje njihovo staro pesem. Silver je, oprt na bergljo, zdajci zapel: »Petnajst mož na zaboju mrtvega moža«. Za njim so se oglasčli mornarji in se po taktu uprli v prečke vretena. Sidro je obviselo pod ladijskim nosom in »Hispa-niola« je odplula proti otoku zakladov. 13. Kapitan je zelo malo cenil podčastnika Arro-wa in res ga mornarji niso ubogali. Komaj so bili na odprtem morju, že je prihajal na krov pijan kot čep in besede so se mu zatikale. Neko viharno noč je, ne da bi kdo sploh opazil, zdrknil s krova in utonil. Zamenjal ga je sposoben mornar .Tob, dober zaupnik Johna Silverja. Silver je ves dan skakljal po kuhinji in neutrudno skrbel, da je bilo tam čisto kot v škatlici. Krajšal si je čas s papigo, ki jo je imenoval Flint in ki je venomer klepetala: »Zlati piastri! Zlati piastrl« 44. Kapitan je hvalil Hispaniolo, da je zvesta in poslušna, ali vselej je pristavil: »Nismo še doma in tale vožnja mi ni prav nič všeč.« Mr. Trelawney je vselej zaničljivo obrnil hrbet, kadar je kapitan takole govoril. Kapitan je tudi negodoval, ker je mr. Trelavvnev ukazal postaviti sredi krova kad z jabolki, da so jih jemali,' če se jim je ljubilo. Kapitan ni hotel razvajati moštva, toda kot boste videli, nam je prav ta kad rešila življenje Nekoč po sončnem zahodu sem si zaželel jabolk. Nov vozni red: ODHOD ZA VESOLJE Riž je na prvem mestu Iz sovjetskega filma »Balada o vojaku« poznamo igralko J. Prohorenkovo (na sliki), ki je zdaj dobila glavno vlogo v novem filmu J. Raismana »Je to ljubezen. V Sovjetski zvezi gradijo blizu Stalingrada tako imenovano Belojarsko atomsko centralo. Na sliki je videti zgradbo, v kateri bo deloval veliki atomski reaktor. Človek je prestopil prag vesolja! 12. aprila 1961. Datum, ki nesporno pomeni višek človekove civilizacljsko-tehnične zgodovine, datum, s katerim človeštvo začenja novo dobo — vesoljsko dobo, kozmični vek. Kajpak bi bilo preuranjeno misliti, da bomo že v kratkem poletavali ljudje od planeta na planet kot metuljčki, se vozili na Luno kot šolarji na izlet. Toda velja, da je izdan nov »vozni red«, da se je človeštvu odprla trasa v vesoljski prostor. In velja, da je človeštvo v nekaj takorekoč kratkih letih doseglo v tej smeri uspehe, katerim se ni moglo približati v dolgih tisočletjih. Čudovita človekova zmaga. Kajti to je res zmaga človeka, človeštva. Zmaga, na katero je posamezni človek ali posamezna nacija dala le svojo piko. Kako je človek že od po-mnenja hrepenel, da se dvigne v višave, proti Soncu, proti zvezdam, v neskončni čudoviti prostor, ki obdaja zemeljsko oblo. Pretresljiv je stari mit o Ikaru. Pritrdil si je krila, zlepljena z voskom, se dvignil visoko, visoko, prišel preblizu Sonca, pa so se mu krila stopila ln je strmoglavil na Zemljo nazaj. Pretresljiv je ta mit namreč zato, ker priča o pra-6s»nem človekovem snu. da bi se povzpel k Soncu, viru življenja, pa je tako nemočen, tako prikljenjen na trda zemeljska tla. In neuresničljive sanje zmeraj bolijo, in bolele so človeštvo dolge vekove. Od starodavnega pastirja na helenski planini do renesančnega veleuma Leonarda da Vineija. M je načrtoval prve aparate za polet. — Ali je res, da se je človek v balonu dvignil v vsaj skromno višino šele leta 1783? Da je manj kot sto let, kar se je odlepil od tal prvi stroj za letenje, ki je bil težji od zraka? V zadnjih desetletjih si je človek do kraja osvojil prostor zemeljskega ozračja. Letala vozijo nad nami kot avtomobili po cestah. Vendar je bil to za človeka le skromen »skokec« v višino. Vabil ga je In ga vabi prostor, ki nima meja, prostor »kjer krožijo sonca in merijo čas..« 4. oktobra 1957 smo dobili prvi umetni satelit »Sputnik I.« Danes jih kroži v vesolj- Major Gagarin, prvi človek v vesolju, je 12. aprila letos poletel s kozmično ladjo okrog Zemlje. Pot je premeril v 89 minutah, pri čemer j« letel v višini med 175 ln 302 km. skem prostoru okrog zemlje že cela jata. »Lunik III« je pristal na Mesecu, »Lunik I« se je spremenil v Sončev satelit, ko-zmična ladja »Venusik« potuje proti Veneri. Vesoljski »vozni red« že pospešeno in precizno velja in posluje. In tako rekoč nenadejano, dosti prej, kot so si ljudje obetali, je tudi že človek (besedo človek bi res morali, kot pravi Gorki, pisati z veliko začetnico) poletel v vesolje, pa ne samo poletel, temveč se tudi srečno vrnil. Jurij Gagarin je ime prvemu kozmonavtu, vesoljeplovcu. To je 27-letni pilot, sovjetski državljan. Prvi človek, ki je s fantastične višine 300 kilometrov uzrl, kako se v prostoru nad njim in pod njim suče naša »mamica« ZemUja. Sto osem minut je trajal ves polet, manj kot od zajtrka do predjužnlka. Gagarin je v vesoljski ladji »Vzhod« v tem času obletel vso Zemljo in spet varno pristal na domačih tleh. Ime Jurija Gagarina in njegove vesoljske ladje »Vzhod" res ne bo nikoli pozabljeno. Kakor je »Lajka« preizkusila in preverila pot za človekov polet v kozmos, tako je Gagarin utrl ln preveril pot za vse bodoče kozmonavte in Ikarov mitološki sen je uresničen. Prvi človekov vstop v vesoljske prostore je očitno pokazal, da je človeštvo resnično na pragu povsem nove dobe. Kajti osvajanje vesolja daleč prekaša meje same znanosti in tehnike. Zajelo bo vsa področja življenja in duha. Veliki sovjet- Zanimivosti iz trgovine V naši državi imamo približno 40 tisoč trgovin. Statistiki so vzeli enoletno prodajo in nanizali nekaj zanimivih številk. Vsak delovni dan prodajo v vseh jugoslovanskih trgovinah približno 83 tisoč parov nogavic. Na leto: 7 milijonov parov čevljev, 2 in pol milijona parov sandal in okrog 6 milijo- V glavnem so po vsem svetu množice nerazpoložene proti uvajanju vojaških oporišč posameznih velesil. SIfka kaže demonstracije prebivalstva znanega oporišča ameriških atomskih podmornic na Škotskem Holly Loclia proti ameriškim atomskim podmornicam, ki nosijo atomske rakete tipa Po-laris. IZ OTROŠKIH UST »Vel, mama, ti si rekla, da sedi stric Tone teti Marti na vratu. Jaz sem bil pa tam, pa sem videl, da sedi na stolu.-« SOLARSKI POMENEK »Kam je neki bliže: na Luno ali v Afriko?« »Kako trapasto vprašaš! Na Luno je bliže, saj jo vidimo, Afrike pa ne.« SKRB ZA FRIZURO Dekle na klopi v parku: »Prosim vas, bodite spodobni pa me ne prijemajte za lase.-« Marjano v filmu Kozaki po S Istoimenskem Tolstojevem ro- ■ manu igi'a znana sovjetska S igralka E. Klrlenkova, ki je ve- jj liki obet sovjetskega filma. ■ — Jezi ga, ker si mu prevzel delo ln ti glodaj kosti! — Bilo je treba veliko trdne volje, toda končno ml je le uspelo nehati Iskati način, kako bt opustil kajenje ... ZMOTA »Tako rada bi poskusila #-stole lepo krilo, ki ga imabe v izložbi.-« »Hm, to bo tnalo težko« prati? prodajalec, »veste, tisto fii krilo, temveč senčnik za namizno svetilko.« NI NEVARNO »lvanček, ne smeš se igrati s kladivom, se boš udaril po prstku!« »Ne bom se, ne, mamica, saj bo Tinioa držala tebet}.« ski učenjak Leonid Sedov, s čigar imenom so tako tesno povezani vsi Sputniki in vse sovjetske rakete, pravi: »Človekov polet v kozmos pomeni skrajni rezultat dolgih priprav in velikanskega dela sovjetskih znanstvenikov, inženirjev in delavcev. Prvi človekov polet v vesolje je istega pomena, kakor je bil prvi avionski let bratov Wright. Vesoljski polet človeka je nov zgodovinski korak ne samo v razvoju raziskav vesolja, temveč tudi v razvoju kulture in znanosti.« Tisočletja so svetovi nad nami kot ljubke zvezdice in zvezde pozdravljale Zemljo in človeka. Pred devetimi dnevi pa se je človek dvignil v ve-soljstvo in jim prinesel v njihov »stanovanjski prostor« prvi pozdrav Človeka! Koliko živil nam daje vsako leto svetovno poljedelstvo? Kajpak moramo že po ustaljeni navadi omeniti najprej pšenico. Strokovnjaki cenijo, da pridelajo na svetu vsako leto nad 15 milijonov vagonov pšenice. Največ v azijskih deželah, posebno na Kitajskem, v Indiji in v Turčiji. Največ Orjaški hladilnik Sovjetski znanstveniki so ugotovili, da pokriva Antarktiko (ozemlje Južnega tečaja) povprečno nad 2 tisoč metrov debela gmota ledu. Največja debelina ledu, ki so jo doslej izmerili nad to kopnino, je 4200 metrov. Elektronski »šivankar«. Za britansko konfekcijsko industrijo so izdelali poseben stroj, ki v šestih minutah ukroji in sešije moško obleko. Stroj je povsem avtomatičen, usmerjajo pa ga »elektronski možgani«. pšenice na svetu pa pridelajo v Sovjetski zvezi. Pridelek koruze je nekaj večji od pšenice. »Koruznega« prvenstva pa nima Azija, ampak Severna Amerika — okrog 9 milijonov vagonov na leto. V pridelovanju riža so kajpak na prvem mestu Kitajci-za njimi Indija pa Japonska in Pakistan. Po svetovni letini je riž pred pšenico in koruzo — okrog 20 milijonov vagonov ga pridelajo na svetu vsako leto. V svetovnem merilu pridelajo največ krompirja Rusi. takoj za njimi so Poljaki. Poljska vsakoletna letina krompirja je štirikrat večja kot v ZDA in dvajsetkrat večja kot v Jugoslaviji. rjemi bodo spregovorili Ameriška tovarna »Bell« je dala v prodajo novo napravo, veliko kot brivski aparat. Človek, ki je nem. »govori« v to napravo oziroma le giblje z ustnicami in jezikom; s tem vzbuja vibracije, ki jih aparat spremeni v glasove. nov parov opanfc, 250 tisoč štedilnikov in železnih peči. 280'milijonov škatlic vžigalic (930 tisoč na dan), 1500 vagonov tobaka, 150 tisoč garnitur pohSStva, 200 tisoč radijskih sprejemnikov, 7 milijonov žarnic, 100 milijonov metrov bombažnih tkanin, 30 milijonov metrov svilenih in volnenih tkanin. Okrog 10 milijard dinarjev potrošimo Jugoslovani letno za porcelan in steklene predmete, vina popijemo nad 40 milijonov litrov in: mleka okrog 80 milijonov litrov .... Vozila v mestnem prometu Za promet v Beogradu skrbi 108 tramvajev s 40 prikolicami, 169 avtobusov z 10 prikolicami in 119 trolejbusiov; v Zagrebu: 102 tramvaja s 100 prikolicami in 66 avtobusov; v Ljubljani: 30 trolejbusov in 68 avtobusov. Naše rečno ladjevje 21 potniških ladij, 44 parnih vlačilcev in 139 motornih, 23 motornih tovornih ladij, 70 tankov in 463 šlepov — toliko plovnih »vozil« ima rečna dota Jugoslavije. Leta 1959 so naše rečne ladje prevozile nad pol milijona potnikov in 4,640.000 ton blaga. Samo promet beograjskega pristanišča je znašal 1,751.587 ton. Pigmejci v Kongu V pragozdovih osrednjega Konga živijo pigmejci plemena Aku, katerih povprečna višina je 130 cm. Bivališča si uredijo iz suhega listja, ukvarjajo pa se z lovom in ribolovom. Za orožje imajo puščico in lok. Raziskovalci računajo da je teh pigmejcev še okrog 100.000. Navečja starost, ki jo dosežejo, j« 40 let. Dečka sta bila tako mirna, da se je Gor-čakov preplašil. Le kaj nameravata? Da ne bi eden šel v bližnjo vas po ljudi? Kaj naj naredi z njima? Naj ju pobije, opremo zakoplje, čoln pa potopi? Toda začela bi se preiskava. Pred tednom dni bi to še šlo, zdaj pa vsak čas doma pričakujejo, da se dečka vrneta. Pač pa bi lahko zjutraj povzročil .katastrofo'. Ljudje bodo videli, • da so se potopili. Priče bodo potrdile, da se je zgodilo po naključju. Dečka bodo potegnili iz vode, on bo pa skušal doplavati do obale pa v gozd in potem ga lahko iščejo, kolikor se jim zljubi... Zjutraj 'je Gorčakov opazil, da se Saša ukvarja s puško. Doslej se je ni niti dotaknil. »Se pripravljaš za lov?« je vprašal Gorčakov. »Zarjavela je, pa jo čistim,« je potiho odgovoril Saša. Ko so sedli v čoln, se je puška kot po naključju znašla zraven mladega Tropinina. Saša se je nasmehnil in rekel Gorčakovu: Za mamo bi rad ujel zelenega detlja. Je tako lep, toda pri nas ga le redko vidiš« »Misliš, da ga boš našel?« je rekel Gorčakov in otipal v žepu majhen revolver. »Je premajhen...« Kolja je veslal z vso močjo in zaskrbljeno opazoval obalo. Bil je delavnik, zato ni bilo kopalcev. V daljavi so zagledali obris vasi in se vsi trije razživeli. Gorčakov se je pripravljal za uresničenje svoje zamisli, Saša, in Kolja pa sta nestrpno čakala, da opazita ljudi in pokličeta pomoč. Tukaj je tekla reka v rahlem ovinku in prečkal jo je širok podrt jez. Vsak čas bodo za ovinkom zagledali vas, pod njo ob reki je vaški pašnik, kjer so zmeraj pastirji, čez reko pa prevaža brod. Za ovinkom so zaslišali šum reke, ker je voda vdrla skozi široko špranjo v jezu. Čoln ie zajela brzica. Saša je na pol vstal. Na nasipu ni bilo nikogar, brod pa je peljal čez reko neki avtomobil, ob ograji je stalo veliko ljudi, s hriba nizdol je prihajal motorist. ,Ko bomo pripluli do broda, bom rekel, naj ustavi,' se je odločil Saša, se usedel na klopco, puško pa si položil na kolena. Čoln je zdrsnil skozi poklino v jezu, butnil ob skalo, pa spet srečno zaplul proti veliki korenini, ki je štrlela iz vode blizu obale. ,Coln je treba obrniti na bok, da se bo razbil ob koreninah,' si je rekel Gorčakov. Preračunal je vsak gib, potem pa je rekel Kolji: »Zlekni se!« Nasmehnil se je ob misli, kako bo Koljo udarilo veslo, ko bo čoln butnil ob korenino in se pripravil za skok. Deroča voda je naglo nesla čoln proti velikanski črni korenini. ,Zdaj!' se je veselil Saša. Se pogledati se ni upal na brod, da se ne bi izdal pred Gorčakovim. Reka je grgrala in potuhnjeno hrumela. Nenadoma je Gorčakov skočil v vodo. Na obali je nekdo kriknil. DESETO POGLAVJE Avgusta prebivalci Krutih gor kar ne morejo uiti vročini, pa naj še tako odpirajo vsa okna. Hiše se segrejejo in tudi same izžarevajo vročino. Ljudje hodijo v gozdni hlad, obala reke pa je vsa živa kopalcev. Podpolkovnik Malahov je na pesku ob reki tekal za sinčkom. »Tovariš podpolkovnik, bi lahko govoril z vami?« ga je nenadoma vprašal visok neznan moški. »Saj ste podpolkovnik Malahov, ne?« »Sem. Kaj želite?« »Tovariš podpolkovnik, pišem se Ivanov in Aem pravkar prišel v Krute gore« Malahov ga je pozorno pogledal in rekel: »Nadaljujte, prosim.« »Rad bi vas vprašal« je rekel Ivanov, »od kod je podatek, da so geologa Tropinina ustrelili?« »Iz arhiva Gestapa,« je začudeno odgovoril podpolkovnik Malahov. »In kdaj?« »Novembra 1941.« »Novembra 1941...« je počasi ponovil Ivanov, nato pa odločno dodal: »Ni mogoče« »Kako da ne?« »Jaz sem ga videl leta 1942 v Osviecimu. Videl na lastne oči. Mene so peljali iz sobe ža zasliševanje, Tropinina pa ravno takrat noter... Tukaj nekaj ni v redu.« »Ali ste ga samo enkrat srečali?« »Da, ali to mi zadostuje, ker sem Tropinina dobro poznal, saj sva bila skupaj v zadnji ekspediciji. Jaz sem iz taborišča ušel in sem bil potem na Poljskem komandant partizanskega odreda.« »Tako... Vi ste uverjeni, da se niste zmotili?« »Ne, ne! Kasneje smo zAVdeli, da so Tropinina poslali v Majdanek. To je bilo 1943.« »Najlepša hvala, tovariš Ivanov! Mi bomo to sttvar znova preverili.« Malahov je odpeljal sinka domov in odšel v pisarno, da znova pregleda spise glede Tropinina. Po dokumentih iz gestapovskega arhiva je bilo razvidno, da so Tropinina ustrelili zato, ker ni hotel delati za Nemce. Malahov je vzel slušalko in telefoniral Galini Arkad-jevnt »Rad bi govoril z vami, Galina Arkadjev-na. Bi lahko takoj prišel k vam?« Ko je podpolkovnik slišal vse, kar je žena vedela o možu. jo je zaprosil še za njegova pisma. »Ničesar nimate več? Morda kake zapiske, rokopise? Morda dnevnik?« »Nimam,« je žalostno odgovorila Galina Arkadjevna. »Samo tole beležnico. Dokler je nisem dobila, sem še upala, sama ne vem, zakaj. Zdaj je pa tudi zadnje upanje ugasirlld.«