PoStatna ptafan* * rotorttf Speduionc ui abbooimeato pMtal* Prezzo • Cena Ur 0.50 Štev. 64 V Ljubljani, v soboto, 20. marca 1043-XXl Leto VIII. isklJctČD* ooobtaKenfc« U oglalavanj« (U>t|an*keffa Is tujega Uvora O n Ion« Pubblloitl (tallana & A. Uluna Ur od o lit«« Ib dop1l»rt & Lnblana •fcaeessi »narte aaclasiva o«l te pabbUeltl A provtnienu (teUanv •d »ter*. Union* PubbllctU luilana & L Ul lana Vojno poročilo št. 1028 Zmagovita torpedna letala 3 parniki zadeti, 2 sta se takoj potopila Italijansko uradno Tojno poročilo štev. 1028 pravi: Skupina italijanskih torpednih letal pod poveljstvom kapitana Spczzaferri Mario da Torre An-nunziata (Napoli) je napadla sovražni ladijski sprevod, v katerem so bili trije parniki, na zahodnem Sredozemskem morju: dva 5000 tonska parnika sta bila zadeta po torpedih ter sta se potopila, tretji 7000 tonski parnik pa so jo ustavil in se jel potapljati. Sovražna letala so včeraj motala nekaj homb po predmestju in okolici Napolija ter v pokrajini Siracusa. ne da bi povzročila žrtev, škoda je bila neznatna. Obrambno topništvo je zadelo eno letalo, ki je strmoglavilo v morje južno od Capa Passero. Dodatek k vojnemu poročilu St. 1028: Pri nastopu torpednih letal, o katerem govori današnjo vo.ino poročilo, so se izkazali tudi naslednji letalci: poročniki: Veroni Orlando (Mila- Nemški napadalni oddelki zavzeli mesto Bjelgcrod Nemci napredujejo na vsej črti Harkov—Bjelgorod in pri Ktirsku — Hudi sovjetski porazi pri Orlu, Vjazmi in Staraji Rusi — V severni Tuniziji uspešni krajevni nastopi — Ostra pomorska bitka na Atlantiku Hitlerjev glavni stan, 20 marca s. Nemško vrhovno poveljstvo jc včeraj objavilo tole uradno vojno poročilo: Na odseku Harkov - Bjelgorod in severozahodno od Kurska zmagovito napreduje nemški napad na široki bojni črti Jugovzhodno od Harkova so bili ostanki ondatnih sovjetskih sil uničeni. Nemški napadalni oddelki so po presenetljivem napadu zavzeli mesto Bjelgorod. Nemška pehotna divizija »Grossdeutschland« je pri Borisovki zavrnila sovjetske napade ter v strnjeni bojni vrsti znatno napredovala proti vzho du. 47 sovjetskih oklepnikov je bilo uničenih. Južno od Orla, južno od Vjazme in pri Staraji Rusi so Sovjeti skušali vdreti v nemške bojne no),_Bocca Roberto (Monte Carlo), Abbate A rman « črte, toda bo sijsazeokjluefdA r,zVKeniatxdgovvv g črte, toda boji so se zaključili s hudimi sovjetski- do (Tripoli); podporočniki: Catalano Krnesto (Gros-seto), Corradini Dalmazio (Napoli); naredniki: Ranzoli Giovanni (Poseuzann), Cozzi Carlo (01?ia-tc Olona); podnaredniki: Gaeffely AValter (Torino), Fabrizi Fabrizio (Nemi). Cappellcti Osvaldo (Borello), Bonaccini Walter (Modcna). mi izgubami. Vzgolž vsega odseka pri Vjazmi so boljševiki poleg številnih izgub v moštvu in orožju izgubili še 93 oklepnikov. Nemška letala so v močnih skupinah ponovno in v izdatni meri pomagala v napadalnih in obrambnih bojih, v katerih se bijejo nemške čjte. Zmagovit nastop italijanskih torpednih letal ob alžirski obali Vojni pas, ‘lO. marca. s. Manj ko miljo dale? od alžirske obale je ob besnem streljanju obrambnega topništva in ob zelo slabem vremenu skupina italijanskih torpednih letal včeraj v prvih popoldanskih urah dosegla imeniten uspeh, ko je polopila dva parnika s skupno 10.000 tonami in prav hudo poškodovala neki 7000 tonski parnik. Potem ko so ogledniki javili, da plujejo sovražno ladjo proti nekemu pristanišču v vzhodni Alžiriji, je prišlo do odločilnega nastopa, v katerem so eo tzliaKLle hrabre posadke torpednih letal pod 'poveljstvom kapitana Maria Spezzafferija, ki se je že poprej odlikoval v bojih proti angleškemu trgovskemu brodovju. Letala so zapustila vzletno postojanke ob eni popoldne in kljub močnemu deževju in nizkim oblakom, ki so ležali nad morjem, poletela tja do alžirske obale. Priletela po do ladijskega sprevoda, v katerem so pluli trije parniki s skupno 17.000 tonami, približno miljo daleč od rta Do Garde. Nad ladjami je križarilo nekaj lovskih letal, ki so ščitila ves ladijski sprevod. Komaj so se italijanska letala približala, že je nasprotnik jel silovito streljati z ladij in s topniških postojank ob obali. Posebno protiletalski topovi ob obali so močno ovirali nastop torpednih letal, vrh tega pa' so je vreme hudo poslabšalo, tako da so se letala le s težavo motala okrog ciljev. Navzlic temu pa so :>skobck, ki so bili porazdeljeni v skupine po dva. začeli napadati vsako od treh ladij. Vrgli so 6 torpedov: 5 od teh je gotovo /adelo in, kakor je videti po poročilu, so italijanski letalci opazili, da je tudi šesto doseglo svoj cilj. Zadet je bil 5000 tonski parnik, ki se je potopil, potem ko ga je zadel še drugi torpedo. Dvoje torpedov je nato hkrati zadelo drugi parnik iste tonaže, ki se jo takoj močno nagnil in kmalu potopil. Nato je bil zadet še tretji, največji parnik, ki so jo precej ustavil. Ves čas spopada in šo pri Na severnem tunizijskem bojišču se razvijajo napadalni nastopi krajevnega značaja z dobrim uspehom Skupina ameriških bombnikov je podnevi napadla obalno ozemlje severozahodne Nemčije. Prebivalstvo je imelo izgube, zlasti v Bremenu. Nemški lovci so setrelili 7 štirimotornih sovražnih strojev, nekatere izmed teh nad morjem Pole« tega ie nasprotnik izgubil troje letal nad zahodnim za--edenim ozemljem. Po uspelem dnevnem napadu nemških brzih in bojnih letal na pristanišče v južni Angliji so nemška letala v pretekli noči napadla industrijsko mesto Norwich in pristanišče Great Yarmouth. Ob povratku so opazili hude požare. Troje nemških letal je šlo v izgubo. Nemške podmornice so zapletene v hude boje proti nasprotnim ladijskim sprevodom na Atlantskem oceanu. Zdaj so v teku zelo obsežni nastopi. « Berlin, 20 marca. s. Kakor se jc izvedelo iz pooblaščenih vojaških krogov, so zdaj na Atlantskem oceanu v teku hude pomorske bitke. Nemške podmornice so zapletene v trdih bojih z velikimi angleškimi in ameriškimi ladijskimi sprevodi, ki plujejo pod močno zaščito. odletu je nasprotnik močno obstroljeval torpedna letala ter dvoje letal zadel v krila in celo v motorje, tako da so se vrnila v odletne postojanke, samo z dvema delujočima motorjema. Nasprotni lovci so brez uspeha napadali naša torpedna letala, izkušenost in drznost italijanskih posadk je namreč pomagala, da je bil napad uspešen in da se je celotna skupina varno vrnila v odletne postojanke. Angleže še kar naprej skrbe nemške podmornice Viharna seja angleške poslanske zbornice, na kateri so zahtevali, naj tudi ženske opravljajo službo na bojnih ladjah Miinchen, 20. marca. s. Podmorniška nevar-n°st ie v Angliji še vedno na dnevnem redu in vMiinchener Neueste Nachrichten« se bavi z očitki angleških poslancev na račun admiralitete glede vojskovanja na morju. Anglija ve — piše omenjeni list — da vojna na morju ne dopušča nobene kompromesne rešitve. To je tisto, zaradi česar so bili očitki, ki so. se slišali v teh dneh v angleški poslanski zbornici, izraz smrtnega strahu, ki je prevzel Angleže, strahu, ki ga ni-c mogle pregnati niti Churchillove zmožnosti, slepiti ljudi. Očitki gredo na račun vodstva in sestavljanja ladijskih spremljav, hitrosti ladij, častitljive starosti načelnikov britanske admiralitete, tehničnega načrta za izdelovanje nemških podmornic in deistva, ki ga je priznal tudi Churchill sam, da je Anglija namreč že načela svoje zaloge živil Poudarjajo, da znaša akcijski radij nemških podmornic nad deset ti- soč molj (v prejšnji svetovni vojni je njihov akcijski radij znašal komaj 1500 milj), da stalno narašča njihovo število, ne da bi jih zato britanska obramba tudi vedno več potopila, slednjič pa podčrtavajo še, kar je izjavil delavski poslanec Shin-well, da je izjava ministrskega predsednika Churchilla, da je doslej spričo nastopov nemških podmornic izgubilo življenje samo 1400 vojakov, napačna in da angleška vlada to ve. Zmešnjava in zaskrbljenost, ki je v njunem znamenju potekala živahna razprava v angleški poslanski zbornici — pripominja imenovani časopis — sta bili tolikšni, da je več delavskih poslancev celo zahtevalo, da je treba v vojni mornarici zaposliti aktivno tudi ženski, in sicer na krovu oklepnic, križark in rušilcev. Dr. Gobbels o angleških spletkah in o boljLviš'.;i nevarnosti Berlin, 20. marca. s. Dr, Goebbels je v nemškem tedniku »Das Reich« objavil članek, v katerem govori o boljševiški nevarnosti ea Evropo in o tem, kako se spričo te nevarnosti vede anglosaksonski svet. Pisec zlasti poudarja dvoličnost angleške in ameriške politike glede Sovjetske Rusije, zakaj želijo si njeno zmago, a hkrati tudi njeno pogubo, torej isto, kar želijo Nemčiji. Angleži in Amerikanci zasledujejo vojaške dogodke na vzhodnem bojišču s solznimi očmi, na tihem pa se smejejo. Toda Angleži in Amerikanci se hudo varajo, če mislijo, da se bo v rusko-nemškem spopadu ponovila znana zgodbica o dveh, ki sta se prepirala, da jc tretji imel dobiček. V vsej stoletni vojaški zgodovini do canes^ t* ni dogodil podoben primer. Nato člankar govori o aktivnih in pasivnih postavkah obeh nasprotujočih 61 taborov in zatrjuje, da če se Angleži in Amerikanci ponašajo, da imajo močno letalsko silo, potem 6e sile osi vsak dan uspešno izkažejo s svojim podmorniškim orožjem, o katerem ni treba posebnih dokazov. Dočim bodo Nemci proti sovražnikovi sili prav kmalu imeli veljavna obrambna sredstva, iih sovražnik ne bo imel proti nemškemu orožju. Odločilna j« samo borba, ki se zdaj bije na vzhodnih bojiščih, pa to ne sama za sile osi, marveč tudi za Angleže in Amerikance Dr. Goebbels navaja več nasprotujočih si trditev, ki izvirajo iz sovražnega tabora, in ki »so povzročili še globlje in nepopravljive spore, kakor ni nik* če prej mislil« Pisec nato primerja boljševiško nevarnost z naraščajočo silo Kartagine proti starodavnemu Rimu, ter poudarja, da kakor cesarski Rim tudi Evropa ne bo varna, dokler ne bo uničen boljševizem, prav tako kakor ie bila premagana in pobita ošabna sila artagine. Dr. Goebbels nadalje govori o rdeči nevarnosti v dveh pogledih: v vojaškem in tako imenovanem ideološkem Glede pf' vega pravi, da so zadnji dogodki na vzhodnem bojišču dokazali, da je boljševizem sedaj manj nevaren, kakor je bil pred nekaj tedni Pač pa jc več* ja nevarnost v ideološkem oziru in da bi bila ne-skrbnost glede tega prav usodna Bližnja nevarnost je samo odgod-ena, ni pa odpravljena. Zato se prej ali slej spet lahko pojavi v še hujSi obliki. Glede tega se človek ne sme varati, ker bi posnemal samo sovražnikovo igro, ki jo ta zasleduje z vsemi sredstvi svoje propagande. Prav zato, zaključuje dr. Goebbels, se ne bomo nikdar utrudili v ponavljanju svarila Evropi in vsemu svetu. Eden se trudi, da bi v Združenih državah odstranil predsodke proti Sovjetom Lisbona, 20. marca. s. Ob Edenovem obisku v Washingtonu ugotavlja ameriški tednik »limes«, da je najbolj pereče in najvažnejše vprašanje, o katerem Eden razpravlja z ameriškimi državniki, ureditev odnošajev Združenih držav in Velike Britanije do Savietske Rusije. Ako bo Eden, pise list, zapustil Washington, ne da bi mogel v tei točki doseči soglasje, potem bomo njegovo poslanstvo lahko smatrali za neuspelo. Potem, ko |e Rusija nepričakovano postala zaveznica, so se v Washingtonu poskušali izogniti mnogim »diplomatskim zapletom«. Danes, nadaljuje list, pa ie treba upoštevati sledeča tri dejstva: 1. Sovjetska Rusija utegne imeti na mirovni konferenci tako pomemben glas kakor Velika Britanija in Združene države. 2. Moskovskega komunizma se večina ameriškega in britanskega naroda boji 3. Demokraciji si morata izmisliti način in sredstva da bosta lahko po vojni živeli v miru s Sovjetijo. ako se že nočeta pripravljati na tretjo svetovno vojno. Beunos Aires, 20 marca. s. Eden je pred voditelji kongresa izjavil, da smatrajo zavezniki, da bi bilo še prezgodaj načeti razpravo o povojnih Britanski admiral o podmorniški nevarnosti Lisbona, 20. marca. s. V govoru, ki ga je imel v Manchestru, je angleški admiral Thomson razpravljal o težavah podmorniške vojne in zatrdil, da ®o sredstva, ki jih imajo zavezniki trenutno na razpolago, popolnoma nezadostna, da bi 'z njimi mogli uspeti Po njegovem mnenju dejansko ni nobenega sredstva, s katerim bi lahko uspešno nastopili proti podmorniški nevarnosti, niti ne z gradnjo hitrejših ladij, niti s pomnoženim spremstvom ladij, niti ne s povečanim čuvarskim delovanjem letalstva. Re«nica je, da bo mogoče morsko bitko dobiti le tedaj, ako odstranimo podmorniško nevarnost, toda to vprašanje je zaenkrat šc nerešljivo. Admiral Thomson je zaključil govor opominjajoč svoje poslušalce, naj se zavedajo težkosti položaja. Obisk admirala Donitza v Italiji Rim, 20. muren. s. Ob priliki obiska nemškega velikega admirala Donitza, vrhovnega poveljnika nemške vojue mornarice, pri armadnem admiralu, državnem podtajniku in načelniku glavnega stana kr. mornarice Riccardiju, je prišlo v dneh od 15. do 17. t. m. do prijateljskih razgovorov med obema vojaškima šefoma. Pri teh razgovorih sta kakor vedno ugotovila popolno soglasje glede vseh vprašanj, nanašajočih se na vzajemno sodelovanje obeh mornaric za dosego skupne zmage proti skupnemu nasprotniku. Boljševiki bi se radi pokazali kot zaščitniki pravoslavja! v Rim, 20. marca. s. Moskovski patrijarh je objavil knjigo pod naslovom »Pravoslavna cerkev in narodna vojna proti fašizmu«. V predgovoru angleške, francoske in nemške izdaje te knjige postavlja^ metropolit Nikolaj trditev, da je boljše-viškj režim podelil ljudstvu popolno versko svobodo. Eno izmed poglavij pod naslovom: »Pravoslavna cerkev in rusko ljudstvo sta eno in iatoc skuša dokazati, da »so člani ruske cerkve podali dokaze za veliko domoljubje in absolutno lojalnost do komunističnega režima«. Toda podani .«<> vsi razlogi za dvom v resničnost in avtentičnost te knjige, kajti to ni prvi primer, da je GPU izdala takšno potvorjene reči. Pa čo tudi vzamemo-, da je Metropotit Nikolaj resnično sam napisal to knjižico, pa resnični položaj pravoslavne cerkve v Rusiji postavlja na laž vse navedbe to knjižice. Ni potrebno ponaviiati zgodovine preganjanj in protiverskih nastopov boljševizma, pokolje duhovščine in vernikov, kajti vse to je vsemu svetu predobro znano. Omeniti je treba, da so si komunisti zastavili za cilj, da bodo popolnoma izbrisali vsako sled vere, katero smatrajo kot »opij za ljudstvo« in kot sovražnika režima št. 1. Med člani pravoslavnega klera je nekaj takih svečenikov, ki so se odrekli veri in se pridružili boljše-vzmu. Če pustimo, da je metropolit Nikolaj zares pisec navedenega delca, potem je ta Človek nedvomno eden takšnih uskokov, kajni nemogoče je razumeti, da bi mogel ruski vernik, ki je ohranil svojo vero in ostal zvest svetim načelom, poveličevati in služiti danes tistim, ki so iz brez-boštva narediii neko vrste državno vero. Vesti 20. marca Pri protikomunistični raciji v Madridu so našli nek dokument Združenih držav, v katerem so podana navodila za ameriške vohune in v katerem se pravi, da so Kanarski otoki vohunsko sred’šče za zasedeni del Severne Afrike. Med drugim se priporoča vohunom Združenih držav, naj se poslužujejo pri teh službah žensk kot prisluškovalk v hotelih, kavarnah, na ladjah in vlakih. V Urugvaju se opaža vedno bolj pomanjkanje benzina in petroleja, ker so vse ameriške, obljube ostale neizpolnjene. Zaradi tega je prišlo v Montevideju do resnih incidentov in jc bil poslanik Združenih držav prisiljen odstopiti nekaj rezerv goriva, ki se je nahajalo v luki, pripravljeno za ameriško vojno mornarico. Letošnje leto v Združenih državah niso praznovali 38. obletnice poroke predsednika Roosevelta in njcgoe soproge. • Podtajnik v vojnem ministrstvu Združen, držav Patterson jc izjavil pred senatorsko komisijo, ki se bavi z vojaškimi stvarmi, da mora kongres izglasovati zakon, s katerim vlada lahko ženske in moške pokliče k delu v vojni industriji. V i? državah Združenih držav so znižali za 50% dosedanje nabavne količine benzina, za privatnike pa so določili po 6 galonov na mesec. Zaščita poljskih Judov v Iranu je bila zaupana posebnemu judovskemu orožniškemu oddelku, kar je sprožilo veliko nezadovoljstvo med tamkajšnjim arabskim prebivalstvom. V Siriji so aretirali mnogo županov, ker so se uprli pretrdim ukrepom za pobiranje žitu, ki so jih izdali degaulisti. Vlada iz Mandžukoa sporoča, da se bo sedanje ministrstvo za narodno varnost spremenijo v vojno ministrstvo in da bodo ustanovili ministrstvo za narodno vzgojo. mejah in podobnih rečeh, kajti pojavila bi se razna nasprotja, ki bi morda omajala enatnost zavezniških narodov. Kaže, da je ta izjava nekoliko ohladila vroče glave tistih, ki t>o mislili, da ima Ede-novo potovanje namen pripraviti pot za razpravo, ki naj bi dovolila zavezniškim narodom, da bi takoj začeli s pretresom in takoj dosegli podroben sporazum za skupno sodelovanje v povojnem času. Berlin, 20. marca. s. Včerajšnji nemški tisk se obširno bavi z Edenovim potovanjem v Wa-shington iu razgovori, ki potekajo te dni v Beli hiši. Večina listov podaja svojo mnenje o tej stvari z značilnim naslovom, namreč »Eden je Stalinov agent«. »Diplomatsko politična koresponden-zac, ki v tem pogledu podaja temeljno mnenje nemškega časopisja, pravi, da se je Eden doslej izkazal kot vnet zaščitnik boljševizma, posebno pa s svojim govorom, ki ga je imel nedavno ob priliki proslave »dneva ruske vojske«.- Vsi argumenti, ki jih je pri tej priložnosti navedel angleški zunanji minister so imeli namen ublažiti ali od poditi strah iz glav Angležev satnih. ki se boje boljševiške grožnje. Se nekaj dni pred svojim od hodom v Ameriko si |e dal Eden posla s tem, da je v izjavi za list »Times« ponovno poudaril svoje mnenje, češ da je boljševizem neškodljiv ne le za vso Evropo, pač pa tudi zn države, ki so neposredne sosede Rusije. Po Edenovem prepričanju boljševizem ni nič drugega kakor strašilo, katero si je izmislila osna propaganda za tiste ljudi, ki bo rahlih živcev. Tudi »New-York Times« je hote ali nehote odkril »razumevanje«, katero goji britanski zunanji minister za sovjetsko oksanzivnosl in zavoljo česar se jo prišel razgovarjat z Rooseveltom. Ta dnevnik pristavlja, da je položaj Velike Britanijo ob strani Sovjetske Rusije pri reševanju vseh političnih in socialnih vprašanj povojno dobe v Evropi že dejstvo, ki je urejeno do vseh podrobnosti. Tudi v Washingtonu niso daleč od tega, tako nadaljuje »Nemška diplomatsko-po-litična korespondenca«, da bodo prevzeli to britansko stališče, četudi bi izvedba prihajala v navzkrižje s temeljnimi načeli znanega atlantskega sporazuma. Nato omenja list nedavne govore, ki so jih državniki imeli v Španiji in Portugalski, in pravi, da bi morali v Londonu in \Vashingtonu imeti obzir do vedno pogostejših glasov, ki se v evropskih državah dvigajo proti zločinski brezvestnosti in nezaslišanemu cinizmu nekaterih mednarodnih političnih krogov, ki hočejo na vsak način odprcli pot boljševizmu. Na srečo pa so tvorne sile nove Evrope o pravem Času spregledale anglosaško taktiko, ki zbija šale iz boljševiške nevarnosti in govori tako, kako bi je rploh ne bilo. Ta trik je imet namen omajati moralno odpornost evropskih narodov v borbi proti tej težki nevarnosti. Toda tudi ta trik bo spodletel, kakor so spodleteli prav vst ostali. S požigi hočejo partizani zlomiti odpor ljudstva Sohe Krajine V torek in sredo so napadli partizani Hoče v j o, Koren, Ambrus in Hinje. Hočevje so napadli v jutranjih urah. Posadka vaške straie se je hrabro držala, dokler ni prišla pomoč in so partizane prepodili. Partizanom se je posrečilo priti v cerkveni zvonik, s katerega bo potem z dvema strojnicama skušali preprečiti prihajajočo pomoč. Od posadke sta bila dva ubita, enega pa pogrešajo. Ko go se partizani umaknili, je prišlo do odprte borbe izven lločevja. Prav tako dobro se ie zadržala posadka na Korenu. Od 20 članov vaške straže, ki se je junaško branila v bunkerju, se je 4 fantom posrečilo prebiti partizanske napadalne skupine in pribežati na Videni, od koder je nato kmalu hitela pomoč. Partizani so vas pred umikom deloma zažgali. V Ambrusu so partizani prav tako po neuspešnem napadu in umiku zažgali del vasi in tudi šolo. Iz Ambrusa je ranjen en fant, iz Kompolj pa vodnik prve čete vaške straže. Vaška straža v/. Krke je imela dva mrtva, nekaj pa ranjenih. V Iločevju sta živa zgorela dva partizana, ubitih pa jo bilo 12 partizanov Eden iz okolice St. Jerneja se je vdal. enega so fantje ujeli ranjenega, v roke pa so dobili tudi politkomisarja Cankarjevo brigade. V Hočevju so še isto dopoldne ubili enega partizana. Poleg teh so imeli partizani izredno mnogo mrtvih in ranjenih. V Hočevju so pri umiku pustili partizani dve strojnici in mnogo streliva. Zvirč so se partizani previdno izognili, napadli so pa llinje, toda tudi tu so doživeli velik poraz. Naša hrana v postu nekdaj in sedaj Blazni podvigi razpadajočega partizanstva Stari izrek pravi, da kogar hoče Bog pogubiti, ga najprej zaslepi. S tako pogubno slepoto ndarjeni so se partizani resno, ne samo za šalo, lotili načrta, da zavzamejo Metliko. Nanjo so nagnali svoje sestradane, razccpane in ušive borce, katere so zaradi pomanjkanja strelnega orožja oborožili deloma tudi s kosami, krampi in sekirami. V treh zaporednih nočeh so skušali uveljaviti svoje junaštvo, toda pol ure po napadu jih je pesem pušk, bomb in strojnic, metalcev min in topov pregnala z ogromnimi izgubami. Svojo srečo so poskusili tudi v noči od sobote na pustno nedeljo. Svojo napadalno akcijo so osredotočili na . kolodvor. Hoteli so za vsako ceno priti v Metliko J na pustne krofe. Ker so čutili, kako so se pred * Nada Stritarjeva v »Begu iz seraja« Na Jožefovo je nastopila prvič v letošnji sezoni v »Begu iz Seraja« gojenka Državnega kon-zervatorija in članica Glasbene akademije debu-tantka gdč. Nada Stritarjeva. Nastopajoča je že pokazala na raznih produkcijah/ in drugih prireditvah, da je pevka odlične šole. Njen prvi včerajšnji nastop v operi >Beg iz seraja« je kar najlepše uspel. V partiji Konstance je gdč. Nada Stritarjeva včeraj pokazala svoje glasovne in igralske zmožnosti ter veliko tehnično iz-Sotanost. Pri včerajšnjem nastopu je Stritarjeva bila v polnem obsegu kos bistvenim in poglavitnim zahtevam za dobro izvajanje Mozartove opere. Ima prirodno ugoden in zlasti Čist, izenačen in miren glas, lahkotno in jasno pelje, točno in razumljivo izreko, veliko pevsko tehnično znanje iz šole priznanega pevskega pedagoga, rektorja g. Betteta, nenavaden glasbeni posluh, tako da je z včerajšnjim nastopom navdušila vse občinstvo, ki jo je nagradilo z viharnim aplavzom in šopki. Če si bo Stritarjeva pridobila tudi za take nastope potrebnega igralskega izražanja in podala svoje vloge tudi bolj teatralno, namreč doživela svoje vloge lv>lj čustveno, bolj dejansko, bo stopila brez dvoma med prvo moči naše opere. -(107 . ' Skladatelj Saša Santcl jo praznoval sredi to-otf ga meseca svojo W)letnico. Ob tej priliki bo pri-•’ redila Glasbena Matica poseben koncert, na katerem se bodo izvajala izključno šantlova dela. Posamezne njegove skladbo bodo izvajali: sopranistka, operna pevka Manja Mlejnikova, pianistka Marta Bizjakova, violinist Albert Dermelj, violist Ivan Žižmond, Ljubljanski komorni trio (Dermelj, Šedlbauer, Lipovšek) in šolski zbor Glasbene Matico pod vodstvom ravnatelja Mirka Poliča. Koncert Šantlovih skladb bo v petek, 2fi. t. m. ob pol 7 v veliki filharmonični dvorani. Predprodaja vstopnic od ponedeljka dalje v Knjigarni Glasbene Matice. ljudstvom osmešili, so hoteli doseči vsaj nekaj uspeha za vsako ceno Niti s silo in preganjanjem svojih lastnih tovarišev ni šlo. Pozivali so svoje skrite pristaše znotraj žice, naj ne čakajo več, naj jim hitro priskočijo na pomoč, kajti trenutek »osvo-bodftve« se približuje. Da je bila borba huda in za partizane porazna, priča partizanska kri, ki je pobarvala okolico cnesta. Po skromnem računu so morali imeti partizani okrog 150 mrtvih. Med njimi je bilo na žalost tudi nekaj v zadnjem času nasilno mobiliziranih, ki so jih partijci poslali naprej v najhujši ogenj, medtem ko so se sami gostili in popivali po bližnjih okoliških vaseh. Poleg mrtvih je napad na Metliko prinesel partizanom tudi okoli 200 ranjenih. Razdeljevanje mesa v Ljubljani Prehranjevalni zavod Visokega komisariata sporoča: Ker je bilo potrebno oskrbeti s svežim mesom bolnišnice in zagotoviti meso za bolniške dodatke, je bila količina mesa za civilno prebivalstvo za prihodnji teden določena takole: 30 gr svežega mesa in 60 gr prekajenega mesa. Prekajeno meso se bo prodajalo po ceni 23 lir za kilogram. S štaierskefa TISANA CSSBEVj delizioso Ih e okusni čaj IASSATIVO • DEPURATIVO . DIGESTIVo! KI HENČ* . ČISTI IN POMAGA PRHAUIATI | (. O.B0 U SCAT01A ■ L 1)3 M HUMA CON 4 OOSI | ’ t. m« Skatu ■ t. 0.75 zavoicek s t dozami LAB. G. MANZ0NI S C.*- MILANO - Via Vela Na vzhodni fronti Je padel vojni prostovoljec Vili Bald iz Maribora. Bil je referent na nemškem poslaništvu v Zagrebu, od 1. 1938 do 1941 pa vodja nemških študentov v bivši Jugoslaviji. Smrt ga j« pokosila 13. februarja v bojih pri Harkovu. Zadovoljiv uspeh zrelostnega izpita. Mariborski dnevnik poroča, da je pred dnevi na Tegettho-fovi gimnaziji v Mariboru polagalo 17 učencev 8. razreda zrelostni izpit, ki so ga vsi uspešno prestali. Umrli so y Mariboru soproga finančnega respi* cienta Katarina , Jordanova, stara 63 let, 55 letni sprevodnik drž. -žel; v p. Mihael Cvilak, 51 letna bolniška sestra Milena Ogrizkova, 30-letni Viljem Weiss in hčerka železničarja Inge Pistorjeva. Srebrna poroka v Celju. Zakonca Franc in Flora Konig sta 16. marca praznovala srebrno poroko. Graški dnevnik ob tej priliki poudarja privrženost Konigove družine k Reichu. Slavja so sc poleg drugih udeležili okrožni vodja Dorfmeister in vsi uradni vodje celjskega okrožja. Obrtniški jubilej. Te dni je praznoval 20 letnico ustanovitve svoie obrti ključavničarski mojster Jožef Jevšek iz Maribora. Mariborski dnevnik se ga spominja kot vnetega strankinega delavca. Pri zadnjem službenem anelu okrožnega vodstva v Celju so govorili vodja rasno političnega urada dr Walluschegg o rasno političnih vprašanjih Spodnjega Štajerskega, dalje uradni vodja Fla-ser in okrožni govornik Duker o narodno političnem vprašanju Spodnjega Štajerskega v preteklih 2000 letih — Okrožni vodja Dorfmeister je za zaključek zborovanja naglasil potrebo poznavanja zgodovine na Spodnjem Štajerskem in se bodo zato v prihodnjih mesccih morali vsi uradni vodje na Spodnjem Štajerskem natančno naučiti njene zgodovine. Huda nesreča v železniški delavnici. V mariborskih železniških delavnicah se je hudo ponesrečil kovač Franc Šumenjak, ki je noni padel težak sod in mu zmečkal prsni koš. Hudo poškodovanega so prepevali v bolnišnico. Pri nesreči se je poškodoval tudi pomožni delavec Alojz Spotenak, ki mu je odtrgalo dva prsta na desnici. Postni čas jo ta Jn kaj radi se spominjamo na naše staro šege in navade, kako smo so postili in praznovali teh sedem todnov, ki segajo od pustnega torka do velike sobote, do Vstajenja. Sedaj eo časi drugačni, toda, iz pripovedovanja starih in najstarejših vemo, da Je bila v naših krajih taka navada, ko nihče od pepelnice do velike nedelje ni pokusil mesa. Ako je prišel popotnik v va«, so mu morda napravili nekaj praženih jajc, morda nekaj krompirja in repe — toda vse na masluI Sele po Vstajenju je prišlo na pražnje pogrnjeno mizo na vrsto svinjsko meso, svinjska zabela ali »zaseka«, to je pristna kranjska zmes svinjske masti, ocvirkov iu drobljaucev svinjskega mesa. Naši stari ljudje med postom niti jajc niso hoteli jesti, temveč so jih hranili za pirhe. Velikonočni »žegen« pa je bil in še bo praznik za vse družine. Kar je družina privarčevala čez zimo, bodisi od prekajene svinjine, bodisi kurjih jajc, hrena ali zgodnje zelenjave, vse to mora po Vstajenju na mizo. Saj prav za ta dan je družina ves post varčevala. Med poslom pa je pri nas tako: Kmečki ljudje jedo krompir, proseno kašo, ješprenj, zelje, repo in žgance in vse to zabeljeno le z maslom ali kislim mlekom. Mestni ljudje pa so se pred nekaj leti razburjali nad svojimi ženami in gospodinjami, ko so jim v postnem času zabelile kosilo in veierjo z maslom — zahtevali so. naj bo tudi v postu jed zabeljena s svinjsko mastjo. Že prej, še bolj pa seda), zahteva postni čas drug način hrane. — Sladokusci so pred kakimi tremi, štirimi desetletji kar pričakovali postni čas, ko so mogli v najboljših ljubljanskih restavracijah ali pa kar doma dobiti najbolj izbrana postna jedila. Na pepelnično sredo je bila običajna »pojedina slanikovt. Kdor pa je imel nekaj pod palcem, je na trgu kupil 10 do 20 rakov in med postom povabil r"> »rakovo juho« svoje prijatelje. Prava trakova juha« pa ni voda, v kateri se kuhajo raki, zakaj to vodo vsaka kuharica odlije. >Ra-kova juha< Je napravljena šele pozneje iz dvakrat prekuhanih rakov, katere mora uživalec še posebej posneti iz skorje. Kranjski raki so pred 60 do 70 leti sloveli po vsej Evropi in vprav v tem času so ljubljanski trgovci s prodajo rakov zaslužili lepo denarce na Dunaju, v Gradcu, Triesteju in Se kje drugod. Sloveli so »krtlki raki«, to so tisti, ki so jih naši predniki nalovili v reki Krki na Dolenjskem. Bili so tudi do 2 dm dolgi. Nekoliko manjši, vendar pa bolj okusni pa so bili raki iz Looke doline. Po tej dolini teče močan potok Obrh. Slovela jo vas Nadlesk, od koder so pošiljali okusne rake na vso strani Evrope. Vendar je bilo pred pol stoletja kaj hitro konec slave kranjskih rakov. Prišla je neka kuga, ki je pomorila ves račji zarod in od tedaj si raki v naših vodah niso več opomogli. Sem in tja še dobimo kakega raka ' skritem potoku — celo v tivolskih jarkih životari nekaj velikih, vendar bo še dolgo trajalo, da bodo mogli naši kraji zopet izvažati najboljšo postno jed — rake. Z ribami je nekoiko boljše. Vode v Ljubljanski pokrajini so bogate rib. potrebno pa bi bilo smotrno ribogojslvo. Jegulj v naših vodah ni. kakor ne v vseli rekah, ki so usmerjene proti Črnemu morju. Naši najbolj okusni ribi sla postrv in lipanj Posrečili so se poskusi vzgojiti ameriško postrv v domačih vodah. Umetno ribo-gojstvo ima pri nas še precejšnjo bodočnost. Ljubljansko barje jo prepreženo z jarki in potoki, po katerih mrgoli Zan. Trnovski in krakovski Žabarji so zaslužili in še zaslužijo lepe denarce z lovom na žabe, saj so žabji kraki v Ljubljani izredno Čislana specialiteta. Posebna slaščica za sladokusce so polži. No mara jih vsakdo, toda kdor jih enkrat pokusi in zaužije primerno porcijo, si jih bo zopet zaželel. Pred to vojno so v naših krajih zlasti Francozi kupovali polže na debelo. Dandanes pa teknejo tudi nam — solata s polži je baje prav okusna, ker niti olja ni treba, saj so polži tako in tako dovolj mastni, le nekoliko kisa io soli! Nekateri poznavalci kar v mestu samem vsako pomlad naberejo več tisoč polžev, ki jih ali prodajo ali pa si jih privoščijo sami. Izmed sesalcev jo veljalo v prejšnjem stoletju za postno jed meso vidro, ki so preživlja le z ribami. Ponos lovca je bil, kadar je spomladi ustrelil vidro — dobil jo dragoceno kožuhovino in še meso za poslDe dni. Malo verjetno je, da bi so v Ljubljanski pokrajini ob kaki vodi nahajala ie kaka družina vider. To so le spomini na specialitete. V postnem času bomo zlasti letos zadovoljni s svojo staro slovensko postno hrano — s krompirjem in zeljem! Atcune delle p'u recentl e signiffcatlve Incftioni del terore Nekaj najboljših in na pomembnejših posnetkov tenorista FERRUCCIO TAGLIAVINI FERRUCCIA TAGLIAV NIJA su disebi i.a ploke CETRA L‘AMICO FRITZ — (P. Mascasnl) — Duetto dollo Cilietro — l’artl I—II (col »ojirano Magda Oliviero) ((CB 20197) L'AMICO FRITZ — (P. Masoasnl) — «Ed nneho Bepne nmo» I LOM A RDI ALU PR1MA CROCIATA — (O. Verdi) — «Lu mia lotlzia lnfondero» (CB 20140) LA BOITEME — (G. Puccini) — «Che solldn ma- nina» I/ARLESIANA - (F. Cilea) - »Lamento di Fo- derico* (CB 20141) L’ELTSIR DAMORE - (G. Donizetti) - «rna furtiva lacrima» RIGOLETTO — (G. Verdi) — »Parmi veder lo lacrirao» (CB 20205) .1 QUATTRO RU8TEGHI — (WoIf-Ferrari) — »Lneeta xe un bel nomo» L’AItI,ESIANA — (F. Cileu) — «£ la solita sto-ria» (CB 20203) LA SONNAMBULA - (V. Bellini) - »Prendi 1’anel ti dono» FALSTAFF — (G. Verdi) — »Dal tabbro il c.mto» (CB 20142) TOSCA — (G. Puccini) — »Recondite ormnnio* TOSCA — (G. Puccini) — «IS lucean lo stelle» (CB 20170) VOGI.IO VIVERE COSI' - (IVAnzl-ManHo) — Canzone rilmo alleirro TU NO.N MI LASCEKAl — (D’Anzi-Galdiori) — Canzone ritmo lento (AA 301) NINNA NANNA GRIGIOVERDE — (Militello-Marl) Canconn ... TU NON Ml LA8CERAI - (D’Anzi Galdieri) — Canzone ritmo lento (AA 302) MALINCONIA D’A MORE - (IVAnzi) - Canzo-no del film «I.a donna 4 mobile* HO MESSO IL CIJORE NEI PASTICCI — (D'Anzl-Panzeri) — Canzone ritmo modo-rato dal film «La donna 6 mobile» (AA 312) PRIJATELJ PTtlC — (P- Mascagni) — »Dvospev o icinjah* — I. in II. del (s sopranistko Magdo Oliviero) (CB 20197) PRIJATELJ PRIČ - (P. Mascagni) - »Tudi Bepo je ljubilt LOMBARDI V PItVI KRIŽARSKI VOJNI -(O. Verdi) — »Maja radosti (CU 201 ir,) DOltEME — (G. Puccini) — »Ledena je ročicac ARLEZANKA — (F, C11 ca) — »Friderikova toibat (CB 10141) LJUBAVNI NAPOJ - (G. Donizctti) - »Soha skrivaj utrla set JllGOLETTO - (G. Verdi) - »Vidim solze* (CII 'M05) ŠTIRJE GROBJANl - Sem menda potem jaz kriv? — Ne, če ti ne bi mogla preživeti sramote, da dam sina norca v rejo drvarki ali pa zlodeju, potem tudi jaz ne morem več trpeti te sramote, imeti pri sebi takega sina, ki ne bo nikdar in nikoli kočki graščak! Še za drvarja bo pre-nor, če bo le za pastirja imel zadosti pameti s svoji nori glavi!« »Saj si tudi ti bil nekoč le pastir in hlapec, zdaj si pa vendarle graščak!« mu je očitala žena, še vedno na tleh, vsa potrta in skrušena. 40. »Saj sem vedel in pričakoval, da mi boš vrgla moje pastirstvo in hlapčevstvo kot poleni pred noge. Pastir! Hlapec! — O, da sem pa poplačal tvoje dolgove, za to sem bil pa dovolj dober!« »Da, plačal si jih s hudičevim denarjem! Kako bi pa bil tako naenkrat obogatel?« mu je odkrivala vest. »Nikar ne pozabi, da sem te iz milosti vzel za ženo!« »O, srečna jaz, ko bi me nikoli ne bil!« je priznala graščakinja. »Nobene besede več!« je zatopotal po tleh, ji iztrgal sinčka in ga surovo sunil predse ter zavpil: »Odnesita ga, da ga nikdar več ne vidim!« Sinko je zaklical in stegnil roko: »Drvarka Marija!« Zlodej je tedaj planil proti otroku, a še nmejo je bila Marija pri njem, vzela ga v naročje in dejala zlodeju: »Odslej je moj!« K oteci h r Sobota. 20. sušca: Kvatrc; Kutbert, škof; Aleksandra mučenica. Nedelja. Sl. sušca: Kvaterna; Benedikt, opat in ustanovitelj reda; Serapion, 4kof. — Oliv UmctniSka raistava akatl. slikarja Franceta Klemenčiča v salonu g. Antona Kosa v prehodu nebotičnika bo trajala Se nekaj dni. V javnosti in pri strokovni kritiki jo Klemenčičevo delo vzbudilo tudi letos popolno priznanje. Občinstvo, ki ljubi našo likovno umetnost, opozarjamo na to razstavo! i 1» dijaškega življenja jo naša najlepša mladinska iprra »Luč z gora«. Uprizorili jo bodo Šišenski kongrcganisli v nedeljo, 21. t. m. ob 5 popoldne v samostanski dvorani. Med odmori bo igral tamburaSkl zbor. Predprodaja vstopnic bo 21. t. m. od 11 do 12 v dvorani. Za postni čas nam je Rokodelski oder pripravil Klabundovo dramo »Praznik cvetočih češenj«. Delo, ki nam jo po snovi in dogajanju sicer tuje, {x> idejni zamisli pa zelo sorodno. Vsa je prepletena z orientalsko mistiko, ki je izražena na čudovit. Čisto svojski način. Trpkost dejanja samega zadobi odrešujoč prizvok, ki povzroči, da izzveni težka drama kot prelepa pesem ljubezni in žrtvovanja. Predstava bo v nedeljo ob pol f> popoldne na Rokodelskem odru. — Predprodaja vstopnic od 10 do 12 in dve uri pred predstavo v društveni pisarni Petrarkova 12-1. Ljubljansko gledališč© Drama: Sobota, 2() marca ob 17 510: »Veliki moS«. Red B. Nedelja. 21. marca ob 14: »V Ljubljano jo dajmo«. Izven. Znižane cene od 15 lir navzdol. Ob 17.80: »Jesen«. Izven. Znižane cene od 15 lir navzdol. Opera: Sobota. 20 marca ob 17: »Janko in Metkam. Premiera. Red Premierski. ROKODELSKI ODER V nedeljo 21. marca ob pol 6 popoldne: Kla-bundova drama »Praznik cvetočih čeženj«. Predprodaja vstopnic bo v nedeljo od 10 do 12 in dve uri pred predstavo v društveni pisarni, Petrarkova 12-1. špurt na Jožefovo v znamenju priprav Ml' Sc dve nedelji nas ločita od začetka domačega prvenstvenega nogometnega tekmovanja in zaradi tega stremi vsak klub, da čim boljše pripravi svoje moštvo na bodoči prvenstveni ples, ki 1)0 mnogo trši kot pa je bil lanskoletni, saj so se moštva znatno okrepila in konkurenca bo hujša. Včerajšnji praznik sv. Jožefa so nekateri ljubljanski klubi izrabili za pripravo za bližnje prvenstvene borbe. Razen nekaj nastopov na zelenem polju so imeli v dvorani na Kodeljevem tudi domači derbv igralcev namiznega tenisa, kjer so se pomerili najboljši iz Kodeljevega in oni iz Most. Ljubljana : Vojaško moštvo SsI Ljubljano smo na praznik prvič videli v letošnji sezoni, kako je zaigrala. Čeprav ni bilo moštvo čisto kompletno, je predvedla zelo lepo in tudi koristno igro, katere izkupiček tudi ni izostal. Za nasprotnika si je izbrala vojaško moštvo poveljstva XI. armadnega zbora, ki pn razigrani Ljubljani nikakor ni bil kos. Zaradi precej močnega vetra, ki je vel celo popoldne, so domačini takoj od začetka prevzeli nizko, prizemsko igro v svoje roke in jo obdržali z majhnimi izjemami do konca igre. Kljub temu. da smo Ljubljano prvič videli, moremo biti z njeno i«ro in znanjem zadovoljni in kakor kaže, po dosedanjih igrah drugih klubov sodeč, bodo imeli pri bodočem prvenstvu veliko be- Krmilno peso prodaja vsako množino ter sprejema naročila za prekl ie Mali gospodar Rogoza«, Gallusovo nabrežje 33. sedo in si bodo skoraj gotovo tudi letošnje leto priborili prvaški naslov. Ljubljanske vrste so bile včeraj lepo povezane, žoga je šla od noge do noge ih tudi streljali so precej. Vojaško moštvo je imelo v svojih vrstah nekaj dobrih poedincev, vendar pa jim je manjkala skupna igra. Nekajkrat so tudi nevarna napadli, vendar pa je bila domača obramba vedno na mestu. Tekma je bila le trening, vendar pa je nudila še dosti dober nogomet. Hermes : Mars 6:2 (2:1) Po prvem Marsovem uspehu preteklo nedeljo, ko je precej * lahkoto odpravil mlado in tehnično moštvo SK Mladike, je na Jožefovo naletel na tršega nasprotnika, na Siškarje, ki se niso dali kar tako. Tudi Hermežan« smo včeraj prvič letos videli na zelenem polju, reči pa moramo, da so nas prijetno iznenadili Sicer so postavili same stare gade, ki pa so predvedli lepo in povezano igro, katere izkupiček so si dali sami v svojo malho. Poljanča-nom so nasuli 6 komadov, sami so pa le dvakrat vzeli žogo iz mreže. V majhno Marsovo opravičilo bi bilo. da se manjkali dva ali trije igralci iz prvega moštva. Kaže, da bo tudi Hermes v letošnjem nrvenstvenem plesu krepko posegel v dogodke jn bo ostalim klu1»om, ki bodo tekmovali v razredu najboliših. vedno trd oreh. Tekmo ic sodil g Kos. • | Zabjak: Mars 1L V predtekmi sta se moStvi 2abjeka in druga garnitura Marsa. Moštvi sta predvedli mlačno in povprečno igro, ki ie ostala z rezultatom 2:2 neodločena, kar 5e najbolj od- • govarja poteku cele igr«. Moščani in Melievčani v igri z belo žogico V četrtek so je z majhno zamudo priSel table-tenis za prvenstvo Most in Kodeljevega v režiji SK Mladike. Turnir se je nadaljeval včeraj do sedme uro zvečer. V četrtek popoldne se je pričelo tekmovanje moštev, katerih so jo priglasilo kar 17. Sedem jih je poslala v boj Mladika, Korotan pet, Hermes pa tudi pet. V semifinale so se plasirala naslednja moštva: Korotan I z zmago nad Hermesom III (3:0), Mladika II z zmago nad Hermesom II (3:0), Korotan II z zmago nad Mladiko l (3:1) in Hermes I z zmago nad Korotanom III (3:0). V finale sta prišla Mladika II z zmago nad Korotanom I (3:2) in Hermes I z zmago nad Korotanom II (3 :0). Končno sla se sproprijela za prvo mesto oba finalista^ Hermes I in Mladika II. Hermes I si je po težki borbi osvojil prvo mesto z rezultatom 3 :1. V dopoldanskih in popoldanskih urah se je odigrala tudi disciplina dvojic, katerih se je priglasilo tudi 17. V semifinale sta prišli dvojici Strojnik Aleš in Roman z zmago nad Strojnikom Stefanom in Dularjem (2:1), BradeSko-Gabrovšok z zmago nad Bajec-Terhljan (2 :0), Recek-Tršinar po W. O. nad Šubert-Mcdved ter Miakar-Meden z lepo zmago nad Potočnik-Jankovič (2 :0), V finale sta se pritolkli dvojici Bradeško-Gabrovšek z zmago nad Strojnik A.-Strojnik R. (2 :0) ter Meden-Mlnkar z zmago nad dvojico TrSinar-Recek (2 :0). Prvo mesto v dvojicah sta si osvojila Bradeško-Gabrovšek z zmago nad Meden-Mlakar (2 :0). Juniorjev se je priglasilo 32: 8 Korotancev, 3 Hermcžani, 19 Mladikarjev in dva neorganizirana. V finalo so prišli naslednji igralci: Strojnik Ste- fan z mago nad Šircljem (2:0), Košak (Mladika) z zmago nad Klunom (Ml) (2 :0), Potočnik (Kor.) z zmago nad Bajtom (Kor.) (2 :0) in Mlakar (Ml.) z zmago nad Ivancem (Ml.) (2 :0). Nato se je razvila borba med štirimi najboljšimi. Najprej' sta se spoprijela Mlakar in Košak (oba Mladikarja). Kajpada jo moral Košak podleči boljšemu Mlakarju (0:2), v borbi med Potočnikom in Strojnikom je nepričakovano zmagal Potočnik (0 :2). Strojnik je nato premagal Košaka z 2 :0. Mlakar pa v krasni igri premagal Potočnika z 2 :1. Nato jo Strojnik po trdi borbi tesno premagal Mlakarja z 2:1, Potočnik pa Košaka z 2:0. Tako imajo trije enako točk: Mlakar, Potočnik in Strojnik S. Po diferenci setov je dosegel prvo mesto Potočnik, drugo Mlakar, tretje Strojnik, Cotrto pa Košak. Danes se bo odločilo, ali naj igrajo ti trije še enkrat med sc* boj, ali bo ostalo tako, kakor je. Organizacija prireditve je ustrezala do podrobnosti. * Jutri, to je v nedeljo dopoldne, bodo na vrsti najzanimivejšo borbo med seniorji. Nihče, ki bo prišel gledat ekmovanjo med seniorji, ne bo razočaran. Tobačna tovarna : Mladika Obe moštvi sta se dogovorili za prijateljsko nogometno srečanje na jutrišnjo nedeljo. Po važnem žrebu, v katerem je usoda določila, da se bosta prav ista nasprotnika pomerila tudi v kvalifikacijski tekmi, bo jutrišnja tekma tem bolj zanimiva, saj bo pokazala v kakšni formi je eno in drugo moštvo. Tekmo bodo odigrali na Marsovem igrišču za Kolinsko tovarno in sicer bodo začeli ob pol štirih. Prijatelji nogometa bodo gotovo prišli na tekmo, da si bodo ob lepi igri ogledali oba domača rivala. Važen žreb V četrtek popoldne je bil v pisarni CONl-ja važen žreb, ki je odločil, katero moštvo od Mladike, Hermesa in Tobačne tovarne bo avtomatično izžrebano in prišlo v vrsto najboljših, ki se bodo borili v prvem razredu. Sreča se je nasmehnila Hermesu, ki se je tako brez borbe priključil že od lani določeni dvojici Ljubljane in Marsa, da bo sodeloval v težkih tekmah. Ostala dva, to je Mladika in Tobačna tovarna, ki nista bila izžrebana, pa bosta odigrala kvalifikacijsko tekmo in kdor bo v njej zmagal, bo tudi pristopil v družbo prvih treh najboljših. Važna tekma, s katero se bodo začele domače prvenstvene tekme, bo odigrana 4. junija, dočim se bodo same prvenstvene tekme začele teden pozneje, to je 11 junija Tako sedaj vsak klub ve pri čem da je, v kateri skupini bo tekmoval. Edgar Wallace: Žabar s krinko a Trdovratna tujčeva vprašanja so mu začela že presedati. Broad je bržkone to tu
  • olna romantike. In Ua,y Bennett je bil človek, ki je hlepel po pustolovščinah in romantiki. V vseh navodilih pa ni bilo niti sledu o kakšni nevarnosti. Kaj pa bo prinesel konec in kakšna bodo morebitna presenečenje, na to fli niti malo po-mislil. . , , • In to je bik) tudi zanj ugodno, Kajti bil je človek, ki ni rad mnogo misiU na bodočnost. Kajti če bi imel obcuteK in bi si pri vsakem naročilu zastavil vprašanje »zakajc, bi se bržkone temeljito premislil, preden bi sc spustil v tako nevarno pustolovščino. 24. Saul Morris, Dick Gordon je prišel v poVcijsko ravnateljstvo, kjer mu je Elk takoj podal podrobno poročilo. »Našli smo devet podobnih torb, vse 6 podobno vsebino.« »Ali ni bilo možno najti sledi, ki bi vodila do človeka, ki je oddal te torbice v shrambo?« I »Ne, niti najmanjše sledi ne. Nadalje smo skušali ugotoviti lastnika s pomočjo prstnih odtisov in dosegli smo nekaj uspehov. Toda te torbe so šle skozi več rok postajnih uslužbencev in zaradi tega sem mnenja, da ne bom mogel nikoli dognati ničesar bistvene-, |ga,_Le v Puddingtonu sem našel torbo, ki je bila večja kot ostale. Imela je podobno vsebino, le da je bil v njej še debel zavoj, v katerem so bili blanko teki glaseči se na različne podružnice I raznih bank. Tako so bili med njimi čeki glaseči se na Credit Lvonnais, na deveto narodno banko v New Torku, na španske, italijanske, romunske banke ter na okoli 50 podružnic glavnih angleških bank.« Dick ga je poslušal ves presenečen. »Elk, par lot Življenja bi žrtvoval, če bi mogel razvozi jati tajnost Žabarjev. Odslej naprej bom dal Lolo stražiti. Lew je izginil; ko sem danes zjutraj poslal svojega uslužbenca k Rayu Bunnettu, ga ta ni hotel sprejeti lin so izgovarjal, da je bolan. Toda 46 sporočim vam zdaj lahko prijetno . novico.« • Dick Gordon je vzel iz svoje denar-■ nice ovoj, ki ga je položil na mizo. »V New Yorku sem se informiral o Saulu Morrisu. Tuikaj je brzojavka, ki mi jo je poslalo newyorško policijsko ravnateljstvo po kablu.« »»Z ozirom na vaše vprašanje: Saul Morris živi. Irenutno se, če se ne motimo, nahaja v Anpliji. Tukaj ni proti njemu nobenih obtožb; le domneva se, da je vlomil^ leta 1898, 17. II. v safe ladje »Mantania« r Southamtonu v Angliji in pobegnil s petdesetimi milijoni francoskih frankov. Potrdite prejem!«« Elk je prebiral to brzojavko vedno znova. Nato jo je skrbno 7.1ožil, vložil nazaj v kuverto in jo čez mizo izročil Dicku. »Saul Morris je torej na Angleškem,« je rekel mehanično. »Ta ugotovitev mi razjasnjuje marsikatero skrivnost.« 1 Ko ga je Dick zapustil, se je Elk odločil, da torbe še enkrat temeljito preišče, ker se je domislil možnosti, da imajo morda dvojno dno. Poklical je Balderja in kriminalnega narednika, Fayreja, mladega, mnogo obetajočega moža, v katerega je polagal Elk velike upe ter mu je tudi mnogo zaupal. Na-—nil se je privleči na dan svoje ključe. — Elk je svoje ključe varno hranil v vrečici, ki jo je nosil pod srajco, telovnikom in suknjičem na golem tele- su. Končno je, potem ko je odpel suknjič, telovnik, srajco in privlekel na dan vrečico, iz katere je vzel ključe, stopil k svoji omari ter odprl omarina vrata. Omara je bila tako zadelana s torbami, ki so jih nabrali po postajah njegovi uslužbenci, da so se vsule iz nje, ko je odprl vrata. Elk je vzel torbo za torbo ter jo izročil I’ayreju, ki jih je polagal na mizo drugo zraven ( druge. >Kot prvo bomo odprli tisto torbo, ki smo jo staknili v Paddinotonu,« je rekel svojima sodelavcema. »In sicer jo bomo kar prerezali, da bomo la.žje našli morebitne skrite stvari.« »Jaz grem iskat drug nož, ki bo bolj oster od tega, kajti s tem bi se preveč zamudili,« je dejal Balder. i »Pohitite!« mu je zaklical Elk. Balder je stekel iz sobe. V naslednjem trenutku je neka nevidna sila vrgla Fayre-ja proti vratom in naenkrat se je Elk znašel na njem. Zažvenketalo je zdrobljeno steklo. Slt-šalo se je šumenje pritiskajočega zraka in oglušujoč pok eksplozije. Elk se je prvi zbral ter se dvignil. Soba je bila j>olna črnega dima, da nisi videl niti pred seboj. Pri prvem korai ku naprej ic zadel z nogo v nepremično narednikovo telo. Elk ga je dvignil in zavlekel na hodnik V prvem trenutku se mu je zdelo, da ni mnogo upanja da bi še živel. Požarni zvonci so zvonili po vsej zgradbi in kmalu je prihitelo na pomoč veliko stražnikov v uniformah: požarno moštvo je priteklo po hodniku. S seboj so vlekli cevi za gašenje. Tleči ogenj so v trenutku pogasili. Elkov urad je bil razvalina. Celo jeklena vrata njegove omare so bila vržena iz tečajev. Nobeno steklo ne oik-nili ni ostalo celo, niti kos oprave ni bil nejvoškodovan, in sredi sobe je .zijala velika luknja. »Balder, rešite torbe!« mu je zaklical Elk, ki si je dal mnogo truda, da bi z umetnim dihanjem spravil rajnega Fayrcja k zavesti. Ko so stražniki odnesli narednika v bolniško sobo, se je Elk vrnil z namena, da bi si ogledal razvaline v svojem uradu, katere jo povzročila eksplozija. »Da, to je bila posebno težka bomba,« je rekel Elk. »Res, čudež je, da sera ostal pri življenju; reči pa moram, da sem rešil Balderju življenje, ker sem ga trenutek pred eksplozijo poslal po nož, da bi torbe laže prerezat.« »Ali ni«te torb prej preiskali?« ga je vprašal policijski ravnatelj ves jezen Elk je prikimal. »Včeraj sem vsako posebej odprl in njeno vsebino razložil po mizi. Ono pa, ki smo jo našli v Paddingtonn, 6em celo obrnil naokoli. Vsak predmet, ki je bil v njej, sem položil semkaj na mizo in zabeležil v beležnici, jaz sam sem potem osebno zaklenil omaro Nobene bombe ni bilo zraven, to lahko potrdim mirne duše!« Stalinizem in Stalin - na'večja sovražnika ruskega ljudstva Iz odprtega pisma, ki ga je napisal v Berlinu bivši sovjetski general Berlin, IS marca s. Bivši sovjetski general Andrej Andrejevih Vlasov je objavil v ruskem časopisu »Novoje Slovo«, ki ga tiskajo v nemški jm^stolniei, odprto pismo, v katerem navaja razloge, ki so ga privedli do tega, da je zavzel na-ef*»ti boljševizmu sovražno stališče. Najprej popisuje 6vojo preteklost, zlasti pa Fe svojo vojaško kariero. Bil je v ruski vojski najprej navadni prostak in je počasi napredoval v«p do armijskega generala in podpoveljnika čet na bojišču. Bivši sovjetski častnik, ki je na tej svoji življenjski poti poveljeval tudi 57. ruski armadi, ki je nastopala na področju okrog Kijeva, je zapisal, da je v preteklih letih globoko učinkovalo nanj divjaško postopanje voditeljev komunistične stranke z ruskim prebivalstvom, ki so mu pripravili najbednejše življenje. Pravi, da je komunizem in ziasti še Stalin naivečji sovražnik ruskega ljudstva, ki ga je boljševizem povsem zanemarjal. Potem pa je bivši sovjetski general še zapisal, da je spričo bede, ki so jo trpeli v preteklosti njegovi soro-jaki, bede. ki jo tudi on sam lahko izpriča, pred nedavnim, ko je bil zaprt, dozorel v njem sklep, da je treba položiti temelje za novo Ilusijo, v kateri bodo ljudske koristi prvo. Svoje pismo Vlasov končuje s pozivom na ruski narod, naj se dvigne v obrambo svojih pravili kori6ti. V berlinskih političnih krogih poudarjajo, da ie pismo tega bivšega sovjetskega generala imelo namen, v znatni meri vplivati bodisi na ruske ujetnike, kakor tudi na prebivalstvo tistih riških pokrajin, ki so še vedno pod Stalinovo pelo. Lizbona pred vojno in danes Zadnja evropska vrata, ki so še odprta v daijni tuji svet Za tujca, ki je nekoč potovali iz Amerike v Evropo ali v obratno smer, je bila portugalska prestolnica Lizbona le vmesna postaja na tej dolgi poti in ne dosti več. Lahko reteino. da ji tujci res niso pripisovali kakšne posebne pozornosti in se tam znto tudi niso Bog ve kako dolgo zadrževali. V Lizboni ni bilo velikih hotelov in se Lizbončani tudi niso prav preveč prizadevali, kaiko bi privabili čimveč tujcev, lii kar je veljalo za mesto samo, ie ve*jato tudi zn njegovo okolico in z« druge kraje na Portugalskem. Ob portugalski atlantski obali tujci navadno niso obiskovali kakšnih večjih, bolj znanih kopališč, spomenikov iz starodavne dobe, slikovitejših ribiških vasi a'Ii bogatih vinorodnih krajev. Z letom 1940 pa se je vse to precej spremenilo. Lizbona, to poslednja evropska vrata, odprta v širni svet, je postala važno postajališče za potniška letala, in od tam se je mogoče pripeljati v enem dnevu v Severno, Srednjo ali Južno Ameriko, v Afriko, Italijo, Nemčijo, Anglijo ali na Irsko. V Lizboni se torej stokajo najpomembnejše letalske prometne poti. V lizbonskem pristanišču je vse polno 'ladij najrazličnejših narodov, ladij, ki vzdržujejo zvezo med Evropo in onstranskimi deželami. Diplomatska zastopstva, ki jih je pred izbruhom sedanje vojne predstavljal le en sam pooblaščeni minister ali kvečjemu že ka.k drug odposlanec. 60 se številčno zelo pomnožila. Poleg tega pa se je moralo tu ustaviti za dalj časa šc na tisoče beguncev ki sc jim kljub vsem priporočilom in podkupninam ni posrečilo najti prostora na kakšnem jClippeijuc, da bi se z njim odpeljali čez morje na varno. Ob portugalski atlantski oba!i_ rasejo ko gobe po dežju najsodobneje zgrajene vUrh takšne, kakor jih lahko vidite na primer ?V,Gr«newaldu, v Neuillvju ali okrog Amsterdamu. Tuju se nustanjajo bogati tujci. Majhni ho-i/?Hi«o se spremenili v pravcate palače, starodavne palače pa so preuredili v najsodobnejše urejene hotele, ki so dostopni seveda le najbolj petičnim ljudem. DARMOS. II miglior assativo najboljša odvajalno sredstvo Revnih beguncev je, kljub temu da so sc jih Angleži in pristaši De Caullea hoteli iznebiti, še vedno na tisoče in so jih prepeljali v ma.njše kraje v notranjost Portugalske, z njimi pa so poslal: tja tudi številne Jude, ki opravljajo tam svoje trgovske posle in od katerih velika večina niti nič ne misli na to, da bi odpotovala dalje čez morje, kakor je bil prvotno njihov namen. Premislili so se v glavnem zato, ker se zavedajo, da bi jih v Ameriki utegnili na lepem vtakniti v vojaško suknjo. V lizbonskem pristaniškem okraju imal priliko slišati vse mogoče jezike Mornarji* ki so na morju doživeli nesrečo, da *t> jim je ladja potopila in so jih morski valovi potem na njihovo veselo presenečenje le vrgli spet na zanesljiva tla, delajo družbo številnim beguncem iz raznih evropskih zasedenih pokrajin. Vse polno jih je po gostilnah in kavarnah. Dovoljenje za potovanje na Kubo stane danes 20 000 6Cudov. Teh dovoljenj pa ne izdajajo toliko zato, da bi omogočili ljudem potovati na Kubo, kakor zaradi tega, da bi spet nekoliko »ozdravili« blagajne po konzulatih in poslanstvih. Ali pa jih izdajajo tudi z namenom, da bi ti ljudje lahko pretihotapili v Ameriko kakšno pomembno stvar. Kdor hoče pretihotapiti na primer na Bermude kakšne vrednostne papirje, mora plačati 10 odstotkov vsote, na katero se tisti vrednostni papirji glase. Pred vojno so na Portngalsikem prodaiali zgolj portugalske časopise, danes pa lahko dobiš tam časopise v neštetih jezikih ker je toliko najraznovrstnejših tujcev, ki časopise in revije, tiskane v njihovem Jeziku, kaj radi kupujejo. Seveda «0, dober pa, dober!« so pritrjevali in kimali kmetje vsevprek. »Pa če bi ga vi kot fanta poznali!« jo začel spet Žnidar. »Fant od fare je bil. Punčare so kar bezljale za njim, on se pa še ozrl ni. Moder fant jo bil. Tako je rekel: »Tisti, kateri bom dal srce, ga ji bom dal za zmeraj. Šalil se jaz ne bom. To delajo otročaji.« Vidite, pa je res tako napravil, samo eni ga je dal. Da. da, nekateri imajo več src in dado vsakemu po nekaj. A to ni prav. Ne, ne. Lejte, reven kajžar sem s kopico ciganov, umazanih in raztrganih, da se Bogu smilijo in sveti Luciji ali pa Magdaleni v naši cerkvi, a zvest sem bil vedno. Tudi rad imam svojo ženko No, pa malo sem zašel. Govoril sem o sebi, namesto o rajnkem. Ne zamerite! Rajnki je bil cel fant, poštenjak od nog do glave. Če smo šil v gostilno, jo zmeraj on plačal. Ob nedeljah nas je povabil v zidanico, kjer smo pili in peli (lo jutra. Petje jo zelo rad imel in vse bi dal za lopo pesem. Vinske in take, ki pojo o mladosti, so mu bile posebno pri srcu. Včasih je bil1 ves hripav, tako je prepeval. Nič ne morem reči, zelo jo bil družaben in postrežljiv. Nobene svatbe ni bilo brez njega. Muzikontar je bil postranska stvar Kjer ni bilo njega, jo bilo mrtvo kakor pred sodnim dnem. Zato so ga pa zmeraj že po vse mesečo vabili. On se jim je samo muzal, obljubil nič, končno pa je le prišel. Med ljudi je kar prišel rek, da srečo nosi... Ampak, ko se je oženil je bilo pa' kakor bi odrezal. Zresnil se je in — kako bi dejal — tudi postaral se je. Obraz 60 mu razoralo skrbi ali kaj. V družbo ni več hodil, v zidanico ni vabil, hodil je sam ali z ženo. Če te je slučajno zaneslo mimo, te je povabil na kozarec, a prejšnji ni bil več. Ne vem, kaj ga je tako spremenilo. Ali zakon ali žena ali kaj. Čudna reč. Jaz sem bil po poroki tak, kot sem bil prej v fantovskih letih. On pa kot noč in dan Saj pravim, jaz ga ne razumem. Pa že morejo biti taki ljudje na svetu Kaj mislite, kako bi bilo na svetu, če bi bili vsi ljudje enaki? No, kaj? Pomislite, pa povejte! Jaz takole pra- vim: velika dolgočasnost bi bila. Zato je pa mnogo bolje, da smo ljudje razne sorte, eden tak, drugi pa spet drugačen. Saj me razumete?« Kmetje so pokimali, Žnidar pa 6i je natočil kozarec vina. »Veste, suha usta imam in žejen sem,« se je vsem opravičeval. >Naj da Bog rajnkemu večno blaženost med blaženimi in želim mu, da bi tudi na onem svetu pil tako dobro vino.« Potlej je kozarec v dušku izpraznil in umolknil. Presedal se je po klopi, prisluhnil posameznim pogovorom, a vmes ni posegel. Postajal je zaspan. Zato jo kmaln zapustil vasovalce in odšel spat. Na pogreb pa da bo že prišel, je obljubil Boštjanu. »Le pridi!« se jo Boštjanu dobro zdelo. Z Žnidarjem je odšlo tudi nekaj starejših mož, fantje pa so ostali do zore. Zmenili so se še, kdo bo nosil križ, kateri rajnkega in kako naj napravijo s pogrebom, da bo čim veličastnejši in lepši. Za »lekarn« • blobltanl: lote ftramarli — UtlaiaiH): tnl 4e4J« — Urednik: Mirk« I»t#rnik — 8«k»pU«t •« tratama — *Mlo>rn