LETO LIH, št. 12 PTUJ, 23. MAREC 2000 CENA 130 tolarjev TA TEDEN / TA TEDEN Vse je treba odsttnriti Poslušam radio in mnenja ljudi o izstopu SLS iz vlade in o posledicah tega dejanja. Ljudje kličejo in kritizirajo. Eni se držijo teme, drugi kritizirajo vlado, parlament in slovensko politiko nasploh: "Vsi naj odstopijo ali pa jih je treba odstaviti in jim dati 30 tisočakov plače, pa naj živijo s takim denar- jem!" Da tistih najbolj krvoločnih mnenj sploh ne omenjam. Kritike politikov so v demokratičnih državah povsem nor- malna in legitimna pravica državljanov. Že od nekdaj je bilo tako, da ljudje oblast izvolijo, nato pa jo kritizirajo, saj nikoli ne more v celoti izpolniti obljub, danih pred volitvami. Toda tokrat ne gre zgolj za upravičeno kritiko, gre za gnev in obup nad dogajanjem v slovenskem političnem prostoru. Ponavadi se na podobne izzive oglasijo najbolj jezni in razočarani. Toda teh je, sodeč po odzivu, dandanes le preveč. Letos je volilno leto, redne volitve naj bi bile novembra, obe- nem pa nadvse pomembno leto za slovensko približevanje Ev- ropski uniji. Vlada, ki je skupaj zdržala šele dobra tri leta, se razhaja. Pri odločitvah so pomembnejši politični in osebni in- teresi, manj interesi države, njenega gospodarstva in ljudi. Združevanje strank in ustanavljanje nove koalicije poteka z velikim pompom in s figami v žepu. V zakulisju so interesi vplivnih posameznikov, ki se sporečejo takoj, ko gre za pri- hodnjo delitev stolčkov. K zamegljenosti dogajanja prispevajo številne afere, parlamentarne komisije, doslej skriti dokumen- ti, ki po politični potrebi čudežno prihajajo na svetlo, medse- bojne obtožbe nekdanjih prijateljev in tesnih političnih sodela- vcev ter brezplodno iskanje zaslužkarjev v orožarskih aferah. Ko bi bili volivci na prihodnjih volitvah sposobni ločiti zrnje od plev in izvoliti tiste, ki jim je res kaj do napredka države in blaginje njenih ljudi, bi opravili pol "očiščevalnega" dela. Pometli bi s karieristi, goljufi, zaslužkarji in ustregli Evropi, saj ta vidi največji problem Slovenije v nesposobnosti držav- nega aparata, ki je bolj političen kot strokoven. Tudi po volit- vah bo riba še vedno smrdela pri glavi; upa- jmo le, da nekoliko manj. Ženska ni samo nnati, tudi delo ji ni prihranjeno. Foto: Martin Ozmec PTUJ / O POSLOVANJU V ZDRAVSTVENEM DOMU IN BOLNIŠNICI V zdravstvu lani uspešna paslavali o dogajanjih v javnem zavodu Zdravstveni dom je bilo v zadnjem času že veliko napisanega. Pogovor z odgovornimi predstavniki ministrstva za zdravstvo, svetovalci vlade, zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, zdra>iiiške zbornice in drugimi, ki je bil 7. marca v Ljubljani, le daje neko zagotovilo, da bodo stanje le presegli in da se bo poslej več govorilo o stro- ki, manj pa o takšni ali drugačni organizaciji dela (sporen je samo način sodelovanja med javnim in zasebnim delom, o ka- terem se doslej ni znal nihče dogovoriti), o odnosih med zapos- lenimi in do pacientov. Kljub vsem problemom so v ptujskem zdravstvenem domu (kjer kljub sklepu sindikalnega sestanka v januarju letos ne bodo zaposlili pediatra, čeprav z odho- dom vseh pediatrov v zasebništvo glede na 9. člen zakona o zdravstveni dejavnosti po nekate- rih razlagah ne izpolnjujejo pogo- jev za delovanje kot javni zavod) lansko leto dobro delali. Ena od možnosti bi lahko bila sklenitev posebne pogodbe o določenem ob- segu dela z enim od zasebnih zdravnikov, razmišlja direktor Henrik Žlebnik, dr. med., specia- list medicine dela. Že lani so rezer- virali deset milijonov tolarjev za reševanje presežnih delavcev. V tem trenutku naj bi bilo vseh pre- sežnih delavcev po izjavi direktor- ja le osem, zdravniki pa pravijo drugače. Precej vroče krvi je v zadnjem času povzročilo tudi napovedano plačilo za delovno uspešnost. Kot zatrjuje direktor Žlebnik, osnovne kriterije imajo, z delitvijo mora soglašati mestni svet kot ustanovi- telj, še prej pa se mora strokovni svet JZ Zdravstveni dom odločiti, kakšna bo delitev med enotami - ali naj bi enote, ki izkazujejo osta- nek dohodka, dobile več, druge brez dohodka pa manj. Kot pa kaže, bo izglasoval kar enotno de- litev med enotami, razlike pa bodo med zaposlenimi glede na osebne ocene. Tudi za nagrado za uspešnost direktorju Žlebniku mora soglašati mestni svet. Po in- dividualni pogodbi je upravičen do nje, če zavod uspešno posluje, izpolnjuje programe in izkazuje dobiček. BOLNIŠNICA TUDI LANI POZITIVNA Lani je poslovalo z izgubo de- set od 26 slovenskih bolnišnic, štiri več kot leta 1998. Med njimi ponovno ni ptujske bolnišnice, ki od izločitve iz nekdanjega zdrav- stvenega centra, torej od leta 1992, posluje pozitivno in je na redkih, če ne edina med 12 splo- šnimi slovenskimi bolnišnicami, ki je vse to obdobje bila pozi- tivna. Za lansko leto so ugotovili okrog 17 milijonov tolarjev dobi- čka. Največji del sredstev za svo- je delo, 87,2 odstotka, so pridobili od Zavoda za zdravstveno zava- rovanje Slovenije. Lanski skupni prihodki so znašali 2.708.535.000 tolarjev, odhodki pa 2.691.600.000 tolarjev. Ptujska bolnišnica je lani za- poslovala okrog 400 delavcev. V njeni sestavi je delovalo okrog 36 specialističnih ambulant, kjer so opravili 63.012 pregledov, na od- delkih se je zdravilo 9000 bolnikov s širšega gravitacijskega območja, ki zajema že okrog sto tisoč prebi- valcev. Povprečna doba zdravljen- ja je v tem obdobju znašala 7,9 dni. Po številu porodov, bilo jih je 764, je na osmem mestu med 14 slo- venskimi porodnišnicami. V ptujski bolnišnici od gradnje novega dializnega centra v po- dpritličju porodnišnice ne odsto- pajo, saj je nujno potreben. Število dializnih bolnikov narašča iz leta v leto, trenutno jih je 50; sedanji prostori pa več ne omogočajo nor- malnega dela. Načrti so pripravlje- ni, ni pa še do konca izdelana fi- nančna konstrukcija; gradnja naj bi po oceni skupaj z opremo veljala okrog tristo milijonov tolarjev. Do pričetka gradnje bodo morali razčistiti še nekatere zadeve z mestno občino, predvsem glede zemljišč in lastništva; po- rodnišnica je namreč glede na za- kon, čeprav je bila zgrajena s sredstvi samoprispevka, v lasti mestne občine Ptuj, vsi drugi ob- jekti pa so v lasti države. Čakajo pa jih tudi še pogovori s predstavniki drugih občin na Ptujskem. Tudi v letošnjem investicijskem načrtu predvidevajo nakup neka- tere medicinske opreme, saj če želijo obdržati konkurenčnost, morajo sprotno izpopolnjevati opremo. Za te namene so že prido- bili namenska sredstva, za nakup opreme pa bodo porabili tudi ok- rog sto milijonov tolarjev amorti- zacijskih sredstev. Če bo bolnišnica Ptuj dobila kaj denarja tudi na podlagi novele za- kona o naložbah v javne zdravst- vene zavode (podaljšali naj bi ga do leta 2003), pa bo potrebno še počakati. V prejšnji vsebini ga v ptujski bolnišnici niso izvajali, saj naj bi na osnovi dosedanjega zako- na v petih letih združili kar 120 milijonov tolarjev, prejeli pa naj bi jih le 27. Vsaj v ptujskem primeru bo držala ugotovitev, da država do sedaj ni skrbela za enakomeren razvoj slovenskih bolnišnic. Ali je v novelo vključena katera od načrtovanih naložb ptujske bol- nišnic, pa bo potrebno preveriti; neuradno je bilo slišati, da je ptujski župan Miroslav Luci poskrbel za to. Je namreč tudi član omenjega matičnega odbora pri parlamentu. Ptujska bolnišnica se vedno bolj tržno obnaša, s svojo ponudbo se skuša čim bolj približati prebival- cem, da bi se jih v primeru bolezni čim več odločilo za zdravljenje na njenih oddelkih; tudi zato dajejo velik poudarek kvaliteti odnosov do bolnikov in svojcev. Res pa je, da nima vseh oddelkov. Dobro pa sodeluje z mariborsko bolnišnico, pogovarjajo se tudi že o prenosu dela nekaterih programov v Ptuj. Kot poudarja direktor Lojze Arko, dr. stom., specialist čel- justne kirurgije, se želijo potenci- alnim zdravljencem s svojimi programi čim bolje predstaviti in jim dopovedati, da z vso odgovor- nostjo opravljajo dela in storitve, za katere so usposobljeni. Za tisto pa, česar pri njih ne zdravijo, pišejo napotnice za zdravljenje v drugih ustanovah. MC 2_....... Četrtek, 23. marec 2000 - TEDNIK iurriMiffO UUBUANA / SPREJEMANJE ZAKONA O PREPREČEVANJU DELA IN ZAPOSLOVANJA NA ČRNO Zzaironom prprt "hšanem" v Sloveniji že dalj časa govorimo o problemu dela na črno. Predstavniki oblasti vidijo v tem manj denarja za davke in prispevke v državno blagajno, po drugi strani pa obveznosti države za podporo navidezno nezaposlenim ljudem. Obrtniki in podjetniki se jezijo, ker so zaradi obeznosti plačila davkov in socialnih dajatev nekonkurenčni s "fušarji", ostale držav- ljane pa daje tudi malce zavisti, ker imajo tisti, ki se ukvarjajo z delom na črno, pogosto boljši materialni status, zaradi nee- videtniranih dohodkov pa uživajo tudi državne bonitete - od nadomestil za brezposelne in socialne pomoči do otroških do- datkov. Ljudje mnogokrat niii ne po- mislimo, da sami podpiramo delo na črno, ko najemamo različne "mojstre", ki znajo narediti marsi- kaj, ob tem pa se ne vprašamo, ali imajo svojo dejavnost registrira- no ali ne. Ko se zavemo problema dela na črno ali če smo zaradi nje- ga sami tako ali drugače prizade- ti, pa pokažemo na državo, češ, ti si tista, ki mora narediti red. Država je že sprejemala številne ukrepe, med drugim večji nadzor nad brezposelnimi osebami. Obe- nem je držala figo v žepu, zaveda- joč se, da delo na črno prinaša v časih velike brezposelnosti več socialnega miru. Na dlani je, da bi država v primeru, ko bi vsi, ki karkoli delajo, plačevali davke in prispevke, lažje polnila državno blagajno in da bi lahko ob tem vsak posameznik plačeval celo manj, kot plačuje danes. Tako imenovana siva ekonomija je v Sloveniji razbohotena tudi zaradi navidezne solidarnosti med ljud- mi in zaradi še ne preživetega občutka, da si je mogoče ustvariti večje premoženje le ob goljufanju države, ter zaradi prejšnjih časov, ko je bilo tudi uradno in povsem legalno bogatenje nekaj slabega in državi nevarnega. Sive ekono- mije ne bo mogoče nikoli povsem odpraviti, saj se z njo srečujejo prav vse evropske in najbolj raz- vite države sveta. Mogoče jo je zmanjšati in prav to je ambicija novega zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, ki je v parlamentarni proceduri v tret- jem branju na 20. seji državnega zbora, ki se je začela včeraj. Zakon določa, v katerih prime- rih se opravljanje dejavnosti ozi- roma dela šteje kot delo na črno, kdaj se zaposlovanje delavcev šteje kot zaposlovanje na črno, kdo je soudeleženec dela na črno in kaj je nedovoljeno reklamiran- je. Za delo na črno se po tem zako- nu šteje, če pravna oseba (podjet- je) ali zasebnik (s.p.) opravljata dejavnost, za katero nista regi- strirana, ali če kljub registraciji nimata z zakonom predpisanih listin o izpolnjevanju pogojev (izobrazbeni, prostorski pogoji ipd.), kar velja tudi za tuje pravne in fizične osebe, ki opravi j ao dej- avnost v Sloveniji. Povsem jasno je, da je delo na črno tudi vsako opravljanje dejavnosti, ki jo opravlja fizična oseba, ki ni vpi- sana ali priglašena v skladu z za- koni. SOUDELEŽENCI' DELA NA ČRNO IN VISOKE KAZNI Soudeleženec dela na črno je podjetje, zasebnik ali fizična ose- ba, ki omogoči eni ali več osebam delo, čeprav ve, da opravljajo delo na črno. To pomeni, da je lahko soude- leženec dela na črno tudi podjet- je, obrtnik ali vsak državljan, ki sklene sodelovanje z drugim pod- jetjem, samostojnim podjetni- kom ali fizično osebo, pa ta oseba ne izpolnjuje pogojev za opravl- janje tega dela. V preprostem jezi- ku to pomeni, da bomo ude- leženci dela na črno tudi sami, če bomo najeli kakršnegakoli moj- stra ali od njega karkoli kupili, če za svojo dejavnost ne bo imel ustreznih dovoljenj. V tem pri- meru sta lahko podjetje ali zaseb- nik kaznovana s 500 tisoč do treh milijonov tolarjev in odgovorna oseba podjetja še z 80 do 300 tisočaki. Kot fizična oseba pa smo lahko z najetjem mojstra brez registrirane dejavnosti kaz- novani s 300 tisoč do 2 milijona tolarji. Zakon predpisuje izredno visoke kazni do 5 milijonov tolar- jev tudi za podjetja in zasebnike ter fizične osebe, ki opravljajo delo na črno ali zaposlujejo na črno. Pravno osebo, zasebnika ali fizično osebo ki zaposluje na črno, lahko pristojni inšpektor kaznuje na kraju prekrška s 100 tisoč tolarji in njeno odgovorno osebo s 50 tisoč tolarji. Za zapos- lovanje na črno pa se šteje, če z delavcem nimamo sklenjene po- godbe o zaposlitve oziroma po- godbe o delu, če zaposlimo tujca ali osebo brez državljanstva v na- sprotju s predpisi o zaposlovanju tujcev ali če kot fizična oseba na- jamemo delavca, ki bo za nas de- lal na črno, če torej najamemo zi- darje ali druge mojstre oziroma osebe za kakršnokoli plačano delo. Zakon posega tudi na področje oglaševanja, saj prepoveduje naročanje in objavljanje oglasov v časopisih, radiu in televiziji in drugih elektronskih medijih, če gre pri tem za omogočanje dela na črno. Tako bodo naročniki oglasa ob naročilu dolžni navesti podatke o svoji identiteti, tudi ime in priimek odgovorne osebe. Oglaševalska organizacija brez teh podatkov oglasa ne sme obja- viti, na zahtevo organa, ki pre- ganja delo na črno, pa mora pos- redovati podatke o naročniku oglasa. Kršenje zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno bodo nadzirali tržni, delovni, prometni in davčni inšpektorji, posredno pa tudi carina, kmetijski, gozdar- ski in gradbeni inšpektorji, inšpektorji za okolje in prostor, zdravstveni inšpektorji, šolska inšpekcija in policija. KAJ NI DELO NA ČRNO Kljub strogosti zakona pa bo mogoče brez kazni opravljati Še nekatera dela, če bo šlo za sosed- sko pomoč, opravljanje dela v lastni režiji izključno za osebne potrebe, opravljanje nujnih del za preprečitev nesreč in odstranitev njihovih posledic, humanitarno, karitativno, prostovoljno in do- brodelno delo ter osebno dopol- nilno delo. Pri tem zakon po- drobno opisuje, kaj lahko štejemo za katero od omenjenih del. Tako se za sosedsko pomoč šteje opravljeno delo med sosedi, če je opravljeno brez plačila, dela pa ne sme opraviti pravna oseba ali zasebnik, ki opravlja dejavnost, neposredno vezano na opravljeno delo. Delo v lastni režiji je delo na nepremičninah v osebni lasti in opravljanje storitev za zakonca ali bližnjega sorodnika. Za zaseb- no ali dopolnilno delo pa se šteje, če fizična oseba sama opravlja dela pomoči v gospodinjstvu in njim podobna dela, nabira in prodaja gozdne sadeže in zelišča ... ali če sama izdeluje izdelke domače in umetnostne obrti. Osebna in do- polnilna dela se lahko opravljajo samo v primeru, da so določena v posebnem pravilniku in da letni prihodki ne presegajo minimalne letne plače v Sloveniji, pred pričetkom teh del pa se mora fizična oseba priglasiti pristojni upravi enoti, da jo vpiše v seznam zavezancev, ki opravljajo osebno dopolnilno delo. J. Bračič ■LIRIKA - BORZNOPOSREDNISKA HISA / TEDENSKI KOMENTAR Se vedno negativno Nekoliko opaznejši optimizem izpred štirinaj- : stih dni in popravek vrednosti delnic navzgor se i je pretekli teden zopet sprevrgel v nižanje i tečajev. Slovenski borzni indeks je v enem ted- nu izgubil na svoji vrednosti več kot odstotek, njegova vrednost pa se je znižala na 1753 ind-; eksnih točk. Razloge za onnenjene izgube in- ; vestitorjev lahko iščemo v nizki likvidnosti trga, ] saj povpraševanje ne zmore nevtralizirati neko- liko večje ponudbe delnic. To se kaže tudi v strukturi prometa na trgu, ki v večji meri odpade na posle s svežnji, čistega prometa pa je bolj malo. Do kam lahko pade slovenski borzni indeks,; je nemogoče predvidevati, vseeno pa lahko \ trdimo, da velikega optimizma tudi v prihodnje ni pričakovati. Preobrat na trgu bi se lahko v tem nnomentu padanja tečajev zgodil, če bi ; prišlo do bolj globalnega razloga, saj trenutne- ^ ga padca ne uspejo zadržati niti dobri poslovni ^ rezultati podjetij. Tako uspešni rezultati niso uspeli zadržati delnice Luke Koper. Čisti dobiček pomorskega velikana je v letu 1999 znašal 2,7 milijarde tolarjev, kar je 18 odstotkov več v primerjavi z letom prej in 29 bdstotkovi nad planom. Visoko rast dobička v podjetju pri- pisujejo tudi uveljavljanju davčnih olajšav iz naslova naložb, ki so znašale več kot 4 milijar-l de tolarjev, in olajšav, ki jih omogoča zakon o < ekonomskih conah. Kljub temu da nameravajo v podjetju svojim delničarjem razdeliti tudi lepe dividende, pa je vrednost delnice na trgu padla. Tečaj je uspel zadržati nivo šele pri 3000 tolarj- ih, kjer se je povpraševanje le nekoliko okrepi- lo. Za nekoliko nižji odstotek je zdrsnila tudi delnica Intereurope. Informacije o združevanju z Luko Koper so v zadnjem obdobju nekoliko potihnile, tako da se je delnica odmaknila od menjalnega razmerja z Luko Koper. Pretekli te- den se je trgovalno območje delnice Intereuro- pe premaknilo pod 2.350 tolarjev. V preteklem tednu so bili razočarani tudi delničarji BTC. Vrednost njegove delnice se ni uspela zadržati nad 15.000 tolarji in je ob petkovem prometu 14 delnic padla na 14.800 tolarjev, kar je na teden- skem nivoju investitorjem povzročilo 4,2-od- stotno izgubo. Podobno tragedijo so doživeli tudi delničarji obeh slovenskih pivovarn. Pivo- varna Laško je v enem tednu izgubila kar 5,8 odstotka in pristala nekaj tolarjev pod 4.500, in- vestitorji pa se s svojim denarjem umikajo iz dneva v dan na nižje nakupne nivoje. Podobno usodo je doživljala tudi Pivovarna Union. Vred- nost njene delnice se je v petek znižala pod 40.000 tolarj-ev za delnico. Negativni val je pod seboj pokopal tudi delnico SKB banke. Le-ta se je v enem tednu spustila na 2.263 tolarjev oziro- ma za 3 odstotke. Po visoki rasti ob novicah o združitvi banke z NKBM se je zanimanje za del- nico močno ohladilo, kar je potisnilo obrrračje trgovanja bistveno nižje. Negativnemu trendu se ni uspelo izviti niti farmacevtskima družbama. Delnica Leka se je v enem tednu spustila za odstotek, tečaj delnice pa se je usta- vil nekaj nad 32.000 tolarjem. Podporni nivo delnice pa je popustil pri Krki, saj seje vrednost delnice zopet spustila pod 26.000 tolarjev. Negativni trend se je nadaljeval tudi na trgu pooblaščenih investicijskih družb. Indeks PIX, ki meri utrip na tem trgu, se je v enem tednu znižal za 2,3 odstotka. Veliko število sklenjenih poslov in večje prodaje delnic še vedno tiščijo tečaje pooblaščenih investicijskih družb k dnu, investitorji pa po nizkih nakupnih nivojih kopičijo PID-e. Zapolnjene pooblaščene in- vesticijske družbe so v preteklem tednu izgubi- le v povprečju več kot 3 odstotke. Najmanj med njimi se je vrednost znižala Triglavu steber I, ki je zdrsnil za slaba 2 odstotka na 89,4 tolarjev. Prav tako so se polnim pooblaščenim investicij- skim družbam pri padcu pridružile tudi vedno zanimive prazne investicijske družbe, ki so se spustile na nivoje okoli 30 tolarjev. Negativni trend na trgu še vedno klesti tečaje delnic in tej puščobi trenutno še ni videti konca. Vrednosti delnic bodo mogoče še nekoliko padle, vendar pa po vsej verjetnosti nadaljnje- ga visokega zdrsa ob tako nizkem prometu ni več pričakovati. Matjaž Bernik, llirika BPH PTUJ / ŽENSKI VEČER S TANJO STARICi Novinarii K!fV dMvaia k^ek$ Gostja marčevskega ptujskega ženskega večera je bila Tanja Starič, voditeljica Odmevov, diplomirana novinarka in pred- sednica ženske vlade Slovenije. Leta 1991 je bila (po Janinem izboru) Slovenka leta. Ker je marčevski ženski večer sovpadal s praznikom žensk in ker se bliža tudi materinski dan, poleg tega pa je bil tudi jubilejni, 30., ga je z nastopom obogatila pevska skupina Spominčica pod vodstvom Marije Stoeger. Tanja Starič je po rodu iz Nove- ga mesta, da bo novinarka, pa je vedela že v osnovni šoli. Prve no- vinarske korake je naredila na ra- diu Študent. Na TV Slovenija je zaposlena trinajst let, vmes pa je bila tri leta novinarka pri časopi- su Republika. Zadnja tri leta je voditeljica Odmevov in bo to tudi ostala; tako se je odločil novi urednik Uroš Lipovšček, ki je si- cer "pometel" z nekateri voditelji in novinarji ter jih prestavil na druga dela in naloge. Prednost je dal izkušnejšim oziroma tistim z dolgim delovnim stažem. "Trudi- mo se, da bi z Odmevi naredili najboljšo informativno oddajo. Odmevi so timska oddaja, ki jo pripravlja cela ekipa. Oddaja je težka, ker v njej obravnavamo ve- liko tem. Da bi bili čim bolj udar- ni in prepričljivi, si pomagamo s pomočniki, ki nam pomagajo iskati dokumente, novinarji spe- cialisti pa pomagajo pri obliko- vanju vprašanj. Ko sem v tiu-nu- su, to pa pomeni deset oddaj na mesec, se moj delovnik prične ob devetih zjutraj in konča ob enaj- stih zvečer. Drugih dvajset dni v mesecu pa je bolj mirno in takrat se lahko bolj posvečam 6-letnemu sinu. Da nam življenje poteka bolj ali manj mirno, je zaslužna tudi tašča. Tudi mož je novinar, zato popolnoma razume moje delo. Sicer pa se trudim kar se da najbolj uspešno najti ravnotežje med službo in družinskim živl- jenjem," je med drugim povedala Tanja Starič na ptujskem žen- skem večeru 16. marca. Tanja Starič. Foto: Kosi Čeprav Tanja suvereno nastopa pred kamero, ima tremo. To je tista dobra trema, s katero se kaže tudi občutek odgovornosti do dela, poudarja. Delo pred TV ka- merami ocenjuje kot težje od tis- tega pri časopisu tudi zaradi sa- mega nastopa, kjer si že zaradi same podobe bolj pod očesom kritike, poudarja. Do sedaj so za oblačila oziroma urejenost bolj ali manj sami skrbeli, v kratkem naj bi dobili stilista. Tanjo je fri- zer že videl in bo morala lase ne- koliko skrajšati. Tanja Starič je tudi predsednica ženske vlade Slovenije, za katero sicer predsednik slovenske vlade, parlamanta in druge uradne in- stitucije še niso pokazale interesa. Prav tako z njimi še ni navezal stika urad za žensko politiko, ki ga vodi Vera Kozmik. V ženski vladi Slovenije "sedijo" kar tri TV novinarke. Tudi v tem je morda vzrok, da je na TV Slovenija še niso predstavili. Kandidatke za predsednico ženske vlade pa je soočila TV 3. "Ideja o oblikovanju ženske vla- de Slovenije ni bila naša, nastala je iz čisto marketinškega vidika, prišla je iz uredništva priloge Ona. Odziv je prerasel prvotno marketinško idejo, kar bi lahko ocenili tudi kot neke vrste neza- dovoljstvo, ker so ženske, kar za- deva visoko politiko, v podreje- nem položaju. V slovenski vladi trenutno sedi le ena ženska, mini- strica Tea Petrin, in še ta naj bi prišla vanjo po sili razmer. Čeprav nismo političarke in ne moremo sprejemati zakonov, lahko kot civilna družba opozori- mo na probleme. Izkazalo pa se je, da bi lahko nekaj naredile, če bi imele primemo infrastrukturo. Doslej smo poslale vladi in parla- mentu že veliko pozivov. Lahko rečem, da nas ljudno zelo resno jemljejo, saj dnevno prejmemo veliko pisem o takšnih ali dru- gačnih problemih. Pogosto nam pišejo ženske, ki delajo v velikih trgovskih centrih. Njihovi pro- blemi so nas vse članice vlade zelo prizadeli. V tem primeru so te delavke popolnoma nezaščite- ne. Če bi pri nas deloval sindikat, kot bi moral, bi se že morale zgo- diti demonstracije," je Tanja Sta- rič na kratko povzela dosedanje delovanje ženske vlade Slovenije. Kar pa zadeva večjo udeležbo žensk v slovenski politiki, je Tan- ja Starič prepričana, da dokler bo na takšni ravni, kot je sedaj, nam k večji zastopanosti žensk v poli- tiki ne bodo pomagale niti kvote, čeprav so v nekaterih državah (Skandinavija, Belgija, Nizozem- ska), kjer so s kvotami pričeli, že dosegli pričakovane rezultate in s tem večjo zastopanost žensk v po- litiki. Čeprav so nekateri prepričani, da je posameznim strankam na televiziji posvečena večja pozor- nost kot drugim, Tanja pravi, da ni tako. "Skušamo vzdrževati enak odnos do vseh strank. To je dobra stran nacionalke. Vse stranke imajo v svetu RTV svoje predstavnike, zato noben politik ne more posebej izstopati. Z no- vim urednikom prihaja v našo hišo tudi novinarski kodeks, to je kodeks poklicnih meril in etičnih načel, ki se ga bomo morali vsi držati." Tanja Starič se je med ptujskimi ženskami dobro počutila, nekoli- ko pa je bila zaskrbljena zaradi naporne poti domov. Pot do Ptu- ja in nazaj je bila vsaj tako napor- na kot ena oddaja Odmevov, je ocenila. MG TEDNIK je naslednik Ptuj- skega tednika oziroma Našega dela, ki ga je usta- novil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izdaja RADIO-TEDNIK, d.o.o., Ptuj. Direktor; Franc Lačen. Uredništvo; Jože Šmigoc (odgovorni urednik), Jože Bračič, Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec (novinarji), Slavko Ribarič (vodja tehnične re- dakcije) in Jože Mohorič (grafično-tehnični urednik). Propaganda; Oliver Težak, •B 041-669-509. Naslov; FiADIO-TEDNIK, p.p. 95, Raičeva 6, 2250 Ptuj; -3(062) 749-34-10, 749-34-15, 749-34-37; faks (062) 749-34-35. Celoletna naročnina 6.760 tolarjev, za tujino 13.520 tolarjev. Žiro račun: 52400-601-47280 Tisk: MA-TISK, Maribor. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o davku na dodano vred- nost. Uradni list 23. 12. 1998, št 89. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo. Strani na Internetu: wvm. radio-tednik. si. E-pošta: " nabiralnikš)radio-tednik.si tednikšmiis.net TEDNIK - Četrtek, 23. marec 2000 J POROČAMO^ KOMEMTIKAMO Izvedeli smo NOVA PRODAJALNA, CVETLIČARNA IN BISTRO V VIDMU Vsoboto bo podjetje Meso izdelki Žerak iz Podlehnika odprlo v Vidmu pri Ptuju novo prodajalno Market Žerak. Ta je v novem poslovnem objektu sredi Vidma in bo doslej največja prodajalna omenjenega podjetja. Prodajne površine merijo nad 300, skladiščne pa nad 200 kvadratnih metrov. Ponudba nove prodajalne bo temeljila na mesu in mesnih izdelkih, delikatesnem blagu, zajemala pa bo tudi del neživilskega programa. Zaposlenih bo osem ljudi, nakaj je tudi novih zaposlitev. Otvoritev bo v soboto ob 10. uri. V is- tem poslovnem objektu bo hkrati tudi odprtje cvetličarne in bistroja družine Zaranšek iz Vidma. (JB) ZAČETEK POSTOPKA PRISILNE PORAVNAVE 17. marca se je po sklepu Okrožnega sodišča v Ptuju pričel postopek prisilne poravnave nad Gradbenim podjetjem Ptuj. Predlog za uvedbo prisilne poravnave je sodišče prejelo 28. februarja. Za upravitelja prisilne poravnave so imenovali dr. Draga Dubrovskega. OBČNI ZBOR DRUŠTVA DIABETIKOV PTUJ v - Člani Društva diabetikov Ptuj se bodo 25. marca sestali na občnem zboru. Ob tej priložnosti bodo pregledali delo v lanskem letu in sprejeli program dela s finančnim načrtom za letos. Pripravili pa so tudi zdravstveno predavanje: prestavni- ca Zdravilišča Krka Janja Leskovar bo govorila o zdravi preh- rani s poudarkom na uživanju pijač. V kulturnem programu bodo nastopili tamburaši iz Vidma, moški oktet iz Skorbe in mladi harmonikar Nejc Pešec. PRAZNIK DRUŠTVA INVALIDOV PTUJ Društvo invalidov Ptuj letos slavi 25-letnico uspešnega de- lovanja. Proslava ob jubileju, ki jo bodo združili s prazno- vanjem materinskega dneva, bo v soboto, 25. marca. V JURSINCIH OB MATERINSKEM DNEVU Občinska organizacija SKD Juršinci in tamkajšnje društvo gospodinj pripravljata ob materinskemu dnevu prireditev, ki bo 26. marca dopoldan v kulturnem domu v Juršincih. Le- tos jo posvečajo materi, ki je gospodinja in umetnica hkrati. V bogatem kulturnem programu bodo nastopili otroci, mate- re - gospodinje, citrarka, slikarka, pevski zbor prosvetnega društva Juršinci, folklorna skupina Kulturnega društva Podgorci in folklorna - igralska skupina Zahvale jeseni Juršinci. V GORIŠNICI IN CIRKULANAH OB MATERINSKEM DNEVU Občinski odbor Slovenskih krščanskih demokratov Gorišnica bo v nedeljo, 26. marca, pripravil dve proslavi ob materinskem dnevu: ob 14. uri v kulturni dvorani v Gorišnici in ob 1 7. uri v večnamenski dvorani v Cirkulanah.- TUDI V PODLEHNIKU PRIREDITEV ZA MATERE Vnedeljo, 26. marca, ob 1 6 uri bo v kulturni dvorani praz- novanje materinskega dne. Proslavo bodo oblikovali ot- roci in midai z igro, petjem, instrumenti in recitacijami. Za prijetno vzdušje bo poskrbel tudi narodnozabnavni ansambel Plove zvezde. Vabljeni vsi ljudje dobre volje, posebej matere, ki jim želijo izreči voščilo in zahvalo za njihovo skrb in dobro- to. TA TEDEN NA PTUJSKI TV v - Četrtek: V filmskem kotičku bo ob 21. uri na programu film z naslovom Devet tednov in pol - I. del. Sobota ob 21. uri in nedelja ob 1 0. uri: Na programu je in- formativna oddaja s prispevki o dogajanjih v Ptuju in oko- lici: ptujski gasilci so svojo opremo dopolnili z dvema so- dobnima avtomobiloma, ptujsko sodišče je predstavilo rezul- tate dela v lanskem letu, o tem, kakšni so stroški v upravneni sodišču, bo govor v prispevku z Upravne enote Ptuj, v OS Ljudski vrt so ob dnevu šole pripravili dan odprtih vrat, Mer- cator SVS je tudi letošnji tradicionalni ples obogatil z modno revijo, članice sekcije Ljudske univerze za tretje življenjsko obdobje so pripravile razstavo ročnih del, s poljudno oddajo, tokrat o poti po Indiji, se bo v prispevku Kako biti zdrav in zmagovati ponovno oglasil Rudi Klarič. Pripravila: MG Izvedeli smo PTUJ-ORMOŽ / NA OKROŽNEM IN OKRAJNIH SODIŠČIH Še letos zemljiška knjiga v raiunalnika IVa okrožnem sodišču v Ptuju, ki pokriva območje 16 občin in dveh sodnih olu-ajev v Ormožu in Ptuju, je sedem sodnikov ob pomoči 26 administrativno-tehničnih in strokovnega sodela- vca v minulem letu rešilo 3.398 zadev. Čeprav se je pripad za- dev povečal za skoraj 10 odstotkov, so nerešene zadeve zmanjšali za dobrih 6 odstotkov. Manj jih imajo tudi na obeh Okrajnih sodiščih v Ormožu in Ptuju. Kot je na tiskovni konferenci v četrtek, 16.marca, povedal predsednik Okrožnega sodišča Andrej Žmauc, so v lanskem letu s preselitvijo Okrajnega sodišča v nove prostore rešili prostorski problem, zaradi prenizke odmere proračunskih sredstev za material- ne stroške pa so sodno leto končali s skoraj 18 milijoni primanjkljaja. Tega so jim v januarju pokrili, toda tudi za letošnje leto so jim od- merili nižji znesek, kot so zahteva- li. Tudi za plače so jim za letos od- merili za okoli 7 milijonov manj, kot jim glede na število zaposlenih pripada, zato so na to že opozorili vrhovno sodišče ter ministrstvi za pravosodje in finance. Na Okrožnem sodišču v Ptuju je sistemiziranih 10 sodniških mest in 37 administrativno-tehničnih delavcev, od tega dva strokovna sodelavca. Trenutno pa dela le se- dem sodnikov, pri čemer je treba dodati, da je sedmi sodnik pričel šele sredi okrobra lani, ter 26 ad- ministrativno-tehničnih delavcev in en strokovni sodelavec, ki je do- deljen v delno pomoč tudi Okra- jnemu sodišču na Ptuju. Okrožno sodišče je leto 1999 pričelo s 1620 nerešenimi zadeva- mi, med letom je prispelo še 3.296 zadev, v celotnem lanskem letu pa jih je bilo rešenih 3.398. Ob koncu leta je tako ostalo nerešenih le 1.518 zadev, kar je 6,3 odstoka manj kot leta 98. Število rešenih zadev se je povečalo za 12,14 odstotka. Tudi kvaliteto sodniškega dela je Adrej Žmauc ugodno ocenil, saj je bilo v po- vprečju med vsemi zadevami, ki so bile v pritožbi, razveljavljenih le 23 %. Kljub temu na Okrožnem sodišču še vedno velja poseben program reševanja zaostankov na kazenskem, preiskovalnem in pravdnem področju ter na področju gospodarskopravnih za- dev, ki ga je sprejel predsednik že leta 98. Z uresničevanjem tega programa so po merilih sodnega sveta sodniki Okrožnega sodišča na Ptuju dosegli 149,5 % uspešnost, zato so prepričani, da bodo delo brez težav obladovali tudi v bodoče. Glede na to, da so z zaposlitvijo novega sodnika usta- novili tudi dva oddelka, in sicer kazensko-preiskovalni in pravdni oddelek z gospodarskopravdnimi zadevami, pa so prepričani, da jim bo uspelo zaostanke še zmanjšati. Veselje nad dobrih L2-odstotnim povečanjem rešenih zadev je izra- zila tudi podpredsednica Okro- žnega sodišča Biserka Rojic ter ob tem opozorila na bistvene novosti, ki jih prinaša lani sprejet zakon o pravdnem postopku, ter na zakon o prekrških, ki je v pripravi, spre- jet pa naj bi bil še letos. Predstojnik Okrajnega sodišča Svoje delo so predstavili sodniki (od leve) Beno Janžekovič, Bi- serka Rojic, Andrej Žmauc in Janko Keček. Foto: M. Ozmec Ormož Janko Keček je povedal, da so imeli v lanskem letu zasede- na vsa sistemizirana delovna mes- ta; zaposlenih je bilo 12 ljudi, od tega dva sodnika, strokovna sode- lavka in devet administrativnih delavcev. Iz leta 98 jim je ostalo nerešenih 5.708 zadev, v letu 99 pa so jih na novo prejeli 3.996, tako da so jih imeli v delu kar 9.704. Rešili so jih 4.559, tako da jim je ob koncu leta ostalo nerešenih 5.145 zadev, kar je za okoli 20 % manj kot predlani. Po njegovi oce- ni so vse zadeve obvladljive, opo- zoril pa je na slabo tehnično opremljenost ter predvsem na prostorsko utesnjenost in nefun- kcionalnost stavbe ob hotelu, v ka- teri gostujejo od leta 1957, saj je stara več kot 100 let. Ob tem je poudaril nujnost ureditve lastnih prostorov. Predstojnik Okrajnega sodišča na Ptuju Beno Janžekovič pa je bil vesel, ker so lani rešili prostors- ko problematiko, saj so se preselili v nove prostore na Vodnikovi 2. Prvič v zgodovini tega sodišča so bila lani v celoti zasedena vsa sodniška mesta, kar pomeni, da je zadeve reševalo osem sodnikov, v pomoč pa jim je bilo 27 admi- nistrativno-tehničnih delavcev, tako da je bilo lani v tej sodni usta- novi zaposlenih 35 delavcev. Pri delu niso imeli posebnih težav, ve- seli so, ker jim je uspelo obvladati tekoči pripad zadev, tako da števi- lo nerešenih na vseh pravdnih področjih pada. Lansko leto so pričeli s 25.312 nerešenimi prime- ri, leto pa zaključili s 23.553, kar pomeni, da so jih rešili 660 več, kot jih je prispelo. V letošnjem letu naj bi bili še uspešnejši, saj na- meravajo zaposliti še dva sodnika in tri administrativno-tehnične delavce, posebej pa jih veseli, ker je predvidena tudi računalniška obdelava zemljiške knjige, ki jo po nekaterih Okrajnih sodiščih v Slo- veniji poizkusno že uvajajo. Obde- lava podatkov zemljiške knjige namreč sedaj v celoti poteka ročno, računalniška obdelava pa bo delo bistveno poenostavila, tako da bo čakalna doba zagotovo krajša. M. Ozmec ORMOŽ / OTVORITEV INFORMACIJSKE PISARNE Ztf razifoi lil usposablianim Sklad za razvoj in usposabljanje človeških virov (SRUČV) bo v sodelovanju z občino Ormož v ponedeljek, 27. marca, ob 13. uri v občinski stavbi odprl informacijsko pisarno, ki bo delo- vala vsak drugi torek v mesecu od 8. do 12. ure za lokalne partnerje, organizacije, podjetja, izobraževalne ustanove in od 12. do 16. ure za posameznike. SRUČV, ki ima sedež v Mariboru, deluje za področje Podravja. Ker želijo informacije iz področja razvoja človeških virov, izobraževanja in usposabljanja približati uporabnikom, načrtujejo, da bodo do konca ap- rila odprli pisarni tudi v občinah Slovenska Bistrica in Lenart. Pomem- bna naloga SRUČV je skrb za povečanje investicij v razvoj človeških vi- rov v podjetjih in s tem vzpostavljanje pogojev za prilagajanje podjetij in zaposlenih hitrim strukturnim spremembam ter spodbujanje procesa vseživljenjskega učenja na regionalni in lokalni ravni. Maida Fridij GOVORI SE... . DA si je prišel sosednji predsednik Stipe ogledat pla- niške polete. To je bila v Slove- niji ta hip še najbolj resna zade- va. DA se je omenjeni predsednik prišel tudi prepričat, kako bi lahko preskočili proble- me med SLO in CRO. ... DA je država prepovedala kurjenje v naravi. Boji se, da bi prišel plamen do slame na vrhu. ... DA si je podpredsednik vla- de pred dnevi ogledal medvede. Želel se je na lastne oči prepričati, kje so hujše zveri - v gozdu ali v politiki. ... DA pri združevanju dveh strank ni drugega problema kot: ena stranka - en stolček. ... DA šef ene stranke upa na podporo volivcev, drugemu pa lahko pomaga le bog. ... DA so se župani nedavno zbrali na posvetu o lokalni sa- moupravi. Zanimalo jih je, kaj je to. ... DA sta si koledarska in poli- tična pomlad sila podobni. Obe sta tu, nobena pa še ne funkcio- nira. VIDI SE ... ... DA je mestni župan in pos- lanec ugotovil, da se je ogenj po- litičnih strasti preveč razvnel in ga je treba pogasiti. 4 Četrtek, 23. marec 2000 - TEDNIK KULTURA, IZOBRAŽEVANJE PTUJ / Z BOZENO BRATUZ O PROGRAMIH PTUJSKEGA VRTCA ffofVec vlog /e la jasli, kjer /e najmani imogliivosfi v PREDŠOLSKO VZGOJO ZAJETIH 56 ODSTOTKOV OTROK MESTNE OBČINE PTUJ, NAJMANJ JIH JE V JASLIH • V VRTCU OTROCI IZ 30 OBČIN Vrtec Ptuj (uradno je njegov naziv Vzgojnovarstveni zavod Ptuj) ima po najnovejših podatluh v desetih organizacijsko zaid- jučenih enotah 55 oddelkov, v katerih izvajajo dejavnost predšolske vzgoje. 51 oddelkov je celodnevne vzgoje in varstva, v treh oddelkih potekajo priprave na osnovno šolo v skrajšani obliki (v obsegu 600 ur na leto), en oddelek pa je organiziran za otroke v bolnišnici. Med 51 oddelki je 14 oddelkov za otroke prve starostne skupine od prvega do tretjega leta starosti, 36 od- delkov pa vključuje otroke od tretjega leta starosti do vstopa v šolo; med te oddelke sodi tudi oddelek za otroke s posebnimi potrebami. V okviru 36 oddelkov deluje tudi sedem oddelkov iz- menskega vrtca, ki so odprti od 6.30 do 22.30. ure; pred deseti- mi leti je bil le en tak oddelek, današnje stanje dokazuje, da starši zelo potrebujejo takšno obliko dela v vrtcu. V okviru oddelkov ptujskega vrtca izvajajo tudi krajše inter- esne ali nadstandardne progra- me. To so programi glasbenih uric, plesa in ritmike, ang- leščine, nemščine ter drugi. "Poskrbeli smo, da je ponudba dovolj bogata. Ptujski vrtec je eden redkih v Sloveniji s pold- nevnimi programi; s tem daje- mo možnost tudi otrokom, ki ne potrebujejo varstva, lahko pa koristijo vzgojne programe v dolžini štirih, petih ali šestih ur. Tak program ni nujno, da zaje- ma tudi prehrano oziroma kosi- lo, zajema samo zajtrk in mali- co," je o programih ptujskega vrtca povedala ravnateljica Božena Bratuž, ko smo jo pred kratkim obiskali in se zanimali za dejavnost ptujskega vrtca, njegove dosežke, probleme in načrte. TEDNIK: Kakšni so podatki o zajetju otrok? B. Bratuž: "Vsa leta smo se v bistvu ukvarjali z dokaj nizkim odstotkom zajetja predšolskih otrok, zato so nas podatki, ki smo jih dobili po izločitvi vrtcev v drugih občinah, prese- netili. Ugotovili smo, da je za- jetje zelo visoko: v predšolsko vzgojo je po najnovejših podat- kih zajetih 56 odstotkov otrok mestne občine Ptuj, to je 740. Skupaj pa vrtec Ptuj obiskuje 1106 otrok, kar pomeni, da je skoraj tretjina otrok iz drugih občin. Zelo nizko pa je zajetje jasličnih otrok oziroma otrok, ki sodijo v prvo starostno ob- dobje, to je od enega do tretjega leta starosti, ker imamo v Ptuju namensko grajene samo ene jas- li. Za te namene smo sicer prila- godili še nekaj drugih oddelkov, vendar skupne zmogljivosti jas- lic ne presegajo 190 mest." TEDNIK: Kot smo lahko slišali, pa bi nekateri radi vide- li, da bi še teh jasli ne bi bilo. Zanimivo je, da bi jih tisti, ki so jih pred 30 leti odpirali, se- daj radi zapirali. B. Bratuž: "Jasli so na lokaciji, za katero imajo apetite še drugi, tako z leve kot z desne, pa ver- jetno še od kod. To je lokacija, kjer je vrtec skupaj z jaslimi, ku- hinjo, pralnico in drugim spremljajočimi prostori, začel delovati leta 1970, pred tem pa je bil tam vrtec, ki je bil adapti- ran iz osnovne šole Ljudski vrt. Na tem območju torej vrtec de- luje že več desetletij, v tem tre- nutku pa se je porodila ideja, da bi bilo tu najenostavneje in naj- ceneje zgraditi varovana stano- vanja za starejše občane, kar je za nas nesprejemljivo. Gre za stavbo, ki je zasedena od 6.30 do 22.30 ure vsak dan. Na tej loka- ciji namreč deluje izmenski vrtec." TEDNIK: Kako ste reagirali na to idejo, ki se je rodila v mestni občini? Gotovo ste to lokacijo branili z vsemi argu- menti? B, Bratuž: "Prav gotovo, ustrezno pa je reagiral tudi naš svet staršev. Z novimi kapacite- tami bi sicer lahko samo prido- bili, tudi boljše pogoje dela. Vemo pa, da so novi standardi in normativi, ki se morajo upoštevati pri novogradnji, tako visoki, da v tem trenutku nima nihče tako velikega denarja, da bi lahko nadomestil vse zmogl- jivosti na tej lokaciji. Normativ za novogradnjo je takšen, da je pogoj za načrtovanje prostora 22 otrok na oddelek, kar pa je po- trebno pomnožiti s 7 m , kar po- meni, da en oddelek otrok v predšolski vzgoji potrebuje 154 m^. Če to pomnožimo s trinaj- stimi oddelki, pridemo na 2000 m ." TEDNIK: Kako pa sodelujete z drugimi vrtci, ki so se iz nje- ga izločili? B. Bratuž: "To sodelovanje v tem trenutku ni takšno, kot bi moralo biti že zaradi same stro- ke. Pričakovali smo, da se bodo vezi ohranile. Zal pa so politika in delitev velike občine na manjše ter zaplotništvo, ki smo mu priče, povzročili, da niti strokovno ne sodelujemo, kaj šele drugače. Novi vrtci delujejo kot politika v nekem okolju." TEDNIK: Srečujete se tudi s težavami pri plačevanju posa- meznih občin, iz katerih otroci obiskujejo vrtce v mestni občini Ptuj... B. Bratuž: "Ob predstavitvi poslovnega poročila smo naved- li, da nas preko otrok financira 30 občin. To predstavlja prav gotovo problem pri financiranju Ravnateljica Vrtca Ptuj Božena Bratuž. Foto: Kosi oziroma plačevanju dejavnosti. Upam, da bodo to rešili po dru- gih poteh in bodo občine dolgo- ve poravnale. To pa pomeni, da bo lahko vrtec tudi za otroke občin dolžnic normalno delo- val. Ti dolgovi trenutno znašajo štiri milijone tolarjev." TEDNIK: Vrtec Ptuj ni samo eden redkih s poldnevnimi programi, je tudi eden od vrtcev, ki svojo prepoznavnost gradi na uspešnih projektih. Jih lahko predstavite? B. Bratuž: "V ptujskem vrtcu smo uspešno izpeljali že nekaj zelo dobrih projektov, katerih delo smo zastavili tako, da so te- sno sodelovali tudi starši. Eden zelo odmevnih je bil projekt urejanja in klasifikacija odpad- kov, ki smo ga izpeljali skupaj z odgovornimi iz podjetja Cisto mesto in s starši. To nam je vlilo voljo še za nove projekte, in si- cer na področju zdravja. Začeli smo s projektom Da bom zdrav, velik in močan, ki je zajel vsa po- dročja skrbi za zdravje, od pre- ventivne skrbi za zobe do skrbi za zdravje, ki vključuje zdravo prehrano, telesne aktivnosti in lastno odgovornost do zdravja. Tudi ta projekt je bil zelo odme- ven. Predstavili smo ga na sed- mih dnevih oralnega zdravja Slovenije, zatem pa še v Skup- nosti vrtcev Slovenije, aktivu odgovornih delavcev za higien- ski in prehranski režim v vrtcih, na skupščini vrtcev Slovenije, povabili so nas tudi na univer- zo, da bi študentje, ki bodo v svojem poklicnem življenju skrbeli za zdravje otrok, spozna- li učinkovitost tesne povezanos- ti vrtcev in šol z zdravstvenimi institucijami na področju pre- ventivnega zdravja. Projekt v letošnjem letu dopolnjujemo pod naslovom Sem zdrav, vesel in močan. Nekaj smo za zdravje že naredili, z novimi aktivnostmi to skrb samo poglabljamo in razvijamo." TEDNIK: In programi v tem šolskem letu? B. Bratuž: "Vzgojiteljice ptuj- skega vrtca so sodelovale pri pripravi učneha načrta za delo v vrtcih, s tem so povzele tudi vse njegove novitete. V našem vrtcu že nekaj let pripravljamo oddel- ke po opremi in načinu dela skladno z novimi zahtevami. Tudi vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljic načrtujemo svoje delo skladno z zastavljenimi cil- ji v načrtih. Res je sicer, da se vrtec Ptuj ni prijavil za postop- no uvajanje prenovljenih načrtov, ker takrat še nismo imeli odloka o njegovi ustano- vitvi. Osnovni pogoj za izbor v tem natečaju pa je bil tudi, da ima organizacija, ki se javlja na tečaj, svoj status pravno urejen. Ne glede na to naše delo že pote- ka skladno s prenovljenim načrtom. Vpeljujemo ga v celod- nevne in poldnevne programe, izbrani cilji sestavljajo tudi delo v nadstandardnih interesnih dejavnostih." TEDNIK: Načrti? B. Bratuž: "Ti so skladni z za- konodajo: da bi se postopno zmanjševalo število otrok v od- delkih. Naš vrtec ima trenutno maksimalno zasedene vse od- delke, to je 14 otrok v prvem starostnem obdobju, kar je zgornja meja, in 24 otrok v dru- gem starostnem obdobju, kar je prav tako zgornja meja. To šte- vilo se zniža izključno takrat, ko se v oddelek vključi otrok s po- sebnimi potrebami. Naša želja je, da bi postopoma zniževali normativ in s tem še izboljšali kvaliteto dela ter zagotovili takšne prostorske pogoje, kot jih predvidevajo novi dokumen- ti, da ima vsak vrtec na tri od- delke obvezno večnamenski prostor, tega pa v zdajšnjih ob- jektih ne moremo zagotavljati. Zgrajeni so namreč še po starih standardih." TEDNIK: Razmišljate morda o kakšni novogradnji? B. Bratuž: "Mi bi si jo seveda želeli. To je zelo odvisno od fi- nančnih zmožnosti občine in od drugih potreb v našem okolju. Zavedamo se, da imajo v tem trenutku prednost osnovne šole, ki jih je potrebno usposobiti za začetek devetletke." TEDNIK: Kaj pa cene? B. Bratuž: "Skladno z zako- nom cene oblikujemo v vrtcu in jih dajemo v potrditev ustanovi- telju. Pri cenah programov je problem v tem, da se vse iz- boljšave v kvaliteti ponudb še ne odražajo v cenah. Zaradi tega se na majhnem slovenskem prostoru srečujemo z velikimi razlikami v cenah predšolske vzgoje. To je tudi vzpodbudilo ministra, da bo metodologijo za izračun cen predpisal in da jo bodo morali upoštevati vsi vrtci. V tem primeru bodo vse cene in storitve v okviru teh in po kvali- teti primerljive. Ob predložitvi cene imamo zagotovo pokrite osebne dohodke, ker pa med tem prihaja do sprememb izho- diščne plače, o pokritosti več ne moremo govoriti. V ceni tudi niso zagotovljeni vsi dodatki po kolektivni pogodbi in vsa na- predovanja, ki jih strokovni in drugi delavci dosegajo z delov- no dobo. Največji problem pa so materialni stroški. Če se osebni in drugi prejemki delavcev spre- menijo, jih ustanoviteljica za- gotavlja mimo cene, materialni stroški, ki najbolj naraščajo, pa niso pokriti. Ko pokrijemo stroške prehrane, živil, stroške vode, elektrike, ogrevanja, raz- lične prispevke, nam skoraj nič ne ostane za nakup didaktične opreme kabinetov in igralnic. Problem podcenjenosti materi- alnih stroškov v ceni programov je problem vseh vrtcev, razlika je samo v tem, da ta problem občine rešujejo na različne načine. Za te namene namreč nekatere sredstva zagotavljajo mimo cene. In zato so tudi cene tako neprimerljive in tako zelo razhčne." V vrtcu Ptuj imajo trenutno 145 nerešenih vlog, od tega za jasli kar 86. 93 vlog je iz mestne občine Ptuj, 52 iz drugih občin. Do jeseni naj bi bile po pričako- vanjih vlagateljev rešene vse, 61 pa že pred jesenjo. MG Jasli, po katerih imajo mnogi apetite. Foto: Črtomir Goznik TEDNIKOVA KNJIGARNICA Novost Marjana Tomšiia za mlade bralte Pisatelj Marjan Tomšič je go- tovo eden pomembnejših slo- venskih sodobnih literatov, ki svoje umetniško poslanstvo izpolnjuje v Istri, kamor se je preselil iz okolice Maribora (rojen leta 1939 v Racah). Lite- rarne kritike in bratce nav- dušuje s poetiko jezika ter magičnostjo pripovedi, ki jo črpa iz Istre. Odraslim brat- cem so^ nepozabne njegove knjige: Šavrinke (1986), Oštri- geca (1991), Zrno od frmento- na (1993),Vruia (1994) in dru- ge, mladim pa je namenil prvo knjigo teta 1988 in jo podnas- lovil Zgodbe iz otrošt\/a in nas- lovit Super Frače (Ljubljana: Borec, 1988, Kurirčkova knjižnica; 94). Skoraj desetletje je minilo, ko se je pisatelj znova posvetil mladim bralcem in jim name- nil Zgodbice o kačah (Ljubljana: Mladika, 1998, zbirka Trepetlika; 21). Z zgodbicami o kačah avtor popravlja nemilo usodo kač, ki jim ljudje pripisujejo vse najslabše. Marjan Tomšič je zbral nekaj resničnih in nekaj pravljičnih zgodb, kjer kače niso le hudobna, marveč tudi prijazna, celo simpatična bitja. Istega leta je avtor razveselil mlado bralstvo s spominsko prozo Frkolini (Ljubljana: Mladika, 1998, zbirka Trepetli- ka; 25), Knjiga je imenitna po- doba zaznamovanosti otroškega življenja z vojno in revščino. Če sta prva in tretja Tomšičeva knjiga za mlade potni avtobiografskih podob, pomeni najnovejše pisateljevo delo za mlade povsem nov av- torjev pristop v ustvarjanju za otroke. Te dni je pri založbi Mladin- ska knjiga v zbirki Pisanice izšla odlična pripoved KATKA IN BUNKEC, kjer uvodoma Marjan Tomšič poudarja: Te zgodbe piše Katka Frko- linka, ki hodi v tretji razred osnovne šole. Ona jih piše, jaz, ki sem pisatelj, pa jih pre- tipkavam in zlagam v knjigo. Tak je najin d^.^^ovor. In to je prva zgodba... In res, pisatelj pripoveduje v enostavnih, kratkih povedih, da se zdi uvodna pisateljeva opomba resnična. Katka je navihana, občutljiva deklica, edinka, ki si v času razpadanja družine pomaga z domišljijo. Odtujevanje očeta, spore med mamo in očetom, občutke zapuščenosti in nemoči Katki pomaga preživeti in razumeti palček Bunkec. Ta jo tolaži in ji raz- jasnjuje zapletena razmerja med odraslimi. Še več: Bun- kec, ki je viden le Katki, usmerja življenja odraslih, da otroci ne bi tako trpeli. Deklici pomaga premagovati šolske težave, navezovati prijateljst- vo, izražati pristna čustva, postaviti se zase - skratka odraščati, kar v današnjih ne- marnih časih sploh ni enos- tavno. Pol pravljična, pol realistična pripoved je odlično literarno, a tudi »terapevtsko« branje, ki ga enako priporočam mladim in odraslim bralcem. Knjiga nudi tudi odlične iztočnice za pogovor o temah, ki gredo težko z jezika. Knjiga ima petinsedemdeset strani z naslednjimi poglavji: Jaz sem pa žalostna; Ha, ha, ha, že letim!; Šumi kakor ve- ter; Bulterier preskoči ograjo in ...; Bunkec pa vse zradira, Veter brni, brni; Katka in Ježek, Ježek in Katka; Mami- ca je jokala vso noč; Auša tauša bauša; Kaj pa bolhe?; The end. Pripoved Marjana Tomšiča Katka in Bunkec je prijetno zaokrožila mlada ilustratorka Suzana Bricelj. Liliana Klemeniii TEDNIK - Četrtek, 23. marec 2000 5 OD TOD IN TAM PTUJ / S TOMAŽEM PLAVCEM O POMLADI IN ŠE ČEM Tomaževe pomladne stvaritve v Miheličevi galeriji so prejšnji četrteli odprli razstavo Tomaža Plavca, akademskega slikarja mlajše generacije, kije lani diplomiral, nadaljuje pa študij pri prof. Bojanu Gorencu z nalogo Slika kot objekt na akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Za nadaljevanje študija se je odločil tudi zaradi tega, ker mu je lenarjenje tuje in ker želi vedeti več. Odprtje razstave je z igranjem na violini pospremila mlada glasbenica Nina Smej iz Mari- bora, kjer obiskuje prvi letnik umeniške gimnazije, strokovni pogled pa je predstavila direkto- rica ptujskega pokrajinskega muzeja dr. Marjeta Ciglenečki. Na razstavi, ki jo predstavlja 38 del (avtor jo je sam postavil), so predstavljena njegova najno- vejša dela s simboličnim naslov- om Pomlad, ki so odsev njego- vega trenutnega razpoloženja in občutja. Morda pa bo tudi ob pogledu na Plavčeve stvaritve kdo začutil pomlad v srcu, raz- mišlja avtor, ko razlaga o spo- ročilnosti svoje najnovejše raz- stave. V zadnjih dveh letih jih je bilo kar osem. Miheličeva gale- rija je po Plavčevem mnenju čudovit razstaviščni prostor, kjer se ujemata prostor in slike. Galerija je okrogla in zdi se mu, kot da bi ob pravem trenutku Tomaž Plaveč pred enim od 38 del najnovejših del, ki jih v Miheličevi galeriji predstavlja pod skupnim naslovom Pom- lad. Foto: Črtomir Goznik zadel pravi prostor; krog nam- reč omogoča sodelovanje tega prostora s slikami. Kaj za Plavčevo strokovno rast pomeni pričujoča razstava? "To je težko reči. Vedno bolj sproščen sem, v glavnem pa gre za življenjski užitek." O načrtih mladi slikar ne raz- preda veliko. Kolikor se bo le dalo, bi rad ostal v slikarstvu, v katerem resnično uživa. Ko užitka ni več, tudi slikarstva ni več. Še zmeraj pa Tomaž Plaveč v Ptuju išče primeren prostor za svoje ustvarjanje, ki bi bil hkrati tudi galerija. Veliko načrtov, misli in dejanj bo v naslednjem obdobju mladega ustvarjalca posvečenih mestu Ptuju. Za zdaj ostajajo skrite, ker v njem ždi tudi malo vraževernosti in bojazni, da se ne bi izpolnili. V tem trenutku je njegova naj- večja želja, da bi pomlad, ki je medtem tudi že prišla po kole- darju, pritegnila veliko obisko- valcev v Miheličevo galerijo, kjer je pomlad že pred časom zaživela na slikah. MG ORMOŽ / SREČANJE OTROŠKIH FOLKLORNIH SKUPIN Lepa nareina govorka še vedno žM v petek, 17. marca, se je v ormoškem domu kulture zbralo okoli 250 mladih, ki gojijo ljudsko izročilo v glasbi, plesu in besedi. Devet otroških folklornih skupin iz vseh koncev občine se je zvrstilo na odru osrednje ormoške kulturne dvo- rane na vsakoletni predstavitvi svojega dela. Prireditev je po- tekala v organizaciji ormoške izpostave sklada RS za ljubitelj- ske kulturne dejavnosti. Vodja ormoške izpostave skla- da Tomaž Boicar nam je pove- dal, da je otroška folklora poleg pevskih zborov najbolj množična ljubiteljska kulturna dejavnost v občini Ormož. To- krat se je predstavilo samo devet skupin, obstajajo pa tudi druge, ki delujejo v osnovnih šolah pa tudi v društvih. Največ otrok se s folkloro ukvarja na osnovnih šolah Ivanjkovci, Središče ob Dravi in Tomaž pri Ormožu. Najmlajši udeleženci priredit- ve so bili tokrat člani folklorne skupine Otroškega vrtca Velika Nedelja. 20 predšolskih otrok se je v spremstvu harmonike Da- vorina Vajde prestavilo z nasto- pom, ki ga je mentorica Stanka Spindier naslovila Od igre k plesu. Osnovna šola Ivanjkovci se je predstavila s kar tremi fol- klornimi skupinami, ki delujejo pod mentorskim vodstvom Ire- ne Cerovič. Igrajmo se, Pastiri- ce in Zaplešimo so naslovili svo- je tri splete, ki so jih odrsko uprizorili v spremstvu harmoni- karjev Davorina Vajde in Venčeslava Kolariča, na klari- net pa je zaigral Milan Pucko. Obe folklorni skupini osnovne šole Središče ob Dravi delujeta pod mentorskim vodstvom Mi- lene Grešnik. Svoja dva nasto- pa so naslovili Prišla je miška in Pomladno veselje. Učenci OŠ Tomaž pri Ormožu so se v prvem nastopu predstavili s spletom Igrajmo se in plešimo. V spremstvu harmonike Damja- na Klemenčič so v drugem nas- topu zaplesali gorenjske plese. Že dolgo vrsto let jih vodi Jožica Rep. Folklorna skupina OŠ s Koga se je prestavila z Žabjo svatbo. Skupino že vrsto let vodi Anica Pevec. Prireditev si je ogledala tudi republiška selektorica in velika poznavalka otroških folklornih skupin Nežka Lubej, ki zaradi boljšega pregleda dela vsako leto spremlja območne priredit- ve. Opozorila je na potrebo po nadaljnjem izboraževanju men- torjev, kajti odrske zakonitosti gledališča se vedno bolj poudar- jajo tudi na področju folklornih nastopov. Če bomo hoteli doseči kvalitetno umetniško raven odraslih in otroških folklornih skupin, bo nadaljnje izobraže- vanje nujno potrebno, je dodala. Razveselila pa se je množice otrok, ki se pod vodstvom dol- goletnih mentoric ukvarjajo s folklorno dejavnostjo. Nekoliko je pogrešala dodelane koncepte odrske postavitve. Maida Fridl Foto: Hozyan I PTUJ, SKORBA, MARKOVCI / DNEVI OTROŠKE USTVARJALNOSTI Prisrini igraki, lutkarji in pevti Območna izpostava sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti na Ptuju je prejšnji teden poskrbela za kar tri območna srečanja, na katerih so se imeli priložnost predstaviti najmlajši ustvarjalci. Po območnem srečanju gledaliških in lutkovnih skupin je minuli četrtek izzvenela še 41. območna revija otroških pevskih zborov. Ptujski gledališki oder je letos gostil osem otroških gledaliških predstav. Odziv je bil vsekakor izredno dober, tako je menila tudi Nevenka Gerl, vodja območne izpostave sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti. Na srečanju so se predstavili: dramska skupina OS Olge Me- glic Ptuj s predstavo Prešerno- vo leto pod mentorskim vodst- vom Stanke Zoreč, otroška gle- dališka skupina KUD Vitomar- ci s priredbo ljudske Mojca Po- krajculja v režiji Valerije Ilešič, dramski krožek OŠ Majšperk pod mentorskim vodstvom Stanke Varžič s predstavo Kaj se skriva za veli- kim trebuhom, dramska skupi- na OŠ Markovci z mentorico Marjetko Kocuvan s predstavo Svetlane Makarovič po islands- ki ljudski Maček Mačkursson, gledališka skupina OS Podleh- nik z mentorico Metko Gumi- lar in predstavo Meh za smeh, gledališki krožek OŠ Videm pri Ptuju z mentorico Marijo Čer- nila in s predstavo Pika Noga- vička med svojimi, dramski krožek OŠ Destrnik z mentori- co Marijo Murko in s predstavo Vzorni soprog ter gledališka skupina OS Kidričevo z mento- rico Sonjo Zakelšek s predstavo Lov na rep. V SKORBI ŠTIRI LUTKOVNE SKUPINICE Kulturno društvo Skorba je ob pomoči občine Hajdina in tamkajšnje osnovne šole Hajdi- na gostilo letošnje območno srečanje lutkovnih skupin. Kot nam je povedala Nevenka Gerl, se je, presenetljivo, na srečanje prijavilo kar pet skupin, kar je lep dokaz, da se lutke spet Vračajo na naše odre. Na srečanju so nastopile štiri skupi- ne, kajti druga predstava Vrtca Ptuj je bila na koncu odpoveda- na. Mladi lutkarji OŠ Hajdina so se tokrat predstavili z dvema kratkima lutkovnima predsta- vama, obe je napisal Jan Milčin- ski; prva je nosila naslov Pridi, ljubo zlato sonce, druga pa O srajci, ptičku in balonu. Men- torica in režiserka prve skupine je bila Olga Serdinšek, drugo skupino pa je vodila Danica Serdinšek. Lutkova skupina Lutka - lutkica OŠ Podlehnik se je tokrat pod mentorskim vodst- vom Zdenke Golub predstavila z delom Borisa A. Novaka V oz- vezdju postelje, predstava Vrtca Ptuj pa je imela naslov Zmajčkove težave; v glavnih vlogah sta nastopili vzgojiteljici iz vrtca Ksenija Stipetič in Tina Žirovnik. Otroke pa sta navdušili z lutko - velikim zele- nim zmajem in zares prisrčno predstavo. Selektor območnega lutkov- nega srečanja Tine Vari je ob koncu dejal, da je bil izredno ve- sel, da je bilo srečanje lepo orga- nizirano, in kar je najpomemb- nejše, organizatorji so izbrali ustrezno dvorano, kjer je bilo mogoče dobro uporabiti luč, glasbo. Oder je mladim ponudil veliko ustvarjalnih možnosti, je dejal T. Vari, o skupinah pa de- jal: »Videli so zelo prisrčni sku- pini OŠ Hajdina, obe z lepo iz- delanimi ročnimi lutkami. Pod- lehničani so pripravili bolj gle- dališko kot lutkovno predstavo. Vrtec Ptuj pa predstavo, vredno pohvale. Posebej bi tu izpostavil odlično izdelane lutke, pohvalil bi režiserki, ki sta izbrali nov tekst in se tudi na odru dobro znašli. Rekel bi, da je bil izbor del za lutkovne predstave dober, primeren starostni stopnji otrok. Srečanje bi pohvalil, bilo je krasno, sicer pa bi ta trenutek težko rekel, katera predstava je dobila najboljšo oceno.« ^ Tatjana Mohorko Lutke se spet vračajo na naše odre. Foto: TM PTUJ / Z OBČNEGA ZBORA PIHALNEGA ORKESTRA Za kvalitetno rast orkestra Na petkovem občnem zboru Pihalnega orkestra Ptuj so pregledali delo v lanskem letu, ki ga je močno zaznamovalo pomanjkanje sredstev za njegovo delovanje, zato tudi niso izpel- jali vseh načrtovanih aktivnosti. To pa je v največji meri povzročilo odločitev dosedanjega dirigenta Antona Horvata, da je odstopil kot umetniški vodja. Prav tako ne želi več voditi plesnega orkestra, če pa bo treba, bo pomagal novemu dirigentu Štefanu Petku in njegovemu pomočniku Ferdinandu Simoniču, ki igra v vojaškem orkestru in vojaškem Big bandu. Antona Horvata so zaradi njegovih iz- rednih zaslug pri razvoju ptujske godbe v petek imenovali za častnega dirigenta Pihalnega orke- stra Ptuj. Proti pričakovanju je občni zbor pote- kal mirno, brez burnih razprav in pogrevanja starih problemov. Novi dirigent Štefan Petek, ki je to nalogo prevzel prvega marca letos, se je v svoji viziji dela zavzel za pomladitev orkestra, za delo po posameznih sekcijah, za kvaliteten dvig oziro- ma napredovanje za kakšno kategorijo in v ne- kem obdobju tudi za prehod v prvo umetniško kategorijo. Člani naj bi se udeleževali različnih seminarjev, pa tudi tabora pihalnih orkestrov v Tolminu. Podroben program dela bo predstavil na eni naslednjih vaj. Prva redna vaja je bila v torek zvečer v Narod- nem domu v Ptuju. Letos potrebuje Pihalni or- kester Ptuj za osnovno delovanje 4,760 milijona tolarjev, v proračunu mestne občine Ptuj ima za zdaj zagotovljenih 3,3 milijone tolarjev ali 275 tisoč tolarjev mesečno, za 460 tisoč tolarjev se bodo s ptujskim županom še pogajali (to nalogo so zaupali pogajalski skupini v sestavi Menoni, Rogina in Petek), milijon tolarjev pa naj bi pri- dobili pri sponzorjih. Na petkovem občnem zboru naj bi se člani pi- halnega orkestra tudi uradno poslovili od dose- danjega dirigenta prof. Antona Horvata in se mu zahvalili za več kot tri desetletno delo v or- kestru, vendar se ga ni udeležil (saj je bolečina še prehuda), kot tudi nista prišla župan mestne občine Pttij Miroslav Luci in vodja oddelka za družbene dejavnosti Ivan Vidovič. Spominsko darilo mu je predsednik pihalnega orkestra Er- vin Hoj ker dan po občnem zboru izročil v in- timnem okolju, brez navzočnosti javnosti. MG PTUJ / USPEŠNI MLADI PTUJSKI GLASBENIKI Dmit Savli zlato priznante Na tretjem tekmovanju mladih glasbenikov, ki ga je organizi- ral svet za glasbeno izobraževanje Slovenije in vsako leto po- teka v gorenjski, dolenjski, štajerski, primorski in ljubljanski regiji, so bili zelo uspešni tudi mladi glasbeniki Glasbene šole Karola Pahorja iz Ptuja. Na regijskem tekmovanju za komorne skupine s pihali, goda- li, kitaro, harfo in petjem, ki je sredi februarja potekalo v Mari- boru, so učenci glasbene šole iz Ptuja sodelovali v sestavih kvar- teta saksofonov, tria flavt in z violinami. Tekmovalce so člani žirije ocenjevali s točkami od 50 do 100, pri tem pa upoštevali tehnično pripravljenost, muzi- kalnost tekmovalca, korektnost izvedbe notnega zapisa in celo- ten vtis nastopa. 13-letna violi- nistka Daša Savič si je prigrala zlato priznanje, zbrala je 92 od sto možnih točk in se uvrstila na državno tekmovanje, 14-letna Barbara Senveter pa je osvojila srebrno priznanje in 86,33 točke. Obe glasbenici sta v raz- redu prof Metode Gregl-Trop. Kvartet saksofonov, v katerem igrajo Aleksander Novakovič, Tamara Kostevc, Blaž Svagan in Tomaž Fakin, njihov mentor je prof. Anton Horvat, je z 78 točkami osvojil bronasto priz- nanje. Flavtistke Eva Milošič, Julija Furek in Teja Pintarič pa so se veselile srebrnega priz- nanja (88,33 točke). Za nastop na tekmovanju so tekmovalci imeli vrsto dodatnih vaj, pri tem pa ob svojem glasbe- nem poustvarjanju prav gotovo tudi uživali. MC 6 četrtek, 23. marec 2000 • TEDNIK OD TOD IN TAM DORNAVA/ 10. DOBRODELNI KONCERT ZA OBNOVO BAROČNEGA DVORCA Maihnl koraki dobrih namenov Završki fantje, tamburaška skupina KD F. Prešerna Videmj pri Ptuju in varovanci Zavoda dr. Marijana Borštnarja Dor-j nava so nastopili na sobotnem že desetem dobrodelnem kon-j certu v prelepem ambientu baročne dvorane dornavskega. dvorca. Koncert je tudi tokrat pripravil odbor za obnovo baročnega dvorca Dornava, ki je s tem dejanjem širšo javnost znova opozoril na lepoto dvorca in na drugi strani na nujnost njegove obnove. Prav za obnovo dvorca gredo tudi vsa doslej zbrana donatorska sredstva - zbranih je bilo že blizu milijon tolarjev. j Najdaljša pot se začne s prvim korakom, fazmišljajo Dornavčani, prve in nadvse pomembne korake pa so jim z dobrodelnimi priredit- vami doslej pomagali storiti že mnogi ljudje dobre volje in veli- kega srca. Začelo se je z nastopom Aleksandra Mežka, ptujskim no- netom Območne obrtne zbornice Ptuj, skupino Šukar, oddajo Or- fejček Radia Ptuj in z Danico Go- dec ter Ljubom Huzjanom, moškim oktetom iz Dornave, lovskimi rogisti in glasbeno šolo Nocturno, dobrodelno pot so kas- neje nadaljevali z udeleženci po- letna tabora Svelinjsko poletje, pa z novinarjem in humoristom Sašom Hribarjem, ženskim none- tom iz Voličine in Davidom Vrablom, dijakom Srednje glasbe- ne šole Maribor, zadnji - lahko bi rekli jubilejni dobrodelni koncert pa so obogatili Završki fantje od Svete Trojice z umetniškim vodjem Darkom Škrgetom in vi- demski tamburaši pod vodstvom Jožeta Šmigoca. Oboji so v Dor- navi nastopili prvič; škoda le, da se je koncerta udeležilo tako malo ljudi in med temi ni bilo opaziti prav nobenega občinskega moža. Sicer pa so bili na vseh dosedanjih koncertih s pesmijo zmeraj zraven tudi varovanci Zavoda dr. Marija- na Borštnarja iz Dornave in men- torica skupine Jožica Bezjak. Dornavčani se zavedajo, da baročnega dvorca ne bodo mogli obnoviti brez širše javnosti, je de- jala članica odbora za obnovo gra- du Slavica Bratuša. Pred štirimi leti so se, da bi grad vsaj malo rešili propadanja, povezali v od- bor in potrkali na vrata mnogih institucij. Uspelo jim je narediti nekaj odločilnih korakov, pod budnim očesom strokovnjakov pa so uspeli obnoviti kipce in vodnjak v baročnem parku, poleg tega so obnovili še uro, zadnja pri- dobitev pa je zunanja razsvetljava. Tako je baročni dvorec lepo viden tudi ponoči. MINISTRSTVO ZA OBNOVO 37 MILIJONOV Marija Slodnjak, prav tako čla- nica odbora za obnovo dornavske- ga dvorca, pa je dejala, da so veli- ko pridobili tudi s tem, ko so stro- kovno javnost in odgovorne na ministrstvu za kulturo opozarjali na nekatere nujne obnove. Bili so uspešni, sicer pa se lepo sliši, da bo letos ministrstvo za kulturo za obnovo kritine na severni strani dvorca namenilo 37 milijonov to- larjev. Slodnjakova pravi, da po takojšnji obnovi kliče tudi fasada gradu, saj je spodnji del odbit že triintrideset let, vlaga pa je močno prodrla tudi že v notranjost. »Z velikim veseljem člani našega odbora ugotavljamo, da se sedanjim prebivalcem baročnega dvorca v Dornavi obetajo vendar- le boljše razmere za življenje. V februarju se je pričela gradnja no- vih prostorov za odrasle duševno prizadete osebe, kar pomeni, da bo njegova namembnost v pri- hodnje drugačna. Grad bo treba ustrezno vzdrževati in ga ohraniti pri življenju in upam, da baročna dvorana v gradu ne bo zaprla svo- jih vrat. Želim, da se tudi v pri- hodnje še večkrat srečamo v teh prostorih,« je še dejala Bratuševa. Tatjana Mohor ko V soboto so dobrodelni koncert oblikovali pevci kvinteta Završki fantje ... in tamburaši iz Vidma. Foto: TM LENART / OBMOČNO SREČANJE OTROŠKIH IN MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV Zapelo bo vei kot 500 otrok Območna izpostava Sklada Republike Slo- venije za ljubiteljske kulturne dejavnosti Le- nart skupaj z Zvezo kulturnih društev in javnim vzgojnoizobraževalnim zavodom OŠ Lenart prireja v četrtek, 23. marca, ob 16. uri območno srečanje otroških in mladins- kih pevskih zborov občin Benedikt, Cer- kvenjak, Lenart in Sveta Ana. Po ocenah or- ganizatorjev naj bi na srečanju zapelo več kot 500 otrok, ogledala pa si ga bo tudi stro- kovna sodelavka zavoda za šolstvo profesori- ca Dragica Zvar iz Celja. Na srečanju bodo nastopili otroški pevski zbor OŠ Benedikt, ki ga vodi Božo Čobec, OŠ Cerkven-^ jak pod vodstovm Zdenke Bradač, OŠ Sveti Jurij i pod vodstovm Nuše Vajs, OŠ Lenart podi vodstvom Marine Jurančič, OŠ Sveta Ana pod, vodstvom Inge Sipek-Vodnjov, OŠ Sveti Jurij, ki j ga vodi Božo Čobec, in OŠ Voličina pod vodstvom i Nuše Vajs. V programu se bodo predstavili tudij mladinski pevski zbori iz OŠ Benedikt pod j vodstom Boža Cobca, OŠ Cerkvenjak pod^ vodstvom Zdenke Bradač, OŠ Sveti Jurij pod; vodstom Nuše Vajs, OŠ Lenart pod vodstom Ma-s rine Jurančič, OŠ Sveta Ana pod vodstvom Inge j Šipek-Vodnjov, OŠ Sveta Trojica pod vodstvom? Boža Čobca in OŠ Voličina pod vodstvom Nuše> Vajs. Kot gost srečanja bo nastopil tudi otroški- zborček iz vzgojno-varstvenega zavoda iz Lenarta,] ki ga vodi Nataša Komperšak. i alf TEDNIK - Četrtek, 23. marec 2000 7 KULTUKA, aOBRAŽeVAMlE MARKOVCI / 41. OBMOČNA REVIJA OTROŠKIH PEVSKIH ZBOROV Mlada sna, mlada grla ..• 16. marca je potekala 41. revija najmlajših zborovskih pe- vcev območja, in sicer že petič zapored v polno zasedeni te- lovadnici markovske osnovne šole, ki se je pokazala kot zelo akustičen in primeren prostor za take namene. V telovadnici so pred kratkim obnovili parket, za prireditve pa pridobili novo talno zaščitno prevleko, kar je v akustičnem smislu ne- koliko oslabilo briljanco zgornjega frekvenčnega spektra. V primerjavi s prejšnjmi leti je letos sodelovalo še manj šol z območja, ki ga organizacijsko pokriva ptujska izpostava sklada za ljubiteljsko kulturo. Zato naj na začetku, že zaradi statistike, naštejem šole, katerih zbori se niso udeležili revije: Breg, Cirko- - vce, Podlehnik in Žetale. Iz opra- vičljivih razlogov niso sodelovale šole Kidričevo in Juršinci in Olga Meglic. Škoda pa je tudi, da se le- tos ni prijavil zbor izbranih pe- vcev ptujskih vrtcev, ki se je lani uspešno predstavil ptujskim in mariborskim poslušalcem, predla- ni pa je nastopil tudi na ptujski re- viji. V celoti je torej letos manjka- lo osem zborov. To pa je že skoraj polovica. Kaj menijo o tem pristo- jne službe na Zavodu za šolstvo (še) nismo izvedefi! Letošnje srečanje otroških zbo- rov je bilo v dveh delih. Sodelova- li so: OPZ OŠ Cirkulane - zboro- vodka Irena Sabler, OPZ OŠ Destrnik - Trnovska vas - Vito- marci -' zborovodka Nataša Žemljic, OPZ OŠ Hajdina - zbo- rovodka Marija Meklav, OPZ OŠ Leskovec - zborovodka Ida Potočnik, OPZ OŠ Videm - zbo- rovodka Sonja Winkler, OPZ OŠ Majšperk - zborovodka Stanka Erjavec, OPZ OŠ Ljudski vrt, Ptuj - zborovodka Ksenja Ličen, OPZ OS dr. F. Zgeča, Dornava - zborovodka Metka Zagoršek, OPZ OŠ Mladika, Ptuj - zboro- vodka Jasna Drobne, OPZ OŠ Gorišnica, zborovodka Slavica Cvitanič in zborovodka Jerneja Bombek Godec z otroškima zbo- roma male šole ter OŠ Markovci. Zbore so s klavirjem spremljali pianisti, ki so že stari znanci revij: Tanja Kožar Stošič, Lidija Žgeč, Slavica Kurbus in Davor Brdano- vič ter učenci Monika Kelenc, Mihaela Burina in Tom Hajšek. Pri eni pesmi je igral na kitaro Ivan Šlrafela. Nastope je povezo- vala Mateja Lešnik. Zbori so svoje nastope pripravili zgledno. Vse zborovodke so izbra- le pestre in vedrejše naravnane sporede, ki so jih črpale iz glasbe- nih revij Grlica, zbirk Za mlada srca, za mlada grla, iz novih zvez- kov Ljudske in ponarodele s klavir- jem, iz novih Notnih map založbe Astrum ter iz opusov T. Habeta in L. Kranjčana. Število pevcev v zborih je bilo pogojeno z velikost- jo šole ali kritično selekcijo zboro- vodk. Tako sta štela najmanjša zborčka iz male šole Markovci in OŠ Majšperk le po 15 pevcev. Na- jvečji pa je bil zbor, sestavljen iz treh šol: Destrnik, Trnovska vas in Vitomarci in je štel 56 pevcev. Razlike v kvaliteti nastopov so bile sicer prisotne, vendar ni na- men tega zapisa niti moja naloga, da bi jih primerjal med seboj. V ta namen so organizatorji letošnje revije: SLKD - območna izposta- va Ptuj in OŠ Markovci že drugič zapored povabili zborovsko izve- denko z Zavoda RS za šolstvo Dragico Zvar, ki bo zborovod- kam poslala pisno strokovno mnenje o nastopih in nadaljnje napotke za delo z zbori. Vseeno pa naj izpostavim tri zbore z letošnje revije. Enega zato, ker se je prija- vil na letošnjo 17. (republiško) re- vijo otroških in mladinskih pevskih zborov Zagorje ob Savi (19. in 20. maja) - to je OPZ OŠ Gorišnica s Slavico Cvitanič, dru- gi OPZ OŠ Videm s Sonjo Win- kler, ki je pripravljal program za Zagorje, pa se potem iz objek- tivnih razlogov ni prijavil. Oba zbora sta s tehtnim sporedom in kvalitetnimi izvedbami presegla območni nivo. Tretji zbor pa je iz OŠ Mladika in je bil z novo zboro- vodko Jasno Drobne na reviji tako rekoč debitant. Vsi trije zbori so bili številčno veliki (40-50 pe- vcev), glasovno dobro zasedeni in zvokovno dobro uglašeni, predstavili pa so tehten ter zahte- ven spored pesmi. Organizacija letošnje revije je bila v vseh elementih odlična, zato velja pohvala vsem številnim organizatorjem kot tudi učencem OŠ Markovci, ki so poskrbeli za tekočo izvedbo koncertov. Pri- hodnje leto pa si prav gotovo želi- mo slišati tudi mlade pevce iz tis- tih šol, ki jih letos nismo slišali! MiG Otroški PZ OŠ Markovci; zborovodka Jerneja Bombek Gobec. Foto: Langerholc SLOVENSKA BISTRICA / PRI DPD SVOBODA SO PREDSTAVILI "KURBE" "llfiieffifce'V se ukvariaja s politiko Kar nekaj vprašanj in radovednosti je bilo v Slovenski Bist- rici, ko je v javnost pricurljala vest, da se je gledališka sku- pina DPD Svoboda odločila v letošnji sezoni postaviti na oder "črno" komedijo Fedže Šehoviča in Bruna Hartmana Kurbe. Mnogi so menili, da je to pač dokaj aktualno v se- danjem predvolilnem času, manj pa so menda razmišljali, da so se pri dramski sekciji lotili postavitve tega dela prav zaradi problemov odra, ki zaradi utesnjenosti ni primeren za velike predstave. So pa brez dvoma Šehovičeve Kurbe dokaj pogosto upodobljena tematika, saj omenjeno igro ljubl- jansko šentjakobsko gledališče uspešno predvaja že četrto sezono. Tudi bistriška premiera je odlično uspela, igralci, ki so že leta uigran tim, tudi tokrat niso izneverili pričakovanja občinstva. Nabito polna dvorana bistriškega doma Svobode je tako živela s predsta- vo. Mnogi so pri tem menili, da je to pač večno aktualna tematika, kljub temu da je čas dogajanja od- maknjen na konec prve vojne, ko nekdanje slavno avstro-ogrsko ce- sarstvo poka po vseh šivih in sta- rih, nekdaj veljavnih vrednot ni več. Dogajanje poteka na nekem jadranskem otoku, kjer se v zmedi konca vojne znajdejo "umetnice", ki jih po svoje terorizira nekdanji avstrijski stotnik. Zanimiv je zaključek: del "umetnic" bo nadal- jeval delo na angleški vojni ladji, ki s sabo odpelje tudi bivšega avstrijskega stotnika, glavna pri "umetnicah" ter še ena, ki se je že prej ukvarjala s politiko (vo- hunstvom), pa odhajata v politiko - skratka "kurbe", ki se ukvarjajo s politiko. Kot je povedal vodja predstave Vlado Šteinbaher, bodo Kurbe ponovili šestkrat, kar je za Slo- vensko Bistrico dovolj. Poleg tega pa je igranje na domačem odru na- jcenejše, saj vsaka selitev izven domače dvorane predstavlja večje stroške. Gledališko delo si v tej novi dvorani DPD Svoboda lahko ogleda okoli 240 gledalcev, kar je po mnenju nekaterih za Bistrico povsem dovolj. Režiser predstave je Jože Mo- horko in igra tudi eno izmed moških vlog, nosilne vloge pa imajo tokrat Mira Mesaric (vodja "umetnic"), Janko Kovačič ter Da- nilo Janžič. Vida Topolovec Gledališka skupina DPD Svoboda iz Slovenske Bistrice se je Odločila, da bo v letošnji sezoni postavila na oder delo Kurbe Fedža Šehoviča. Na eni zadnjih vaj jih je posnel bistriški foto- graf Mladen Čerič. 8 četrtek, 23. marec 2000 - TEDNIK OD TOD f M TAM PTUJ / SVET ZA PREVENTIVO IN VZGOJO V CESTNEM PROMETU Za več/e varnosi efrelr v prometu Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Republil^e Slovenije je v letu 1999 pričel aktivnosti plakatne opozorilne akcije na avtocestah Otrok v avtu, ki jo že nekaj časa izvajata sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v sosednji Av- striji in Nemčiji. V skladu s flnančninii možnostmi slovenske- ga Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in s pomočjo pokroviteljev naj bi tudi v Sloveniji namestili okoli 200 opozorilnih tabel. Zato so k omenjeni preventivni akciji v začetku letošnjega leta pristopili tudi v SPVCP mestne občine Ptuj. O tej in drugih preventivnih ak- cijah v letošnjem letu smo se po- govarjali s predsednikom sveta Francem Kozelom, ki je povedal: "Na podlagi poznavanja promet- novarnostnih razmer smo ocenili, da bi na območju naše občine na- mestili osem opozorilnih tabel. V republiškem svetu so nam jih odobrili sedem in so v glavnem že, nekatere pa še bodo nameščene v neposredni bližini večjih javnih parkirišč in ob Mariborski in Ormoški cesti. Table opozarjajo voznike pri izhodih s parkirišč na to, da imajo v vozilih manjše otro- ke, da jih varno posadijo in pri- vežejo v otroških sedežih. V našem svetu bomo nakup tabel še nadaljevali, saj je na območju mesta Ptuj še nekaj večjih parkir- nih površin, na katere bi jih želeli namestiti. Za sodelovanje in pomoč pri izvajanju akcije se po- sebej zahvaljujemo občini Ptuj, ki je pomagala zagotoviti del fi- nančnih sredstev, vodstvom uprav gospodarskih, družb Perut- nina, Ptujske terme, Elektro Ma- ribor - PE Ptuj, Komunalno pod- jetje Ptuj ter ZŠAM Ptuj, ki so nam omogočili večletno brez- plačno namestitev tabel na njiho- ve objekte, ter vodstvu podjetja Senčar, ki je poskrbelo za brez- plačno montažo." TEDNIK Kako pa boste sicer skrbeli za prometno preventivo in varnost otrok ter šolske mla- dine? "V našem svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu zelo dobro sodelujemo z vodstvi osnovnih šol, vzgojno varstvenimi ustanovami in delavci Policijske postaje Ptuj, saj želimo skupaj za- Franc Kozel, predsednik sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu MG Ruj gotavljati čim večjo varnost otrok. V vseh šolskih okoliših so v načrtih osnovnih šol določene varne šolske poti, ki smo jih v pre- teklosti označili s posebno verti- kalno signalizacijo. Starše in otro- ke pozivamo, da se tega držijo, čeprav mnogokrat ni tako. Za otroke, ki so oddaljeni od matičnih šol, je mestna občina Ptuj poskrbela za organizirane šolske avtobusne prevoze. Zal pa Skrb in vzgoja za varnost v prometu se prične pri najmlajših. jih pa mnogo otrok ne koristi, zlasti ne na poti iz šole domov." TEDNIK Poročali smo že, da ste v neposredni bližini šol na- mestili dodatne opozorilne ta- ble. Kaj še načrtujete v letošnjem letu? "V začetku letošnjega leta je bilo nabavljeno 12 prometnih tabel s sloganom Spet smo tu, vozi previd- no, ki so postavljene v neposredni bližini osnovnih šol. Vse voznike opozarjamo, da spoštujejo ta opo- zorila in da zmanjšajo hitrost. Za večjo varnost predšolskih, osnov- nošolskih otrok, mladine, sta- rejših in invalidnih oseb bomo iz- vajali preventivne in operativne ukrepe tudi v prihodnje. Pristoj- nim državnim organom in orga- nom mestne občine Ptuj bomo predlagali, da pred zgradbami otroških vrtcev, pred osnovnimi šolami ter zdravstvenimi in varst- venimi ustanovami v skladu z določilom 87. člena zakona o var- nosti cestnega prometa omejijo hitrost za določeno naselje ali del naselja oziroma v skladu s 105. členom navedenega zakona posta- vijo ali vgradijo naprave za umir- janje prometa. V okviru akcije Otrok v avtu bo SPVCP skupaj s Policijsko postajo Ptuj izvedel več nadzorov med vozniki, ki v vozi- lih in na vozilih prevažajo majhne otroke v nasprotju z določili zako- na. V cestnem prometu v Republi- ki Sloveniji in tudi na ptujskem območju so vse bolj ogroženi pešci in kolesarji, stari nad 64 let, zato bomo v sklopu državne akcije Stopite varno iz teme namenili ne- kaj aktivnosti tudi njim. Že v letu 1999 smo društvom upokojencev mestnih in primestnih četrti po- nudili sodelovanje v obliki stro- kovnih predavanj. Poleg tega smo kupili 1000 posebnih odsevnih trakov, ki so jih policisti ob nad- Foto: M. Ozmec zorih v cestnem prometu delili kolesarjem, zlati starejšim, zaradi boljše varnosti v nočnem času. Akcijo bomo nadaljevali tudi le- tos." TEDNIK Vse to pa ne bo dalo pravih rezultatov, če se ude- leženci v prometu ne bodo držali predpisov in opozoril, kajne? "Tako je, zato vse pozivamo, da naj prometna pravila resnično spoštujejo. Ni dovolj, da so pozor- ni, da ne bodo povzročili nezgode, storiti morajo tudi vse potrebno, da ne bodo žrtve nezgod. Le s skupnim prizadevanjem bomo lahko izboljšali stanje prometne varnosti in zmanjšali število tele- sno poškodovanih in umrlih. Tako se bomo v nekem realnem obdobju morda približali pov- prečju Evrope, kar je tudi pogoj za popolno in enakopravno vključitev v Evropsko unijo." -OM ORMOŽ / PRVA VEČERJA PRLESKEGA OMIZJA SLOW FOOD 7ako Mim so imUlMdd mkoi v februarju je bilo v Ormožu ustanovljeno prleško slow food omizje kot eno izmed 16 v Sloveniji in mnogih po svetu. Glav- ni namen tega mednarodnega gibanja je dvig kvalitete življen- ja s poudarkom na zdravi hrani in pijači, kot so jo poznali nekoč naši predniki. Zato se je v soboto, 11 marca, v ormoškem hotelu na prvi slo>v food večerji zbralo 43 ljubitel- jev zdrave hrane in pijače. Večerjo tradicionalnih prleških jedi s sedmimi hodi so tokrat pripravili v kuhinji ormoškega hotela. K dobri hrani sodi dobra pijača, zato je predstavnik podjetja Jeru- zalem Ormož, ki je bilo sponzor večerje, predstavil vina letnika 99, ki so bila posebej izbrana k določeni vrsti hrane. Konzul prleškega slow food omizja Samo Simonič nam je povedal, da so večerjo pričeli s predjedjo - sušenimi sireki (sušena skuta s pa- priko in začimbami) in suhim šiponom. Druga hladna predjed je bil rženi kruh z bučnim oljem in česnom, ki ga je spremljal polslad- ki sauvignon. Kot tretjo, tokrat toplo predjed so ponudili kuhan svinjski hrbet z jabolčnim hre- nom, h kateremu je vinar ponudil laški rizling, suho lansko vino. Glavna jed pa je bila pečena kokoš z jabolki in suhimi slivami z mlinci in motovilcem z bučnim oljem. Ob kokoški so gostje popili kozarec polstihega renskega riz- linga. Sledila je druga glavna jed, telečje prsi po prleško s krompir- jevimi lešniki in regratom ter ko- zarcem polsladkega chardonnay- ja. Kot sladico so ponudili tipično prleško jed - sirove krapce s pols- ladkim tramincem. Večerja se je končala z drugo sladico - ajdovim trietom in presenečenjem za vse udeležence - belim burgimdcem pozne trgatve lemika 71. Izbor hrane za večerjo tradicio- nalnih prleških jedi sta tokrat družno izbrala vodja kuhinje ormoškega hotela Milica Bombek in konzul prleškega slow food omizja Samo Simonič, ki nam je povedal, da bo jedi prve slow food večerje mogoče v ormoškem hote- lu naročiti tudi v prihodnje, saj bodo postale del redne hotelske ponudbe. Napovedal nam je že tudi drugo, nekoliko daljšo slow food večerjo s še več hodi, najka- sneje v drugi polovici maja v gos- tišču Tramšek v Žerovincih. Majda Fridl DESTRNIK / 19. OBČNI ZBOR TURISTIČNEGA DRUŠTVA Društvo olvep/f eno za 37 ilanov Preteklo soboto so se na svojem rednem letnem občnem zbo- ru, tokrat že 19., sestali turistični delavci na Destrniku. Po pregledu poročil o delu v preteklem letu so si smelo zastavili cilje za letos. Društvo naj bi že konec meseca pričelo delati v novem turističnem društvu. Destrniške turistične delavce čaka v letu 2000 po besedah pred- sednika društva Ivana Zorca vrsta aktivnosti. Že konec tega meseca naj bi se društvo preselilo v nove prostore. Letos je že sode- lovalo na destrnškem balu in otroškem festivalu s področja tu- rizma. V načrtu imajo tudi spom- ladansko čiščenje, kolesarjenje po vinski ttiristični cesti enkrat v domači občini ter drugič še po bivši občini Destrnik-Tmovska vas-Vitomarci, že tradicionalni blagoslov konjev, ki naj bi ga letos posnela tudi ptujska kabelska te- levizija, majske igre, vrhunec pri- reditev pa bo seveda tradicionalni kmečki praznik, ko bodo slovesno odprli svoj turistični dom. Se posebej slovesno pa je bilo to soboto, ko so v svoje vrste sprejeli kar 37 novih članov, tako da društvo odslej šteje več kot 100 članov. Nekaj destrniških ttiris- tičnih delavcev pa je prejelo priz- nanja Turistične zveze Slovenije in domačega društva, ki sta jih po- delila predsednik Ivan Zoreč in predsednik ptujskega turističnega društva Albin Pišek. Častni bro- nasti znak TZS so prejeli: Franc Brenčič, Marija Voda, Jože Pšajd, Marija Fridl, Elizabeta Bec, Franc st. Murko, Elizabeta Vaid, Marjan Zelenik in Ivan Zoreč, srebrni častni znak TZS je prejel Franc Fridl, podeljena pa so bila tudi društvena priznanja. AK Utrinek s prireditve Od tod in tam ORMOŽ m Pokušnja letošnjega šipona Prejšnji četrtek se je v ormoškem hotelu zbra- lo več kot 20 članov Kluba šjpon, ki se zavzema za dvig kvalitete šipona, ki je predolgo veljal za "špricar vjno". Na pokušnjj so ugotovili, da bo šipon letnika 99 dosegel pričakovano kvaliteto. Za letos so na področju pridelave grozdja in vina postavili tako stroge kriterije, da so nekateri dvomili, da jim bo mogoče zadostiti. Visoko kva- liteten šipon naj bi bil suho, polno aromatično vino z največ 9 grami nepovretega sladkorja. Dogovorili so se za skupen nastop na tržišču. Vino, ki še pridobiva na kvaliteti in bo v prodaji šele od 15. avgusta dalje pod imenom "klub šipon" (prvotno je bilo predvideno ime "izbrani šipon"), bodo predstavili v novi celostni podobi, ki jo bo oblikovalo podjetje Studio Idea Compa- ny iz Ljubljane. Majda Fridl LENARTA Literarni večer s Stanko Devjak v galeriji Krajnc v Lenartu bo jutri ob 18. uri li- terarni večer s pesnico Stanko Devjak, avtorico knjige Visoke vode in soavtorico literarne kasete Simeon, izdane skupaj z vodjo območne izpos- tave Sklada ljubiteljskih kulturnih dejavnosti Lenart Bredo Slavinec. Pesmi Devjakove bosta brala Nataša Kramberger in Matej Divjak iz Ju- rovskega Dola, na kitaro pa bo igral Franci Brez- nik. ak LENART m Določili članarino OOZ Lenart Skupščina Območne obrtne zbornice Lenart je na svoji redni letni seji 1. marca letos sprejela sklep o osnovi in stopnji članskega prispevka Območni obrtni zbornici Lenart. Na tej osnovi znaša članarina mesečno 3,5 odstotka od naj- nižje pokojninske osnove, pri čemer nominalni znesek mesečne članarine ne sme biti nižji od 4.048 tolarjev. Po zadnjih podatkih znaša trenut- no veljavna najnižja pokojninska osnova 116.710 tolarjev , kar pomeni, da znaša članari- na Območni obrtni zbornici Lenart za februar 4.048 tolarjev. ak SPODNJA POLSKAVA • Matiček se ženi V počastitev tretjega praznika občine Sloven- ska Bistrica, mednarodnega praznika žensk ter materinskega dneva poklanja krajevna skup- nost Spodnja Polskava svojim krajanom pred- stavo domačega KUD. Predstavili se bodo z ve- seloigro A.T. Linharta Matiček se ženi. Delo režira Herta Žagar, predstava pa bo prvič v novi telovadnici v petek, 24. nnarca, ob 19.30. uri. VT SLOVENSKA BISTRICA • Ugodno gibanje brezposelnosti število registriranih nezaposlenih oseb se je v občini Slovenska Bistrica v decembru 1999 znižalo za 23, v občini Oplotnici pa za tri. V Upravni enoti Slovenska Bistrica je bilo tako de- cembra lani skupaj 2188 (občina Slovenska Bi- strica 1940, občina Oplotnica 248) oseb brez za- poslitve, kar je za 26 manj kot mesec poprej. Največ iskalcev zaposlitve v obeh občinah (44,5 odstotka v Slovenski Bistrici in 52,8 odstotka v Oplotnici) še vedno odpade na prvo in drugo stopnjo izobrazbe, na tretjo in četrto 30,7 odstot- ka v Slovenski Bistrici in 30,6 odstotka v Oplotni- ci. Iskalcev zaposlitve s peto stopnjo izobrazbe je v Slovenski Bistrici 21,6 odstotka in v Oplotni- ci 15,7 odstotka, s šesto stopnjo v Slovenski Bi- strici dva odstotka, v Oplotnici 0,8 odstotka, s sedmo in osmo stopnjo v Slovenski Bistrici 1,1 odstotka, v Oplotnici pa iskalcev zaposlitve ozi- roma brezposlenih s to stopnjo izobrazbe ni. VT PTUJ / OSNOVNA ŠOLA MLADIKA Sodelovali so v karnevalu Pust je praznik mesta Ptuj. Po tem prazniku, kurentih in karnevalu je naše mesto zna- no po celem svetu. Tudi učenci osnovne šole Mla- dika so se odločili, da bodo to tradicijo ohranjali, da bodo ta praznik preživeli čimbolj živahno, razigrano in ustvarjal- no. Trav je, da vsaj en dan v letu pozabimo na težave in se poveselimo, se oblečemo in počutimo drugače," so si dejali in se v nedeljo na karnevalu predstavili kot skupina milenij- skih hroščev. Cel svet jih je pričakoval v začetku prelomne- ga leta 2000. Pripravljali smo se na najhujše: imeli smo zaloge hrane, vode, goriva, sveč ... Razočarali so nas - ni jih bilo. Lahko bi vedeli, da tako usod- ne stvari lahko pridejo le v času pusta in še to le na Ptuju. Skupino je predstavljalo kar 100 milenijskih hroščev, ki so Uničevali vse nepravilnosti v računalniških omrežjih. Uničevali so vse podatke, ki nas odtujujejo med seboj, podatke, Zaradi katerih smo le številke in ne osebnosti, vse dejavnike, ki So nam vzeli čustva, prijaznost, pripadnost. Uničili so vse slabe Ocene v redovalnicah, vse neo- pravičene izostanke in vse, česar iie maramo. Borili so se s čistil- ci> ki so jih hoteli uničiti. Do konca karnevala pa je teh 10 čis- tilcev opravilo svoje delo in življenje sedaj poteka po ustalje- nih tirih. Žalostni smo, da hrošči niso uspeli preživeti, vendar pa smo veseli prve nagrade za pred- stavljeno skupino. Vidimo se v novem tisočletju z novo skupi- no. Jelka Svenšek Milenjjski hrošči z osnovne šole Mladika PRCJEU SMO Oče, odpusti jim Skupina, ki se je ponorčevala iz sv. Očeta - papeža na pustni povorki "Fašenk v Cirkuianah" ne zasluži naše pozornosti in smeha, ampak le prezir in pro- test, ker žali čustva vseh, ki se še prištevamo med kristjane. Lahko le rečemo: "Oče, odpu- sti jim, saj ne vedo, kaj delajo!" Tomaž Petek, Gajevci MARKOVCI / GOSTILI PRIMOŽA SUHODOLČANA Pisatelj navdušil markovske osnovnošoke »Veste, pri nas doma smo imeli kokoš ... Ta kokoš je bila nekaj posebnega... kajti barvala si je kremplje, urejala si je frizuro ...,« je 2. marca mladim ljubiteljem knjig pripovedoval pisatelj Primož Suhodolčan. Ta se je tega dne srečal z učenci markovske šole, natančneje povedano s tistimi učenci, ki so v tem šolskem letu tekmovali in tudi osvojili bralno značko. "Povedati moramo, da število le-teh ni zane- marljivo, kajti od 419 učencev šole je bralno značko osvojilo 259 učencev. Tega smo na šoli ve- seli, kajti znova smo spoznali, da naši učenci v svojem prostem času radi posegajo tudi po knji- gah, knjiga še vedno ostaja vrednota tudi pri učencih," nam je povedala mentorica tekmovanja za bralno značko Leonida Poplatnik. Učenci - tako mlajši kot starejši - so pisatelju prisluhnili z očmi in ušesi, v srečanju z njim so re- snično uživali, kajti pisateljev »nastop« je bil za- nimiv, zabaven, sproščen, »smešen« ... Učence je na neprisiljen način navduševal za knjige in književnost. "V imenu učencev in učiteljev OS Markovci se zahvaljujem prisatelju za njegov zanimiv prispe- vek oziroma za vzpodbudo in motivacijo za bran- je knjig, za njihovo vrednotenje in doživljanje. Obenem pa čestitam vsem učencem, ki so osvojili bralno značko, je povedala mentorica Leonida Poplatnik. Ur PREJELI SMO Zakaj so bile montirane kode na smetnjakih? Za potrošniško družbo smo v socializ- mu že slišali, pa smo se narahlo nasmi- hali, češ to se nas ne tiče, to je Amerika. Danes se ne nasmihamo več, saj jo ima- mo doma. Kaj pa je drugega to, da gra- dimo in odpiramo samo trgovine, v kate- rih nato kupujemo in trosimo. V njih je blago lepo zloženo in razkošno zapaki- rano. Embalaža je tudi takšna, ki ne gori, ne strohni ali je okolju neprijazna ali celo škodljiva. Včasih pa je tako obsežna, da je celo večkratnik same tvarine, ki je v njej. Skratka vse več je je in začela je delati težave tistim, ki lahko na veliko kupujejo - ki imajo denar. V Sloveniji se danes ocenjuje, da je takih, ki jim ni nič predrago, slaba tretjina, dru- ga tretjina pa nas je takšnih, ki moramo pri nakupih biti previdni in zmerni, da se obdržimo ob koncu meseca na pozitivni ničli. Tretja tretjina Slovencev pa so sla- bi potrošniki, ki zmorejo le za kruh, mle- ko, makarone in olje ali pa še to ne. Zdaj pa pogljemo, kaj imajo tu zraven smeti! Če gremo zvečer po ulici, kjer bodo zjutraj pobirali smeti, opazimo v smeteh velike količinske razlike. Pred "bogatimi stanovanji "in razkošnimi hišami vidimo, da so smetnjaki vsak te- den zvrhano polni in v veliko primerih še zraven dodane plastične vreče in karto- ni. Pri "zmerni" kategoriji potrošnikov opazovalec vidi, da nastavljajo smetnja- ke na cesto ali ulico le enkrat do dvakrat mesečno. Kategohja "slabih" potrošni- kov (beri: revežev) pa pravi, da mogoče le enkrat mesečno napolnijo svoj smetnjak s smetmi. Mislim, da sem zdaj že vse povedal, namreč, da revež nima s čim napolniti svojega smetnjaka, plačuje pa enako kot oni, ki ima petkrat več smeti. Po vsem tem se zdi, da sistem za obračun odvoza smeti v Ptuju (pa še mogoče kje) temelji na komunističnem merilu standarda "enakih želodcev". Mislim, da je ČISTO MESTO v jeseni montiralo na smetnjake kode zato, da bo le začeto enkrat obračunavati po tem, koliko kdo premore "pridelati" od- padne embalaže, kar je glavna sestavi- na naših smeti, ne pa da še dalje plačujemo odvoz smeti po pavšalu, ki ni pravičen. Rajko Topolovec, Ptuj TEDNIK - Četrtek, 23. marec 2000 11 NASVETI DORNAVA / S ŠIBROVKO NAD SKOBCA Človeška zloba ne pozna meja Zapisani naslov ne zadeva vseh, ki boste prebrala ta članek, bi pa bilo pravilno, da bi se zamislili nad dejanjem tistega posa- meznika, ki se je 28. januarja v naselju Dornava izživljal s strelnim orožjem nad ptico. Prav gotovo bi vsi gubali čelo, če bi opazili, da sosedov "mule" strelja vrabce z "zračno puško", če pa bi to počel lovec s šibrov- ko in bi vrabce zamenjali z uje- do, kot je v tem primeru navad- ni skobec Accipiter nisus, si ne bi upal nihče opozoriti na ne- dovoljeno dejanje in bi bilo vse v najlepšem redu. Ampak na žalost ni vse v najlepšem redu, saj jo je najslabše odnesel ravno skobec. Prej kralj v zraku, ki je bil strah in trepet neprevidnim in slabotnim pticam, je v tre- nutku postal berač, ki ne bo mogel nikoli več okusiti lepote in v njegovem primeru nuje le- tenja. Žalostno je tudi to, da je njegovo življenje postalo odvis- no od dobre volje ljudi, ki ga hranijo. Brezmejno svobodo pa je zamenjal s kletko. Nezmožen letenja ni postal po lastni volji ali po lastni nerodnosti, ampak ga je za vedno na tla priklenil brez vestnež s šibrovko. Prav gotovo je tega strelca uje- zilo, da si je skobec postregel s kakšno ptico, katerim je nena- ravni selektor nesebično dajal hrano v svojo krmilnico. Ven- dar zaradi svoje ozke miselnosti in s pomanjkljivim znanjem o interspecifičnih razmerjih ni mogel razsodno ugotoviti, da je v naravi predatorstvo oziroma plenilstvo povsem normalno razmerje. Ekološki učinek plenjenja skobca je naravni po- pulacijski in selekcijski faktor ptic pevk in majhnih sesalcev. Glede na to, da se ob krmilni- cah povečuje gostota plena, ima to za posledico pojavljanje ple- nilca, kot je na primer skobec. Tega ne bomo ustavili s tem, da ga bomo odstranili, saj tako nastalo nišo zasede drugi pleni- lec. Tako se dejansko niste "rešili nadležnega skobca", am- pak samo sprostili nišo za dru- gega potencialnega plenilca. Na podlagi 21. člena zakona o naravni in kulturni dediščini (Uradni list SRS. št. 1/81,42/86, 8/90, in Uradni list Republike Slovenije št. 26/92) in prvega odstavka 26. člena zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS št. 4/93), ki ga je izdala Vlada Republike Slove- nije, je zapisana uredba o zava- rovanju ogroženih vrst. Ker se Navadni skobec, obstreljen v Dornavi. Foto: Barbara Pislak v tej uredbi nahajajo tudi ujede, pomeni, da je odstrel ptic reda ujed Falconiformes kaznivo de- janje in bi se posamezniku mo- ralo dokazati, za storjeno bi moral odgovarjati in bi moral biti tudi kaznovan, kot določa zakon. Tako bi lahko ločili ple- ve od zrnja že v sami lovski družini, saj takšna posamezna kršenja zakona mečejo slabo luč na celotno lovsko družino. Glede nato, da je bilo upo- rabljeno strelno orožje v strnje- nem naselju, je bilo zaradi ogrožanja varnosti storjeno še dodatno kaznivo dejanje. Življenje dobimo dano zato, da ga živimo; ne samo mi ljud- je, tudi druga živa bitja imajo to pravico. Vedno sočustvujemo za živim, ki mu je bil odvzet njemu namenjen svet. Toliko bolj, če se je to zgodilo nasilno. Upam, da se je nekomu le pre- budil občutek, da si posamezni- ki vse preveč lastijo življenja živih bitij, pa naj gre za nes- rečnega skobca ali gospodarjen- je ribičev z ribami ali odstrel kormoranov. Pustimo jim žive- ti, saj jim je svet dan v enaki meri kot nam! Za nesebično pomoč se za- hvaljujem Branku Veseliču, dr.vet., g. Vrtiču, Luku Korošcu, Luku Božiču, Dami- janu Denacu in Barbari Pislak. Brez pomoči slednjih ptica prav gotovo ne bi preživela. Upam tudi, da bodo v ljubljanskem živalskem vrtu kljub nekaterim zapletom ptico sprejeli in nam tako prikrajšali probleme z iskanjem ustrezne- ga zatočišča, kjer bi lahko nase- lili tega skobca, ki je zaradi od- streljene peruti odvisen od lju- di. Slovenija namreč še ne pre- more azila za poškodovane živali, zato jih večino po- končajo z evtanazijo. Dominik Bombek Krvodajalci 7. MAREC - /Meksander Dogša, Ubanja 27, Slavko Arkljnič, Markovci 67/f, Žarko Jovanovič, Kvedrova 1, Ruj, Stavko Mar, Strelci 13/a, Mi- ran Gojkovjč, Hajdoše 64, Martin Tivadar, Gačnik 29, Vladko Stočko, Tržeč 25/b. 9. IVIAREC - Robert Puntigam, Cerovec 15, Zdenka Veldin, Obrez 108, Iztok Rizman, Vuz- metinci 48, Irena Tuš, Sakušak 68, Marta No- vak, Rotman 39/a, Janez Lampret^^ Majšperk 51, Ana Roškar, Zagorci 13, Anica Cuš, Sakušak 51, Ivan Vičar, Rotman 18/a, Alojz Horvat, Juršinci 77, Andrej Čeh, Rotman 58/a, Janez Čeh, Gabrnik 20, Daniel Bec, Sakušak 24, Raj- ko Sok, Dornava 107, Marija Polanec, Krčevina pri Vurbergu, Franc Petrovič, Juršinci 19/c, Jeli- ca Divjak, Grlinci 10, Jožef Rižnar, Bodkovci 38, Milena Kovačec, Rotman 4, Feliks Toš, Gabrnik 45, Majda Planine, Breg 65, Franc Ratek, Gabr- nik 1, Alojz Perša, Zagorci 63/a, Štefka Plohi, Sakušak 52, Franc Kralj, Rotman 16, Sliva Cafu- ta, Čučkova 13, Klaudija Bela, Spuhlja 92, Nada Kožar, Industrijsko naselje, Kidričevo, Zlatka Herga, Juršinci 4/c, Franc Gornjec, Hlaponci 7, Davorin Predovnik, Kajuhova 1, Kidričevo, Štef- ka Majcen, Zagorci 3/a, Marija Žmauc, Drago- vič 9, Milena Grofelnik, Grdina 22, Franc Toš, Grlinci 37, Milan Munda, Zagorci 55/a, Terezija Perša, Zagorci 637a, Angela Slodnjak, Zagorci 87, Franc Čeh, Juršinci 39, Davorin Šegula, Bodkovci 42, Andrej Horvat, Juršinci 62, Katari- na Gajšek, Breg 1, Jožica Matjašič, Sakušak 66, Robert Majcen, Grlinci 37, Rudolf Jernejšek, Stoperce 52, Milan Lebar, Rotman 1, Andreja Hojski, Zg. Duplek 49, Irena Kmetec, Slovenja vas 38/b, Ivan Teskač, Arbajterjeva 4, Ruj, Jožef ŽnuderI, Senčak 8, Milan Šoštarič, Sakušak 64/b, Bojan Bertalanič, K brodu 27, Maribor, Jože Levak, Rimska ploščad 8, Ruj, Božidar Vasiljevič, Vrablova 20, Maribor. PRIPRAVUA MAO- BOJAN SINKO, SPEC KLIN. PSIH. / KAKO OBVARUJEMO DUŠEVNO ZDRAVJE . - 269. NAD Zflrirofv druiinm in duševno zdrttvje 131. nadaljevanje Terapevtski proces zakona in družine - na splošno - 58. nad. Analiza odporov - 4. nad. Pa si poglejmo še nekatera tehnična pravila pri analizi odporov. - Odpori v prvih urah. Že ob prvem prikazu in razčiščevan- ju odporov je potrebno infor- mirati člane skupine, da je od- por iz njih izhajajoča aktiv- nost, ki je lahko zavestna ali podzavestna. Čeprav odpor ni nekaj, kar se dogaja povsem mimo njih, pa moramo pou- dariti, da je pojavljanje odpo- rov sestavni del terapije in se pojavlja tudi pri drugih in da je prav analiza odporov važen del terapije. S takim opozori- lom bomo preprečili, da bi se čutili člani skupine krive, češ terapevt misli, da nočemo sodelovati, na drugi strani pa jim s tem povečamo interes za pojav odpora samega po sebi. Nekateri terapevti poudar- jajo, da je v začetku potrebno članom skupine, ki molčijo, jasno povedati, da človeku samo takrat ne pride nič na misel, kadar se skuša nečemu izogniti. Analiza odporov naj bi se v tem primeru začela z nalogo, da asociirajo na sta- vek: "Rad bi se nečemu izog- nil." - Odpor proti odporu. Iz te- rapije so znani tudi odpori, pri katerih člani skupine go- vorijo o nepomembnih rečeh, ker jih je sram molčati in s tem razkriti, da nimajo kaj po- vedati. Ko se srečamo s to vrsto odporov, ravnamo ved- no po naslednjem vrstnem redu: najprej se lotimo odpo- ra, ki je bolj na površini (v gornjem primeru torej "nepo- membnega govora"),temu sle- di razčiščevanje in analiza vprašanja: "Zakaj se sramuje- mo molčati?" in končno iščemo vzroke za molk. - Skrivnost. Člani skupine včasih pri dogovoru omenijo, da vedo za nekatere skrivnos- ti, o katerih s terapevtom ne želijo govoriti. Na take zahte- ve nikakor ne smemo pristati, saj je znano iz strokovne lite- rature, da se potem te osebe vedno znova in znova zatekajo pod pretvezo skrivnosti, v raz- ne odpore. Če neki član skupi- ne v razgovoru omeni, da "tega ne more povedati", nava- dno ne silimo vanj z vprašan- jem, česa nam ne more pove- dati (torej v smislu vsebine), pač pa ga vprašamo: "Kako si predstavljate, da bomo reagi- rali, če bi o tem pripovedova- li?" V tem primeru sprašuje- mo najprej o motivu. Naslednjič pa še nekaterih tehničnih pravilih pri analizi odporov. mag. Bojan Sinko NA POLO BELEGA PAPIRJA L. 1882 III. Zenitev nabornega zavezanca - prošnja za dovoljenje Cesarsko krajevnemu okrajnemu glavarstvu Moj sin F... M..., kije rojen glasom priloženega krstnega lista dne ...v N..., okraj L... pristojen, se namerava oženiti z - glasom isto tako priložene- ga rojstnega lista in krstnega lista - dne... rojeno E... R..., hčerko vdovepo- sestnice g. A... R... v N... Št.... Hčerka bo prevzela glasom priloženega privoljenja, katero je poleg matere podpisal tudi varuh A... K., trgovec v N..., ter potrdila nadvarstvena oblast, materino posestvo, katero bo po poroki oddala mojemu sinu. V pritrdilnem izrecilu se g.A...R.. istodobno tudi obvezuje, da bo v slučaju, ako bi bil moj sin potrjen, za časa njegovega aktivnega službovanja skrbela še nadalje za vzdrževanje svoje hčerke in njenih otrok. Istotako se obvezujem tudi jaz, da bom v takem slučaju skrbel za ženo svo- jega sina in njene otroke in mu dal glasom priložene izjave povodom njego- ve ženitve K 6000- dote. Ker pa bo letos moj sin klican šele v prvem razredu k naboru in je za nje- govo ženitev treba posebnega dovoljenja c. in kr. ministerstva za domo- branstvo, naj blagovoli c. kr. okrajno glavarstvo to dovoljenje izposlovati z ozirom na to, da bi bila ženitev mojega sina koristna. Nravstveno spričevalo neveste, ki dokazuje daje samica, prilagam. N... dne... 1898 F... M... Komentar: Iz vloge lahko izluščimo očetovo skrb za lagodno živl- jenje svojega sina. Sklepamo lahko, da bo sin pričel življenje sa- mostojno na lastni posesti, saj mu oče daje 6000 K dote. Zelo velik znesek za tiste čase. Zal ljubezen in naklonjenost mladoporočen- cev ni bila odločilnega pomena za poroko. Tej vlogi so bila dodana vsa v tekstu omenjena potrdila. Vloga sama pa je bila kolka prosta. Piše Jože Škerget PIŠE: ING. MIRAN GLUŠIČ / ^ V VRTU * V VRTU * V VRTU * V VRTU * V VRTU v vrtu ob prihodu vigredi Prišla je pomlad, najprijetnejši čas, ko se narava prebuja iz zimskega mi- rovanja, je pa tudi čas, ko se začenja vrtnarjevo leto, čas setve in sajenja, pri čemer se tudi vrtnar zave, da se mora ravnati po najstarejšem prego- voru in umnem nauku: "Kakor boš sejal, tako boš žel." V SADNE VRTOVE se je skoraj neopazno razširila nova sadna vrsta aktinidije, ki rodi kivi, z vitamini, rudninskimi snovmi in drugimi za zdrav- je potrebnimi naravnimi snovmi bogate plodove. Z vzgojo in nego aktinidije kot nove sadne vrste v naših pridelovalnih razmerah še nimamo poseb- nih izkušenj, čeprav ima kot rastlina, ki raste v obliki trte, mnogo podobnosti z vzgojo vinske trte. Vzgajamo jo v dolžino ob opori, ki je lahko v obliki špalirja, pergole, brajde ali najrazličnejših oblik senčnic. Tako ta rastlina ni koristna le zara- di žlahtnih plodov, temveč tudi zaradi estetskega videza in možnosti okrasnega oblikovanja. Plo- dovi se pri večini sort, ki uspevajo v naših podob- nih razmerah, razvijajo v šopih v zalistju na eno leto starem lesu in pri osnovi novega poganjka, čemur prilagajmo vzgojno obliko, tako da po ste- blu oziroma rozgi na vsakih 30 cm narežemo rez- nike z dvema brstoma, ki tx)do v naslednjih letih služili kot kordoni za rodni in nadomestni les. Pravi čas za rez aktinidije je proti koncu zime ali spomladi, preden požene rast. Čeprav se bo rastlina, rezana sedaj v prehodnem obdobju VJ pomlad, na rezninah močno solzila, to za rastlino ni toliko škodljivo, da bi bila ogrožena. Brsteti so pričele breskve. Ko konice brstičev pokukajo iz brstov oziroma ko skozi cvetne brste že preseva rožnata barva, je čas za drugo pred- pomladansko škropljenje breskev pred breskovo kodravostjo, luknjičavostjo koščičarjev in bre- skovem škrlupu. To škropljenje je najodločil- nejše za ohranitev zdravih breskev, opravimo pa ga z organskimi fungicidi euparenom, delanom, captanom ali dodinom v koncentraciji, pripo- ročeni v priloženih navodilih proizvajalca. Upora- ba bakrenih pripravkov ni več priporočljiva, ker lahko na brstih povzroči ožige. V OKRASNEM VRTU z gred odstranimo zim- sko zaščito, pustimo jo le pri na mraz najobčutli- vejših okrasnih trajnicah. To opravimo v oblačnem vremenu, da ne bi sončni žarki ob ne- nadni spremembi poškodovali še neozelenelih in neutrjenih mladih poganjkov. Odgrinjanje okra- snih trajnic opravimo previdno, da ne poškoduje- mo poganjkov. Z vrtno grebuljico med rastlinami zemljo prerahljamo, odstranimo plevele in potro- simo mešana gnojila ter jih plitvo zagrebemo. Po površini je priporočljivo nasipati 2 do 5 cm debe- lo plast presejane kompostovke sprstenine, s ka- tero tla obogatimo s humusom, ki je hkrati izvrst- na zastirka za talno toploto in vlago. Vrtna tla so v tem prehodnem obdobju iz zime v pomlad že toliko ogreta, da je mogoče sajenje okrasnih drevnin in grmičevja na prosto. Za sa- jenje vrtnic so morala biti tla že vsaj mesec dni pred tem dobro globoko prerahljana in pognoje- na z organskimi gnojili. Sadiki korenin ne krajšamo, marveč jim odstranimo le poškodova- ne vršičke korenin. Nadzemne poganjke krajšamo na dva dobro razvita in zdrava brsta. Sadike brez koreninske grude, ki so bile izkopa- ne že predčasno in so se jim korenine izsušile, dan pred sajenjem namočimo v zmes kašaste blatne brozge, da se korenine obilno napijejo in obdajo s plastjo zemlje, da bi se bolje vkorenini- le. V suho šotno mešanico ne sadimo, marveč jo pred sajenjem dobro namočimo. Posajeno sadi- ko rahlo zasipamo, da ji zavarujemo brste. Vrt z ilovnato ali glinasto zemljo ob pripravi gredic za sajenje in setev vrtnin potrosimo s ka- meno moko. Ta popravlja zlog zemlje in povečuje njeno rodovitnost. V trgovini jo prodaja- jo pod raznimi nazivi: agrovit, biovit, biotop ali kamninska moka. Posebej priporočljivo jo je uporabiti v vrtovih, ki so v preteklih letih bili v eno- stranski rabi, ker nismo upoštevali kolobarja in i kjer smo pretirano gnojili z umetnimi gnojili, po-; sebno pa še v tleh, ki so nagnjena k zakisanju.^ Kaminska moka je pomemben dejavnik k narav-] nemu'vrtnarjenju, ker tla oskrbuje z mikroele-i menti, veže težke kovine in strupene snovi, ki jih 1 je vse več na vrtnih površinah ob asfaltnih pro-^ metnicah. S pogostejšo uporabo kamninske- moke pa se tudi izboljša naravna zaščita pred i polži, mramorji in ušmi, onemogoča pa tudi rasti vrtnega mahu. Na ar površine enakomerno po-] trosimo 10 do 20 kg kamninske moke in jo Z' grabljami ali rahljalnikom plitvo premešamo zl zemljo, dobro pa se tudi meša s kompostovko, si katero gnojimo po površini posevka. Po biokoledarju so dnevi od 17. do 19. ter 27. j in 28. marca ugodni za plod, ko v rastlinjaku se- j jemo ali presajamo paradižnik, kumare, buče, i jajčevce in papriko, na prosto pa sadimo bob, \ grah, čebulo in česen. V teh dneh pa je tudi; ugodno za potikanje vejic vrbe, forsitije, bezga in i podobnih za vzgojo novih sadik. 21. in 22. ter 30. \ in 31. marec so ugodni dnevi za korenino, ko se-' jemo in sadimo razne vrste korenovk in go-- moljnic. 23. do 26. marca pa so ugodni dnevi za! cvet in list, ko sejemo in postorimo opravila v^ zvezi z zdravilnimi in začimbnimi zelišči ter okra-| snim rastlinjem. Ti dnevi pa so ugodni tudi za se-| tev solate, kapusnic, špinače in motovilca, seve-: da če so zagotovljeni tudi vsi drugi rastni pogoji: I dobro pripravljena zemlja, primerna vlaga in to-j plota ter kakovostno seme ali sadika. j Miran Giušič, ing. agrJ 12 Četrtek, 23. marec 2000 ■ TEDNIK OD rOD f#f TAM UUDSKA UNIVERZA PTUJ / UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE Razstava poslikane svile v prostorih mestne občine Ptuj je na ogled razstava udeležen- cev univerze za tretje življenjsko obdobje pri Ljudski univerzi Ptuj z naslovom Poslikava na svilo. Doslej si jo je ogledalo ve- liko Ptiijčanov, predvsem tisti, ki jih zanima, kako izkoristiti svoj prosti čas, saj je predstavljen del aktivnosti, ki jih izvajajo na univerzi za tretje življenjsko obdobje; ta danes šteje že 130 članov. r Ljudska univerza na Ptuju prireja študijske krožke (nefor- malna oblika učenja, brez ocen, spraševanja, neobvezna stalna prisotnost) za ljudi enakih inte- resov, za ljudi, ki se poleg učenja želijo družiti, se zabava- ti, hoditi na izlete ... V svetu štu- dijski krožki niso novost; Švedska, Danska, Nemčija ... letno vključujejo v take vrste izobraževanja približno dva mi- lijona ljudi. Slovenija je to obli- ko izobraževanja začela uvajati 1992, leta. Število študijskih krožkov se je letno povečevalo, prav tako število udeležencev. V šolskem letu 1996/97 je bilo 112 vrst študijskih krožkov s 1196 udeleženci od 27 leta dalje. Na Ptuju so na Ljudski uni- verzi začeli študijske krožke v šolskem letu 1996/97 s temami: umetnostna zgodovina, cvetje in aranžerstvo in več tečaji: računal- ništvo za začetnike, nemščina za začetnike. Nekaj znanja so si udeleženci pridobili tudi s področja zdravja, etnologije Ptuja in okolice z ogledi. Izvedli Vodja univerze za tretje življenjsko obdobje pri Ljudski univerzi Ptuj Rozika Ojsteršek jn župan MO Ptuj Miroslav Luci ob otvo- ritvi razstave so tudi sedem poučnih izletov. Danes je članov več, s tem pa tudi zanimanja za različne ak- tivnosti in v Ljudski univerzi jim z veseljem prisluhnejo. MIlan Krainc Paviha Utrinek iz razstave Poslikava na svilo. Foto: Nini KIDRIČEVO / TRADICIONALNI MERCATORJEV PLES Z MODNO REVIJO Menatorjevti zaplesali v pomlad v soboto je bil v veliki restavraciji Pan podjetja Vital v Kidričevem tradicionalni Mercatoijev ples z modno revijo. Po- leg številnih gostov se ga je udeležila skoraj cela Mercatoijeva uprava s predsednikom koncema Zoranom Jankovičem na čelu. Tudi letošnjega so omogočili sponzorji ob dveh glavnih pokroviteljih Lekom kozmetiko in Polzelo, tovarno nogavic. Več kot 370 udeležencev sta v soboto pozdravila predsednik Mercatorja SVS, d.d., Ptuj Sta- nislav Brodnjak in predsednik uprave PS Mercator Zoran Jan- kovič, ki je med drugim dejal, da je zelo vesel, da jih lahko pozdravi v imenu 11.500 zapos- lenih v koncernu. Ta ni bil ni- koli večji in nikoli uspešnejši, kot je danes. S takšno vizijo pa želi nadaljevati. Vesel je bil tudi, da je zmanjkalo vstopnic za ples in revijo. Kot kaže, bodo morali v Ptuju poskrbeti "za neki hotel", da bodo omogočili vsem, ki to želijo, da bodo lahko v bodoče prišli na Mercatorjev ples. (Upamo, da je predsednik koncema Zoran Jankovič mislil resno, saj oh zdajšnji vladajoči gar- nituri v Ptuju ni pričakovati, da bomo že kmalu pridobili pravšnji hotel!) Za uspešen moški korak v pomlad in poletje so tudi letos poskrbeli v Sensu Na modni reviji, ki jo je odli- čno pripravila in izvedla ekipa enega prvih slovenskih mane- kenov Roka Lasana v okviru studia DMD, so priznane mane- kenke in manekeni predstavili nova modna oblačila za pomlad in poletje 2000, ki so jih zasno- vali domači in nekateri tuji kon- fekcionarji. K popolnemu nas- topu so prispevali tudi strokov- no izbrani modni dodatki, od očal do nakita. Nekateri so sicer med manekenkami pogrešali bivše mišice; Rok Lasan je nam- reč revijo zasnoval tako, da je konfekcijska oblačila nadel žen- skim postavam, kakršne sre- čamo vsak dan na ulicah in ki jim tudi pristojijo, da z njih ne visijo tako kot z obešalnikov. Da oblačilo privabi kupca, mora na manekenki ali manekenu dobro stati. Za zabavo in ples so na letošnjem Mercatorjevem plesu skrbeli Plesni orkester Ptuj z gosti (Katja Oserban in Rudi Strnad), od znanih pevcev pa Oto Pestner z gostjo Anjo Anžlovar in Natalija Verboten. MG Labod je za letošnje poletje pripravil izredno dobro kolekcijo. Foto: Langeholc TEDNIK - Četrtek, 23. marec 2000 13 OD rOD IN TAM ORMOŽ / 10 LET ORMOŠKEGA OKTETA S pesmijo skozi ias v soboto zvečer so člani Ormoškega okteta, ki deluje pod umetniškim vodstvom Rada Munde, v nabito polnem Domu kulture slovesno proslavili 10-letnico delovanja. V kulturnem programu so sodelovali tudi člani Ljutomerskega okteta ter dekliški pevski zbor Cabaletta iz Ormoža. Ob tej priložnosti so podelili Gallusove značke in jubilejne nagrade. Člani okte- ta, ki so pred kratim ustanovili kulturno društvo "Ormoški ok- tet", so ob tej okrogli obletnici izdali tudi almanah ter tako za- beležili svojo desetletno zgodovino. Pokrovitelj prireditve je bila občina Ormož. Prvemu delu nastopa Ormo- škega okteta je sledila podelitev Gallusovih značk območne izpostave Sklada RS za ljubi- teljske kulturne dejavnosti, ki jih je nagrajencem za več kot 5-, 15- in 25-letno delovanje na področju ljubiteljske kulturne dejavnosti izročil predsednik sveta Anton Žumbar. Bronasto Gallusovo značko so za več kot 5 let delovanja prejeli Rado Mun- da, Branko Znidarič in Franc Štuhec, srebrno za več kot 15 let Marjan Ratek, Feliks Stropnik, Alojz Vizjak in Danilo Havlas, dobitniki zlate Gallusove značke za več kot 25 let delovanja v glas- bi pa so Bojan Oberčkal, Franc Prapotnik, Vladimir Rajh, Av- gust Žemljic, Stanko Miklašič, Friderik Meško in Frančišek Alojzij Lah. Sledil je nastop dekliškega pevskega zbora Cabaletta, ki de- luje pod strokovnim vodstvom Helene Polič, ter Ljutomerske- ga okteta, ki praznuje že 35 let delovanja; vodi ga prof. Mirko Prelog. Sledil je drugi del nasto- pa Ormoškega okteta in podeli- tev jubilejnih nagrad, ki jih je v imenu Občine Ormož podelil Miroslav Tramšek. Za 10 let petja v oktetu so jih prejeli Rado Munda, Avgust Žemljic, Alojz Vizjak, Mirko Rajh, Marjan Ratek in Danilo Havlas. Prire- ditev, ki jo je z veliko mero smis- la za izviren humor povezoval Ciril Vnuk, se je zaključila s skupnim nastopom vseh pevcev. Obiskovalce prireditve pa je čakalo še presenečenje v dvorani pod odrom: vinogradniki z ormoškega področja so prispeva- li izbrano vino, soproge pevcev, ki so tudi članice kulturnega društva Ormoški oktet, pa so pripravile zakusko. Večer so vsi nastopajoči pevci zaključili v ormoškem hotelu ob pesmi, dobri hrani in pijači. ORMOŠKI OKTET 1990-2000 "Pesem je najčistejša posoda, polna drobnih misli, želja in izpovedi," je uvodoma napisano v publikaciji KD Ormoški oktet Ormož 1990-2000. Po razpadu mešanega pevskega zbora DPD Svoboda Ormož so v Domu upo- kojencev 2. novembra 1990 usta- novili upokojenski vokalni ok- tet, ki si je nadel ime Ormoški ok- tet. Od vsega začetka deluje pod strokovnim vodstvom prof. Rada Munde, ki poučuje na ormoški Glasbeni šoli. Ustanov- ni člani so bili Roman Žabot, Edi Erhatič, Feliks Stropšnik, Stanko Miklašič, Lojzek Vizjak, Gustek Žemljic, Marjan Ratek in Mirko Rajh. Redne vaje so imeli dvakrat tedensko in kmalu je sledil prvi javni nastop na re- viji pevskih zborov in vokalnih skupin v domu kulture Ormož. Sledila so vabila na različne pri- reditve, svečanosti, promocije. Navezali so stike z Ljutomers- kim oktetom in moškim pevskim zborom Ivanjkovci. Skupaj so priredili nekaj bogatih koncertov v domu kulture in aa. dvorišču ormoškega gradu. So- delovali so na mnogih javnih prireditvah v občini, pa tudi iz- ven občinskih meja. Najbolj so jim ostali v spominu nastopi za podjetje Jeruzalem Ormož, je- senski nastopi v času trgatve ter nastopi na Ljubljanskem sejmu, kjer jih je nekoč osebno pozdra- vil tudi predsednik države Mi- lan Kučan. Na javnih in družabnih nastopih ter pogrebih so peli umetne pesmi, zdravljice in napimice, narečne pesmi, nagrobnice in žalostinke ter božične in cerkvene pesmi. V ap- rilu 1997 leta so posneli kaseto z 19 pesmimi in jo naslovili Vabljen prijatelj si k nam v gorice. V letošnjem letu so ustanovili kulturno društvo "Ormoški ok- tet", katerega predsednik je Franček Lah. Članice društva so poleg pevcev tudi njihove življenjske sopotnice. Strokovni vodja okteta prof. Rado Munda nam je povedal, da je oktet v de- setih letih kvalitativno zelo zras- tel. Sprva so peli nekoliko lažje narodne pesmi, sedaj pa z lahko- to zapojejo tudi težje umeme. Zato ni čudno, da jih vedno bolj pogosto vabijo na različne prireditve in v Ormožu skorajda nobena javna prireditev ne mine brez njihove udeležbe. Maida Fridl V 10 letih so člani okteta imeli 640 vaj, v različnih krajih po Sloveniji pa so opravili tudi 33 dni inten- zivnih vaj. Naštudirali so 44 umetnih pesmi, 7 zdravljic in napitnic, 6 narečnih pesmi, 11 nag- robnic in žalostink in 8 božičnih in cerkvenih pes- mi. Opravili so 95 javnih nastopov, 65 družabnih nastopov, peli so na 66 pogrebih. 12 članski Ormoški oktet deluje v razširjeni sestavi, zato se bodo v bodoče laže odzvali povabilom na različne prireditve in obljubljajo, da jih bo vedno pelo najmanj osem. V letu 2000 so člani okte- ta; 1. tenor: Franček Štuhec, Danilo Havlas, Franček Lah; 1. bas: Bojan Oberčkal, Alojz Vizjak, Av- gust Žemljic; 2. bas: Marjan Ratek, Branko Znidarič, Franc Prapotnik, Miroslav Rajh; 2. tenor: Fri- derik Meško in zborovodja Rado Munda. Foto: Hozyan VIDEM PRI PTUJU / ŠESTI PRAZNIK SOLE »Nas siodid dun šole« Nadvse praznično in veselo je bilo v ponedeljek na osnovni šoli' Videm, kjer so praznovali šesti dan šole in ob tej priložnosti' pripravili dan odprtih vrat. Najmlajši otroci vrtca in razredne; stopnje so si za moto dela izbrali starševstvo, ob bližajočem se; materinskem prazniku pa so za vse mamice pripravili prisrčno proslavo. Malo večji učenci predmetne stopnje pa so se tokrat predstavili s pregledom celoletnega dela kar po raz-j rednih skupnostih in ob predstavitvi zares bogatega dela bij jim lahko kar zavidali. Ponedeljkov dopoldan so si po- pestrili tudi učenci šestih razre- dov videmske šole, ki so se pod mentorstvom učiteljice Brede Pisar preizkusili v vlogi slaščičarjev v podjetju SladkoS na Ptuju. Nekaj gospodinjskega dela so prej že opravili pri pouku gospodinjstva, vendar priložnos- ti za ustvarjanje v čisto pravi slaščičarski »delavnici« niso ho- teli zamuditi. Lastnica SladkoS- a Jasna Krajnc se je najprej obr- nila na videmske učence, kajti zdelo se ji je prav, da otroke kdaj povabi v svoje »sladko« podjetje in jim pokaže, kako tam nastaja- jo najrazličnejše sladke dobrote. Namen je bil dosežen, je dejala Krajnčeva, kajti otroci so bili navdušeni, odlično so se znašli tako pri pripravi testa kot tudi pri izdelovanju okraskov, obli- kovanju keksov in krašenju tor- tic. Vse to so potem razstavili v prostorih svoje šole in na koncu slaščice ponudili tudi drugim, da jih pokusijo in ocenijo. Poh- val so dobili veliko in kdo ve - morda je slaščičarski poklic ka- terega od učencev že navdušil; sicer pa je bil tak namen tokrat- nega srečanja, je še povedala Krajnčeva. Ravnateljica videmske šole Marija Šmigoc je ob dnevu šole dejala, da je to zares praznični dan šole in spomin na čas pred nekaj leti, ko so se z velikim ve- seljem selili v novo šolo. Dan šole je po njenih besedah tudi lepa priložnost za pregled celo- lemega dela na šoli, zato so učenci pridobljeno znanje tokrat pokazali kar po razrednih skup- nostih. Nekateri so peli, drugi igrali, plesali, pripravili so veli- ko zanimivih razstav na- jrazličnejših izdelkov in povrhu tega še po celi šoli bogate razsta- ve fotografij. Na srečanje so po- vabili tudi svoje starše in druge krajane, kajti šola je bila ta dan odprta za prav vse obiskovalce, letošnji dan šole pa je bil od vseh doslej še najbolj sladek. Tako je dejala tudi ravnateljica Marija Šmigoc, saj so učenci pripravili na kupe sladkih dobrot, že po tradiciji pa so se ob dnevu šole (21. marcu) s torticami sladkali prav vsi: na matični šoli v Vidmu in na obeh podružnicah - v Leskovcu in Selih. T. Mohorko Mamice so si ogledale razstavo izdelkov svojih otrok. Foto: Langerholc Mladi slaščičarji so preizkusili svoje spretnosti v podjetju SladkoS. Foto: TM APAČE / PRED ODHODOM V AMERIKO Saška išie sponiarje Saškino veselje ob drugem mestu na tekmovanju Miss Ha>vaii- an Tropic Slovenije za leto 1999, ki ji je omogočilo pot v Las Vegas v prihodnjem mesecu, je bilo kratko. Kmalu je od orga- nizatorja izvedela, da si bo morala večino stroškov za 19- dnevno bivanje v Ameriki, plačati sama. \ Organizator izbire tekmovanja v Sloveniji, podjetje Gembala (direktor Igor Prelog), ji zago- tavlja le četrtino pokritja vseh Saška Colnarič se pripravlja na svetovno tekmovanje Miss Hav/aiian Tropic International 2000 v Ameriki stroškov. Saška je ob zmagovalki ena od štirih najbolje ocenjenih deklet na slovenskem tekmovan- ju, ki se bodo udeležile svetovne- ga izbora. V celoti pa organizator plača stroške le prvi, Tatjani Tu- tan. Lani so se slovenske predstavnice med predstavnica- mi 52 držav uvrstile ekipno na tretje mesto. Maja Rejec pa je bila uvrščena celo med 12 na- jboljših med lip tekmovalkami. Za potovanje in bivanje v Ame- riki potrebuje Saška 500 tisoč to- larjev, ob tem pa še vso gardero- bo, čevlje, ličila in drugo, da bo lahko Slovenijo kar najbolje predstavila. Ker stroški niso majhni, je Saška odprla poseben račun pri Abanki, na katerega ji sponzorji lahko nakažejo denar- na sredstva. Prvi poziv ni bil na- jboljši, še vedno pa upa, da ji bo uspelo zbrati potrebna sredstva in garderobo. MG 14 četrtek, 23. marec 2000 - TEDNIK OD rOD f M TAM PTUJ / ZUPANI S PREDSTAVNIKI MINISTRSTEV Naivei težav v haloških obiinah v hotelu Mitra je bil v ponedeljek posvet županov širšega ptuj- skega območja s predstavniki različnih ministrstev, ki se ga je udeležil tudi minister za lokalno samoupravo Božo Grafenau- er. Zupani so ministra seznanili z nekaterimi najbolj perečimi problemi novonastalih občin. Posvet je pripravila vladna služba za lokalno samoupravo. Minister Božo Grafenauer je v uvodu ugodno ocenil sistem lo- kalne samouprave v Sloveniji ter dodal, da imamo na tem po- dročju evropsko primerljivo za- konodajo. Občine imajo po mnenju ministra veliko pristoj- nosti, nekoliko manj le na po- dročju urejanja okolja. Vladna služba za lokalno samoupravo pa naj bi že letos pripravila kata- log pristojnosti, ki si ga bo mo- goče ogledati tudi na Internetu. Župani občin na širšem ptuj- skem območju so ministra Gra- fenauerja seznanili predvsem s težavami novonastalih občinah. Župan haloških Žetal Anton Butolen je tako povedal, da v občini še nimajo gospodinjstva, priključenega na javni vodovod, pri pridobitvi državnih sredstev za gradnjo pa so neuspešni, saj ti vzpodbujajo končanje gradnje vodovodov in kanalizacije. Po- dobnega mnenja je bil tudi vi- demski župan Franc Kirbiš, ki je govoril o razlikah med ravni- nskim in hribovitim delom ob- čine ter povedal, da priključek na vodovodno omrežje v Lesko- vcu stane več kot milijon tolar- jev. V videmski občini zato po- novno razmišljajo o ustanovitvi občine Leskovec, s čimer bi se ti predeli Haloz, po mnenju župa- na Kirbiša, hitreje razvijali. Težave pa so tudi v Slovenskih goricah. Juršinski župan Alojz Kavčič je pripomnil, da je za- kon o financiranju občin kri- vičen do večjih občin z manj prebivalci, ki zato težko uspejo na državnih razpisih. Ptujskega župana Miroslava Lucija pa moti prikrivanje dejanskega stanja v Halozah in Slovenskih goricah. Menil je, da maribor- ska statistična regija ne more prikazati dejanskih razmer na tem območju, zato je apeliral k oblikovanju novih statističnih regij, hkrati pa dejal, da se v Slo- veniji v zadnjem času veliko po- zornosti namenja Prekmurju, zlasti ko je govor o nerazvitih območjih. Minister za lokalno samoupra- vo Božo Grafenauer je ob koncu ponedeljkovega posveta pove- dal: "Ob obisku občin širšega ptujskega območja smo bili ugodno presenečeni. Menim, da relativno dobro delajo, je pa na področju delovanja občin cela vrsta problemov, ki so jih župa- ni izpostavili - od vprašanj vzpodbujanja skladnejšega re- gionalnega razvoja, vprašanj pravične oziroma nepravične delitve državnih sredstev za območja, ki so razvojno šibka, do vprašanj vodovodov, delitve- nih bilanc in podobno. Speci- fično za to območje je, da se je bivša občina razdelila na večje število občin in tu prihaja do nekaterih vprašanj pri dogovo- rih o razdelitvi premoženja." Tako za župane haloških kot slovenskogoriških občin je bila razveseljiva vest o dveh razpisih ministrstva za ekonomske od- nose in razvoj. Kot je povedal državni sekretar omenjenega ministrstva Rado Klančar, naj bi bil že jutri objavljen razpis za dodelitev dveh milijard tolarjev sredstev za komunalno infra- strukturo na demografsko ogroženih območjih, v pripravi pa je tudi drugi razpis, iz katere- ga bodo občine za regionalne projekte lahko pridobile skupaj okoli 700 milijonov tolarjev. Župani so v nadaljevanju go- vorili še o težavah v zvezi z zemljišči sklada kmetijskih zmeljišč, o sodelovanju med upravnimi enotami in občinami ter še nerešeni problematiki v zvezi z delitveno bilanco novo- nastalih občin na ptujskem območju, kjer je po mnenju mi- nistra Grafenauer j a potrebno doseči pameten dogovor. AK S srečanja podravskih županov in ministra Boža Grafenauer- ja. Foto: Kosi PTUJ / TEOLOŠKI TEČAJ Za čfovelr« gre V lanskem novembru je v Ljubljani in Mariboru potekal teo- loški tečaj o aktualnih temah za laike z naslovom Znamenja upanja. Tudi letos ta teološki tečaj že sedemnajstič ponavlja- mo tudi na Ptuju. Poteka v dveh vikendih: od 17. do 19. ter od 23. do 26. marca v župnijski dvorani sv. Ožbalta na Potrčevi 24 v Ptuju. Eden je že za nami. Gostje predavatelji so bili dr. Anton Jamnik s temo Upam, torej sem; mag. Vinko Ošlak Novi srednji vek in dr. Drago Čepar Dobiti otroka. Skozi vsa dosedanja predavanja je šlo za rdečo nit, ki bi jo lahko povzeli v besede: za človeka gre. Leto 2000 je gotovo v svetov- nem merilu izzivalno. Čas in razvoj bosta podobno tekla na- prej. Vendar letnica sama vzpodbuja k nekemu premisle- ku preteklosti, še bolj pa usmer- ja v prihodnost. In ker prihod- nost za nikogar ni na dlani, so glede nje vprašanja večja. Goto- vo si jih postavlja vsak človek. Postavlja si jih tudi teologija, ki korenini v bibličnem sporočilu upanja v absolutno prihodnost človeka. Osrednja vrednota teološkega tečaja je upanje, ki obstaja, in prav letošnji želi odkrivati zna- menja tega upanja. V raz- mišljanjih pa ne gre za teoretizi- ranje ali filozofiranje v slabšal- nem pomenu besede, ampak za razmišljanje iz konkretne situa- cije sodobnega človeka v sedan- jem svetu. O tem pričajo tudi naslednji znani predavatelji in zgovorne teme: dr. Christian Gostečnik: Ali si tudi ti zasvo- jen; dr. Hubert Požarnik: Ali še potrebujemo dobrega človeka; dr. Drago Ocvirk: Ecce homo ali koliko je vreden človek in dr. Marjan Turnšek: Slovenska svetost znamenje upanja. Za človeka gre, v njegovi celo- vitosti, tako glede njegove na- zorske orientiranosti, glede nje- govega odnosa do drugih in družbe, kakor glede njegove konkretne vpletenosti v precepe sedanjega trenutka. In znamen- ja upanja zanj želi odkrivati letošnji teološki tečaj pod raz- ličnimi vidiki. S.B. Od tod in tam LENART m v torek se/a obiinskega sveta Lenarški občinski svet se bo v torek, 28. marca, sestal na 11. redni seji. Po pred- stavitvi predlagane avtoceste med Par- tinjskim potokom in Sp. Senarsko in spre- jetju optimizirane variante 1 N naj bi svet sprejel odlok o organiziranju službe pomoči družini na domu in merilih za določanje plačil storitev, predlog odloka o spremembah in dopolnitvah dela zazi- dalnega načrta Novi center ter stališča do pripomb iz javne razgrnitve in javne obravnave o osnutku odloka o prostor- skih ureditvenih pogojih v občini. Svetniki naj bi tokrat dali mnenje k predlogu obli- kovanja lastne cene za storitve odvajanja odpadanih in padavinskih voda, razpravl- jali o cenah pogrebnih in pokopaliških storitev, ceni za izračun sorazmernega dela stroškov opremljanja stavbnega zemljišča s posameznimi vrstami komu- nalnih ter drugih objektov in naprav izven območja kompleksnega urejanja stavbnega zemljišča. Proti koncu bodo govorili še o določitvi cen programov sto- ritev v lenarškem vrtcu ter se seznanili z delnim poročilom predsednika nadzorne- ga odbora. ak GORNJA RADGONA • Pred se/mom MCGRA Na Pomurskem sejmu bo med 11. in 15. aprilom 13. mednarodni sejem grad- beništva in gradbenih materialov ME- GRA. Gre za edino tovrstno specializira- no prireditev v državi, podrobnosti letošnjega gradbenega sejma pa bo or- ganizator - Pomurski sejem - predstavil na torkovi tiskovni konferenci na Janževem Vrhu. ak VELIKA NEDEUA • 70. redna se/a svefa KS V ponedeljek, 27. marca, se bo ob 19. uri v sejni sobi KS pričela seja, na kateri bodo člani sveta KS obravnavali realizaci- jo finančnega načrta ter dejavnosti v pre- teklem letu, se pogovarjali o tem, za kaj so bila porabljena sredstva krajevnega samoprispevka, in ker je bilo na zadnji seji ormoškega občinskega sveta pre- neseno izvajanje rednega vzdrževanja javnih poti in pokopališke ter pogrebne dejavnosti na KS, se bodo dogovorili tudi o realizaciji teh dveh odlokov. Komandir Policijske postaje Ormož Miran Horvat in vodja okoliša pa bosta članom sveta poročala o varnostni problematiki. V zadnji točki dnevnega reda bodo imeno- vali komisijo za javna naročila, obravna- vali odlok o ustanovitvi lokalne turistične organizacije, problematiko ogrevanja ter kosovnih odpadkov. Majda Fridl ORMOŽ m Male skladbue za Orffove inštrumente V četrtek, 30. marca, bo ob 17. uri v domu kulture avtorica Tanja Korpar pred- stavila 1. zvezek Malih skladbic za Orffo- ve inštrumente, ki gaje izdala DZS. Prve- mu zvezku, ki obsega 32 skladbic-parti- tur in tri ritmične vaje, bosta sledila še dva, saj ima avtorica z otroki in Orffovimi inštrumenti veliko izkušenj. Majda Fridl SLOVENSKA BISTRICA m Velika noi na Bistriškem Ljudska univerza Slovenska Bistrica je pred bližajočimi se velikonočnimi prazni- ki v želji, da bi jih preživeli lepo in prijetno, povabila žene in dekleta na študijski krožek z naslovom Velika noč na slo- venjebistriškem. V skupini, doslej se je sestala že dvakrat, je štirinajst udeleženk, ki obujajo ob srečanju razne šege in na- vade, ki so bile in so še vedno žive v tem delu Slovenije. V cvetnem tednu bodo udeleženke študijskega krožka med dru- gim izdelovale butare, v velikonočnem pa ban/ale pirhe ter pripravljale jedi, ki so značilne za ta čas. Vsekakor koristno druženje za vse udeleženke brez- plačnega študijskega krožka. VT SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI Zmage in pomii Pravkar minuli teden je bil dobe- sedno v znamenju športne Slove- nije. Finalna smučarska tekmo- vanja v Bormiu in Planici so znova opozorila na Slovenijo, ki je spo- sobna nadpovprečnih rezultatov. Ali se sploh zavedamo, kaj majhni in prepogosto preveč polni kom- pleksov dosegamo na športnem področju? To so vrhunski rezultati. Ne samo v tekmovalnem smislu, ampak tudi na področju organiza- cije in ohranjanja slovesa, kakršnega so si planiške letalnice pridobile skozi desetletja. Lahko bi rekli, da smo pri smučanju v marsičem izjemni in nedosegljivi. Vsekakor smo veliko bolj prepoz- navni in slavni, kot bi lahko pričakovali po svoji dejanski veli- kosti in številčnosti. Zakaj več sa- mozavesti, več pozitivnih izkušenj s tega področja ne prenašamo tudi v druge sfere našega življen- ja? POPLAČILO ZA VZTRAJNOST v Bormiu je upravičeno slavila slovenska alpska reprezentanca z "zlato" Špelo Pretnar in "bronas- tim" Matjažem Vrhovnikom, v Pla- nici pa se je z doseganjem svetov- nih rekordov kar na tekočem traku znova proslavilo slovensko šport- no graditeljstvo. Planica tako osta- ja v marsičem še naprej rekorder- ka med skakalnicami, njen sloves z leti sploh ne bledi. Večerov komentator je opozoril, da tisti, ki še nikoli niso bili na vrhu, še najbolje vedo, kako težko je v poklicnem športu osvajati odličja. "Ta vikend (in v vseh minu- lih zimskih vikendih) so slovenski športniki dokazovali, da obstajajo različne poti navzgor. Do začetka minule sezone je bila najboljša uvrstitev 28-letnega Matjaža Vrhovnika enajsto mesto! Pa je Vrho (Vrhovnik) dočakal svojih pet minut. Podobno kot 27-letna Špela Pretnar... Tako Vrhovnik kot Pretnarjeva sta bila po koncu lan- ske sezone na dnu; prvi svetlobna leta oddaljen od Koširjeve publici- tete in brez vrhunskih rezultatov, druga z glasnim razmišljanjem o koncu kariere in študiju v ZDA, v nedeljo pa sta bila oba na ramenih navijačev. Njuna vztrajnost je bila poplačana ..." Delo ugotavlja, da ponovni vzpon slovenskih alpskih smučar- jev, ki so nazadnje v svetovnem pokalu dobivali kolajne pred peti- mi leti, prav tako v Bormiu, ni nakl- jučen, "saj imajo za seboj eno od najbolj urejenih organizacij v slo- venskem športu, predvsem pa tre- nerje in spremljevalno osebje, ki so na svetovni kakovostni ravni. Prav ta stalnica je bila in bo, upaj- mo, še naprej zagotovilo za uspeh." Delov komentator opozarja, da v slovenskem športu ni dosti pravih vzornikov. "Toda vsem, ki iščejo pot iz sivega povprečja, sta Pret- nerjeva in Vrhovnik lahko za zgled. Vrhovnik je dokazal, da sta garan- je in železna volja, ob samoumev- ni nadarjenosti, še vedno edina pot do uspeha, Pretnerjeva pa, da niti ob največjem razočaranju ni treba vreči puške v koruzo. V špor- tu je pač tako, da zmagujejo le duševno in teleso najbolje pri- pravljeni. Sreča pa je vedno na strani najboljših." PORAZ RAZUMA Ob zmagah športnikov pa je za svojevrsten poraz razuma poskrbelo združenje slovenskih bank s svojo napovedjo, da bo tako rekoč čez noč spremenilo način poslovanja s čeki. Namera- vane spremembe v poslovanju s čeki so zagotovo primer preveč enostranskega in premalo pre- mišljenega ravnanja, saj prinašajo nemir in negotovost v različne sfe- re življenja. To je med vsemi "od- govornimi" resno zaznalo zgolj si- cer "hladno" vodstvo Banke Slove- nije, ki je slovenske banke pozva- lo, naj o svoji odločitvi ponovno premislijo in za tako zahtevno operacijo zagotovijo vsaj časovno daljše prehodno obdobje. Dnevnik je te dni ugotovil, da so doslej v prvih odklonilnih reakcijah zvezi s čeki vsi pretežno opozarjali na negativne učinke, ki naj bi pri- zadeli proizvodnjo in trgovino ter njune prodajne možnosti. Nihče ni posebej omenil množice ljudi - državljanov, še zlasti tistih z naj- nižjimi dohodki, za katere je način življenja s čeki eden izmed po- membnih (ali pa celo edini) zares učinkovit pripomoček za pre- meščanje različnih kratkoročnih in dolgoročnih življenjskih proble- mov in finančnih stisk. Samo tisti, ki so se povsem odtrgali od realnega življenja, ki so izgubili še minimalni čut za soljudi, ki se s skrajnimi napori in velikim samoodrekanjem prebijajo iz me- seca v mesec, lahko s takšno ne- pojmljivo lahkotnostjo in neodgo- vornostjo govorijo o tem, da so se "čeki preživeli", da so nekaj nemo- dernega in neevropskega, da se jih moramo skratka čim prej znebi- ti, če hočemo v Evropo. Skrajno nenavadno in nerazumljivo je, da nekateri vidijo pot v Evropo zgolj v odrekanju tistemu, kar je za naše ljudi dobro, ugodno in dokazano učinkovito ter koristno. Brez kakšnih velikih študij in analiz (teh na žalost tudi ni nihče nikoli delal) je moč ugotoviti, da so čeki tudi v zadnjem desetletju odigrali izjem- no pomembno vlogo pri lajšanju različnih finančnih zagat ljudi. Lahko rečemo, da so bili izjemno pomemben socialni blažilec in da bi brez njih imela tudi vlada veliko več opravka s socialnim nezado- voljstvom in socialnimi napetost- mi. Ob pomanjkanju zares domi- selne in raznolike ter nezapletene klasične kreditne ponudbe je kre- ditiranje prek čekov (tako imeno- vano plačevanje s čeki na odlog) predstavljalo tudi izviren in učinko- vit trajen način spodbujanja proiz- vodnje in prodaje. Čeki so potem- takem odigravali in igrajo socialno korektivno in ekonomsko spodbu- jevalno vlogo. Zato je čudno, da o najnovejših "idejah" v zvezi z njimi molčijo in nimajo svojega mnenja sindikati in drugi "dušebrižniki" za socialno varnost ljudi. Nedopust- ne in žaljive so tudi takšne izjave bančnikov, kot je izjava predstav- nika mariborske banke, da pred- stavljajo čeki zgolj nekakšno "po- trošniško razvado". Koliko je pri nas ura, ko gre za skrb za ljudi oziroma potrošnike, kaže tudi izjava predstavnice or- ganizacije za zaščito potrošnikov, da odločitev bančnikov najbrž ni sporna, sporen pa se ji zdi način spreminjanja poslovanja s čeki. "Če je neka praksa tako globoko zakoreninjena in velja denimo dvajset let, je ne bi smeli spreme- niti čez noč. Ne glede na to, ali je ustrezna ali ne." (Breda Kutin, predsednica Zveze potrošnikov Slovenije) Seveda ne more nihče zahtevati od bank, da s svojimi ukrepi ne bi - če je potrebno - še dodatno za- varovale svojih sredstev. Tudi ko gre za poslovanje s čeki. Vendar pa je čudno, da se zdaj (brez vseh potrebnih dokazil, da je res tako) poskuša poslovanje s čeki prika- zati kot nekakšno splošno preva- rantstvo, kot nekakšno generalno poslovanje "brez kritja", iz česar bi lahko sledilo, da so malodane vsi, ki imajo čeke, problematični in sumljivi... Banke se namreč sklicujejo na svoje preveliko tveganje, ko gre za poslovanje s čeki, brez pravih do- kazov. Doslej še ni nihče natančno povedal, za koliko zlorab z nepo- kritimi čeki naj bi šlo. Nekateri trgovci celo trdijo, da takšnih zlo- rab sploh ni v obsegu, ki bi bil vre- den omembe. Prav tako ni pose- bej poslovno, da ob odpravljanju čekov banke ne ponujajo kakšnega zares dodelanega siste- ma kreditiranja nakupov potresnih dobrin. Jak Koprive TEDNIK - Četnek, 23. marec 2000 15 PO NAŠIH KRAJIH VIDEM / 15. SEJA OBČINSKEGA SVETA Obivtiiive obiinske me/e člani sveta občine Videni so se v torek po skoraj šestih urah bolj ali manj plodnih razprav razšli in nekaj v dnevnem redu predvidenega dela pustili za naslednjo sejo. Večji del seje je po- tekal v znamenju prepira med predsedniki posameznih odbo- rov občinskega sveta in županom zaradi delitve namenskih sredstev, s katerimi naj bi razpolagali odbori. Župan Franc Kirbiš jim je večkrat očital nenamensko ali preveč razkošno porabo in napovedal zadrževanje morebiti sprejetih sklepov. Ker je bila na 15. sejo uvrščena tudi informacija o pogovorih o mejah med občinami Videm, Mar- kovci, Majšperk in Hajdina, so se s svojim zahtevkom za izločitev iz občine Videm oglasili predstavni- ki prebivalcev Lancove vasi pri Ptuju; tao naselje je oddaljeno od Lancove vasi in občine Videm ter v dobrem sosedstvu z Draženci v občini Hajdina, kamor bi se želeli priključiti. Za ta korak so se leta 1994 že odločili na referendumu, dobili leta 1998 soglasje takratnega sveta občine Videm, imajo pa tudi pozitiven sklep sedanjega sveta KS Lancova vas. Ker postopek pred leti ni bil izpeljan do konca, prosi- jo sedanji svet občine Videm, da njihovo željo in odločitev potrdi. Videmski svetniki so glede odce- pitve Lancove vasi pri Ptuju delje- nih mnenj. Posebno zaradi dejstva, da se v naslednjem koraku predvideva zaokrožitev meje tako, da bi farma prašičev Draženci prešla v celoti na ozemlje občine Hajdina, bližje občini Hajdina je tudi pet hiš v KS Sela. Dobra volja v prvem bi torej spožila najmanj dva nova problema. Predvsem člani sveta iz KS Pobrežje so opo- zorili, da z izgubo dela ozemlja s farmo prašičev izgubijo bodočega plačnika nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, temu delu vi- demske občine pa od farme ostane samo smrad. Dokončne odločitve zato tokrat še niso sprejeli, saj potrebujejo več podatkov o posle- dicah spreminjanja občinskih meja, predvsem pa želijo pridobiti geodetsko mnenje, kako lahko po- tekajo občinske meje. Na spornem območju je osem objektov z 28 prebivalci, eno iz skupine ta- mkajšnjih gospodinjstev pa želi še naprej ostati v občini Videm. Odločitev, pozitivno ali negativno, bo torej dala ena naslednjih sej občinskega sveta. Ob številnih drugih odločitvah so v torek sprejeli vrstni red pred- logov investicij v komunalno infrastrukturo, s katerimi bo občina v letu 2000 kandidirala za državna sredstva za razvoj demo- grafsko ogroženih območij. Na prvem mestu je cesta v Berinjaku, nato cesta Dravinjski Vrh - Moho- rič, sledijo vodovod Belavšek, ces- ta na Rakuški Vrh v Doleni, cesta Sp. Leskovec - Ljubstava in cesta Šturmovec - Pobrežje. Odbor za komunalno infrastrukturo je v predlog sicer vnesel 13 investicij, vendar se je sklep sveta na vztra- janje župana omejil na omenjenih šest. Za s strani države odobrene projekte je namreč potrebno zago- toviti 50-odstotno lastno udeležbo, pred tem pa naročiti drago pro- jektno dokumentacijo, za vse to pa v občinskem proračunu ni dovolj denarja. Svet občine Videm je potrdil pripravljene razpise za sofinanci- ranje in kreditiranje kmetijstva in gospodarstva. Tako bo za finančne subvencije, ohranjanje in razvoj kmetijstva v letu 2000 namenjenih 3,5 milijona tolarjev, za ugodnejše investicijske kredite v kmetijski dejavnosti 15 milijonov tolarjev in za kredite, namenjene pospeševan- ju razvoja podjetništva in drobne- ga gospodarstva, 24 milijonov to- larjev. Razpisi bodo objavljeni v naslednji številki občinskega gla- sila. Podprli so še začetna dela pri do- graditvi osnovne šole v Leskovcu, na naslednjo sejo pa prestavili dve pomembni točki: program spre- memb prostorskih sestavin in predlog strategije razvoja turizma v občini Videm v obdobju 2000- 2004. .-..-..^ ..__.ll.Bračič PTUJ / PEVSKI ZBOR DRUŠTVA UPOKOJENCEV VABI NA KONCERT Mama, tebi pojem pesem! Mešani pevski zbor Društva upokojencev DPD Svoboda Ptuj deluje že od leta 1966. V njem trenutno prepeva 17 pevk in 9 pevcev, od leta 1984 pa mu je zvest zborovodja Jože Dernikovič. Njihov repertoar sestavljajo pesmi domačih in tujih avtor- jev, s katerimi nastopajo ne le na domačih odrih, ampak tudi v tujini. Pevski zbor je bil v letu 1999 zelo delaven. Pevci so se srečali kar 70 krat. Med drugim so imeli štiri koncerte - tri na Ptuju ter enega v Braniku pri Novi Go- rici. Tokrat vabijo na koncert v soboto, 25. marca ob 18.30 uri v Narodnem domu na Ptuju. V goste smo povabili moški pevski zbor TALUM iz Kidričevega. Vse ljubitelje zborovskega petja vabijo, da se udeležijo nnjihovega "ma- terinskga koncerta", posebno pa vse mame, da se jim s pevskim šopkom oddolžijo za skrb in potrpljenje v našem vsakdanjem življenju. Marija Zamuda Novice iz Karitas 14. marca je bilo pri Svetem Ožbaltu na Ptuju redno mesečno' srečanje predstavnikov župnijskih Karitas ptujske in završke deka- ni je. Pogovarjali so se predvsem o delu v preteklem mesecu ter o i načrtih za v prihodnje. i Župnijske Karitas sv. Andraž, sv. Marjeta, sv. Ožbalt in sv. Vid bodo^ v marcu nudile brezplačno pomoč pri izpolnjevanju davčnih napovedi^ za odmero dohodnine za leto 1999: sv. Andraž - Leskovec še v sredo,j 29. marca, od 13. do 16. ure v prostorih župnijske Karitas, Sv. Ožbalt -\ Ptuj: v petek, 24. marca, od 8. do 12. in od 16. do 17. ure na Potrčevi' cesti 22, Sv.Vid - Videm pri Ptuju vsak ponedeljek, sredo in petek do i konca meseca od 8. do 11. ure v prostorih Občine Videm. Vsi, ki bosiel iskali brezplačno pomoč pri izpolnjevanju dohodninske napovedi, s; seboj prinesite: osebno izkaznico in davčno številko, sporočilo Poko-; jninskega invalidskega zavoda, podatke o katastrskem dohodku in po-i datke o vzdrževanih članih (enotno matično in davčno številko). V] župnijski Karitas Sv. Vid bodo hkrati nudili brezplačno pomoč pri i izpolnjevanju vlog za varstveni dodatek. Vsi, ki bi želeli uveljavljati] omenjeno pravico, prinesite s seboj odrezek pokojnine. PTUJ / OBČNI ZBOR GASILSKE ZVEZE Novi predsednili je Frami Vogrinet 2064 gasilcev iz 24 gasilskih društev, ki so združena v Gasilski zvezi mestne občine Ptuj, je minulo soboto, 18. marca, na 5. občnem zboru v dvorani gasilskega doma v Ptuju dobilo novega predsednika. Po lanski nenadni smrti dolgoletnega predsedni- ka Kdvarda Kozela so za novega predsednika izvolili Francija Vogrinca, dosedanjega podpredsednika zveze, za novega člana prcdsedst>a pa Antona Beleta. Sicer pa so po uvodnem nastopu gasilskega pevskega zbora iz Hajdoš pod vodstvom Jožeta Drni- koviča skupaj z gosti z Gasilske zveze Slovenije in sosednjih gasils- kih zvez oziroma društev, mestne občine Ptuj in Hajdina ter uprave za obrambo pozitivno ocenili delo zveze v minulem obdobju. Za de- javnost gasilske zveze so porabili 94 milijonov, opravili kar 119 različnih intervencij ter nabavili nekaj novih gasilskih avtomobilov in opreme. Sprejeli so nov poslov- nik o delu občnega zbora ter se do- govorili o letošnjih aktivnostih, kjer bo v ospredju računalniško opremljanje gasilskih društev in meddruštvena elektronska poveza- va ter proslava 130-letnice GD Ptuj in 90-letnice GD Bukovci, kjer bo tudi IV. dan gasilcev. Marjan Zaviršek z GZS je opo- zoril na dogodke v gasilstvu, predvsem na računalniško opremljanje gasilstva, na spre- membe novega zakona o gasilstvu, ki so v pripravi, na spremembo določil o opravljanju gasilske službe ter na nujnost prilagajanja gasilskih društev novemu zakonu o društvih. Opozoril je tudi na nu- jnost upoštevanja pravil o nošenju gasilske uniforme. Petim zaslužnim gasilcem so izročili zlate plakete Gasilske zveze Mestne občine Ptuj. Prejeli so jih Zvonko Kokol, Jože Pavli- Franci Vogrinec, novi predsednik GZ MO Ptuj. Foto: M. Ozmec nek, Marjan Bezjak, Ivan Grahl in Franci Vogrinec. M.Ozmec PTUJ / DRUŠTVO ZA POMOČ DUŠEVNO PRIZADETIM ; Za Icvaffff efiielše iSvIienio V petek so se na rednem letnem občnem zboru srečali člani me- dobčinskega društva za pomoč duševno prizadetim Sožitje Ptuj. Zelo je spodbudno, da se jim je v zadnjih letih število čla- nov povečalo in tako je sedaj včlanjenih okrog 190 oseb, od tega tretjina duševno prizadetih, starši in zakoniti zastopniki ter drugi člani. Društvo je v preteklem letu bilo zelo aktivno, po- sebno skrb pa posvečajo vsem tistim prizadetim osebam, ki živijo doma in niso vključene v nobeno organizirano obliko pomoči. Društvo si tudi letos prizadeva, da bi dobilo nove društvene pros- tore, saj so sedanji Na tratah 8 pre- majhni. V njih bodo imeli varstveno-delovni center za 18 va- rovancev in prostore za druge de- javnosti. Tudi letos bodo naredili vse, da bi dvignili kvaliteto življenja duševno prizadetih oseb. Zato bodo pripravljali počitniške in druge delavnice; letos bodo predvsem za duševno prizadete, nekaj pa jih bo tako kot prešnja leta namenjeno tudi njihovim družinskim članom, je povedala Marina Krajnc, članica izvršnega odbora. Predsednica društva Mira Her- gan je povedala, da bodo tudi letos skrbeli za izvajanje prevozov otrok v šolo, vrtec in zavod Dornava ter starejših prizadetih oseb, ki nima- jo lastnega prevoza, vendar veliko občin ni pokazalo niti volje, kaj šele, da bi nakazale sredstva za ot- roke iz svoje občine. Tomaž Jereb, direktor slo- venskega združenja Sožitje, je po- vedal, da po Sloveniji deluje 50 društev, vanje je včlanjenih 13 tisoč članov. Poudaril je, da je ptujsko društvo med aktivnejšimi. V združenju si prizadevajo, da bi izboljšali življenje duševno priza- detim in njihovim družinskim čla- nom z različnimi programi. MS MAJŠPERK - KIDRIČEVO / OBČNI ZBOR DRUŠTVA INVALIDOV Vesela druženje invalldev V soboto, 18. marca, je bil v dvorani TVI Majšperk občni zbor Društva invalidov Majšperk-Kidričevo, ki je bilo ustanovljeno leta 1995, do takrat pa je delovalo v okviru DI v Ptuju. Društvo šteje 433 članov, vodi ga predsednik Jože Robar. Predsedniku pomaga šest poverjenikov v občini Majšperk in štirje v občini Kidričevo. Občnega zbora se je udeležilo 235 članov. Načrt društva za leto 2000 je precej široko zastavljen, saj se želi- jo invalidi družiti, še posebno tisti, ki so osamljeni in drugačni. Vse to pa je povezano ne samo z dobro voljo in prostovoljnim delom, am- pak tudi s finančnimi sredstvi. Upajo, da bodo naleteli na razume- vajoče ljudi iz lokalne skupnosti v obeh občinah. Letos načrtujejo izlet na Madžarsko in v Moravče, v juniju pripravljajo regijsko srečanje inva- lidov Podravja, poleti bodo letova- li na morju, se kopali v termah Čatež, jeseni pripravili piknik in družabno srečanje ter izlet na Koroško, nato martinovanje, ob koncu leta pa bodo obiskali na domu težke invalide in pripravili silvestrovanje. Udeleženci občnega zbora so bili zelo veseli pozdravnih in spodbudnih besed predsednika društva upokojencev Majšperk, podžupanje občine Majšperk, čla- nice upravnega odbora ZDI Slove- nije Jelke Firbas, ki je tudi predsednica Društva invalidov v Lenartu, in kot se radi pohvalijo, je bila tudi njihova mentorica. Najbolj veselo nadaljevaje druženja invalidov pa je popestril zelo mlad ansambel Plave zvezde s Ptujske Gore. Marta Pinterič OD TOD IN TAM,., PTUJ O Jubilej Ekonomske šole Ekonomska šola Ptuj bo prihodnji petek, 31. mar-1 ca, v avli Šolskega centra proslavila štiridesetletni--! co. Proslava, ki jo pripravlja profesorica Marija Mir i Milošič s sodelavci, se bo pričela ob 14. uri, nato boj še gledališka igra skupine, ki deluje pod men- torstvom profesorice Silvije Javornik. Ob jubileju; so izdali zbornik šole, glasilo o znanstvenorazisko-j valnem delu na šoli in šolski časopis Ekonomčekj ter pripravili veliko razstav. I Milan Krajnc Pavlica^ MAJŠPERK O Vinogradniki in sadjarji zborovali ] Minulo soboto so se na 3. občnem zboru sestali; člani društva vinogradnikov in sadjarjev Majšperk.; Predsednik Edi Leskovar je bil vesel, ker jih je žel 39 -10 več kot lani. Zadovoljni so tudi z opravljeni-! mi aktivnostmi, med katerimi izstopa tradicional-j no ocenjevanje vinskih vzorcev. Vzorci (bilo jih je! 33) so prejeli povprečno oceno 17,39, vinogradni- kom pa so izročili 4 zlate, 13 srebrnih in 11 bronas- tih priznaj. V letošnjem letu bodo izvedli predavan- je o zaščitnih sredstvih, stekleničenju vina, pripravi na trgatev, o rezi vinske trte, organizirali bodo stro- kovno ekskurzijo, degustacijo mošta ter pokušnjo in tudi ocenjevanje vinskih vzorcev. -OM KIRIČEVO O Sreianje plesnih skupin V organizaciji ptujske območne izpostave sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti, občine Kidričevo in osnovne šole Borisa Kidriča so v sre- do, 22. marca, ob 11. uri v dvorani restavracije Kidričevo pričeli območno srečanje plesnih sku- pin. Predstavili so se plesalci navijaške skupine Di- vje mačke OŠ Kidričevo, plesne skupine vrtca Kidričevo, osnovne šole Destrnik in Podlehnik, plesnega centra Mambo in krožka Mladika iz Ptuja ter plesne družine DPD Svoboda Ptuj. -OM 16 četrtek, 23. marec 2000 ■ TEDNIK ZANIMIVOSTI, ŠPORT PTUJ / MANEKENSKA ŠOLA GUEEN OF SLOVENIA Če ste pogumni, boste izziv sprefeli Potem ko se je na lepotne in modne odre uspešno povzpelo več ptujskih mladenk, je Ptuj postal zanimiv tudi za organizatorje manekenskih šol. Tako se bosta za kandidate in kandidatke v teh dneh potegovale dve: manekenska šola Queen of Slovenia in manekenska šola Katje Kori, ki poteka v okviru modne agencije CEST MOl, d.o.o. V upravi Queen of Slovenia so pripravili programe manekenskih šol za dekleta in fante v dveh sta- rostnih skupinah: od 9. do 13. ter od 14. do 22. leta, v program za najmlajše pa vabijo otroke od 4. do 8. leta. Zasnovali so jih skupaj s strokovnjaki, pedagogi in koreo- grafi, ki imajo mednarodne izkušnje. Za odrasli skupini bo šola trajala 20, za najmlajše 16 ur. Potekala bo dva meseca vsako so- boto popoldne v prostorih plesne- ga centra Mambo, Volkmerjeva c. 26, kjer se bo v soboto, 25. marca, ob 14. uri pričel tudi vpis. Cena za odrasli skupini je 18 tisoč tolarjev, za najmlajše 12 tisoč tolarjev. Leon Ribnilcar, lasmik licence za tekmovanje Queen of Slovenia, je ob predstavitvi šole povedal, da bodo kandidatom omogočili plačilo na dva obroka. Njihova šola ima mednarodno licenco. Cilj pa je, da bi tudi z njeno pomočjo prišli do kandidatk za regionaln,a tekmovanja v okviru tekmovanja za kraljico Slovenije 2000. Na tem tekmovanju je leta 1997 blestela Ptujčanka Barbara Cenčič, ki bo v programu za dekleta in fante nosil- ka teme o hoji in poziranju skupaj s priznanim fotografom Deanom Dubokovičem V programu sode- luje še nekaj ptujskih strokovnja- kov: Sašo Fenos iz Hair cluba Fe- nos bo mladim predstavil zakoni- tosti lueJanja pričesk, o negi in Učenju bo govoril vizažist Dani Kolarič, prav tako iz Hair club Fe- nos iz Ptuja, pa tudi za področje fitnesa, oblikovanja vitke postave in zdravo prehrano je Leon Ribni- kar izbral strokovnjake iz Ptuja, iz fitnes studia Fit 2000, za predsta- vitev kulttire obnašanja pa so angažirali bišo miss Slovenije Jan- jo Zupan. V programu za najmlajše so nosilne teme pravilna V manekenski šoli Queen of Slovenia - Queen of the World bo o hoji in poziranju predavala znana ptujska le- potica in manekenka Bar- bara Cenčič hoja in drža telesa, osebna higiena in osnove bontona. MG AVTO-MOTO ŠPORT Pi¥i mritmlakm na Ptuja Vedno več je raznih zvrsti športa in oblik druženja, ki izvirajo iz podobnega inter- esa. S tem namenom so 14. ja- nuarja letos v Kidričevem us- tanovili AMD Zajček. V klubu so se združili ljubitelji avto- moto športa. Pav tako pa je namenjen vsem drugim, ki bi želeli svoje vozniške spretnos- ti pokazati v raznih oblikah. Takih združenj ni veliko. Že prej so sedanji člani tega društva kot ekipa nastopali na raznih prireditvah in dose- gali dobre rezultate. Da pa ljubitelji avtomobilizma ne bi ostali brez prireditev, so se odločili, da bodo v nedeljo, 26. marca, ob 13. uri na parkirnem prostoru Super mesta organizirali Ekipa Zajček s pokalom na avtocrashu lani v Rogozi tekmovanje v vožnji avtoslaloma med plastičnimi stožci. Zainteresi- rani bodo lahko svoje spretnosti preizkusili že ob 11. uri. Vsekakor se obeta zanimivo nedeljsko po- poldne. Tekst in foto: Danilo IQajnšek PTUJ / MANEKENSKA SOLA KATJE KORI }fabtla aiFokanHf mladim deklefom in tanfom Znana slovenska lepotica, manekenka, fotomodel in podjetni- ca Katja Kori iz Maribora bo jutri in v soboto v Rothausu na Cvetkovem trgu, oba dneva med 16. in 18. uro, vpisovala v ma- nekensko šolo za otroke in odrasle. Cena za obe skupini je 18 tisoč tolarjev. Šola bo potekala dva meseca po dvakrat teden- sko v diskoteki Rothaus. Manekenska šola Katje Kori, ki poteka v okviru modne agencije Cest Moi, d.o.o., ima že večleme izkušnje, kandidatke in kandidate pa uspešno izobražujejo za nasto- panje na manekenskem odru in poziranje v Mariboru in Slovenski Bistrici. Udeleženci bodo pridobi- li osnovno znanje iz manekenstva, kot so hoja, obrati, predstavljanje posameznih oblačil in modnih do- datkov, preoblačenje in podobno. Agencija zelo uspešno pripravlja tudi modne revije po celi Sloveniji in Avstriji. Katji Kori so pri uti- ranju poti zelo pomagali tudi le- potni naslovi. Bila je manekenka leta '93, druga spremljevalka miss Slovenije '93, najlepša Slovenka '94 in miss/otogeničnosti na tek- movanju v Švici leta 1996. Sedaj je pred njo nova življenjska naloga: kmalu bo postala mamica, zato bo večji del nalog pri manekenski šoli v Ptuju zaupala Ptujčanki Darji Koren, uspešni manekenki in zna- ni lepotici. Po končani manekenski šoli, v kateri predavajo sami znani stro- kovnjaki in pedagogi, bodo vsi udeleženci dobili profesionalno mapo fotografij (book), s katero se bodo lahko predstavili kjerkoli, tudi v tujini, in diplomo, ki jim odpira vrata v vseh večjih modnih agencijah. "Delamo predvsem na tem, da bi pridobili nove uspešne manekenke in manekene, ki bodo nadomestili zdajšnjo generacijo. Usposabljanje je potrebno pričeti čim prej. V tečaj vključujemo tudi jazz balet, izrazni ples, latino aero- biko, prav tako pa tudi fimes pod strokovnim vodstvom mednarod- no priznane inštruktorice fimesa Manuele Pendl. V programu najmlajših delamo predvsem pre- ko pantomime in plesa. Naš cilj je predvsem kvaliteta, ne pa toliko kvantiteta. Šolo bodo obiskali tudi nekateri gostje, tako da bodo ude- leženci lahko iz prve roke izvedeli več o zakulisju slovenske modne scene, maskiranju, fotografiranju, urejanju pričesk, zdravi prehrani in podobnem," je o svoji maneken- ski šoli, ki navaja mlade v uspešno javno nastopanje in obnašanje, disciplino in orientacijo v prosto- ru, povedala Katja Kori. Zakaj bo manekenska šola pote- kala v diskoteki? Katja pravi, da ima prostor v Rothausu več pred- nosti. Predvsem pa bodo ude- leženci, tako mlajši kot malo sta- rejši, takoj soočeni z ogledali, re- flektorji in vsem, kar sodi k uspešnemu manekenskemu nasto- pu, da na sami modni reviji nimajo prevelike treme. Povedati velja tudi, da se bo manekenska šola končala z veliko modno revijo, ki jo bo prenašala tudi televizija, prisotnih pa bo veliko novinarjev in fotografov. MG Katji Kori bo pri vodenju ptujske manekenske šole poma- gala Ptujčanka Darja Koren. Foto: Črtomir Goznik KIKBOKS Pfufrani uspeim vMmtriii z mednarodnega tekmovanja v kikboksu v avstrijskem Welsu so se slovenski tekmovalci in tekmovalke vrnili zadovoljni. V disciplini semi in light kontakt so v konkurenci 260 tekmoval- cev iz osmih držav osvojili enajst prvih, šest drugih in prav to- liko tretjih mest. Nastopilo je 35 slovenskih kikboksarjev iz Ptuja, Zagorja, Ormoža, Nove Gorice in Murske Sobote. Od tega so bili člani KBV Ptuj najuspešnejši, saj so osvojili pet prvih, pet drugih in štiri tretja mesta. Semi kontakt - mladinci: prva mesta so osvojili: Kristjan Slodnjak /nad 65 kg/, Andrej Bez- jak /do 55 kg/, Sandi Kolednik /do 65 kg/ - vsi KBV Ptuj in Blaž Plev- nik Izlake /do 45 kg/; druga mes- ta: Dorotej Kline, KBV Pmj /do 45 kg/, Sašo Stojanovič, Zagorje /do 65 kg/ in Sabina Kolednik, KBV Ptuj /do 40 kg/; tretja mesta: Robi Simonič /do 45 kg/', Damjan Golub /do 65 kg/ in Adriana Korez /do 40 kg/- vsi KBV Ptuj; člani: prva mesta Nadja Sibila /nad 65 kg/, Sebastijan Krisofič /do 71 kg/, Matej Šibila /do 91 kg/ vsi KBV Ptuj in Igor Kalšek /do 81 kg/ in Klemen Buzina /do 67 kg/' - oba Zagorje; druga mesta: Bai-bara Miuat, Majšperk /do 55 kg/, Brigi- ta Plemenitaš /do 65 kg/ in Katja Janžekovič /do 65 kg/ - obe KBV Pmj; tretje mesto: Renata Pola- nec/do 55 kg/KBV Pmj. V light kontaktu so prva mesta osvojili : Marcel Fekonja, KBV Ptuj /do 71 kg/, Sebastijan Čauševič, Nova Gorica /do 75 kg/ in Katja Janžekovič, KBV Ptuj /do 65 kg/, tretja pa sta bila: Damjan Filipčič, Ormož /do 81 kg/ in Miloš Seme, Novo mesto /do 91 kg/. Danilo Klajnšek STRELSTVO Ptujiani najboliši na regijsliem prvenstvu Strelska družina Juršinci je v Pmju organizirala Re- gijsko prvenstvo v streljanju z zračnim orožjem. Naj- boljše rezultate so dosegli strelci Strelskega kluba Ptuj, saj so osvojili devet medalj. Z zračno pištolo je pri mlajših mladincih posamezno slavil Simon Simo- nič iz Jtiršincev s 366 kr., drugi je bil Simon Gonc (SK Ptuj) s 349 kr., tretji Jernej Peteršič iz Dornave s 331 kr., četrti Sebastijan Molnar s 331 kr., peti S. Fras s 323 kr. Ekipni zmagovalci so SK Ptuj s 1003 krogi. Posamezna zmagovalka pri mlajših mladinkah je bila strelka SD Juršinci Staška Benko s 329 kr., druga Biserka Malek 309 kr., tretja Mirjana Pavličič 285 kr., četrta Jelena Vukovič 281 kr.. Ekipno so zmagale Ptujčanke z 975 kr. Ptujčani so bili najboljši pri mladincih. Posamezno je bil prvi državni reprezentant Matija Potočnik s 555 kr. pred klubskim kolegom in državnim rekorderjem Marjanom Grilom s 550 kr., tretji je bil Kristjan Koroša iz Petovio avta. Ekipni zmagovalci so bili mladinci S K Ptuj s 1600 kr., drugi Petovia avto s 1484 kr., tretji SD Dornava s 1429 kr. V kategoriji članic je zmagala državna reprezentant- ka Majda Raušl s 355 kr., drugo mesto je osvojila Alenka Peteršič s 332 kr. Pri članih je ekipno zmagala ekipa SD I Pohorskega bataljona Ruše s 1665 kr., drugi SK Ptuj 1637 kr., tretii SD Kidričevo 1622 kr., 4. Juršinci 1610 kr., 5. Dornava 1406 kr. Posamezno je zmagal Ludvik Pšajd ml. (Ruše) 566 kr., 2. Mirko Moleh, Juršinci, 560 kr., 3. Boštjan Simonič, Petovia avto, 558 kr. V streljanju z zračno puško je pri mladincih posa- mezno zmagal Matija Koren (Impol) 575 kr., 2. Pavle Fajfar (Ruše) 549 kr., 3. Gregan Postružnik (SD Franc Lešnik Vuk) 531 kr. Mladinke ekipno: 1. Svečina 978 kr. Posamezno: 1. Klavdija Halinič 356 kr., 2. Andreja Golob 356 kr., 3. Špela Zajko 314 kr. Člani ekipno: 1. SD Franc Lešnik Vuk 1713 kr., 2. SD I Pohorski bataljon 1708 kr., 3. Elektro Maribor 1701 kr. Aleš Šprah prvak Ptuja Strelski klub Ptuj je izvedel posamezno prvenstvo zaj»ionirje. Prvak Ptuja za leto 2000 je Aleš Šprah iz OS Olge Meglic s 174 kr., drugi Boštjan Fras, OŠ Mladiiika, 164 kr., tretji David Brodnjak, 160 kr., četrti Marko Turkuš, 159 kr., oba OŠ Olge Meglic. Pionirke iuršintev druge v Rušah je bilo regijsko prvenstvo v streljanju z zračno puško za pionirie in pionirke. Pri pionirkah je zmagala ekipa Ruš s 518 kr., druge so bile strelke iz Juršincev s 498 kr., Alenka Plohi je bila tretja s 172 kr., Nina Pavlin s 166 krogi četrta. Pri pionirjih so strelci SK Ptuj v sestavi Aleš Šprah, David Brodnjak in Boštjan Fras četrti. Najboljši posameznik iz Ptuja je bil Aleš Šprah - peti s 166 kr. Simonii zmagovale€ v Lendavi v Lendavi je bil šesti turnir mlajših mladincev in mlajših mladink Slovenije. Ekipno je zmagala mešana ekipa Juršincev, posamezno pa Simon Simo- nič iz Juršincev s 362 krogi, četrti je bil Simon G"nc s 341 krogi, peti Simon Fras s 338 krogi in deseti Sebas- tijan Molnar s 3161 krogi (vsi Ptuj). Ekipa Ptuja je bila četrta. Pri mlajših mladinkah je bila Biserka Ma- lek s 314 kr. enajsta. Jelena Vukovič s 307 krogi tri- najsta. Finale dopisne lige v nedeljo v nedeljo bo v Ljubljani finale dopisne državne lige v streljanju za vse kategorije. Z zračno pištolo v član- ski konkurenci nastopata strelca Petovia avta Zvonko Hajduk in Boštjan Simonič, mladince bodo zastopali lanski zmagovalci SK Ptuj_ (Robi Simenko, Matija Potočnik in Marian Gril). Članica Ptuja Alenka Pe- teršič gre po državno medaljo. Veterani Ptuja imajo v svoji kategoriji možnost zmage. SI MALI NOGOMET 2. SLMN - vzitod Rezultati 20. kroga: Križevci - Pušenci 6:2/4:0/, Mizarstvo Širov- nik - Dobovec 8:1/5:1/, Vitomarci Pedja - Draža vas 1:3 /0:0/, Oplot- nica ITT - Marco Polo 4:6 /0:2/, Mak Cola - Slovenske gorice 5:7 /4:1/; prosta ekipa Valšped. 1.MIZA. ŠIROVNIK 18 14 2 2 123:49 44 2. KRIŽEVCI 18 11 1 5 76:62 35 3. MAK COLA 18 11 1 6 133:95 34 4. DOBOVEC 18 9 4 5 92:79 31 5. DSV DRAŽA VAS 19 10 1 8 101:95 31 6. SLOV. GORICE 18 9 1 8 103:98 28 7. MARCO POLO 19 8 2 9 86:105 26 8. PUŠENCI 18 5 3 10 69:117 18 9. VITOM. PETLJA 18 5 1 12 82:111 16 10. VALŠPED 18 4 3 11 72:97 15 11. OPLOTNICA in 18 3 2 13 83:112 11 ek PLANINSKI KOTIČEK Turno smuianie na Komšiii 25. in 26. marca organizirata PD in GRS Ceije curao smučanje na Korošici. Udeležili se ga bomo tudi Ptujčani. Vabljeni sie tudi tisti, ki še niste, bi pa želeli poizkusiti smučati v hribih. Okviren plan izleta: mimo pl. Vodole na Korošico, Koča bo odprta in tudi hrano bo možno dobiti. Počitek. Pozno popoldne vzpon na Lučki Dedec. Z njega je čudovit pogled na Ojstrico, Korošico in Dolge njive. Sončni zahod ... in udsmtičali bomo do koče. Zvečer si bomo ogledali projekcije diapozitivov. V nedeljo zgodnje vstajanje! Vzpon na Ojstrico, spust. Domov se bomo vTačali čez Tolsti vrh. Plan je le okviren, ture bomo prilagodili razjiieram in izkušnjam udeležencev. Cena izleta je 3000 SIT, prijave v pisarni PD Ptuj. Informacije na td. 775-059, Primož. P.S. Vabljeni mdi pohodniki! Posavsko lirii$ovie Mladinski odsek PD Ptuj organizira v nedeljo, 2. ^r., izlet na Kopitnik (914 m). Odhod vlakš ob 6.45 z železniške postaje Ptuj, ob 6.50 postanek v Kidričevem. Peljali se bomo do Rimskih Toplic in nato vzpon... Morda bodo ob poti cveteli svišči? Pri koči bo zelo dolg postanek, saj nas bo čakal le še sestop v Zi- dani MosL Pot je lahka, hoje 3-4 ure. Vrnemo se ob 17.30 na ŽP Pmj. Cena izleta, ki vključuje fotografijo, je 1000 SIT za otroke in 1500 SIT za odrasle. Informacije in prijave v društveni pisarni, Prešemo\-a 27, lahko po tel. 777-151 v torek in petek od 16. do 18. ure. Inf. tudi na domaČem telefonu 775-059, Primož. P. Trop 20 Četrtek, 23. marec 2000 - TEDNIK PO ffil5fJf KRAJIH PODRAVJE / GOSPODARSKE IN TURISTIČNE RAZVOJNE MOŽNOSTI REKE DRAVE Bo Drava spef plovna? Kot kaže, se na 133 km dolgem slovenskem delu reke Drave, ki od Dravograda prek Maribora in Ptuja do Ormoža pade za 148 m, kljub vodnim oviram zaradi šestih objektov hidroelektrarn ponujajo možnosti ponovne usposobitve za plovbo. Po mnenju prometnega in turističnega ministrstva, pa tudi prebivalcev os- mih občin, ki ob njej živijo, pomeni to nove turistične, morda tudi gospodarske možnosti. Na posvetu v hotelu Arena v Ma- riboru, ki sta ga v četrtek, 16. mar- ca, sklicala minister za promet in zveze Anton Bergauer ter minis- ter za malo gospodarstvo in tu- rizem Janko Razgoršek, so s predstavniki navtičnih organizacij in obdravskih občin Dravograd, Muta, Radlje ob Dravi, Selnica ob Dravi, Ruše, Maribor, Duplek, Ptuj, Gorišnica in Ormož (iz mestne občine Ptuj in Ormoža žal ni bilo nikogar) ugotovili, da volja in možnosti za delno usposobitev Drave za rečni promet - zlasti v tu- ristične in športne namene - obsta- jajo. Nekaj jih obeta novi zakon o vodah, ki je pravkar v parlamen- tarni proceduri, za vsak resnejši korak v tej smeri pa nujno potebu- jemo še zakon o plovbi v celinskih vodah, ki naj bi ga sprejeli pri- hodnje leto. Za to, da bi po vzoru Francije mimo objektov hidroelektrarn zgradili obhodne rečne kanale in reko ponovno usposobili za plo- vbo, bi po mnmenju strokovanja- kov potrebovali od 50 do 60 milijo- nov dolarjev - približno toliko, kot stane 10 km avtoceste. Ali bi se naložba izplačala, je seveda vprašanje posebne ocene, obe mi- nistrstvi pa sta prevzeli obvezo, da bosta uskladili tovrstne razvojne načrte obdravskih občin in poma- gali pri ureditvi mednarodnega fi- nanciranja projektov za revitaliza- cijo Drave. Prometni minister Anton Ber- gauer je posvet v Mariboru ugodno ocenil in o njem povedal: "Ni naključje, da smo posvet skli- cali prav sedaj, saj je vlada 14. mar- ca že sprejela predlog zakona o vo- dah in ga poslala v verifikacijo državnemu zboru. V okviru mir nistrstva za promet in zveze smo pričeli pripravljati zakon o plo- vbah po notranjih vodah. V okviru tega smo začeli resneje razmišljati tudi o tem, kako naše reke ponov- no usposobiti za dejavnosti, ki so jih včasih s pridom izrabljali. Tudi to, da je bil posvet v Mariboru, ni naključje, saj je prav Drava najbolj primerna za take dejavnosti. Seve- da pa je treba še marsikaj na njej postoriti. Tudi vseh osem obd- ravskih občin od Dravograda prek Maribora do Ptuja in Ormoža je v preteklosti kar precej delalo na tem, žal pa v občinskih proračunih sredstev za podporo tem projek- tom običajno ni bilo. Zato smo se dogovorili, da se bomo lotili skup- ne akcije, ki bo zajela celotno po- vodje Drave. Vsekakor je ta posvet dal pozi- tivne sklepe in izhodišča, da bomo tako na nivoju občin kot na nivoju prometnega, turističnega in okoljskega ministrstva lahko začeli skupno akcijo. Tako bomo lažje ustvarili projekte, združili domača, zasebna in družbena sredstva ter dosegli financiranje iz različnih evropskih skladov, v okviru Evropske unije ali progra- ma Phare." Tudi turistični minister Janko Razgoršek je bil podobnega mnenja, saj je povedal: "Drava vse- kakor ima možnosti tudi na področju turizma. Kako velike so te možnosti, pa je odvisno tudi od ljudi, ki ob njej živijo, ali bodo znali dovolj izkoristiti njene na- ravne danosti in široke možnosti. Ugotovili smo, da z nekaterimi po- segi lahko spet postane plovna reka. Nekaj se sicer na Dravi že do- gaja, slišali smo za vodne aktivnos- ti v občini Podvelka, tudi v občini Maribor jih je nekaj, pa seveda pri vas na Ptuju, kjer imate največjo sladkovodno površino v Sloveniji. Kar precej se dogaja, a še več bi se lahko. Možnosti je vsekakor veliko in jaz imam v ljudi zaupanje. Če se občine ob Dravi povežejo, če nas- topijo z enotnimi projekti, sem prepričan, da bo lažje priti tudi do državnih sredstev. Vsekakor naše ministrstvo take ideje podpira, zato smo posvet sklicali. Sicer pa vemo, da mora interes priti iz lo- kalne smeri navzgor in ne obrat- no." M. Ozmec Drava in Ptujsko jezero nudita velike turistične možnosti. Foto: M. Ozmec Minister za promet in zveze Anton Bergauer Minister za malo gospo- darstvo in turizem Janko Razgoršek ORMOŽ / SREČANJE ODRASLIH PEVSKIH ZBOROV Pesem - sopotniia ihveko V soboto, 11. marca, so se v ormoškem domu kulture zbrali na; območni reviji odraslih pevskih zborov člani pevskih zborov in] vokalnih skupin, ki delujejo na področju občine Ormož. 150 i pevcev, ki delujejo v devetih pevskih zborih, je domači in stro- kovni javnosti pokazali svoje pevske sposobnosti. Strokovni se-j lektor je bil tokrat skladatelj Aldo Kumar. Številnim obiskovalcem so se predstavili moški pevski zbor Dobrava (zborovodja Franci Mag- dič), moški pevski zbor Ivanjkovci (zborovodja Branko Fifnja), dekliški pevski zbor Cabaletta iz Ormoža (zborovodkinja Helen Polič), komorni pevski zbor Bell Canto Sveti Tomaž (zborovodja Stanko Pšak), Ormoški oktet (strokovni vodja Rado Munda), Miklavževski oktet (vodja Leon Lah), dekliški kvartet s Koga (vodja Darja Horvat), mešani pevski zbor društva upokojencev Ivanjkovci (zborovodja Jože Barin Turica) in moški pevski zbor društva upokojencev Središče ob Dravi (zborovodkinja Simona Koser). Prireditev je potekala v or- ganizaciji ormoške izpostave skla- da za ljubiteljske kulturne de- javnosti, ki jo vodi Tomaž Bolcar. Povedal nam je, da je bilo na lanskem srečanju več sodelujočih, tokrat so pogrešali kar tri pevske skupine, ki sicer delujejo, a se srečanje niso udeležile. Vsakolet- no srečanje je priložnost za prikaz delovanja domači in strokovni javnosti ter seveda družabni dogo- dek udeležencev. Pevske skupine so bile številčno zelo raznolike, prav tako njihov repertoar ter pevsko znanje. MNENJE SELEKTORJA ALDA KUMRA Prireditvi je sledil družabni del v ormoškem hotelu. Mentorji, stro- kovni vodje pevskih skupin so iz- koristili to priložnost za pogovor s selektorjem. Aldo Kumar nam je povedal, da je bila prireditev nekaj posebnega zaradi različnosti glas- benih skupin - od odličnega ko- govskega dekliškega kvarteta, ki dosega le redkokdaj slišen nivo kvalitete, oktetov do velikih zbo- rov. Kvaliteta petja je nihala, saj so bili pevci mladi ljudje, ki se šele učijo, zato pa so njihove glasovne sposobnosti izjemne, pa tudi tisti starejši, ki že veliko znajo in za ka- tere je značilna silna energija, moč in življenjska vedrina, ki včasih prevladajo nad kvaliteto glasu. Iz- bor pesmi je bil presenetljivo nov, po drugi strani pa so bile prisotne tudi že večkrat slišane pesmi. Ne- kateri dirigenti, ki obvladajo širši glasbeni repertoar, so izbrali manj znane pesmi, kar je zelo dobro. Nekateri pa premalo brskajo po notnih zbirkah in premalo pos- lušajo druge koncerte ter ostajajo pri klasičnem, zaprt-em repertoar- ju. S pevskotehni-čnega vidika pa je Aldo Kumar pogrešal razpon med zelo tihim in zelo glasnim petjem. Opozoril pa je na izbor umetnih pesmi, ki jih je tokrat pogrešal, kajti prevladovale so tiste ljudskega izvora. Seveda pa je bil posebej vesel, da je pevski zbor Bel Canto Sveti Tomaž zapel eno iz- med pesmi istrske suite, ki jo je sam priredil. MEDOBMOČNO SREČANJE BO V LENARTU Tisti, ki so se po selektorjevem izboru najbolje odrezali, se bodo uvrstili na medobmočno srečanje odraslih pevskih zborov, ki bo le- tos 27. maja v Lenartu in je tokrat prvič organizirano. Tomaž Bolcar pa je povedal, da bodo v prihodnje organizirana tudi državna srečanja pevskih zborov najvišjega kako- vostnega ranga. Do sedaj so se na nivoju države srečevali samo zbori t.i. prve kategorije, ki so se prijavi- li na tekmovanja, kot je Naša pe- sem. Takšnega nivoja, kot je zahte- van za to tekmovanje, pa večina pevskih zborov, ki sodeluje na območnih srečanjih, ne dosega. Že 25 let pa je Ormož tudi gostitelj srečanja pevskih zborov SV Slove- nije. Pevska kultura in tradicija petja v Ormožu torej ne bosta zamrla. Majda Fridl PTUJ / OB 1 30-LETNICI GASILSTVA Mova spedalnu autamabila V ptujskem gasilskema domu se je v soboto, 18. marca, sestal častni odbor za proslavo 130-letnice gasilskega društva Ptuj, ki ga vodi župan mestne občine Miroslav Luci, v njem pa so predsednik države Milan Kučan, predsednik Gasilske zveze Slovenije Ernest Eory, predstavniki ministrstva za obrambo, mestne občine, nekaterih institucij in podjetij. Določili so pro- gram praznovanja in prireditev, ki se bodo vrstile do osrednje slovenosti 9. septembra. Po seji so pred domom skupaj z drugi- mi občani svečano pričakali dve no>i specialni gasilski vozili, ki bosta veljali blizu 100 milijonov. V okviru programa prireditev ob 130-letnici prostovoljnega gasils- kega društva Ptuj bodo 30. aprila in 20. maja pripravili več gasilskih tekmovanj, 16. junija bo dan odpr- tih vrat, 2. septembra dopoldan bo srečanje gasilskih veteranov, po- poldan pa osrednja taktična gasils- ka vaja s prikazom reševanja iz ob- jekta in poškodovanih v prometni nesreči ter intervencije v nesreči z nevarno snovjo. 8. septembra do- poldne se bodo skupaj z gosti ses- tali na slavnostni seji, vse skupaj pa bodo začinili z osrednjo sloves- nostjo, ki bo 9. septembra ob 10. uri, ko bodo skozi Ptuj pripravili veliko gasilsko parado s prikazom gasilske tehnike in opreme. V prostovoljnem gasilskem društvu Ptuj so posebej ponosni na novi specialni vozili, ki so ju v so- boto pripeljali na Ptuj in pomenita vrhunec gasilske tehnike in opre- me. Gre za kombinirano gasilno vozilo, ki je z vso opremo namen- jeno za specialne posege v ga- silstvu, ter kombinirano kemično gasilsko vozilo za gašenje vseh vrst požarov z vodo, peno, prahom ali ogljikovim dioksidom, z lastnim elektro agregatom in pnevmats- kim svetlobnim stebrom, izolirni- mi dihalnimi aparati idr. Obe vo- zili sta do sedaj veljali okoli 80 mi- lijonov tolarjev, ko bodo vanju vgradili še vso dodatno opremo, pa bosta vredna okoli 100 milijonov. Sredstva zanju so poleg mestne občine Ptuj prispevali tudi v mi- nistrstvu za notranje zadeve, 2,7 milijona pa so s prostovoljnimi prispevki zbrali tudi med občani. Gasilci so sposobnosti novih vozil praktično prikazali, saj so za ga- silskim domom "uprizorili" požar na lesenem objektu in ga pogasili na vse možne načine. Učinkovitost gašenja z novim vozilom je preiz- kušal tudi župan Miroslav Luci (ki so ga za to priložnost oblekli v ga- silsko uniformo). Ptujski gasilci pričakujejo, da bodo manjkajoči del sredstev za novi vozili in opre- mo prispevali še zasebniki in podjetja, saj gre za požarno var- nost. M. Ozmec Najsodobnejši pridobitvi ptujskih gasilcev so si ogledali mnogi občani in ljubitelji gasilstva. Foto: M. Ozmec TEDNIK - Četrtek, 23. marec 2000 21 ROKOMET / 1 B SRU Velika Nerfef/a - Rvdar Trbovlje 27:29 /14:13/ VELIKA NEDEUA: Belšak 6, R. Mesarec 2, Trofenik 1, A. Potočnjak 7, Cvetko 2, Bezjak 4 /3/, Kokol, Belec, Poje 3, A. Me- sarec, Okreša, Klemenčič, Planine 2, Gregorič. Trener: V. Tro- fenik. Od derbi srečanja so v domačem taboru veliko pričakovali, saj bi z morebitno zmago ohranili šest točk prednosti pred zasledovalci in lahko mirneje pričakali končnico tekmovanja. Srečanje je bilo polno preobratov. Na začetku je kazalo, da bodo rokometaši Ve- like Nedelje doživeli katstrofo pred svojimi gledalci, saj so gostje že v dvanajsti minuti povedli s šti- rimi zadetki, toda domači so se le otresli začetne treme, ki je bila posledica pomembnosti srečanja, in pričeli zadevati mrežo vratarja Deniča. Polagoma so zniževali prednost in v 26. minuti jim je us- pelo izenačiti ter si do odhoda na odmor priigrati minimalno prednost. Gledalci niso ravno "umirali" ob lepoti igre, ampak so lahko videli taktično borbo. Gostujoči trener je Dobravcu dal nalogo tesno pokrivati domačega levorokega strelca Damjana Planinca in ga praktično izključil iz igre, saj je ta dosegel samo dva zadetka, zraven pa nekajkrat po nepotrebnem metal in žoge so bile plen dobrega gostujočega vratarja Deniča. Vse do 46. minute so imeli vodstvo z zadetkom prednosti domači roko- metaši, nato pa je ponovno sledil preobrat in Trboveljčani so po- vedli s tremi zadetki prednosti. Ko je v 55. minuti Belšak rezultat izenačil na 25:25, je bilo še nekaj upanja za rokometaše Velike Nedelje. Toda v kratkem času so naredili nekaj napak, z nekaj "lovskimi" odločitvami sta se izka- zala še sodnika in dve točki so na koncu bile v lasti rokometašev Rudarja iz Trbovlja, ki so tako na zanesljivi poti v prvo slovensko rokometno ligo, medtem ko se bodo morali domači še potruditi, da se uvrstijo v prvoligaško elito. Štiri točke pred zasledovalci so lahko velika, vendar tudi majhna prednost. ek Nova Gorica - Ormož 28:25 (15:10) ORMOŽ: Dogša, Hanželič 2, Antolič 1, Juršič, Pucko 1, Džar- mati, Prapotnik 4, Grabovac 3, Ivanuša 1, Kirič 5, Kotar 5, Hor- vat 1, Šulek. Rokometaši Ormoža so v 17. krogu prvenstva v prvi B moški ligi gostovali v Novi Gorici, kjer jim je domača ekipa vrnila za po- raz v prvem delu, vendar so Ormožani medsebojno boljši, saj so jeseni doma zmagali s 14 zadet- ki razlike. Domačini so si v prvem delu priigrali pet zadetkov prednosti, v nadaljevanju pa so jih Ormožani dobrih deset minut pred koncem ujeli, saj so se približali le na zadetek. V tem obdobju sta jim sodnika Celeš in Ramšak izključila dva igralca hkrati in domačini so to seveda s pridom izkoristili ter zmagali. Zelo zanimivo bo v soboto, ko bodo Ormožani v dvorani na Har- deku gostili sosede iz Velike Nedelje. Oboji potrebujejo točke, gostje za utrditev na drugem mes- tu, ki vodi v prvo ligo, domačini pa za mirnejše nadaljevanje, saj so trenutno le štiri točke od mesta, ki vodi v nižji rang. I.k. 2. SRL - VZHOD • Pyramidia - Kras 43:12/23:8/ PVRAMIDIA: Valenko, Pisar 6, M. Šandor, Kelenc 3, Osterc 4 /1/, Pšajd 4, Kumer 6, I. Ivančič 4, Žnidarič 3, F. Šandor 1, D. Ivančič 6, Cvitanič, Firbas 3, Strbal. Trener: M. Valenko. Rokometaši Pvramidie iz Gorišnice nadaljujejo svoj zma- goviti pohod. Proti ekipi Krasa, ki jim bo v končnici tekmovanja nasprotnik za naslov prvaka, so ponovno dokazali, da imajo iz- redno močno ekipo in da so eden naresnejših kandidatov za uvrstitev v 1. B SRL. Gostje niso nastopili v kompletni sestavi, vendar se je kljub temu od njih kot od ekipe, ki bo igrala v končnici, pričakovalo več. Domači trener je dal priložnost tudi mlajšim igralcem in ti so jo izkoristili ter zaigrali zelo dobro. Rokometaši Krasa so v drugem polčasu dosegli samo štiri zadetke in to pove vse o premoči domačih rokometašev. ek MRK Ptuj - Razkrižje 46:15 (20:5) RK PTUJ: Krauthaker, Zadra- vec 3, Djekič 4, Perčič 11, Kafel 7, Bračič 10, Kac, Maračič, Hor- vat 2, Berlič, Margušič 5, Žuran 4, Lužnik. Razkrižje: Budna, Hedžet, Ker 1, Makovec 1, Ovsenjak 9, Zanjkovič 3, Sed- mak 1, Kosec, Sitar. Po prvih minutah izenačene igre so domačini pričeli nizati zadetke in si že v prvem delu zagotoviti vi- soko vodstvo. Po odmoru se je igra ponovila, domači trener je dal možnosti tudi mlajšim igralcem s klopi, da so s svojimi zadetki vodstvo višali. Gostje so se izkaza- li kot mlada, borbena ekipa, a žal brez večjih izkušenj in so ob kon- cu morali priznati visoko zmago domačinov. M. Zupane 1. B SRL ŽENSKE • Keting - ŽRK Ptuj 12:21 /8:10/ ŽRK PTUJ: Bojeva 2, N. Potočnik 2, Šijančeva 7, Pučko- va 1, Bezjakova, Majeričeva 2, Molnarjeva, Mikoličeva, Maračičeva 5, A. Potočnik, Srebrnjakova 2, Kelenčeva. Rokometašice Ptuja so v zadnjem krogu nastopile v Aj- dovščini in si priborile pomem- bno zmago, ki jim pomeni osvoji- tev tretjega mesta in igranje v končnici tekmovanja za naslov prvaka. V prvem polčasu Ptujčan- kam ni šlo najbolje, kot da so ime- le majhno tremo, toda vseeno so si do odhoda na odmor priigrale prednost dveh zadetkov. Tudi v nadaljevanu so se gostje mučile, domačim pa sta malce po- magala tudi sodnika, saj sta v ko- rist Ketinga dosodila devet sede- metrovk, za ŽRK Ptuj pa nobene. Dekleta so tokrat z borbeno igro dosegle cilj - to je zmago, ki jih je popeljala v končnico, kjer se bodo pomerile z ekipo Sava Kranj - na- jprej v gosteh. ek KOLESARSKI KLUB PERUTNINA PTUJ Po Jadranski masistrali in v Italiji Minuli konec tedna so se kolesarji Perutnine Ptuj - Radenske Rog udeležili 40. tradicionalne etapne dirke po Jadranski ma- gistrati. Ta je potekala le po Istri in šteje za točke mednarodne kolesarske zveze UCI. Najbolje so se odrezali Novomeščani. Zmagali so na vseh treh etapah. V petek je bila prva etapna preiz- kušnja od Umaga preko Operiala nazaj v Umag. Tokrat sta se na- jbolje lotila svoje naloge Mitja Mahorič in Rado Rogina. Že je kazalo, da sta nalogo taktično dobro zastavila in da že sodita v družbo najboljših. A zaradi okva- re in popravila bilance je Mahorič izgubil veliko časa. Po precej- šnjem zaostanku se je s težavo prebil iz ozadja. Ko se je prebil do vodilnih, ni bilo dovolj energije za zaključni tempo, ki so ga nare- kovali najhitrejši. Kljub temu sta dosegla M.Mahorič petnajsto in R.Rogina šestnajsto mesto. V soboto je bila dirka od Umaga s ciljem na vrhu Učke, ki ga ime- nujejo tudi hrvatski Vršič. Kaže, da bo treba bolje premisliti, katere naloge dodeliti posameznim kole- sarjem. Vzpon na Učko je nadvse težaven. Zmogla bi ga "gorska" ko- lesarja G.Gazvoda, ki je bil bolan, in J.Zafošnik, ki je bil na dirki v Italiji. V tretji etapi od Umaga prek Motovuna nazaj v Umag je hitreje pognal pedale in poskušal po- begniti Miran Kelner. Prikolesa- ril si je le 1,5 minute prednosti. Po 40 km ga je glavnina že ujela. V tej etapi je osvojil tretje mesto kole- sar Perutnine Ptuj - R.R. Rajko Petek. V nedeljo so bili Perutninini ko- lesarji tudi na dirki v Italiji v mes- tu Percoto, 50 Fiera di S. Giosep- pe, enodnevni 150 km dolgi dirki, kjer se je zbralo 152 tekmovalcev. Steza je bila zelo hribovita. V eki- pi so bili Jurij Zafošnik (bil je de- vetnajsti) ter Boštjan Krevs, Beno Puntnar in Marko Borko, ki pa so odstopili. Zadovoljivo Jurij Zafošnik: "Na dirki v Ita- liji je bila pomoč sovoznikov premajhna!" osmo mesto je dosegel Borut Božič, član Perutnine Ptuj - R.R. Etapne preizkušnje ob hudi kon- kurenci so pokazale telesno zmogljivost. A treba bo še trdo de- lati in se podrediti dirki po Slove- niji, ki bo 16. maja letos. Roman Zavec NOGOMET 2. SLOVENSKA LIGA Rezultati tekem 17. kroga: Koper - Črenšovci 4:0, Nafta - Tabor 2:1, Aluminij - Esotech Šmartno, 0:1, Železničar - Zagorje 2:1, Elan - Ivančna Gorica^ 1:0, Živila Triglav - Montavar Rogoza 4:0, Šentjur Drava 1:0, Jadran Šepič - Avtoplus Korte 1:0. I ^ Razpored tekem 18. kroga: Črenšovci - Jadran Šepič, Avtoplus Korte - Šentjur, Drava - Živila Triglav, Montavar Rogoza - Elan, Ivančna Gorica - Železničar, Zagorje - Aluminij, Esotech Šmartno - Nafta, Tabor - Koper. ek ALUMINIJ - ESOTECH ŠMARTNO 0:1/0:1/ STRELEC: 0:1 Repovž /39/ ^ ALUMINIJ: Šeremet, Franci /M. Bezjak/, Golob, Žoiek, Kancler, Vršič, Perkovič, Čeh, Emeršič, Pucko, Hojnik. Trener: Branko Horjak. V Kidričevem so od srečanja s Šmartnim pričako- vali več, čeprav so nastopili brez Korena in Prapot- nika, ki sta prestajala kazen rumenih kartonov. V začetku je bila igra enakovredna, ekipi sta poiz- kušali s hitrimi nasprotnimi napadi, a so bili neus- pešni. V petnajsti minuti pase je pričel preobrat, no- gometaši Aluminija so prevzeli pobudo. Do konca prvega polčasa so si ustvarili številne priložnosti, vendar pa se mreža gostujočega vratarja ni zatres- la. Po neumni napaki obrambe Aluminija so gostje povedli iz prvega pravega, pa še tega so jim omo- gočili domači nogometaši. V nadaljevanju srečanja se je vse še enkrat pono- vilo. Gostje 80 tesno pokrivali najboljšega strelca Aluminija Milana Emeršiča. Žal drugim napadalcem domačih ni uspelo premagati dobrega vratarja gos- tov, ki je najzaslužnejši za to, da so točke odpotova- le v Šmartno. Po dveh porazih se, kot kaže, ponavlja zgodbica s pričetka jesenskega dela prvenstva, ko Kidričanom ni šlo. ŠENrm - DRAVA 1:0/0:0/ STRELEC: 1:0 Poštrak /89/ DRAVA: Golob, Pekez, Fridauer /Krajnc/, IVI. Emeršič, Kiinger, Lenart, B. Emeršič, Smodič, Korez, Šišič, Nakov. Nogometaši ptujske Drave so gostovali v Šentjur- ju. To je bil derbi ekip iz spodnjega dela razpredel- nice, ki se borita za obstanek med drugoligaši. Domačini so bili srečnejši in so zmagoviti zadetek dosegli v predzadnji minuti igre. V nedeljo bo Drava na Ruju gostila Živila Triglav. Srečanje bo ob 15.uri. ek 3. LIGA - SEVER Rezultati tekem 14. kroga: Hajdina - Krško 1:1, Pobrežje - Zreče 0:4, Mons CIaudius - Bistrica 3:0, Paloma - Tim Laško 4:0, Fužinar - Starše 2:1, Dra- vinja - Kovinar Mas-com 3:1, Usnjar - Gerečja vas Pari 15. kroga: Usnjar - Hajdina, Gerečja vas - Dravinja, Kovinar Mascom - Fužinar, Starše - Palo- ma, Tim Laško - Mons CIaudius, Bistrica - Pobrežje, Zreče - Krško HAJDINA - KRŠKO 1:1 /1:0/ STRELCA: 1:0 Gojkošek /17/, 1:1 Rodič /66/ HAJDINA: Brodnjak, Bauman /Kornik/, Princi, Krajnc, VrabI, Zelko /Buijubašič/, Hotko, Pihler, Gojkošek, Rozman, Gaiser /Vrbanec/. Nogometaši Hajdine so v prvem srečanju spomla- danskega prvenstva osvojili samo točko. Krivci za to so sami, saj so v prvem polčasu igrali zelo dobro, dosegli vodeči zadetek, zraven tega zamudili kopi- co priložnosti in imeli igralca več, ker je sodnik izključil igralca Krškega. Toda v drugem polčasu so zaigrali veliko slabše. Namesto da bi izkoristili šte- vilčno prednost, so bili nepazljivi v obrambi in gos- tom je uspelo rezultat izenačiti. Res je, da so Hajdinčani bili blizu zmage, vendar je niso potrdili z zadetkom več v mreži gostujočega vratarja. MNZ PTUJ' I. RAZRED Rezultati tekem 12. kroga: Slovenja vas - Ormož 0:4, Videm - Eltehšop Rogozn. 0:2, Boč - Gorišnica 1:0, Dornava - Središče 1:6, Markovci - Stojnci 1:5, Pragersko - Polskava 7:0 Pari 13. kroga: Središče - Boč, Eltehšop Ro- goznica - Ormož, Polskava - Markovci, Pragersko - Slovenja vas, Stojnci - Dornava, Gorišnica - Videm. Razpored tekem 2. razreda MNZ PTUJ: nedelja ob 10.30 uri: Grajena - Zavrč, Bukovci - Apače, Hajdoše - Lovrenc, Skorba - Podlehnik; ob 15.00 uri: Podvinci - Tržeč. NAMIZNI TENIS / 1 SNTL ŽENSKE Kajuh Slovan : Petovia 6:3 Namiznoteniške igralke ptujske Petovie so gostovale v Ljubljani, kjer so se pomerile z domačo eki- po Kajuha Slovana. Srečanje je bilo zelo pomembno za obe ekipi, saj je samo zmaga popeljala med prvo četverico, ki se bo borila v končnici za naslov državnih prva- kinj. Slavile so sedanje državne prvakinje iz Ljubljane. Žal Ptujčanke na koncu niso imele tudi sreče. Nekoliko je razočarala Tina Zalezina, ki je izgubila vse tri dvoboje. Rezultati dvoboja: Faganelova - Zalezina 2:0, Polončičeva Steblovnikova 2:0, Lesarjeva - Goličeva 0:2, Polončičeva - Zale- zina 2:0, Faganelova - Goličeva 0:2, Lesarjeva - Steblovnikova 0:2, Polončičeva/Faganelova - Goličeva/Zalezina 2:1, Po- lončičeva - Goličeva 2:0, Lesarje- va - Zalezina 2:1. 1. SNTL - MOŠKI • Eta Preserje - Petovia 6:1 Namiznoteniški igralci ptujske Petovie so po pričakovanju izgu- bili v Preserju, kjer jih je prema- gala prvouvrščena ekipa v ligi. Edino točko za Ptujčane je v uvodnem dvoboju dosegel Nejc Janžekovič. Rezultati dvoboja: Rogelj - Janžekovič 0:2, Ignjatovič - Piljak 2:0, Petrovčič - Ovčar 2:0, Ignja- tovič - Janžekovič 2:0, Rogelj - Ovčar 2:0, Petrovčič - Piljak 2:0, Pan Wei/Rogelj - Janžekovič/Pil- jak2:l. ek ŠPORT 22 četrtek, 23. marec 2000 - TEDNIK ZA KRATEK CAS Info - glasbene novice! v glasbi danes opažamo ne- verjetno hitrost izdaj velikih in malih plošč, in če želite spremljati vse to dogajanje, morate poslušati radio, gledati televizijo, brskati po Internetu, brati glasbene časopise, so- delovati z glasbenimi založbami ... Ali pa redno pregledovati naš kotiček. Ameriška pevka TONI BRAX- TON se je najbolj zapisala v glasbeno zgodovino s čudovito soul balado Unbreak my Heart. Lepa mulatka me je zelo prese- netila s sočno ter razgibano r&b skladbo HE VVASNT MAN ENO- UGH ki so jo sestavili trije veliki produkcijski mojstri: Babyface, L.A. Reid in Jimmy Jam. BONE THUGS-N-HARMONY so trenutno najpopularnejša rap za- sedba v ZDA in jo sestavljajo Layzie Bone, Bizzy Bone, Wish Bone, Krayzie Bone in Flesh-N- Bone. Kvintet je pripravil novo komercialno rap himno z naslov- om RESURRECTION ^MeK; Ameriški duet Outhere Brothers je pustil največji pečat s plesno uspešnico Boom Boom Boom. Iz tega dueta je raper MALIK na- redil solo komad YOU DONT KNOW MALIK ki je nare- jen z združitvijo sodobne house glasbe ter udarnega rapa. Italijanski studijski mojstri PRE- CIOZO še zmeraj dvignejo tem- peraturo na plesiščih diskotek s komadom Teli me Why. PRE- CIOZO tudi v drugo gostijo pev- ca in raperja MARVINA v novem komadu LET ME STAV m^^, ki pa preveč kopira ritem uspešnega prvega plesnega hita. Ameriški posebnež BECK združuje v glasbi nezdružljivo, vendar ima za sabo še zmeraj tpilijonsko armado oboževalcev. Čudežni fant je zaslovel s koma- dom Loser in je lani posnel osmi studijski album z naslovom Mid- night Valtures. Beck dokazuje svojo posebnost v ostro obdela- nem house komadu MIXED BIZ- NESS tt, ki ga je remiksal nez- nani. Finski band HI M je zaenkrat eno največjih glasbenih odkritij leta 2000 in to po zaslugi uspešnice Join me. Mladi rockerji tokrat malo bolj grobo razbijajo po svojih instrumentih v komadu RIGHT HERE IN MY ARMS )K))()t(, ki ga najdete na albumu z naslovom Razorblade Roman- ce. Britanska skupina CHUMBA- VVAMBA je pred leti navdušila s hitom Tubthumping. Nonet se predstavlja s parodijo SHE'S GOT ALL THE FRIENDS ttt^ veselo pesmijo, ki je sestavljena iz ročka, skaja in popa. Irska družina KELLV FAMILV je do sedaj že nekajkrat nastopila tudi v Sloveniji, vendar družini popularnost nezadržno upada. Družina KELLV izvaja zabavno in dinamično pop/rock skladbo I WANNA KISS YOU ***z albu- ma The Very Best of Kelly Family 2. Legendarni BOB DYLAN se je rodil 24. maja 1941 in njegovo pravo ime je Robert Allen Zim- merman. Ameriški poet je pri- pravil pravo presenečenje, saj je naredil neke vrste latino/rock ko- mad THINGS HAVE CHANGED ki je delna kopija Santa- ne; ta komad lahko slišite tudi v filmu Wonder Boys. Irska skupina THE CRANBERRI- ES se je na začetku kariere ime- novala The Cranberry Saw Us. Kvartet je z lanske zgoščenke Bury the Hatchet snel še eno briljantno ročk balado YOU & ME ^)K)K)K, ki jo je s svojim čis- tim vokalom zapela.Dolores O'- Riordan. Ameriška country zvezda FAITH HILL je blestela lani s skladbo This Kiss. Simpatična blondinka še naprej navdušuje s prijetno mešanico zabavnega countryja in popa v pesmi THE WAY YOU LOVE ME t^tt^s super al- bunna Breathe. Nemški pevec in maneken SAS- HA je razveseljeval najstnice s popevkama I FelI Lonely in We Can Leave the World. SASHA prepeva že novo pesem LET ME BE THE ONE ki je pre- prosta ter lahkotna pop pesem. David Breznik POPUUkRNIH 10 I Popularnih 10 1. American Pie - MADONNA 2. Maria, Maria - SANTANA & PRODUCT G & B 3. My Heart Goes Boom - FRENCH AFFAIR 4. Shalala Laia - VENGABOVS 5. Cartoon Heroes - AOUA 6. Bye Bye Bye - N'SYNC 7. Sex Bomb - TOM JONES & MOUSSE T. 8. Pure Shores - ALL SAIISTTS 9. Still;ITry -MACYGRAY 10. Freakin'it -VVILLSMITH Lestvico POPULARNIH 10 iahko poslušate vsako so- boto V večernem sporedu r^ia Ruj. KO BOM VELIKA Rada bi postala učiteljica. Bila bi prijazna. Učila bi 5.B razred. Učencem bi dajala lepe ocene. Če bi bili pridni, bi jim pripravila presenečenja. Če česa ne bi vedeli, bi jim poma- gala. V šoli bi računali, brali in peli. Imeli bi tudi počitnice. Hodili bi v toplice. Pozimi bi se kepali in naredili snežaka. Imeli bi se super. Ob koncu leta bi šli na izlet z vlakom. Manuela Forstnerič, 1. b, OŠ Videm RIBICI Tam v daljavi modro-beli dve sta ribici hiteli, da za skalo bi se skrili. Mladi dopisniki veliki ribi pobegnili. Da ju ta ne bi požrla, vseh kosti jima potrla, za kosilo ju pojedla in bila bi sladkosnedna. To zares je riba strašna, ki nikoli nič ni plašna, sama misli, da vse zna, a boji se morskega psa. Pa prišel je ribič stari in nastavil črva ji, strašna riba črva zgrabi, ribič pa jo v mrežo spravi. Sanja Jerenko, 2. c, OŠ Mladika, Ptuj MOJA LJUBLJENKA že od nekdaj sem si želela psičko. Nekega dne se mi je želja uresničila. Oče je domov prinesel psičko, podobno beli kepici. Danes je psička odrasla in ima dolgo belo svileno dla- ko. Imenovala sem jo Nala. Nala se rada igra z menoj. Večkrat spi na moji postelji. V moji sobi so ji najbolj všeč plišaste igračke. Z njimi se igra tako, da jih raznosi po ce- lem stanovanju. To me zelo jezi. Vedno ko pridem iz šole, me pozdravi tako, da skače okrog mene. Poleti dobi včasih tudi bolhe, zato jo mo- ram redno kopali in krtačiti. Vselej odpravim vse majhne pošasti. Kadar hoče na spre- hod, me rahlo grize v prste. Takoj ji ustrežem, saj si sama ne more odpreti vrat in je od- visna od mene. Pri kosilu mi ne da miru. Skače ob meni in tiho cvili. Seveda ji priskrbim kakšen košček mesa. Hrano si ponavadi odnese v miren kotiček, kjer je nihče ne moti. Veliko spi. Uleže se na hrbet in moli vse štiri od sebe. Naglo poskoči, ko kdo pozvoni. Nekoč je imela mladiče. Bila je skrbna mati. Svoje tri mla- diče je branila pred vsako ne- varnostjo. Gorje tistemu, ki se je približal mladičem. Neke noči se je okrog hiše potikal velik nemški ovčar. Nala ga ja zavohala in tako zarenčala, da je ubogi ovčar ves prestrašen zbežal domov. Na psičko sem se zelo nave- zala. Vem, da me potrebuje, toda tudi jaz bi težko živela brez nje. Zna me potolažiti, kadar mi je hudo. Vse, kar sto- rim zanjo, mi vrne na svoj pri- jazni pasji način. Neja Roškar, 5. c, OŠ Gorišnica PUST Ta običaj je nekaj posebnega, saj se lahko našemimo, kakor se hočemo. Spomnim se še, kako je bilo, ko sem še hodila v vrtec. Doma so nas mamice našemile, mi pa smo se v vrtcu igrali in zabavali. Všeč nam je bilo, da so bile našemljene tudi naše vzgojiteljice. Zdaj, ko smo že večji in hodimo v šolo, se še vedno veselimo pustnega časa. Veliko razre- dov se našemi v skupinske maske. Pred kakšnimi tremi leti smo odšli na povorko z Brega v Majšperk. Ko smo prišli v šol- sko telovadnico, so nagrajevali najlepše maske. Tista stonoga, ki je zmagala, je bila res lepa. Letos pa niso izbirali najlepše maske, vendar so po mojem mnenju bili najlepši črnčki iz vrtca. Zjutraj smo se zbrali na Bregu in počasi odšli proti Majšperku. Namaskirani smo bili skoraj vsi učenci in učitel- ji. Pred občino nas je pričakal gospod župan in učitelj Rezek, ki nas je kljub mrzlemu vre- menu razveselil s pustno glas- bo. Tudi veliko krajanov se je zbralo in bili so navdušeni nad izvirnimi maskami. Potem smo dobili malico, se še malo zabavali in odšli domov. Meni je pustni čas zelo všeč in upam, da se bomo še drugo leto vsi namaskirali, saj je to čas, ko lahko sebe čisto spre- meniš v nekaj drugega. Želim si pa tudi, da bi pust v mojem kraju - kraju Majšperk - zaživel v večjem obsegu in da bi se krajani Majšperka znali veseliti pusta tako, kot se ga veselijo Ptujčani. Monika Kokot, 6. a, OS Majšperk ZIMSKE POČITNICE Dragi dnevnik! Danes zjutraj smo vse spaki- rali in se odpeljali na morje. Šli smo v Portorož. Ko smo končno prispeli v Portorož, v hotel Emona, nas je čakala na- loga, da prtljago odnesemo v sobe. Sobe so lepo opremljene, skratka COOL. Saj to pa sploh ni čudno, ko pa je hotel A-ka- tegorije. Nato smo se odšli sprehajat. Po dolgem spreho- du sem bila kar izmučena, vendar smo se po sprehodu še šli kopat. Ko smo prišli s ko- panja, sva še malo s Tanjo gle- dali televizijo, nato pa smo s starši odšli na večerjo. Najbolj čudno na večerji mi je bilo, ko smo dobili vsak štiri ali pet krožnikov, na njih pa končno juha. Po večerji pa sva s Tanjo gledali televizijo. Okrog 11. ure pa sem izčrpana zaspala. To bo za danes vse. Bye! Sanja Tašner, 5. b, OS Markovci MED POČITNICAMI Počitnice so mimo, mi pa smo poizvedel!, kaj je cir- kovške "mularija" počela teh nekaj dni, ko ni bilo pouka in smo vrgli šolske torbe in skrbi v kot. Med počitnicami sem se lepo zabavala, ker sem si malo od- dahnila od pouka. Prve dni sem doma pomagala, kasneje pa smo s prijatelji šli v Prek- murje na duhovne vaje, kjer smo se imeli fino. Če pa bi imela možnost, bi cel dan na- kupovala, igrala nogomet, ro- lala in smučala. Marcela, 14 let Med počitnicami sem se ro- lala, smučala, drsala, večino- ma pa sem bila zunaj in se igrala s psom Benom. V torek in sredo sva s sošolko pomaga- li v knjižnici gospe knjižničarki. Če bi lahko ure- sničila želje, bi odpotovala v ZDA in tam uživala. Manja, 13 let Te zimske počitnice sem bila večino doma pred računalni- kom in televizijo. En dan pa je bilo malo drugačen. V pone- deljek smo šli v Maribor, ker smo peljali sestro na faks. Tam smo bili že ob tri četrt na se- I dem. Ker še ni bila odprta no- I bena trgovina, smo šli v Pan- do, kjer sem pila vročo čokola- do. Ko so se odprle trgovine, smo šli po nakupih. Dobila sem ful dobre stvari. Če bi lahko uresničila svoje želje, bi šla v Grčijo gledat znameni- tosti. Maja, 13 let Te počitnice so mi bile v ve- liko zadovoljstvo. Veliko časa sem posvetila televiziji in računalniku. Bila sem tudi na počitnicah pri babici. Tam sem tudi tekala, hodila v hribe in se igrala. Če mi je še sploh ostalo kaj časa, sem se posveti- la učenju. Babica me je vsak dan razvajal in mi kuhala zelo dobre jedi. Darja, 13 let Člani novinarskega krožka OŠ Cirkovce LUJZEK Dober den vsoki den! Toto pi- smo vam pišem v pondelek, 20. marca, glih en den pozneje, kak je naš sosid Juža meja godovno. Fkuper z njim so seveda praznu- vali vsi Južeki, Josipi, Jožice, Jožefe, Jožejl in drugi, ki mojo godovno 19. marca. Med njimi je tudi Fefika oziroma Zefika, ki bla negda mojga srca ljubica, na kunci pa mi je v srce skočla moja Micika. Zodja leta, ko je že malo prišla v siva leta, ji seveda provim Mica, ob pogledi na njo pa mi še fort naprej srce Švica in to brez vsokega hica. Provijo pač, ke lubezen nikol ne zarjavi, seveda pa jo je treba negovati in podmazivati... Zaj pa nazaj k sosedi Juži, ki so mu lensko leto celi vrt vničli rdeči puži. Je pa dokozano re- snica, da toti puži nemajo nič skupnega z bivšim rdečim režimom, saj se je večina ta rdečih v ta črne preforbala in zaj kandidirajo za vodilne junkcije v strankah in držovnem vrhi. Joj, kom smo prišli. Rdeči se for- bajo v črne, črni nazaj v rdeče, nibeni pa nemajo prove sreče. Bote vidli kak bo še zanimivo pred volitvami, med volitvami in še posebno po volitvah. Kandi- datov za novo oblost je kak mro- velj na mravljiščih, samo držjavloni ne vemo, koga naj va- limo. Kerije hoj sije in kerije slabši? Kak pač za koga. Zodje cajte se vsi posipovljejo s pepe- lom in molijo Mea kulpa. Prvi je to nareda poglavar rimokato- liške cerkve in zaj pričakujemo, da bodo to naredil še po vrsti vsi voditeli naših strank, ki delajo vejko škodo mladenki Sloveniji, ki bo nedužna vmrla, če ne bo koks nega vredik ženina dobila. Teta Evropa in stric Nato pakt sta snubca, ki dosti oblublata in nam lehko zlo dosti ali pa čista nič hasneta. Adijo, politika. Gremo nazaj v domoče kraje. Na našem Suhem bregi smo vsipovprek skregani zavoh nekšnih obvoznic in odla- gališč odpadkov. Vsipovprek se deremo: "Tujega nočemo, svoje- ga ne damo.'" Ne piše nam se do- bro! Vas lepo podavljam Lujs prleški in še haloškifcoj! 25 PTUJ / TRADICIONALNA AKCIJA NA PRVI POMLADNI DAN Zelen pomladni pozdrav Prihoda pomladi se veselijo tudi Zeleni Ptuja, kjer skupaj z Mladimi zelenimi in raziskoval- nim taborom Zlatovranka vsako leto pripravljajo akcijo delitve drevesnih sadik in grmovnic. Letošnja je bila že dvanajsta, iz- vajali pa so jo na prvi pomladni dan, v ponedeljek, 20. marca, med 10. in 12. uro pred Merca- torjevo blagovnico, kjer so mi- moidočim razdelili 2000 sadik in grmovnic. Foto: JVLOzmec /loiei-ii so tudi ietos delili sadike Od tod In tam IVANJKOVCI • Proslava ob materinskem dnevu v petek, 24. marca se bo ob 19. uri v Domu kulture v Ivanjkovcih \ pričela proslava ob materinskem dnevu. V kulturnem programu] bodo sodelovali predšolski otroci iz vrtca Ivanjkovci, Folklorne] skupine ivanjkovske osnovne šole, Mešani pevski zbor Društva! upokojencev Ivanjkovci in Moški pevski zbor Ivanjkovci. Priredi-j tev bo potekala v organizaciji KO SKD Ivanjkovci in župnije Sve-1 tinje. 1 Maida Fridij ORMOŽ • Proslava ob materinskem dnevu v nedeljo, 26. marca se bo v ormoškem Domu kulture ob 14. uril pričela proslava ob materinskem dnevu. V kulturnem progrmui bodo sodelovali otroci ormoškega vrtca, učenci OŠ Ormož in ormoške Glasbene šole in solistka Zlatka Puklavec, ki jo bo na kla-; virju spremljala prof. Tatjana Rajh. Prireditev bo potekala v organi-; zaciji KO SKD Ormož. j Maida Fridl; SREDIŠČE OB DRAVI O Družabno sreianje upolro/encev Prejšnjo nedeljo je Društvo upokojencev Središče ob Dravi pripravilo družabno srečanje, ki se ga je udeležilo 150 članov. Uvo-: doma jih je pozdravila članica upravnega odbora DU Marija Viher.] Sledil je kulturni program, v katerem so sodelovali pevski zbor DU,i predšolski otroci in učenci središke osnovne šole. Srečanje se je zaključilo z zabavo ob domači glasbi. Maida Fridl Kulturni križemkražem ORMOŽ • V petek, 24. marca, ob 9. uri bo v domu kulture srečanje otroških lutkovnih skupin. ORMOŽ • V petek, 24. marca, ob 9. uri bo v domu kulture srečanje lutkovnih skupin občine Ormož. Priredite poteka v organizaciji ormoške izposta- ve sklada za ljubiteljsko kultu- ro. SKORBA • V domu krajanov v Skorbi bo jutri, 24. marca, ob 19. uri proslava ob mate- rinskem prazniku. Nastopili bodo učenci OŠ Hajdina, pevci in pevke domačega kulturnega društva, v goste pa so povabili ljudske pevke KD Sela. SLOVENSKA BISTRICA • 24. marca ob 19. uri bo v Slomško- vem kulturnem domu odprtje li- kovne razstave Jožice Tomazi- ni. IVANJKOVCI • V petek, 24. marca, bo ob 19. uri v domu kulture proslava ob mate- rinskem dnevu. SPODNJA POLSKAVA • Jutri, 24. marca, ob 19.30 se bo prvič v novi telovadnici predstavilo domače KUD z veseloigro A. T. Linharta Matiček se ženi. Delo režira Herta Žagar. Napoved za Slovenijo Danes to sončno, pikal Lo jugo- zakodni veter. Najnižje jutranje temperature kodo od -3 do 2, na- jvišje dnevne od 13 do 18 C. Oteti V petek ko še povečini sončno, le v zakodnik krajik ko že nekaj več okla čnosti. V sokoto ko pretežno oklačno, predvsem v zakodnik in osrednjik krajik ko okčasno deževa- Kulturni križemkražem ZAVRČ • KUD Maksa Furjana Zavrč pripravlja v soboto, 25. marca, ob 18. uri v kinodvorani v Zavrču skupaj z završko os- novno šolo in vrtcem proslavo ob materinskem prazniku. Po proslavi bo še družabno srečanje za vse obiskovalce. VITOMARCI • KUD Vitomarci vabi na koncert ženskega pevskega zbora KUD Vitomarci v počastitev materinskega dne- va, ki bo v soboto, 25. marca, ob 19. uri v dvorani v Vitomar- cih. Nastopili bodo tudi tambu- raši in recitatorji. PTUJ • Mešani pevski zbor Društva upokojencev DPD Svoboda - zborovodja Jože Dernikovič - bo v soboto, 25. marca, ob 18.30 uri pripravil v Narodnem domu "materinski" koncert. Kot gostje nastopajo pevci moškega pevskega zbo- ra Talum iz Kidričevega. SREDIŠČE OB DRAVI • V so boto, 25. marca, bo v Sokolani prireditev ob materinskem dnevu. ORMOŽ • V nedeljo, 26. mar- ca, bo v domu kulture ob 14. uri proslava ob materinskem dnevu. SELA • V počastitev mate- rinskega praznika pripravlja KD Sela v nedeljo, 26. marca, ob 14. uri proslavo s kulturnim programom. Nastopili bodo učenci OŠ Sela, mlada harmo- nikarja, ljudske pevke KD Sela in kot gostje ljudske pevke KD Skorba. PODLEHNIK • V nedeljo, 26. marca, ob 16 uri bo v kulturni dvorani praznovanje mate- rinskega dne. Proslavo bodo oblikovali otroci in mIdai z igro, petjem, instrumenti in recitaci- jami. Za prijetno vzdušje bo poskrbel tudi narodnozabnavni ansambel Plave zvezde. SLOVENSKA BISTRICA • 27. marca ob 16. uri bo v domu Svobode zaigrala odrasla lut- kovna skupina DPD Svoboda Zgodbo o levjih zobeh v režiji Milene Budler. DORNAVA • V zasebni glas- beni šoli Nocturno bo v ponedeljek, 27. marca, ob 19. uri godalni koncert. Nastopili bosta Tina Krajnik na violini, spremljala pa jo bo pianistka prof. Bojana Karuza. Obe pri- hajata z ljubljanske akademije za glasbo. PTUJ • V gledališču bo v to- rek, 28. marca, ob 19.30 pono- vitev domače uspešnice Triko v režiji Matjaža Latina. Leskovec • V gasilski dvorani v Leskovcu se bo v nedeljo, 26. marca ob 15. uri, predstavila dramska skupina KPD "Stane Petrovič" Hajdina s komedijo Gugalnik. TRNOVSKA VAS • V soboto, 25. marca, bo v kulturni dvorani v Trnovski vasi pevski koncert. Nastopila bosta: moški komor- ni zbor Ruj pod vodstvom Franca Lačna in mešani zbor Peca iz Globasnice z dekliško skupino Spem pod vodstvom Dominika Hudla. Koncert bo ob 19.30 uri. DORNAVA • V kulturni dvorani bo v torek, 28. marca, ob 18. uri proslava ob materinskem dnevu. Nastopili bodo otroci iz vrtca, male šole in učenci ta- mkajšnje osnovne šole. Kulturni križemkražem SLOVENSKA BISTRICA • 28. marca ob 19. uri bo v čitalnici knjižnice srečanje s pesnico Nežo Maurer. SLOVENSKA BISTRICA • 29. marca ob 18. uri bo v Slomško- vem kulturnem domu predsta- va odrasle lutkovne skupine KUD Koruzno zrno. Zaigrali bodo "Žabe" v režiji Matevža Gregoriča. ORMOŽ • V četrtek, 30. mar- ca, bo ob 17. uri v domu kultu- re predstavitev 1. zvezka Malih skladbic za Orffove inštrumen- te avtorice Tanje Korpar. SLOVENSKA BISTRICA • Do 5. maja je v galeriji Grad na og- led razstava likovnih del članov KUD konjiških likovnikov. KINO PTUJ • Do konca tedga tedna bo ob 18. in 20. uri na ogled Pobegla nevesta. ČRNA KRONIiU NI BILO VEČJIH NESREČ Minuli konec tedna je na ces- tah na območju Slovenije izgu- bilo življenje pet ljudi. Kljub temu tragičnemu podatku ugo- tavljamo, da na našem območju ni bilo večjih nesreč. Omenimo le dve. Z LEVO NOGO POD AVTOBUS V petek, 17. marca, nekaj po 8. uri je na avtobusno postaja- lišče pri Framu pritekel 18-letni I.S. in želel vstopiti na avtobus, ki je že speljaval. Na robu pločnika je mladeniču spodrsni- lo, padel je in leva noga je prišla pod kolo avtobusa, ki je zapelja- lo čez stopalo. NA PREHODU TRČIL V PEŠCA Na Bistriški cesti v Poljčanah je v četrtek, 16. marca, ob 19.20 voznik osebnega avtomobila 28-letni D.H. iz Slovenskih Kon- jic na označenem prehodu za pešce trčil v 71-letnega domačina J.T., ki je pravilno prečkal cestišče. Težje poško- dovanega pešca so odpeljali v mariborsko bolnišnico. TURKI VSE POGOSTEJE ČEZ MEJO Konec minulega tedna so po- licisti iz podtehniške postaje na območju naselja Velika Varnica prijeli 18 Turkov, ki so ilegalno prišli v Slovenijo iz Hrvaške. Skupino 8 Turkov pa so prijeli tudi ptujski policisti in ugotovili, da so prišli v našo državo po nezakoniti poti. Obe skupini so predali v nadaljnji postopek pristojnim organom. FF OSEBNA KRONIKA RODILE SO - ČESTITA- MO: Viktorija Dajnko, Ptujska Gora 105 - Denisa; Petra Žagar, Zupančičeva 12, Ptuj - Tilna; Cvetka Hliš, Rimska pl. 22, Ptuj - dečka; Aleksandra Pažon, Cesta na Boč 6, Rogaška Slatina - Ma- tija; Tea Pečnik, Hajdoše 76/a, Hajdina - Tejo; Andre- ja Munda, Skolibrova Ormož - Amadejo; 7.oi Leben, Formin i V, Gorišnica - Saro; Hiifni Peklar Majcen, Prvim Markovci - dečka; Mihacia Pukšič, Nova vas 62, Ptuj - deklico; Rahela Simonič, Ul. Lackove čete 15, Ptuj - dečka; Melita Mlakar, Mla- dinska 2, Središče - dečka; Renata Mlakar, Dolenji Boštanj 54, Selnica - dekli- co; Simona Petrovič, Slomi 19, Polenšak - deklico; Jožica Grofelnik, Grdina 8, Stoperce - Kajo; Marinka Korez, Strmec pri Sv.Flori- janu 79, Rogatec - Primoža; Marija Podgoršek, Žetale 96, Žeiale - dečka. POROKE - PTUJ: Biris Kišiček, Žarovnica b.b., Hrvaška, in Jožica Petrovič, Bukovci 134; Mišo Pušnik, Vrazova ul. 48, Maribor, in Klara Vindiš, Kungota pri Ptuju 14; Srečko Fijačko, Rimska ploščad 1, Ptuj, in Dušanka Schlebrowski, Na- gold, Nemčija. UMRLI SO: Anton Žajdela, Potrčeva c. 15, Ptuj, * 1907- t 13. marca 2000; Jožef Haložan, Podlože 76, * 1928 - t 9. marca 2000; Rudolf Čeh, Kraigherjeva ul. 29, Ptuj, * 1914 - t 12. marca 2000; Marija Lešnik, rojena Polanec, Ločki Vrh 27, * 1922 - t 9. marca 2000; An- ton Potočnik, Žetale 50/a, * 1935 - t 11. marca 2000; Neža Horvat, rojena Muhič, Ritmerk 14, * 1918 - t 12. marca 2000; Franc Kovačec, Polenšak 21, * 1931 - t 13. marca 2000; Antonija Roškar, rojena Kostanjevec, Nova vas pri Markovcih 59, * 1920 - t 13. marca 2000; Marija Pečnik, rojena No- vak, Dravska ul. 5, Ptuj, * 1916 - t 13. marca 2000; Martin Korošec, Mihovce 22, * 1923 - t 15. marca 2000; Neža Karo, Gorišnica 55, * 1931 - t 13. marca 2000; Jožefa Žitnik, rojena Majcenovič, K Jezeru 8, Ptuj, * 1906 - t 15. marca 2000; Albert Kurnik, Podvinci 53, * 1933 - t 15. marca 2000.