Slovenec
Katoliški list za slovenske delavce v Aniariki in glasilo Družbe sv. Družin«.
ŠTEVILKA 7.
J0L1ET, ILLINOIS. 19. DECEttBKA 1916
LETNIK XXTI

Kampanja v Rumuniji dejansko dovršena
<6
Kralj Ferdinand pojde na Angleško, a rumunska ministrstva se premestijo na Rusko.
99
v Petrograd, ostala ministrstva zazdaj pa v Kijev. Rumunski parlament se snide v Petrogradu. Kralj Ferdinand je baje izjavil, da ostane en teden na Ruskem in potem odide na Angleško. Uradno poročilo, izdano nocoj, pravi, da je kampanja na Rumunskem "dejansko dovršena''.
Nemški poraz pri Verdunu.
Cadorna poroča slabo vreme. Grška sprejela zahteve zaveznikov.
Rim, 14. dec. — Vojni urad je danes objavil sledeče poročilo o bojevanju proti Avstrijcem:
"V Adiški dolini so bili včeraj topniški dvoboji. Naše baterije so razkropile sovražnikove oddelke na severnih slemenih gore Sluggio in severno od gore Cimone.
"Na julijski fronti so bili topniški boji in patrolna pozvedovanja.
"Na Krasu je eden naših zrakoplovov napadel sovražnikov leteč balon, ki je padel v plamenih blizu Trnovjce, severovzhodno od Sežane".
Cadorna poroča viharje.
Rim, 16. dec. — Italijanski vojni u-rad je danes naznanil:
"Na trentinski fronti so bila vojaška podjetja ovirana po silnih viharjih. Na julijski fronti šo bili zdaj pa zdaj topniški boji vzhodno od Gorice in na Krasu. Vkljub slabemu vremenu se naše čete zbirajo in utrjujejo."
Topniški dvoboji.
Rim, 17. dec. — Današnje poročilo vojnega urada pravi:
"V Trentinu je bilo topništvo delav-nejše. Naše • baterije so motile sovražnikova kretanja v zgornji Astiški dolini in na Asiaški planoti. Na julijski fronti so se vršili topniški dvoboji in patrolna pozvedovanja. Sovražnik je nehal obstreljevati Tržič (primorski), ko so naše baterije velikega kalibra začele streljati na sovražnikova taborišča pri Komenu."
Makedonska fronta.
Berlin, 14. dec. — Generalni štab pravi glode makedonskega bojevanja:
"Po Srbih podjeti napadi vzhodno od Cerne so se izjalovili s težkimi izgubami pred bolgarskimi postojankami."
Sofija, 14. dec. — Vojni urad pravi glede bojevanja na makedonski fronti: "Po bobnečem streljanju je sovražnik napadel Trnovo in Višino 1248, a je bil odbit. Tudi napadi na brodski fronti od Dobromira do Makova so se izjalovili. Sovražnik ni dosegel nikjer uspeha."
Praske ob reki Čemi.
Berlin, 15. dec. — Uradno poročilo o bojevanju v. Makedoniji pravi:
"Delni sunki blizu Paralova in pri Gradešnici ter na obeh straneh vzhodne Čeme so se končali v sovražnikovih izgubah. Patrolne praske so bile v nižavah Strume.
Rumunska fronta.
Berlin, 14. dec. (Brezžično v Say-ville.) — Ob celi rumunski fronti napredujejo čete nemških zaveznikov, poroča danes veliki glavni stan. Velika Valahija južno od železnice med Bukureštom in Cerno Vodo je v rokah nemških zaveznikov. Naznanilo se glasi:
"Fronta nadvojvode Jožefa: V Karpatih se nadaljuje topovsko streljanje.
"V Gyoergyoeškem gorovju in v dolini reke Argesul nadaljujejo Rusi svoje mnoštvene napade, ki potekajo popolnoma brez uspeha in stanejo sovražnika težkih žrtev.
"Armada generala von Mackensena ■• Ob celi fronti so bili pridobljeni nadaljnji uspehi, vkljub strašnemu stanju potov in cest.
"Velika Valahija, južno od železnice, držeče iz Bukurešta v Černo Vodo, je očiščena sovražnika."
Uradno iz Sofije.
Berlin, 14. dec. (Brezžično v Say-ville.) — Bolgarsko-dnevno naznanilo z dne 12. dec. se glasi:
"Naše čete so po prehodu čez Donavo pri Tutrakanu zasedle kraj Ance-nica, ki ga je sovražnik oplenil. Drugi oddelki vojakov so prekoračili Donavo pri Silistri."
Dne 10. dec. je bilo naznanjeno:
"Bolgarske čete so osvojile pred-mostje na levem bregu Donave nasproti Černe Vode (Fetešti)."
Mesto Buzeu zavzeto.
Berlin (brezžično v Sayville), 15. dec. — Generalni štab je naznanil danes:
Fronta nadvojvode Jožefa: Včerajšnji ruski napadi ob sedmograški fron ti so se ponesrečili v celoti, kakor prejšnjega dne. Samo na nekem griču se je sovražnik ustanovil.
"Armada generala von Mackensena: Goreče vasi zaznamenjujejo stezo sovražnikovo v Veliki Valahiji. Čete nemških zaveznikov tekmujejo med seboj, vkljub neugodnemu vremenu, v zasledovanju bežečih Rusov, da ne dajo tem miru za skupljanje. V gorah se je sovražnik poskušal upirati, ali zaman.
"Mesto Buzeu smo zavzeli.
"Deveta armada je včeraj ujela 4,000 mož."
Prodirajo neudržno.
Berlin, brezžično v Sayville, 16. dec. — "Po neutrudnih spopadih je levo krilo devete armade na Rumunskem dospelo do ceste od mesta Buzeu v Rimiscul", pravi današnje uradno naznanilo.
Rumunska vlada se preseljuje.
Berlin, 17. dec. (Brezžično v Sayville.) — Stockholmski poročevalec "Lokal-Anzeigerja" brzojavlja, da je bilo v zadnji seji rumunskega kronskega sveta sklenjeno, da se ima rumunski urad zunanjih stvari premestiti
Ruska fronta.
Petrograd, 14. dec. — Vojni urad pravi v današnjem naznanilu z nemške fronte:
"Naši zrakoplovi so uspešno spuščali bombe na postajo Plujov ob železnici Tarnopol-Zlohov in na prevozne kolone blizu vasi Nučtohe, severovzhodno od te železnice. Blizu postaje Pohutora in vzhodno od vasi .Lipnica-dolna je bilo živahno topniško streljanje in metanje min.
"Sovražnikovi poskusi razgledovanja z močnimi oddelki skautov ob reki Narajuvki blizu vasi Podhumljance so bili ustavljeni po našem streljanju."
Nemci ujeli 90 Rusov.
Berlin, 15. dec. (Brezžično v Sayville.) — Današnje naznanilo iz velikega glavnega stana glede bojevanja na ruski fronti pravi:
"Fronta princa Leopolda: Severno od železnice iz Zlochowa v Tarnopol so prodrle nemške čete v ruske strelske jarke in ujele 90 mož."
Zapadna fronta.
Berlin, 14. dec. — Generalni štab poroča o bojevanju na francoski fronti sledeče:
"Ob reki Somme je bilo živahno topniško streljanje v nekaterih odsekih.
"Armadna skupina nemškega prestolonaslednika: Blizu Le Four de Bais v Argonih so bile francoske pa-trole, ki so prodirale po silni topniški pripravi, odbite.
"Francoski sunki so bili podjeti nocoj na vzhodnem bregu in zapadnem bregu reke Meuse."
Francozi ujeli 7,500 Nemcev.
London, 15. dec. — Francozi so danes, kakor mislijo Londončanje, odgovorili na mirovni predlog iz Berlina. Bil je strašen sunek proti nemškim linijam pri Verdunu, ki se je končal v največjem poedinem napredku na za-padni fronti izza več mesecev.
Sunek je bil izvršen med rekama Meuse in Woevre severno od Douau-j monta. Ko se je boj končal, so bili ' Francozi v posesti nemških strelskih | jarkov na poltretjo miljo daleč na | fronti približno sedmih milj. Ujeli so 1 7,500 Nemcev in uplenili več težkih topov.
Mir odvisen od
Velike Britanije.
Tako pravi znani Maximilian Harden v razpravi o nemški mirovni ponudbi.
Ruska duma še noče miru.
Predsednik Wilson se posvetuje z raznimi diplomati in — čaka.
Angleški uspeh v Mezopotamiji.
London, 15. dec. — Vojni urad je nocoj naznanil, da so britanske čete ob Tigridi v Mezopotamiji začele novo ofenzivo. Nepričakovan udarec na turško linijo jim je pridobil vse turške okope v soseščini Kala Hali Fahana, ki leži samo poltretjo miljo od Kut-El-Amare.
Grška sprejela zahteve.
London, 15. dec. — Ultimatum, ki so ga predložili ententini zavezniki, je
ITALIJA HREPENI PO SLIKOVITEM TRSTU.
Trst ob sinji Adriji je lepo in bogato mesto i razvito trgovino, zato Italija hrepeni po Trstu, a dosedaj zaman. Mnogo tisoč Lahov prebiva v Trstu, ali tudi mnogo tisoč Slovencev, tako da je Trst največje slovensko mesto. Slovenski in hrvatski vojaki se upirajo z levjim pogumom, da Lah nc prodre v Trst. Pod laško vlado bi Trst propadel, pod avstrijsko vlado pa je — in bo procvital. Na sliki je videti slikoviti Canal Grande v Trstu.
Yi'ashington, D. S., 14. dec. — Glede nemškega mirovnega predloga je začela zavezna vlada vrsto posvetovanj z diplomatskimi zastopniki nevtralnih vlasti. G. Lansing se je posvetoval danes z zastopniki Švice, Danske in Španije, in pričakovati je, da bodo sledila v bližnjih dneh nadaljnja posvetovanja. Ali se bode dal potem predsednik poučiti o mišljenju zaveznikov po njih washingtonskih poslanikih, ali po ameriških poslanikih v zavezniških gkivniih mestih, še ni gotovo.
Viljem v Berlinu čaka odgovora.
London, 14. dec. — Cesar Viljem se je vrnil v torek zvečer v Berlin in o-stane tamkaj, dokler ne dospe odgovor zaveznikov na nemško mirovno ponudbo, poroča brzojavka iz Berna.
Kanada za nadaljevanje vojne.
Ottawa, Can., 14. dec. — Obnašanje Kanade napram nemški mirovni ponudbi je izraženo v brzojavki, ki jo je naslovil danes prvi minister George Foster na Lloyd-George-a in ki se glasi:
"Kanada stoji trdno na Vaši strani in se bo nadalje bojevala, dokler ni pridobljena zmaga."
Japonija za boj do konca.
Tokio, 14. dec. — Uradniki japonskega urada zunanjih stvari so izjavili danes, da ne smatrajo nemške mirovne ponudbe za resno. Izrazili so mnenje, da se bodo morali ententini zavezniki bojevati do konca. Japonija še ni bila uradno obveščena o predlogih.
Božični proglas sv. očeta.
London, 15. dec. — Brzojavka iz
Curiha na "Berliner Tageblatt" pravi, da bode povodom mirovne • ponudbe osrednjih vlasti papež dal objaviti božičen proglas na vse vojskujoče se vlasti. . .
Duma zavrgla mirovno ponudbo.
London, 15. dec. — Brzojavka na Reuter's Telegram Co. iz Petrograda pravi:
"Duma je enoglasno sprejela resolucijo proti sprejetju nemških mirovnih predlogov po zanositem govoru ministra zunanjih stvari."
Kaj pravi duma.
Besedilo resolucije, kakor brzojav-ljeno semkaj, se glasi:
Ko je slišala naznanilo ministra zunanjih stvari, se je duma enoglasno izrekla za odločno odklonitev po zavezniških vladah, začeti v sedanjih o-koliščinah kakršnokoli mirovno pogajanje.
Duma smatra, da niso nemški predlogi nič drugega, nego nov dokaz slabosti sovražnika in hinavski čin, od katerega sovražnik ne pričakuje nobenega resničnega uspeha, a po katerem izkuija izvrniti na druge odgovornost za vojno in za kar se je zgodilo med njo ter se opravičiti pred javnim mnenjem v Nemčiji.
Duma je mnenja, da bi prezgodnji mir bil ne le kratka doba pokoja, marveč bi obsegal nevarnost druge krvave vojne in obnove obžalovanja vrednih žrtev ljudskih. Duma smatra, da bo trajen mir mogoč samo po odločilni zmagi nad vojaško silo sovražnikovo in ko se Nemčija končno odpove težnji, ki jo napravlja odgovorno za svetovno vojno in za grozote, ki so zadnjo spremljale.
Wilson se noče zameriti.
Washington, D. Qr, 15. dec. — Predsednik Wilson ne bo dostavil svojega lastnega poziva za mir, ko pošlje Veliki Britaniji in nje&im zaveznicam mirovno ponudbo nemških zaveznikov, ker se mu zdi čas še neprimeren za odposlatev ameriškega mirovnega poziva. Priložnost morebiti pride pri-
hodnji teden ali prihodnji mesec, da bo lahko govorila tudi Amerika.
Bernstorff pri Lansingu.
Washington, D. C., 16. dec. — Nemški poslanik grof von Bernstorff je imel danes kratek pogovor z državnim tajnikom Lansingom in mu je pojasnjeval, da izhaja nemška pripravljenost za mir iz želje, končati človeško klanje, in iz prepričanja, da ne bodo sovražniki nemških zaveznikov nikdar in nikoli zmagali.
Poslanik je pristavil, da je nemška vlada rada pripravljena, naznaniti svoje mirovne pogoje, in sicer brez odlašanja; njemu da pogoji še niso znani.
Nemčija da je potem vsak čas pripravljena, je izvajal Bernstorff dalje, razpravljati z ententnimi zavezniki vprašanje razoroževanja, ustanovitve "lige za trajen mir" in slične važne probleme.
Glavni namen poslanikov pri razgovoru z Lansingom je bil, izvedeti, ali je resnična govorica, da so Združene Države odklonile, sedaj že prevzeti ulogo mirovnega posredovatelja. Tega pa ni izvedel.
London odklanja mir.
London, 16. dec. — Eden prvih diplomatov angleških je rekel danes, da je javno in vladno mišljenje razdeljeno v trojne struje, ki so:
Prvič, odločna odklonitev pogajanja iz sličnih vzrokov, kakor jih je navedla ruska duma.
Drugič, odklonitev pogajanja in naznanitev bistvenih ciljev in namenov ententinih zaveznikov, da se njihovo stališče prav pokaže svetu.
Tretjič, zaprosba za nemške pogoje, ki bi odkrili zaveznikom, da je te pogoje nemogoče sprejeti.
Tisza v Berlinu.
Brzojavke iz Švice pravijo, da je grof Tisza, ogrski prvi minister, odpotoval v Berlin, da bo vplival in deloval tamkaj za mir.
Upa na sprejetje miru.
Vse je odvisno od vedenja Anglije napram miru, izjavlja danes Maximilian Harden v svojem listu "Zukunft" v razpravi o nemških predlogih. Harden pravi, da Anglija ni bila "nevarno ranjena", kakor sta bili Francija in Rusija. Nobena izmed drugih vele-vlasti ne bi mogla nadaljevati vojne brez angleške podpore, piše Harden, ali Anglija bi 'jo lahko nadaljevala
grška vlada sprejela, pravi brzojavka iz Aten na Central News-agencijo.
Atene, 14. dec., čez London, 15. dec. — Zahteve ententinih zaveznikom, predložene grški vladi danes, so bile v obliki ultimatuma. Vse grške čete se imajo umekniti iz Tesalije in samo gotovo število vojakov se ima zbrati v Peloponezu.
Še več vojakov.
London, 14. dec. — V novem proračunskem načrtu za državno gospodarstvo so pristavljeni stroški za nadaljnjih 1,000,000 mož za aktivno službo. Prvotni proračun je znan 4 milijone mož.
Zapuščina Franca Jožefa.
Monakovo (Muenchen), 14. dec. — "Neueste Nachrichten" pravijo, da je avstrijski cesar Franc Jožef iz svojega zasebnega premoženja volil 60 milijonov kron ($12,000,000) za sklad v podporo ranjenih vojščakov, invalidov (onemoglih vojakov) in sorodnikov v vojni usmrčenih vojakov. Dve hčeri in ena vnukinja dobijo 20 milijonov kron ($4,000,000) vsaka. Preostanek 10 milijonov kron ($2,000,000) je bil razdeljen med razna volila.
Prohibicija napreduje.
Washington, D. C., 14. dec. — Za velik korak se je vprašanje o deželni prohibiciji danes približalo svoji razpravi v kongresu s tem, da je zbornični pravni odsek nepričakovano priporočal sprejetje resolucije o predlogi tistega dostavka k ustavi, ki bi prepovedal izdelavo in prodajo žganja kot pijače v Združenih Državah. Kako daleč bo resolucija pognana naprej po raznih zakonodajnih stopnjah v sedanjem zasedanju, se ne da povedati. Voditelji vladne stranke so mnenja, da senata ne bo mogla doseči pravočasno. V taboru prohibicionistov via- i da kajpada veliko veselje in proroku-; jejo, da bo resolucija sprejeta prej, nego njeni nasprotniki pričakujejo.
Vlak ustavljen.
Los Angeles, Cal., 15. dec. — Trideset mož, prejkone "Industrial Workers of the World", je ustavilo vlak Southern Pacific-železnice južno od Bakersfielda. Dva avta s pomožnimi šerifi sta oddrčala tja.
Varno spremstvo.
London, 15. dec. — Urad zunanjih stvari je danes naznanil, da so enten-tine velevlasti avstro-ogrskemu poslaniku za Združene Države, grofu Tar-nowskemu de Tarnow, trdno obljubile varno spremstvo. Ameriški poslanik Walter Page, ki je posredoval, je bil tozadevno obveščen.
Požar.
Oskaloosa, la., 15. dec. — Hud požar je razsajal danes v tem kraju in napravil škode za četrt milijona dolarjev.
Požar je nastal kmalu po svitu v neki posojevalni konjušnici. Kraja Ot-tuimva in Grinnell sta takoj poslala svoje gasilce, a ti so do opoldne brez uspeha krotili plamene.
Nadaljnji uspeh suhačev.
Washington, D. C., 15. dec. — Predlogo, ki prepoveduje pošiljatev časopisov z oglasi a opojnih pijačah, iz-vzemši take oglase, ki prihajajo od dopuščenih trgovcev, je poštni odsek v zbornici danes ugodno poročal. Predloga je naperjena proti takozvanim "mail order"-trgovinam v suhih državah.
Slika Julija Cezarja.
P.ri Anibeh-u v Egiptu so izkopali v grobišču iz dobe Ptolemejcev v grobu nekega visokega uradnika krasno dve trdetjini metra visoko vazo, na kateri je naslikan Julij Cezar kot grški bog. Iz napisa izhaja, da je bila posoda last kraljice Kleopatre, ki jo ji je bil Cezar daroval.
Prof. Muensterberg umrl.
Cambridge, Mass., 16. dec. — Hugo Muensterberg, profesor dušeslovja na vseučilišču Harvard, je naglo umrl med predavanjem v Radcliffe Col-lege-u.
Dr. phil., med., litt., et jur. Hugo Muensterberg je bil rojen leta 1863. v Gdanskem (Danzig). Izza pričetka evropske vojne je mnogo pisal in predaval v prid Nemčiji.
Lloyd-George zopet zdrav.
London, 15. dec. — Prvi minister Lloyd-George, ki je pred več dnevi hudo zbolel vsled prehlada, se počuti danes v jutro bolje. Pričakuje se, da pride v torek zopet pred parlament.
Bratianu odstopil.
London, 15. dec. — Budimpeštanski časopis "Avillag" poroča odstop rumunskega prvega ministra Bratianu.
DENAR V STARO DOMOVINO
pošljemo skozi najzanesljivejše bančne zavode. Tam izplača denar c. kr. pošta.
Pošljemo tudi brzojavnim potoni kolikorkoli kdo želi poslati, od najmanjše (5 kroni vsote do tisočev kron. Brezžično-brzojavne pošiljatve dospejo naravno-t v Avstrijo in se izplačajo v 5. do 10. dneh Vse tozadevne izvirne pobotnice bomo prejeli, ko bo pošta zopet poslovala
Vsaka beseda pri naslovu za brzo-jav stane 65c, poleglega se računa tudi za številke, namreč: 200 kron sta dve besedi posebej Tako stane brzojav, ki bi bil za: Uredništvu Slovenca, Ljubljana, Kranjsko, Avstrija, 200 kron, — kar obsega 7 besed po 65c, je $4.55.
Za tisoče kron tane brzojav isto-toliko, kot za samih 5 kron. Poleg spodaj navedenih cen se mora poslati še za brzojav, kolikor pride od besed in števil. Danes posliemo:
10 K za...$1.50 25 K za.. .$3 75 50 K za...$7.25 51 Vsako pošiljatev
AMERIKANSK bančni o
1(106 N. Chicago St
■100 K za.. .$ 14.00 1000 K za...$139.00
I
K. za.. .$690.00 antiramo. SLOVL 'A EC
I e k.
JET ILL.
2.
AMFRIKANSKI SLOVENEC, 18. DECEMBRA 1916.
Amerikanski Slovenec
Ustanovljen 1. 1891.
Prvi, največji in edini slovenski katoliški list za slovenske delavce v Ameriki ter glasilo Družbe sv. Družine.
Izdaja ga vsaki torek in petek Slovensko-Ameriška Tiskovna Družba Inkorp. 1. 1899. lastnem domu, 1006 N. Chicago St.
Joliet, Illinois. Telefoni: Chicago in N. W. 100.
Naročnina:
Za Združene države na leto.....$2.00
Za Združene države za pol leta.$1.00
Za Evropo na leto..............$3.00
Za Evropo za pol leta...........$1.50
Za Evropo za četrt leta..........$1.00
PLAČUJE SE VNAPREJ.
Dopisi in denarne pošiljatve naj se
pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois.
Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV.
Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo.
Rokopisi se ne vračajo.
Cenik za oglase pošljemo na prošnjo.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Established 1891.
Entered as second class matter March 11th, 1913, at the Post Office at Joliet, 111., under the act of March 3rd, 1879.
The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper for the Slovenian Workingmen in America, and the Official Organ of Holy Family Society.
Published Tuesdays and Fridays by the
SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO.
Incorporated 1899. Slovenic-American Bldg., Joliet, 111.
Advertising rates sent on application.
I z slovenskih naselbin.
Joliet, 111., 18. dec. — Letos ne bomo imeli polnočnice v naši cerkvi sv. Jožefa, kakor je sploh ne bo v nobeni cerkvi chicaške škofije. Na Božični dan bodo v naši cerkvi sv. maše v naslednjem redu: Prva peta sv. maša ob 5. uri zjutraj; tihe sv. maše ob 6., 8. in 9. uri; druga peta sv. maša ob 10. uri.
—	Čestitka. Prejeli smo sledeče voščilo:
Wahpeton, N. D., 9. dec. 1916. — Amerikanski Slovenec, Joliet, 111. Pošiljam naročnino in voščim Ain. Slo-vcncu še dolgo let prihajati, in da bi 50-lctnico obhajal, in da bi bil kmalu vsak dan tiskan! Vesele Božične praznike Vam vošči Matija Krak-er.
>— Smrtna kosa. Umrl je v bolnišnici sv. Jožefa v petek zvečer za pljučnico rojak Mihael Kocjančič iz Rock-dala, 31 let star, oženjen, doma iz Žužemberka na Dolenjskem. Pogreb bo jutri (torek).
—	Pogreb. V soboto dopoldne je bil pokopan na slovenskem pokopali-«, šču rojak Ignacij Planinšek, ki smo o njegovi smrti poročali na kratko že zadnjič. Planinšek je bil mlad, lep in čvrst mož, ki bi bil šele 17. aprila 1917 star 25 let; bil je torej v prvem cvetu moške dobe. Poročen je bil dne 24. nov. 1914. Predzadnji četrtek zjutraj je šel vesel na delo v tovarno, kjer je bil zaposlen v valjarni (rolling-mill) l<ri prav težkem vročem delu, katero ga je močno žejalo. Pil je baje preveč vode in kmalu začutil tako hudo bolest okrog slepiča, da je moral tekom dne va od dela domov. Predzadnji petek zjutraj ga je preiskal zdravnik in mu rekel, da mora nemudoijia na operacijo, drugače bo prepozno. Pa šel je šele predzadnjo soboto zjutraj v bolnišnico, kjer so ga operirali popoldne na slepiču, ki je bil že razpokel. V sredo je umrl. Nihče bi ne bil mislil, da smrt tako hitro pobere takega kore lijaka, na videz tako zdravega. Appendicitis ali vnetje slepiča je bolezen, ki nič ne izbira svojih žrtev glede starosti in telesne moči; v Ameriki zahteva strašno število človeških žrtev. Sorodnikom pokojnega Ignacija Planinska naše sožalje, a njemu večen mir in pokoj!
—	Štirje kaznjenci so mrtvi in šest jih je v bolnišnici državne kaznilnice v Jolietu, ker so pili lesni alkohol v kaznilnici v petek popoldne. Pripravili so
strup iz šelaka, ki ga rabijo pri delu. Več o tem prihodnjič, ker nam danes nedostaje prostora.
— G. N. bi se rad norca delal iz vseh drugih listov slovenskih, da tako zakrije svojo lastno sramoto, pa se mu ne posreči, ker povsod predobro poznajo newyorškega — kameleona.
VOJNI ORKAN NA GORIŠKIH TLEH.
Calumet, Mich., 11. dec. — G. urednik: — Tukaj Vam pošljem 2 dol. za preljubljeni list Am. Slov. za leto 1917. Prosim, da mi pošljete atlas, kot je rečeno v listu. Kaj dosti novega Vam ! bobnenje topov, nimam pisati.
Društvo sv. Janeza je imelo skupno sv. spoved, in pridiga je bila pri prvi sv. maši o sv. Janezu. Vsa čast gre g. župniku.
Vreme smo imeli dozdaj še ne premrzlo; samo v soboto, ko je bila plača, se je tista sibirska burja malo poigrala s snegom; zdaj pa je lepo jasno, da bi lahko zvone zlivali, namesto šrapnelov in krogel.
Dragi urednik! Bližajo se božični prazniki in Vam voščim, da bi jih zdravi in veseli dočakali še več let, da bi tako dolgo živeli, da bi zlati jubilej obhajali. Dobro došel naš list Amer. Slov., ker zdaj samo poltednik, da bi kmalu izhajal vsaki dan in nam kratkočasil te dolge zimske večere. Upam, da boš pred izhajal vsak dan, ko pa bo polentar prišel si kašo kuhat v Trst, čeravno jo kuha že v Gorici.
Sklenem moj dopis; če ni kaj prav, popravite. In pozdravljam vse Sloven-in Slovenke po širni Ameriki in jim voščim vesel Božič in srečno novo leto, in Vam, g. urednik, pa dosti dobrih naročnikov.	A. M.
Cleveland, O., 13. dec. — G. urednik! Prosim za malo prostora v cenjenem listu. Čeravno je že pozno, pa vendar mislim, da boste za dobro vzeli. In to, kar mislim, je, da kot dolgoleten naročnik častitam našemu dobremu in koristnemu listu Amer. Slov. na 251et-nici ali srebrnem jubileju! Posebno pa še odtu, iz Clevelanda, nisem videl, da bi poslal kdo kako voščilo za tvoj srebrni jubilej. Zato te pozdravljam, prekoristni list A. S., ob tvoji 251etnici življenja med nami, ko si toliko hudega in gorja prestal, da boš še v bodoče, ko si že razširjen po širnem svetu med svoje prijatelje, nas obiskoval in zabaval s svojo vsebino novic, povesti, raznoterosti in smešnic. Posebno pa čast zaslužiš, ko si tako goreč boriteli za sv. vero in oznanovalec katoliških naukov! In kot so ti drugi prijatelii in dopisniki želeli in voščili, dočakati zlati jubilej, tako tudi jaz ž njimi vred kličem: Bog te ohrani in ti daj dočakati še mnogo mnogo let in zlati jubilej!
Kar se pa tiče našega delavskega položaja, je pa še precej povoljen, ker šape" še dosti dobro delajo; da bi le zanaprej ostalo tako, pa pri taki draginji, da se kar Bog usmili. Kdaj bo vse zadosti drago? Kakor se vidi, še ne tako hitro, ker oderuški trustija-i dnevno cene zvišujejo! Vreme smo imeli jako toplo dosedaj, zdaj se je pa pet malo razjezilo, se zopet sneg sili mrzlim vetrom.
Mimogrede tudi omenim, da odgovor Ave Mariji je bil eleganten, g. rednik, ker je res tako, da vsak pred eboj pospraviti, pa bo povsod vse isto. Prazno jugoslovje in pogorela liga itak ne spadata v nabožni list. Dalje sem tudi že mislil omeniti o olitvah, da je tukajšnji list "Leader" pisal, da že 40 let ni bilo tako hude borbe za prezidenta kot letos, in da so tem.perenčniki (ali suhaška sodrga) precej visoko pogledali, ko so pet dr-av posušili; in da so takoj začeli iz-ajati svoj suhaški načrt, Ohio posušiti prihodnje leto, ako se jim posreči! Čital sem pa dopis iz Michigana, po-ušene države, da katerega se praša, kako je suhač notri prišel, pa vsaki pravi, da ne ve in da ni volil za suho.
To omenim zato, ker se lahko tudi tukai zgodi, da bo Ohio drugo leto suha država. Vzrok bo tudi, ko se nekateri lačni salunarji pritožujejo pri mestni vladi, da imajo po privatnih hišah preveč pijače in da bi mestna uprava vse prepovedala, da noben ne sme imeti niti kakega bore-sodčka vina, češ salunar mora plačati licenco, do :im ubogi siromak ne! Jaz bi rekel: kdo pa salunarjem kopiči bogastvo, ako mora licenco plačati? Dočim ubogi delavec nima nikdar nič in mora peš hoditi brez licence, se na sprehod vozijo salunarji! Ali ni to gr^lo in oderuško proti ubogemu trpinu, ki vse živi in podpira, pa če par galonov vina ceneje dobi kot pa v salunu, pa že pišejo in se pritožujejo? In to tudi precej pripomore do suše v Ohiu, in potem se pa ne bo treba nič pritoževati in ne licence plačevati: Pamet, pamet!
Tudi pošljem en dolar za vaše pre-koristno dobro delo, ko za slovenske ironiake pobirate darove, to je velice-ga pomena: pomagajmo siromakom! In enega novega naročnika Vam tudi pošiljam.
Koncem voščim vsem čitateljem tega lista vesele božične praznike, kakor tudi Vam, g. urednik! Listu pa veliko uspeha!	J. Z.
Op. ur. Ilvala za čestitko in vse dru-,»o. Pišite nam večkrat. Pozdravljeni!
Goriško, 6. novembra 1916.
To je bil vihar, strašen vihar ,-jia Krasu in v Vipavski dolini. Res, mi mo naših goriških poljan, grebenov in vinskih goric jc šel te dni veliki, strašni dan vseh mrtvih, kot ga nismo videli še nikoli. — Položaj je bil nekaj dni težak, izredno težak, smrt je kosila tru moma. In ko sem šel skozi Vipavsko dolino, vsi grobovi okrašeni s kriza.il-tenami, a nad njimi v ozračju grom, črna smrt. Strašni so bili ti prvi dnevi devete laške ofenzive.
Res, čuditi se moramo junaštvu naših fantov, da so vzdržali v tem peklenskem ognju topov, min in plina, da so bili te nepregledne množice laške pehote. Bili so to trenutki, ko se je zdelo, da ne bomo mogli vzdržati; vojaki, došli iz strelnih jarkov, so pripovedovali grozepolne stvari. Toda junaštvo naših ljudi je slavilo svojo polno zmagoslavje. Bili so trenutki v teh dneh, ko je en sam naš bataljon popolnoma uničil dva laška polka. Najhujše je bilo na Krasu. Znano je iz naših poročil, s kakimi množicami so tu navalili tam pri Lokvici in Kostanjevici Italijani. Toda padli so tru-moma. — Dolgo časa smo bili v velikih skrbeh za usodo Kostanjevice. Slišali so se že glasovi, da je Kostanjevica zavzeta. Toda, hvala Bogu, ni bilo res.
Naše čete so vrgle Lahe z velikanskimi izgubami nazaj. Vse postojanke so tu trdno v naših rokah. Kakor pripovedujejo očividci, leži posebno o-krog vodnjaka v Dolenji Vrtojbici vse polno laških mrličev. Istotako smo vrgli Lahe nazaj pri Sv. Gori, Sv. Katarini, Damberju (skupina hiš severno od Sv. Katarine) in v Panovcu. — Kakor lahko sklepamo iz izjav in razpoloženja številnih laških ujetnikov, so laške vojake trdno uverili, da bodo Lahi prišli lahko v Trst. Med številnimi ujetniki smo ujeli nekaj naših slovenskih Benečanov. Ko so naši natikali bajonete, da jih odvedejo v zaledje, so jim ti prigovarjali, naj nikar ne natikajo bajonetov, saj jim ne bodo zbežali. Bili so videti precej zadovoljni.
Najhujše je bilo v torek, sredo, četrtek in petek. V soboto je topovski boj nekoliko ponehal. Ravno tako tudi v nedeljo. Ponoči med nedeljo in ponedeljkom je zopet strašno grmelo. V ponedeljek zjutraj zopet nekoliko mirno. In sicer vse to vsled slabega, me-glega, deževnega vremena. Danes, v pondeljek, popoldne krog 2. ure pa se je kanonada povečala, in sicer v smeri proti Kostanjevici. Boj divja naprej. Zdi se, da se je pričel drugi del devete laške ofenzive. —
♦
Italijani se trudijo, da bi pokazali pred svetom potom svojih poročil laški značaj naših krajev. — Žal, da jim pri tem tudi mi sami pomagamo. Nova vas je Nova villa, Hudi log — Bosco malo. In sedaj se postavljajo s starorimskimi imeni naših krajev. Na dan Vseh svetnikov je napadlo našo Vipavsko dolino 17 Capronijev, ki so metali bombe. Italijani imenujejo to pot v tozadevnem uradnem poročilu našo Vipavsko dolino — dolina Frigido — po starorimskem imenu za Hubelj, o-ziroma za Vipavo "Frigidum flumen".
Lahi streljajo z granatami na naše vasi, jih rušijo, ubijajo naše ljudi, junake.
Na vseh svetih so se igrali pod Pre-serjem občina Rihenberg, otroci. Kar naenkrat zagrmi in strašno zažvižga v zraku. Drugi otroci so se vrgli na tla. Samo sedemletna Emilija Ličen (po-domače Ludvikova) iz 1'reserji je vstopila na bližnjo brežino, da bo videla, kam bo padla granata. In granata je padla, se je razletela, deklica jo je videla, precejšen drobec granate je priletel v njeno telesce in deklico smrtno ranil. V rihenberškcm gradu so deklico v bolnišnici takoj operirali. Toda pri operaciji je izdihnila svoje mlado, nežno življenje. Deklica je videla in je smrtno obledela. Drugim otrobom se ni ničesar zgodilo.
*
Danes popoldne sem >e peljal mimo pokopališča v Vipavo. Topovi so tako strašno grmeli, da so šklepetale šipe avtomobila. Križi na grobeh vojakov so bili okrašeni. Hrizanteme, astre, imortele so jih krasile. Ko sem zadnjič šel tu mimo pokopališča, so devali ravno v grob junaka-vojaka. Na zadnjem potu ga je spremljal, zadnji zadnji blagoslov mu je podelil vojni kurat Gnidovec. Danes samevajo gro-govi. Njega ni! Tudi on je odšel od nas, tako nenadoma! Najlepši, najboljši med nami!--
SVETI VEČER NA LAŠKEM BOJIŠČU.
("I)ol. Novice", 7. jan, 1916.)
Kadet Janko Muha piše svojemu prijatelju A. G. iz laškega bojišča: Daleč od doma, visoko v zasneženih gorah, kamor ne dospe niti glas zvona, sem praznoval letos sveti večer. V krogu svojih vojakov sem ga praznoval prav veselo. Za "božičnico" svojega voja sem si izbral veliko podzemsko jamo, v katero se zatečemo ob "hudi uri" so-
vražnega artilerijskega ognja. V kotu sem postavil in bogato okrasil božično drevo. Na eno stran sem zložil darila za moštvo, na drugo sem postavil jaslice, ki so priromale kot "ljubko darilce" prav iz dolenjske prestolice.
V mraku so se pričeli zbirati možje in fantje v podzemski votlini. Ena ■ uma sveča je slabo razsvetljevala prostorno jamo. Zagrinjalo tam v kotu je prikrivalo pogled v božično drevo in njegovo "lepo okolico".
Slovesnost sta počastila s svojo navzočnostjo gg. bataljonskomandant in kompanikomandant. Nad šestdeset se nas je zbralo. Z navdušenjem, kakor bi otvarjal kako zborovanje, sem otvo-ril slavnost. 1'rav kratka vsebina mojega kratkega govora bi bila: "Srčno rad bi bil vsakdo izmed nas današnji večer doma pri stariših, ženi, otrocih... Toda ni še pris'a ura.. . Visoko v gorah stojimo na straži proti sovražniku, ki je za\ ratno napadel svojega zaveznika, našo domovino. Dokler le-ta premagan ne kleči pred našimi nogami, se ne umaknemo od tu; Dotlej tudi ne smemo misliti na dom..." V o-čeli posameznikov so se zalesketale solze. Nič čudnega! Večina teh ljudi je še lansko leto praznovala božične praznike doma pri svojih dragih. Tudi jaz sem se lansko leto še veselil v krogu svojih šolarjev — letos uživam to veselje v družbi svojih vojakov.
Fo nagovoru bataljonskomandanta smo zaklicali presvitlemu cesarju trikrat "slava". Zagrinjalo je padlo... Pred nami je stalo božično drevo v svetlobi in blesku. Zadonela je božična pesem: "Sveta noč..." To je bil trenutek, ki mi ostane vedno v spominu! Prav kakor so se zbirali v starih časih kristjani iz strahu pred neverniki v podzemskih rovih k skupni službi božji, tako smo tudi mi v neposredni bližini sovražnika — v podzemski votlini opravili božično pobožnost. Slovesnost smo končali s cesarsko pesmijo. S trikratnim '"slava" klicem priljubljenemu bataljonskomandantu smo dokazali, kako nas veseli njegov obisk. Z razdelitvijo božičnih daril smo končali božičnico.
Dragi! Iz teh vrstic lahko spoznaš, da tudi tu v visokih gorah nismo pozabili na sveti večer; nasprotno po možnosti smo ga praznovali prav lepo. V vednem in lepem spominu mi ostane sveti večer, ki sem ga preživel v 1. 1915 na laškem bojišču.
* * c
V vednem, a strašnem spominu mi! tudi ostane noč od 25. na 26. decembra. | Strahote te noči Ti ne morem popisati. I Grozoviti vihar in sneženi metež je za- | piral človeku dihanje in se igral z njim . kot veter jeseni z .listjem. Več barak I nam je z ljudmi vred zasulo s snegom j tako, da se je komaj poznalo, kje bi J imele stati. Vsa pota so bila na debelo zasnežena. Na mnogih mestih je bil sneg 4 do 5 metrov visok. K veliki sreči ni bilo tu pri nas nobene nezgode, dočim je zahtevala ta strašna noč v okolici precej žrtev. — Veselo, zmage- in miru polno novo leto Ti želi Tvoj Janko.
treba ničesar bati. To pa je imelo seveda svoj tehten vzrok. Dotični poslanec je namreč vsako leto plačal svojim volilcem neko gotovo svoto, da mu o-tanejo zvesti. Toda ne vsem, ampak le 82, da je imel večino. Ostalih 78 volilcev se je sicer penilo jeze, a pomagalo ni nič; dobili niso ni ''groša'. Ko so se pa bližale volitve, prišel je k poslancu župan dotičnega okraja ter naznanil, da vlada med 78 volilci veliko razburjenje, tudi opozicijski duh se ie silno okrepil, da je že nevarno. Poslanec se je zanašal na svojih 82 volilcev ter je župana precej ošabno odpustil. Vsled tega je razžaljeni župan zaprisegel maščevanje. Ko se je približal volilni dan ,je imelo 82 volilcev shod, na katerem so postavili za kandidata budimpeštanskega odvetnika. Ostalih 78 volilcev pa se je temu uprlo in pričel se je pretep. Kar pride na volišče župan, ki da zapreti šest prete-pačev, vsi pa so pripadali dvainosem-desetorici. Zaslišal jih je šele po vo-litvi; tako nsio mogli voliti in izvoljen je bil kandidat, ki ga je postavilo onih 78 volilcev, z dvema glasovoma večine. Budimpeštanski odvetnik je dobil le šestinsedemdeset glasov.
POMAGAJMO REVEŽEM
V STARI DOMOVINI.!
Ali ste že kaj darovali za slovenske begunce ter vdove in sirote padlih vojakov slovenskih?
Darove sprejema: Amerikanski Slovenec, Joliet, 111.
LOKALNI ZASTOPNIKI (ICE) "A. S."
"SPOMINSKA KNJIGA"
Povodom 251etnice slovenske župnije sv. Jožefa v Jolietu, 111., se je izdala tudi spominska knjiga. To je nekaj novega. V knjigi je življenje pis preblagega ustanovitelja naše fare, zgodovina iste, opis stare in nove cerkve, opis župnijske šole, opis cerkvenih društev, opis bratskih in podpornih društev itd. Med čtivom se nahajajo krasne slike vseh naših župnijskih poslopij, vseh dosedanjih župnikov in pomožnih duhovnikov, raznih drugih čč. gospodov, ki so pripomogli k ustanovitvi in razvoju naše fare; nadalje slike raznih slovenskih društev in faranov itd. Ocenil bo našo Spominsko knjigo kak nepristranski kritik, a mi jo lahko priporočamo že pred strokovnjaško oceno, ker vemo, da pomeni ta knjiga na slovenskem slovstvenem polju v Ameriki res prvi pojav svoje vrste, izreden književni dar vsem, ki se zanimajo za pričetek in vsestranski razvoj ene največjih in najlepših slovenskih župnij v Ameriki.
"Spominsko knjigo" je sestavil Rev. John Plaznik, po navodilu in s pomočjo č. g. župnika Johna Plevnika. Pomagali so pri delu čč. šolske sestre, cerkveni odborniki, društveni tajniki, razni farani, zlasti stari, in drugi.
Knjiga obsega 140 strani čtiva, slik in oglasov. Tiskana je bila v tiskarni Amerikanskega Slovenca.
"Spominska knjiga" stane samo $1, in to pa zato, da si jo lahko omisli vsak tudi najrevnejši rojak.
Allegheny, Pa.: John Mravintz. Aurora, 111.: John Kočevar. Aurora, Minn.: John Klun. Bradley, 111.: Math. Stefanich. Bridgeport, O.: Jos. Hochevar. Chicago, 111.: Jos. Zupančič. Calumet, Mich.: John Gosenca. Cleveland, O.: Jos. Russ in Le<>£. Kušljan. Chisholm, Minn.: John Vesel. Collinwood, O.: Louis Novak. Delmont, Pa.: Jos. Pavlich. Denver, Colo.: George Pavlakovick. Ely, Minn.: Jos. J. Peshel. Enumclaw, Wash.: Jos. Malnerick, Gilbert, Minn.: Frank Ulchar. Gowanda, N. Y.: Frank Zore. Great Falls, Mont.: Mat. Urich. Hibbing, Minn.: Frank Golob. Houston, Pa.: John Pelhan, Indianapolis, Ind.: Martin Česnik. Iron Mountain, Mich.: Louis Bere«, Ironwood, Mich.: M. J. Mavrin. Kansas City, Kans.: Peter Majerle. La Salle, III.: Anton Kastello in Jakob Juvancic. Lorain, O.: Jos. Perušek. Lowell in Bisbee, Ariz.: John Gricar. Milwaukee, Wis.: John Vodovnik. Moon Run, Pa.: John Lustrik. Newburg (Cleveland): John Lekaa. Ottawa, 111.: Jos. Medic. Peoria, 111.: M. R. Papich. Pittsburgh, Pa.: Anton Snellen Pittsburgh, Pa.: Urh R. Jakobich. Pueblo, Colo.: Mrs. Mary Buh. Rock Springs, Wyo: Leop. Poljanec. Sheboygan, Wis.; Jakob Prestor. So. Chicago, 111.: Frank Gorentz. Springfield, 111.: John Peternel. Soudan, Minn.: John Loushin. So. Omaha, Neb.: Frank Kompare. Stambaugh, Mich.: Aug. Gregorich. Steelton, Pa.: A. M. Papich. St. Joseph, Minn.: John Poglajen. St. Louis, Mo.: John Mihelcich. Valley, Wash.: Miss Marie Torkar. Waukegan, III.: Matt. Ogrin. West Alli,s, Wis.: Anton Skerjanc. Whitney, Pa.: John Salmich. Willard, Wis.: Frank Perovšek, Youngstown, O.: John Jerman.
V onih naselbinah, kjer zdaj nimamo zastopnika, priporočamo, da s« zglasi kdo izmed prijateljev našega lista, da mu zastopništvo poverimo. Želeli bi imeti zastopnika v vsaki slovenski naselbini.
Uprav. "A. S."
DRUGI BOŽIČ NA BOJNEM POLJU.
(Iz pisma slovenskega vojaka.)
Kdo bi kaj takega pričakoval — in vendar gola resnica! Dolga je ta sicer na videz kratka doba ter nad vse zanimiva.
Če se ozremo leto dni nazaj vidimo obširno zgodovino pred seboj. S skrajnimi napori — v zimi ter blatu si je morala naša hudo prizadeta armada iskati izhoda pred neprestano zasledu-jočirrfi ruskimi masami. Žalosten je bil pogled na izmučene obraze bojevnikov, kateri so mehanično sledili poveljujočim glasovom. Naša armada ni bila kratkomalo v ničem kos valove-čemu vpadu Rusov v naše ozemlje.
Tako nas je dohitel prvi božič na daljnem severu, daleč od dragih nam domačih ter z nami čutečimi srci. Preganjani ter obstreljevani od brezobzirnega ognja, smo jedva zatisnili oči na zamrzlih sneženih planjavah — kar tako na prostem — na sicer težko pričakovani — svečani večer.
V teh obupapolnih trenotkih smo se slepo udali kruti roki usode. Na tak način smo se poslavljali od starega leta ter obenem tužne Galicije.
Novo leto nas je pozdravilo na višinah ogrskih Karpatov.
In' kaj se je vse tekom enega samega leta zasnovalo? Skoro smo z ogrske nižine zmagonosno prikorakali do vrat skrivnostipolne Rusije.
Drugi božiči Tudi tega ne bomo praznovali v naši slovenski domovini. Ah, da, tudi o.na ni več ista, a vendar na severu in jugu nastopa božič pod vse jasnejšimi avspicijami. In tudi nam je lažje pri srcu...
Pred seboj vidimo brezuspešno delovanje naših nasprotnikov in to naj nas dviga ob drugem božičnem dnevu na bojnem polju.. .
Vesela dogodbica iz ogrske volilne borbe.
Na Erdeljskem se nahaja mal volilni okraj, ki nima več kot 160 volilcev. Ta okraj je pošiljal v ogr-ko zbornico kot svojega poslanca že mnogo let nekega budimpeštanskega odvetnika. Volilci so mu bili tako zvesti, da se mu ni bilo
Poskusite ISTovo Pivo
Old Lager
•»•"V STEKLENICA H-«««
Je BOLJŠA in okusnejša pijača, kot katero drugo pivo. -IZDELUJE GA-
Joliet Citizens Brewing Co.
Oba telefona 272 Dobite je vseh boljših salunih v Jolietu
Union Coal & Transfer Co.
515 CASS STREET, JOLIET, ILL. Pinuo and Furniture Movin|f
Chicago telefon 4313.	Northwestern telefon 4te
Prvi in edini slovenski pogrebniški zavod
Ustanovljen 1. 1895.
Anton Nemanich in Sin
1002 N. Chicago Street Konjuštiiica na 205-207 Ohio St., Joliet, 111.
Priporoča slavnemu občinstvu svoj zavod, ki je eden največjih v
mestu; ima lastno zasebno ambulanco. ki je najlepša v Jolietu in mrtvaške vozove in kočije.
Na pozive se posluži vsak čas ponoči in podnevu. Kadar rabite kaj v naši stroki se oglasite ali telefonajte. Chicago tel. 2575 in N. W. 344.
Naši kočijaži in vsi delavci so Slovenci.
L
AMERIKANSKI SLOVENEC, 18. DECEMBRA 1916.
Družba
sv. Družine
V ZJEDINJENIH DRŽAVAH SfcJVti.i.N'li AMEkUKE.
(THE HOLY FAMILY SOCIETY)
Sedeža JOLIET, ILL.
Vstaaovljeua 29. novembra 1914
Inkorp. v drž. 111., 14. maja 1915 Inkorp. v dr i. Pa., 5. apr. 1910
ORUŽCISO GESLC: "VSE ZA. VERO, DOM IN NA. ROD." "VSI ZAEWEGA.'EDEN ZA VSE."
GLAVNI ODBOR:
•ifedsed.-—Geo. Stonich, Joliet, 111. Podpred.—John N. Pasdertz, Joliet, 111 Tajnik—Josip Klepec, Joliet, 111. fapis.—A. Nemanich, Jr., Joliet, 111. Blagajnik—John Petne, Joliet, 111.

iS
KAKO SMO SE IMELI..
(Iz "Slovenca" 26. jan. 1916.

tfi
NADZORNI ODBOR: L Anton Kastello, La Salle, 111.	2. John Stua, Bradley, 111.
3. Nicholas J. Vranichar, Joliet, 111.
FINANČNI IN POROTNI ODBOR: Stephen Kukar, Joliet, 111.	Josip Težak, Joliet, 111.
Math Ogrin, N. Chicago, 111.
Glasilo: AMERIKANSKI SLOVENEC, Joliet, 111.
KRAJEVNO DRUŠTVO ZA D. S. D. se sme ustanoviti s 8. člani(icami) r kateremkoli mestu v državi Illinois in Pennsylvania z dovoljenjem gl. Sdbora. Za pojasnila pišite tajniku.
Vsa pisma in denarne pošiljatve se naj naslove na tajnika. — Vse pritož-ke se naj pošljejo na 1. porotnika.
alfi
m
SVETI VEČER DRAGONCEV NA "PREDNJIH STRAŽAH".
-o-
(Iz "Slovenca" 7. jan. 1916.)
m

Zopet je nastopil sveti večer, že dru-č na bojišču, kakor nekdaj, ko smo H še doma, z isto tiho svečanostjo in arobnostjo.
Tisoče mladih nadebudnih mlade-fiičev, ki so lani z nami praznovali sve-ti večer, obhaja sedaj ta praznik tam §°ri, kjer ni boja in muk.
Tudi letos nam ni usojeno praznovati svetega večera doma med svojci, <ajti sedaj se nas deset mož nahaja na Prednji straži. Naredili smo si že pre-imenitno stanovanje pod zemljo, sobi oziroma hiši smo dali ime 'Villa Dunkel". Imenovali smo jo tako zato, ker je vedno tema v njej, če-avno ima tudi par oken, seveda ne ta-velikih, kakor v ljubljanskem hotelu "Union". Ker smo pod zemljo in himamo v naši vili nič večjih oken, kakor so linte v spovednici, smo podnevi 'n ponoči vedno v — temi. Pa zmislili teio si drugače.
Ker prodajajo židje sveče predrago 11 mi nimamo preveč denarja, smo si "č, dokler še nismo "fasali" svetilke, Naredili sami. Petrolej smo dobili in 'aredili na takozvani "Fleischkonser-na vrhu malo luknjico, nalili v njo >etrolej in mala vrvica je služila kot taht". Svetila nam ni ta luč bogve-tako, ali toliko, kot v prejšnjih časih cščerba vendarle.
Oprava v naši vili ni preveč moder-'a. Stene niso tapecirane, in strop ni "'o mogoče pobarvati, ker nam sluzjo za strop debeli hlodi in na njih le-
I	' ni debelo zemlja, ki nas ima nalo-braniti pred ruskim šrapneli in gra-
•ami. Preprosto narejena miza nam kadar jemo ali pišemo. Po dol-Fein ob steni pa imamo ležišče, vzdig-•Jeno nekoliko od tal in nastlano s pikico. Ležimo precej natesno, kar škoduje, ker je gorkeje. Peč U| P si naredili v zidu, in ker nimamo •'kakega pravega dimnika, se skoraj f°'j kadi noter kakor ven in je zato Sak izmed nas okajen kakor dimni-ar.
t^anes, ker je sveti večer, se ne ljubi r'koinur izmed nas spati, ker smo v f Uz'>i in je vsak skoraj več zunaj na ltraži, kakor notri. Pogovarjamo se Ne okrog mize o domu in prejšnjih las'h... Desetnik Vinko Fajgel nam 'r'Poveduje povesti in dovtipe, dolge r1 kratke, smešne in resne. Mene so določili, da jim skuham ka-ali nekoliko po nesreči, nekoliko >'° nerodnosti sem prevrnil vso kavo ognju. Fajgelj je šaljivo pripom-"Zakaj nisi kave raje včeraj pre-in ne danes, ko je sveti večer in
II	se kave ne bodemo imeli."
a tiasa nesreča pa ni trpela dolgo, livii "fasali" smo, ker je sveti večer, hleb kruha, dve klobasi, vsak sl "šport"-cigaret ter nekaj J1ia.
Sedaj bodem pa jaz kuhal čaj," se . °glasil dragoncc Jakob. No, ker se nihče več ponudil, je postavil kotel °genj, se malce vsedel ]>olcg in ku-'er kadil cigarete, tako sedimo, pravi naš desetnik: samo dragonec škraba je pa on?" Dragonec pa odgovori: "Šel je gozdu, rekel je ako bode šlo

po čaja in
V«
1 snio tu, h'ika. Kje ,lraRa Jakol
!!!o 1,0
eči, ustreli srno, da ne bodemo na J;1' "lan brez pečenke."
obro jo je pogodil, prinese nam °V() kaj, kajti vem kak lovec je » a> j® pripomnil dragonec Vinko >• Met
m ttu
čj
»J B
tem našim besedovanjem tov in Jakob ga je še po-
hvalil, da bode zelo dober in močan, ker je polno Skodelico čaja zakuhal.
"No ti si nam pa sedaj že zopet eno zagodel, ali meniš, da se čaj tako kuha kakor kava, misliš, da je čaj dober, ako ga toliko zakuhaš?" ga je ozmerjal dragonec Lovro Jan. "Danes se pa sami taki kuharji vrstijo, da nam sveti večer popolnoma pokvarijo," je povda-ril nekoliko jezno dragonec Kukovec.
Ker nismo imeli cedila, smo precedili čaj v skodelice skozi beli takozvani "Schneemantel". Caj je bil res močan, ali sladkor in rum se ni poznal, bil je takorekoč kakor pelinova voda. Spili smo ga vseeno, ker kava se nam je razlila in da bi čaj drugič kuhali nismo imeli ne ruma ne sladkorja, ker smo zlili rum prej v čaj, kakor smo ga po-kusili. Tudi ta nesreča ni trajala dolgo, kajti dobili smo pošto, skoro vsak je nekaj dobil, pismo ali karto od doma ali pa od neveste. Fajgel je bral svoje ljubko rdeče barvano pisemce bolj v kotu. Ko pa je dragonec Alojz Jane razvil svoj zavoj, ki ga je prejel od Doma, je dal vsakemu nekaj cigaret in peciva. Vse, kar je dobil, se je po bratovsko razdelilo.
Kmalu nato pa je prisopihal dragonec Škraba ves premočen od vročine in snega na naše veliko začudenje z veliko srno, ki je tehtala najmanje 25 kilogramov. Vsi smo zavriskali veselja. Škraba pa je rekel: "Jaz sem skrbel, da imamo meso, drugi pa skrbite, da bomo to po polnoči jedli."
Takoj se je pripravil Kukovec, ki je nekako kos mesarja in odprl ter očistil srno. Med tem časom pa je pripovedoval Škraba, kako ga je zeblo, ko je čakal na srno, in kako mu je bilo vroče, ko je tekel za njo, ker ni takoj padla, ko jo je zadel. Raztrgal si je precej vidno tudi hlače. Iste pa mu je takoj zašil dragonec Kenk, k ije krojač po poklicu. Ko je bila ura že črez polnoč in je bila srna očiščena in zrezana na kose, smo ugibali kdo "bi bil najboljši kuhar, da bi nam še pečenke ne zažgal in pokvoril kakor kavo in čaj. Izvolili smo enoglasno dragonca F. Muršeka, ki se je takoj opravil prav po kuharsko. Slekel si je jopič, odkril čepico in si opasal kot predpasnik za vse pripravni "Schneemantel". Škraba pa mu je še preje prav glasno zabičal: "Samo glej, da nam vsega ne pokvariš, če ne te vržemo črez žično ograjo; potem greš lahko Rusom kuhat". Samo nekaj nas je skrbelo; — masti ni-smmo imeli. "Nič se ne bojte!" je dejal kuhar Muršek "jaz vam že napravim". Zrezal je meso na primerne kose, ga lepo narahlo zložil v kotel, po-solil in nalil samo osmino kotla vode; katerega je zakril in postavil k ognju. Ni minulo pol ure in meso je bilo pečeno. (Tako pečenko lahko naredi vsakdo, ako nima masti, ali pa se mu ista zdi predraga.)
Lahko rečeni, da tako okusne pečenke še nikdar nisem jedel, čeravno je bila pečena brez masti. Napekli smo te pečenke štiri kotle, katero smo takoj pojedli. Ostalo meso pa shranimo za jutri. Nato smo pa še zapeli:
"Moj fantič je za frajtarja,
pa nima nobenega krajcarja."
Fajgl pa je rekel: "Saj sem jaz kor-poral pa tudi nimam nobenega krajcarja." Rusi nam na nocojšnji večer niso delali sitnosti. Dragonec Jan je celo rekel: "Kaj se boš bal Rusa. Pred nami je žična ograja, v rokah imamo puško, v kotlu pa pečenko."
Nato smo razun zunaj stoječe straže vsi legli k počitku. Govoril ni nihče več, pač pa so usta vsakega šepetala molitev zbrano in prosečo...
Zunaj pa je bilo svečano tiho. Noben strel ni počil in tudi sovražnik si ni upal kršiti miru čarobnotihe svete noči...
Da boš vedel, kako smo se imeli o božičnih praznikih, Ti jih nekoliko o-pišem.
Trenotno se nahaja naša baterija v dolinici, ki meri kakor 300 kv. m. Vse-naokrog samo skalovje in tudi v dolini sami. Da smo si mogli napraviti stanišča, smo morali minirati; z velikim trudom smo si napravili tudi streho. Zavarovani smo proti dežju in šrapnelom. Na robu imamo topove. Ce tečeš ponoči k topu, padaš in vsta-' jaš ves razbit. Iz doline ne smeš. Če greš, izdaš baterijo in vsuje se nate dež šrapnelov in granat.
24. decembra na vse zgodaj si slišal tiho prepevanje. Ko se je zdanilo, se je vse moštvo začelo čistiti. Čevlji so se svetili maščobe, obrazi obriti, umiti, brki navihani. Šli so na svoj vsakdanji posel — strmeli so v zrak. Solnce je prikukalo izza oblakov in čutil si, da je napočil veliki. praznik. Sedel sem na kamen ter zasanjal o ljubem domačem kraju...
Kar naenkrat rezek žvižg — strašen pok in kakih 100 korakov od nas se je valil oblak dima. Zbudil sem se iz prijetnih spominov v realnost. Žvižg in pok mi je ranil srce. Kaj, niti danes ne dajo miru? Sledil je strel strelu. Pohitel sem v okop, se zleknil na blazine in čakal usode. Kmalu pride klic po telefonu. Vse skoči k topu ter besni; mehanično streljamo. Ušesa te bole. Grmenje traja na celi črti eno uro. Potem vse tiho.
Poldne je. Vzameš svoj sir ali klobaso in počasi užiješ. Podčastniki pri-
IZGUBILI VSE, KO JE SUBMARINKA POGREZNILA PARNIK "STEPHANO".
Preživelci parnika "Stephano", ki so izgubili vse, kar so posedovali, ko je bila njihova ladja torpedirana blizu brežine po submarinki "U-53". Od leve na desno: Gregory Kennedy, noseč malo Marie Kosher; mrs. Martin Kosher, s hčerko Katrico; mr. in mrs. Richard Driscoll in njuna otroka Warren in Gordon.
mojem kritju sploh drugače ni bilo mogoče. Čakali smo na izmenjavo. Po končani molitvi rožnega venca in drugih molitvic, ki jih vsak dan glasno skupaj molimo, je umolknilo vse moštvo. Tiho, kakor da ni žive duše. Le tu pa tam se izvije temu in onemu iz prsi globok vzdih. Sveta noč, blažena noč... Domači spomini iz mladih let se porajajo in izginjajo kakor slike v kinematografu. Kadenje in blagoslov-ljanje okoli hiše in gospodarskih poslopij, potem jaslice, podprtnjak, večerna molitev, polnočnica. Kje ste, zlati časi! Tedaj me predrami tova-Popoldne ' r'^ev Š'as: i''1 ®e Dolgo jih ni
pravljajo božične darove
mine kakor vsak dan — enolično. I danes" Vedi, dragi brat, da smo iz-Ko se je zmračilo, so prižgali sveče 'menjave silrt° veseli in da je vsak ne na božičnem drevescu. Potem se stis- strPno pričakuje. Svetonočno razpo
nejo vsi v okope ter molče čakajo me-naže, ki pride ob 7. uri. Imenitno me-nažo so imeli. Dobili so darove ter se veselili pozno v noč, pozabljajoč na grenkosti tega življenja.
Tudi meni se je razmeroma dobro godilo. V nizkem okopu nas je bilo pet. Imeli smo se dobro. Obhajali smo sveto noč do 2. ure ponoči. Drugo jutro sem vstal ponavadi, hočem reči: se zbudil, kajti če ne streljamo, ležiš —moraš—cel dan ter topo zreš predse.
Dežuje, umazono vreme — nič te več ne spominja na praznik; pred se-
loženje je minilo. Pripravljalo se je k dežju in iz megle je že rosilo. Dežja se pa bolj bojimo nego sovražnih krogel. Želeli smo si, da bi srečno prišli zopet ven. Nevarnost je namreč večja, ko prihajamo in odhajamo, nego v strelskih jarkih samih. Sovražne krogle iz pušk sikajo in brenče krog nas kakor roj čebel. Kar je bilo doslej ranjenih, so bili vsi ranjeni medpoto-ma.
Prišli so. Ven, nastop. Glej ga zlomka! V oddelek, pripravljen za odhod, prifrče krogle, in vojak poleg me-
boj imaš zopet dan, poln dolgočasja in ' ne se zgradi na tla- Spravili smo ga mučnih misli — pa vendar zopet en 'k vojaškemu zdravniku, dan bliže miru!?
26. decembra. Nadaljujem dan kasneje — na Štefanovo. Včeraj sem bil
Odkorakali smo v ozadje. Nevarna stvar. Sovražnik cesto skoraj vedno obstreljuje, podnevi in ponoči. Po-
je že samo kup razvalin: ljudska šola je bila štirikrat v polno zadeta. Vse to opazimo samo mimogrede, ker smo zmučeni in radi pospešimo korake iz nevarnega kraja.
Po dveurni hoji smo srečno in brez izgub dospeli v naša kritja. Ura je bila ena po polnoči. Okrepčali smo se z izvrstno večerjo in se podali k zaže-ljenemu sladkemu počitku. Deževati je začelo, mi pa pod streho! Sladko smo spali pozno v dan — sveti dan.. .
SPOMIN NA SV. VEČER L. 1914.
(Janko Cegnar, vojni kurat.)
Sv. večer! S kakim hrepenenjem ga pričakujejo otroci, kako nestrpno ga pričakuje mladina, z družinskim veseljem mu zreta nasproti oče in mati in veseli in žalostni spomini spremljajo •sivolasega starčka ob njegovem prihodu in privabijo starčku solzo na uvelo lice. Nekaj nepopisno lepega ima v sebi sv. večer v miru. Da, v miru! Toda v vojski!
moral prenehati, ker je Italijan zopet j se^no nevarno je iti skozi vas, dasi jo oskrunjal sveti praznik. Odgovarjali smo mu krepko. Poznejše ure so potekle mirno. Le kmalu potem, ko sem bil zaspal, me je zbudilo močno infan-terijsko streljanje. Aha, napadajo. Kmalu bomo začeli! Skočim na noge ter se v temi plazim čez skalovje. Nezaslišano grmenje. Cela črta v ognju. Vse baterije streljajo. Dež pada in burja brije. Divje moraš kričati, da te slišijo. Gluh si popolnoma. Zemlja se trese. Kanonirjem žari obraz tem bolj, čim bolj streljajo. Čez dobro u-ro povelje: "Feuer einstellen." Nevo-Ijen zlezeš v okop, toda zadovoljen si, ker jo je Italijan zopet dobil po grbi. Gotovo ste tudi vi tam doli slišali to bobnenje — bilo je od 11. do 12. ure ponoči.
Premočen sem se zleknil na blazine in nisem mogel zaspati. Danes zjutraj me zbudi nenavaden žvižg in pok — ploha železa se je vsula na mojo skalno streho. Zarobantil sem par-krat, se obrnil na drugo stran in mirno zaspal. Vstal sem ob 10. uri dopoldne in si do opoldne — čistil nohte.
Tako sem praznoval Božič v dolgočasju in dolžnosti. Doma ste ga obhajali gotovo kakor ponavadi, samo mene je manjkalo pri mizi. No, upajmo, da bomo za prihodnje leto zopet vsi skupaj!
* * n
Na goriškem bojišču smo obhajali božične praznike še precej dobre volje, čeprav ni bilo brez granat in šrapnelov. 24. dec. smo se lepo očedili, kakor se za tak praznik spodobi in smo imeli tudi doma navado. Popoldne nam je gospod poročnik zložil na mizo božične darove. Dasi ti darovi niso bili bogve kako bogati, vendar smo jih z veseljem sprejeli, ker smo vedeli, da prihajajo iz dobrih rok ljube domovine, ki nam hoče z njimi pokazati svojo ljubezen.
Na sveto noč je bilo po vsej goriški planoti mirno, le tu pa tam se je čulo posamezno zamoklo grmenje topov in hreščeče razpokavanje granat. Po nagovoru gosp. nadporočnika so misli vseh pohitele k svojim dragim: niso jih zadržali ne visoki hribi, ne globoke doline. Potem smo prejeli darove, razne pijače in dobrega čaja, tako da smo postali prav dobre volje in jeli peti vojaške in druge narodne pesmi.
Na to stran Savice, na to stran vodice,
tam ravno je polje... * * *
Sveti večer. Sedeli smo v kritju, par korakov za strelskimi jarki, z upognjenim hrbtom in sklonjeno glavo. V
Kar smo prejšnja leta v hrepenenju in veselju pričakovali, pričakovali smo movino, junaki, ki se niso bali če tre-
lansko leto v strahu. Kje ga bomo preživeli? spraševali so naši vojaki in tudi meni se je vrivala vedno ista misel, ko smo počivali po dnevnem, oziroma nočnem delu, v kaki gališki hišici. In vendar smo ga praznovali lepo, želja se nam je izpolnila, v vojnem času ga lepše sploh nismo mogli. V Za-kliczynu, ob bojni črti se nam je približal sv. večer. Rusi so bili malo preje tepeni v znani bitki pri Limano-vy in Tymbarku. Umaknili so se za reko Bialo, kjer <so se utrdili in kjer so bili ravno v božičnih praznikih hudi boji. Približal se je sv. večer. Celo popoldne so vojaki delali s podvojeno pridnostjo, da bi zvečer praznovali skupaj z ranjenci. Ko se je približal mrak, so postavili tri božična drevesa, za ranjence, častnike in sanitejce. Za ranjence sem smel kot vojni kurat o-krasiti božično, drevesce. Nek vojak nam je iz bližnjega mesta, Novega Sadza, prinesel potrebnih stvari. Ranjenci sami so prišli pomagat krasit. Med krašenjem smo si pripovedovali dogodke iz prejšnjih sv. večerov. Poljski legijonaš je v blagoglasni poljščini pripovedoval o poljskih navadah na sv. večer, ogrski o ogrskih, nemški o nemških in jaz o slovenskih. Vsi smo se razumeli, vsaj je iz vseh pogovorov izzvenelo le eno: lepota in ljubkost sv. večera. Božično drevesce je stalo o-krašeno, največ je bilo seveda cigaret — pa saj so te najljubša slaščica vojakom po trudapolnih bojih. Predno smo razsvetlili drevesce, sem bil poklican k dvema umirajočima vojakoma. Božični večer in vojak umira, u-mira, ko se rodi Življenje. Pa saj vojak umira le zemeljskemu življenju — on ravnokar pokrepčan s sv. zakramenti vstopa v pravo življenje — on ravno na sv. večer združen z Začetnikom življenja vstopa v večno življenje. Stopim k postelji druzega, v hudih bolečinah vzdihujočega vojaka. Vzdihuje — ali ne ve, da je nocoj vse polno božičnega veselja. Tudi njegovo oko se umiri — zadnja solza zastane — postal je deležen sv. Božiča.
Med tem ko sem previdel dva junaka, se je približala ura, da razsvetlimo našim ranjencem božično drevesce. Ob raznih božičnih drevescih sem že stal. Pred leti ob božičnem drevescu šolske mladine. Nedolžno veselje je sevalo z njihovega obraza. Tudi jaz sem bil vesel z njimi, vesel njihove nedolžnosti in njihovega Božiča. Stal sem ob božičnem drevescu v prijateljski družini. Radost je sevala vsem iz obraza, — tudi jaz sem se radoval. Sedaj pa 'sem stal ob božičnem drevescu junakov. Sami možje-junaki, ki so še pred nekaj urami stali na straži za do
ba življenje žrtvovati in ga položiti na oltar ljubemu domu. Med nami niso vladali ne veselje, ne žalost, ne radost, ne strah, neko vzvišeno čustvo je vladalo med nami, ki se ne da popisati. Besede, ki '=o bile voščilo junakom na sv. večer, so padle v njihovo srce, a njihove oči so zazrle nekam daleč — v rojstni kraj, v krog domače družine, njihov duh se je zamaknil domov, med svoje ljube domače, ki kleče doma in molijo za drage očete, brate in sinove. Mislili so na one, ki so doma pri jaslicah, a sami 'se nahajajo tudi na sv. noč pri topovih in puškah; mislili so, kako se doma nocoj oznanja mir po nižavah a tu se razlega klic, ki poživlja na boj; kako doma božični zvonovi done po hribih in dolinah, a tu pojo topovi smrtno pesem. Da, topovi so nas spremljali s svojim donečim glasom pri naši božičnici. Ali je čudno, da so oči naših junakov zrle v neko neznano daljavo. Le enih 'smo pogrešali —-največjih revežev — nalezljivo bolnih — le ti niso smeli iz umljivih vzrokov med nas. A tudi njim se je oznanilo božično veselje. Ob tri četrt na dvanajsto uro smo končali sv. večer, končali pa smo ga s prepričanjem, da se bodo po zmagovitem miru zopet oglasili božični zvonovi, ki so tu utihnili vsled sovražnikove bližine, da bodo tudi nam oznanjali nekoč mir in milost, življenje in ljubezen, da ne bomo na ta večer čuli ječanja, ampak da bomo zapeli božične pesmi, da ne bo za nas ta večer delavnik ampak praznik. Saj je Bog nad nami vsemi, On nas vodi in vlada, On — Knez miru. Na bližnjem griču pa so tudi ob polnočni uri sv. večera peli -topovi smrtno pesem.
Severov Almanah za 1917
za Slovence je sedaj tiskan ter pripravljen za prosto razdajo. Vprašajte vašega lekarnarja. Ako ga ne morete dobiti, pišite na W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. — Ženske bi morale tudi pisati po knjižico "Zdravje za ženske", katera opisuje razne neprilike katere napadajo njeni spol in katerih je lahko zdraviti z našim od časa preizkušenim zdravilom — Severovim Regulatorjem (Severa's Regulator). Je izborna tonika in uspešno zdravilo. Cena $1.00 v vseh lekarnah ali od W. F. Severa Co., Cedar Rapids, la.—Adv.
Pred porotniki.
Zagovornik: "Še nekaj olajševalnega moram navesti, gospodje porotniki! Kako lahko bi bil obtoženec ženo in otroke v nesrečo in sramoto spravil. Pa on tega ni storil, ker je raji ostal samec!"
Vsakdo, ki je poslal denar v staro domovino
POTOM NAŠEGA POSREDOVANJA, JE ZDAJ-
POPOLNOMA PREPRIČAN
--DA DOSPEJO NAŠE DENARNE POŠILJATVE-
ZANESLJIVO IN TOČNO
m
v roke naslovnikov, kljub vojnim zaprekam, v primernem času.
V stari domovini izplača denar c. k. pošta
100 kron pošljemo zdaj za $14.00
MI GARANTIRAMO VSAKO POŠILJATEV
Pisma in pošiljatve naslovite na:
AMERIKANSKI SLOVENEC
BANK DEPT, JOLIET, ILL.

K1KANSKI SLOVENEC, 18. DECEMBRA 1816.
i ji
Rodoljubje na deželi.
POVEST. & & SPISAL DR. FR. DETELJ.
(Dalje.)
"Kaj pa, če zatoži on našega Pavla?" je pripomnila mati.
"Potem bomo tožili tudi mi," je dejal mož, ki se je že kesal, da je tožil 'ičitelja; in če bi bil stopil takrat pre-denj Bogomir in mu podal roko, bi bil Mrak hvaležen preklical vse, kar je bil pisal proti njemu, in potrdil zopet pismeno, da je Bogomir najboljši učitelj tega sveta; kesal se je pa še bolj, da se je razprl z adjunktom, ki mu je sicer poplačal ves dolg, a tudi izpeljal iz gostilne vso družbo.
"Kdo mu je posodil?" je ugibala žena.
"Oh, kdo! Lekarnar," je dejala Jul-ka, ki ji je segala stvar do srca. "Vse goste bomo odgnali.
In res je potegnila vsa boljša družba z Bregarjem in Bogomirom in se na žalost Mrakove hiše preselila k Be rusu.
"Kam se Vam tako mudi, gospod doktor?" je zadrževala gostilničarka po večerji dr. Osata.
"Moram iti, gospa," se je poslavljal Osat, "k Berusu. Stvar se zapleta ja ko zanimivo. Adjunkt je stavil z dav-karjem, da bo še ta predpust poroka. Bogomir, ki je zdaj stalen gost, se je sicer tudi začel zanimati; a ne pride prav v poštev; zakaj Danica, ki je pri jazna z vsemi in domača z nikomer, zna ceniti denar. Berus pa se bo oženil najbrž iz same jeze. Prej ga je zadrževal Julček; zdaj ni tega zadržka več. Toda to je moje zasebno mnenje in naj ostane med nami!"
Mrakovi si niso upali pokazati nobene nejevolje, ker so se čutili zadolžene pri Berusu; tiho so se tolažili z nado, da bo Julčkova smrt zadržala ženitev in da se med tem časom zopet sprijaznijo s sorodnikom, in naj bi se bilo treba še tako ponižati.
Bogomir, ki je hodil kosit in večerjat k Berusu, ;e je moral pohvaliti s hrano in s ceno. Gospodarju namreč, ki se ni nikdar učil vzgojeslovja in nikdar pohajal roditeljskih večerov, je tako ugajalo Bogomirovo protipeda-goško ravnanje, da je namignil Danici, da naj mu računi za tri goldinarje na mesec manj; toliko da bo dodajal on. Danica je morala seveda molčati; molčal je pa tudi Bogomir, ki si je razlagal to ljubeznivo obzirnost jako samo-Ijubno. Hvaležno ganjen je vprašal, ko je bil sam, brhko gospodinjo, če nima vendar izgube z njim.
"O nič, je dejala resno, "bodite brez vseh skrbi!" Z velikim zadovoljstvom je premišljeval mladi gost ta priboljšek in vzrok in povod, in naj je obrnil stvar, na katero stran je hotel, zdela se mu je tako laskava, da bi bila Danica huda, če bi bila ugenila njegove misli.
Črez par dni pa je bil poklican učitelj v sodišče, kjer je plačal pet kron zaradi svojega prestopka, ki se ga ni kar nič kesal, prepričan, da bi storil v istem slučaju zopet isto. Kaplan Janez se mu je pomenljivo namuzal in menil, da je prišel nekoliko navskriž s svojimi načeli. "Kaj ne, izjema, ki potrjuje pravilo?"
"Da morejo biti učenci tudi hudobni," se je smejal Bogomir, "tega ni pomislil moj sistem."
"Nič se ne boj! Šiba o pravem času je otela marsikoga pogube."
Pritožbe pa so hodile medtem ^ojo pot, in kmalu je preiskoval nadučitelj, v koliki meri da se je bil pregrešil Bogomir. Zagovarjal se je krivec trmasto, užaljen in nejevoljen. "Da bi le že došel ukor!" si je mislil. "Ali pa naj me premeste! Kakor sem prišel, tako pojdem. Hvala Bogu, da nisem še oženjen!"
To so bile seveda prazne misli. Mladi ljudje že govore toliko brez premisleka, ne da bi ;e zavedali pomena in posledic svojih besedi; koliko več pa se jim rodi nepremišljenih misli! Besedo si namreč ogleda pameten poslušalec na lice in na robe, preden jo vzame za gotovim? in spravi v promet; pri mislih se pogreša ta prigled; zatorej se tudi misli vse vprek, budalosti brez vsake realne podlage, na veliko škodo; zakaj krive besede preslepe semtertja druge ljudi, krive misli vselej nas same.
Bogomir da bi bil rad šel iz Podlo-ma? Kaj še! Največja nesreča bi se mu bila to zdela. On da bi bil komu hvaležen, da ni še oženjen? — Zakaj pa je pazil ljubosumen na vsak pogled na vsako besedo gospodinje Danice; zakaj si je izmišljal vedno novih razlogov, zakaj da je nemožno in popol-izključeno, da bi vzela Danica Berusa! — Zaradi tega je bil tudi vesele iznenaden naš mladenič, ko ni dobil od šolskega oblastva nobenega ukora, samo nekako navodilo, glasom katerega je seveda telesna kazen vob-čc in sploh prepovedana, vendar pa se z ozirom na posebne okoliščine, na razburjenost in neizkušenost mladega učitelja za sedaj ne izreče ukor, pač pa nada, da bode Bogomir pod spretnim vodstvom gospoda nadučitelja, ki se popblnoma zaveda vzvišenega cilja
šolske vzgoje, postopal zanaprej v zmislu pedagoških načel in dobro premišljenih naredb visoke učne uprave.
Tako se je izkazalo, da je bil Bogomirov strah prazen in odveč sentimentalna vdanost, ki bi se najrajši raztopila sama v svojih solzah.
Nič manj žalosten ni razmišljal Kon rad splošnih razmer. Malenkostna nasprotja, osebna sovraštva so bila skrhala vso disciplino v Podlomu, in Konrad, ki ga sedaj nihče ni potreboval, nihče pogrešal, je bil izgubil mnogo stare cene. "Tak narod," si je dejal trpko, "mene niti vreden ni. Kako če-ščen b ibil jaz povsod drugod; kako dobro bi se mi godilo! — Toda naj bode! Jaz ostanem zvest; morda se vendar enkrat odpro oči domovini, da spozna svojo krivico in svoj dolg... Da bi hotela le nekoliko tega dolga popla čati v gotovini! — Koliko sem storil jaz za Podlom, in kaj stori Podlom za mene!" Inako se mu je storilo, ko j videl, da se obrača vse drugač, nego si je bil on mislil. — Prepričan namreč, da je domovina moralno zavezana zanj in za njegove potrebe skrbeti, ji je tudi prepuščal drage volje to skrb; izgo varjal in pridržaval si je k večjemu pravico kritike. Zdaj pa so zabavljal drugi; on pa naj bi skrbel, kakor je o pominjala sestra, sam, da postane ko risten ud človeške družbe. Kakor če bi bil sedaj škodljiv! — Užaljen niti piti ni hotel več pri Berusu, ampak k Mraku je zahajal, kjer so ga sprejemali prijazno, ker so se nadejali, da bo kaj povedal. A kaj se je brigal Kon rad za budalosti, ki so zanimale Mra kov^! In ko ga je nekoč naravnost vprašala Julka, če bo res vzela sestra Berusa, je odgovoril slabovoljen: "Jaz nič ne vem in tudi ne verjamem, ker se mi zdi preneumna."
Mrakovi niso ne pritrdili, ne ugo varjali. Zakaj skrbi polne misli so se jim obračale na drugo stran. Berusov lovski tovariš Racman namreč jih je bil vznemiril, ko je pripovedoval, da živi Berus kar zaprt v svoji sobi, da ne govori z nikomer, se ne briga ne za pse, ne za zajce in ne pije skoraj nič.
"To je slabo znamenje," je dejal mož, "\erjemite meni! Človeška narava je takšna, da ne pripušča naglih iz prememb; polagoma se mora preonga^ viti, če je že treba. Najboljše pa je, če ostanemo, kakor smo se privadili. Tak hrust kakor Berus mora piti; kdor mu vzame pijačo, ga umori. No in vidite! Prej se je redil, da se je bilo bati, da ga zalije mast; zdaj je shujšal, da ga je sama kost in koža. Končala ga bo žeja, in hujše smrti ni."
VII.
Hace in murče sta dremala pred vrati Berusove sobe in čakala, kdaj se odpro. Kadar sta začula gospodarjev korak, sta leno vzdignila oči, zmignila z repom, vstajala poča-i, se zlecala, naveličalana takšnega pasjega življenja, in zopet legla in zadremala; soba se ni odprla, gospodarja ni bilo. Kakor bi bil odmrl vsemu svetu, tako je hodil Berus s sklonjeno glavo, posedal, kadil, potrt, brez jasnih misli. Jul-čkovih igrač je imel polno mizo, in kadar je sedel, jih je ogledoval in razstavljal nežno in rahlo, da bi se mu smejal, kdor bi ne vedel, kako mu je pri srcu, kdor bi ne videl, kako stiska mož oči, da bi zatrl vsiljive solze. Cel teden ni govoril z nikomur in ni zapustil hiše, kjer si ga nihče ni upal u-govoriti. Nekega ranega jutra pa, ko so drugi še spali, se je odpravil na mali grob, kjer so gnili sveži venci z zamazanimi napisi. Vrnil -e je na videz miren; poznala se mu je žalost; jeze, ki so se je domači in Mrakovi tako bali, ni kazal obraz. Opoldne je prisedel k Bogomiru in se začel z njim prijazno razgovarjati o gospodarstvu, o šoli, o vremenu; sinka Julčka nista vzela v misel. Ko so bili pa odšli gostje, je podaril Erne-tu Julčkovo uro, Anici vse njegove igrače in namignil Danici, da je pripravljen posoditi večjo vsoto Konradu, da bi izvršil šolanje. Zahvalila se mu je, češ, da tudi ona že lahko pomaga bratu, kadar odide.
Da je bila Megličeva družina navdušena za blagega moža, je naravno. Mati je bila srečna, ker se ji je zdelo, da razume njegovo darežljivost, in čakala je hrepeneče, kdaj da zasnubi njeno hčerko, in Konrad se jc zadovoljen jezil, da jc sestra ali tako nerodna ali tako samopašna, da misli samo nase.
"Velik čas bo našel majhne ljudi," je dejal večkrat pomenljivo; pri večerji je deklamoval s finim zanosom in izrazitim poudarkom Prešernovo "Zarjavelo devico" in zavračal temeljito nespoštljivo ugovarjanje sestre Danice, da bi Prešernova slava ne bila nič manjša, če bi tudi ne bil zložil te pesmi. "Tako tarna samica, ki nima pod milini Bogom nič dela," je dejala sestra. "Mi, dragi bratec, pa moramo uveljaviti pravilo sv. Pavla, da kdor ne dela. naj tudi ne je, in odpraviti vse nepotrebne izjeme."
S to mirnostjo pa je le prikrivala
anica burni nemir svojega srca in adrego, v katero so jo spravljale Be-.usove dobrote in usluge. A čimbolj e skrivala svoj strah in svoje slutnje, tembolj so jo težile in begale. Še bolj pa so se razburili Mrakovi,
Iko so zapazili, da nosi stara Megličev-ka obleko rajne Berusove soproge, in bridko so potožili dr. Osatu, da nekaterim ljudem ni sveta nobena reč, noben spomin. "To ni lepo in ni lepo, naj reče kdo, kar hoče," je dejala Mra-kovka.
"Lepo ali ne lepo; nekaj gotovo pomeni," je menil Osat in ji bistro pogledal v sive oči.
Kaj da pomeni, tega tudi Osat ni vedel, a s pomenljivim molčanjem je branil videz, da ve. Toda kakor ne zadostuje resnemu človeku videz dobrote ali videz modrosti, tako je izku-šal tudi Osat priti tej zadevi do dna, brez ozira na Mrake, ki so samo opazovali, z nekako slastno muko opazovali, kako da se bliža nevarnost, a se zavedali, da je ne morejo preprečiti.
Osat pa je poiskal večerno družbo pri Berusu; in ko je ostal za mizo sam z adjunktom in davkarjem, je začel skrivnostno razkladati, da nosi Megli-čevka že obleke rajne Berusovke.
Hladna ravnodušnost, s katero sta sprejela sopivca važno novico, je zabolela Osata, po pravici, ker je bila grdo hlinjena. Zbudila je namreč novica začudenje obema gospodoma, hkrati pa in še bolj hudobne misli in zloben naklep. Mesto primernega zavzemanja sta si stisnila oba pod mizo roko, zmignila z rameni in z žaljivo topostjo zrla predse. Po dolgem molku je dejal adjunkt, da ni to nič čudnega, ko je vendar zadeva že tako daleč in vse že takorekoč dogovorjeno:
"Torej res?"
"Če bi res ne bilo, pa štekljati ni treba, pravijo naši kmetje," je potrdil davkar.
"Torej se je odločila kljubu toliki razliki v letih?"
"Preklet hudič, kakšni razliki? On jih ima petdeset, ona pa najmanj svo jih petinštirideset."
"Danica, petinštirideset! Kaj Vam pride na misel, gospod davkar!"
'Kdo pa govori o Danici!" je zavračal adjunkt. "O njeni materi govo rimo, gospod doktor, o stari Megli-čevki."
"Ah, tako!" se je začudil Osat. "To mi je novo."
"Novo in neverjetno, gospod doktor," je dejal adjunkt in pritisnil kazalec na usta, ker je vstopila Danica.
O-at je bil na jasnem; zakaj da nosi Megličevka tako lepo in iako siaro-krojno obleko, to je vedel zdaj vobče; rad bi bil pa zvedel še podrobnosti. A tovariša nista hotela govoriti, češ, da je stvar tajna, morebiti samo domnevanje, in da bi bil Berus hud, če bi se <aj raztrosilo med svet.
Drugega dne je že dokazoval Osat v zaupnem razgovoru Mrakovim, da je ta nova namera Berusova mnogo pametnejša, ker ni nobene razlike več, ne v letih, ne v izobrazbi, in štiri o-troke mož kar priženi.
"Za božjo voljo!" je vzdihnila Mra-kovka, ko je bila sama s soprogom. 'Kako hitro je pozabil Julčka! Prej je hotel skoprneti, zdaj že raja; včeraj sedmina, danes svatba, dovci so pa res vsi norci."
Če jemljejo vdove brez denarja, s toliko družino," je dodal pohlevno Mrak.
"Ah, kaj vdove! Za nas je vse eno, ali vzame Berus staro ali mlado. Oh, ti nesreča! Ta ženitev bo moja smrt. Megličevi nam kopljejo živim jamo."
"Saj niso Megličevi nič krivi," je zagovarjal nedolžne ljudi mož. Ne-■ e-t dobi'Berus, kolikor hoče." "Ker so ženske vse neumne." Mrak je zmignil z rameni. Njemu se ni zdelo neumno, če hoče katera vzeti Berusa; in kakor si on nikoli ni tel v posebno modrost, da je dobil svojo ženo, tako tudi nje ni smatral za neumno zaradi tega, ker je vzela njega. Sploh je že presedalo njemu vse to razburjevanje, in najrajši bi se bil na lep način zopet sprijaznil z bratom, naj že vzame ta potem kogar hoče. Žena pa -i je gnala vse bolj k srcu in nikakor se ni hotela v.Liti, dokler je brlelo količkaj upanja, da osramoti nakane zavistnih nasprotnikov. Naj se zgodi nesreča; a po njeni krivdi, tako la bi si ona mogla kaj očitati, se ne bo zgodila.
Megličeva vdova je bila dobrodušna ženska, ki ni ne želela, ne storila nikomur nič hudega. Goreče je ljubila se svoje otroke in nad vse rada bi bi-a doživela, da postane Danica samo-tojna gospodinja na Bcrusoveni domu. S premoženjem je pač kakor z dravjem; kdor ga ima, se ga komaj aveda; kdor ga nima, ga pogreši in zna ceniti; in Megličeva gospa ga je nala ceniti. Natihem jc gojila v srcu prijetne nade; nazunaj je ostala ponižna, da ne bi zbudila zavisti, ki se vname huje proti siromaku nego proti bo-gatincu. Berač zavida beraču, pravi omer, in pevec pevcu; naravno, oba živita ob milosti. Saj se jc zamerila žena kljubu vsej ponižnosti premnogim, ker jim je na prijazna vprašanja, ako in kaj, odgovarjala po pravici, da ič ne ve. "Ve že," so dejale ženske, "toda povedati noče." Sovražnost Mra kovih je vendar njo manj bolela nego hčerko, ker si jo je razlagala ugodno in imela za nekako dobro znamenje;
ato jo je tudi lažje vračala z ljubeznivostjo. Kadar jo je merila Mrakov-a s strupenim pogledom in čakala njenega pozdrava, da bi ga prezrla, se ji je ona prijazno nasmehljala in poklonila, in to ni bila zgolj hinavščina;
Čudno pa je vznenadilo vdovo, ko jo pokliče Mrakovka nekega jutra skrivnostno k sebi in jo vpraša s tresočim glasom, zakaj da prizadeva ona takšno žalost njim, ki so ji storili že toliko dobrega.
"Kakšno žalost, gospa?" je vprašala vdova. "Jaz Vas ne razumem."
"Če ne razumete, Vam bom poslovenila. — Da se Berus ženi, to veste."
"Jaz? — Nič."
"To je hudo. Toda možu se ne zameri toliko, če je bedak; ampak Vi, Vi, ki ste v mojih letih in imate vse polno odraslih otrok, da ste Vi tako nespametni, da Vi še mislite na možitev, to presega vse meje."
"Kdo Vam je pa to natvezel, gospa?'
(Dalje prih.)
Pristopite k največjemu slovenskemu podpornemu društvu.
DRUŠTVO SV. DRUŽINE
(The Holy Family Society) štev. 1 D, S. D., Joliet, Illinois.
Geslo: "Vse za vero, dom in narod, vsi za enega, eden za vse."
"Quality and Service"
Prodajem vse vrste URE in ZLATNINO.
Imam v zalogi prikladna darila za Božič. Primeni dobite vsako reč 20 odsto ceneje kot kerkoli drugje. Prodajem samo jamče-no blago. Popravljam vse vrste amerikanske in starokraj-ske ure in zzlatnino a vsako delo jamčim.
SLOVENCI in HRVATI p celi Ameriki.
Ako rabite dobro Uro ali drugo reč, pišite meni kaj bi radi pa vam pošljem ceno Vsaka reč vas košta 20 od sto ceneje, kot bi plačali drugje.
JOS. SPOLARICH
Odbor za leto 1916.
Predsednik...........George Stonich.
Podpredsednik........Stephen Kukar.
Tajnik.................. .Jos. Klepec.
Zapisnikar..............John Barbich.
Blagajnik................John. Peiric.
Reditelj...............Frank Kocjan.
Nadzorniki:
Nicholas J. Vranichar, John N. Pas-dertz, Joseph Težak.
To društvo sprejema rojake in rojakinje in sicer od 16. do 50. leta in izplačuje bolniške podpore $1.00 na vsaki delavni dan za 50c na mesec. Zavarujete se lahko za $500.00 ali za $250.00 pri D. S. D.
To društvo ima že nad $2,000 (dva tisoč dol.) v bolniški blagajni in je v v 16. mesecih plačalo $2,129.00 bolniške podpore članom(icam). Kdor plača takoj ob pristopu $3.00, to je toliko, ko so plačali drugi člani zadnjih 6 mesecev, je deležen podpore v slučaju nezgode takoj po pristopu, drugače po 6 mesecih. Pristopnina je še prosta.
Redna seja se vrši vsako zadnjo nedeljo.
Kdor želi pristopiti v naše veliko in napredno društvo naj se glasi pri pod-napredno društvo naj se glasi pri katerem odborniku.
POZOR ROJAKINJE!
AH veste, kje je dobiti najboljše so po najnižji ceni? Gotovo' V mesni«'
Anton Pasdertz
se dobijo najboljše sveže in preka-jene klobase in najokusnejše mete., Vse po najnižji ceni. Pridite torej v* poskusite naše meso.
Nizke cene in dobra postrežba/ naše geslo.	>
Ne pozabite torej obiskati nas * našej mesnici in groceriji na voga lu Broadway and Granite Street
Chic. Phone 2768. N. W. Phone 111*
FIRE INSURANCE.
Kadar zavarujete svoja poslopja zopM ( ogenj pojdite k
ANTONU SCHAGEK
.North Chicagi Street
v novi hiši Joliet National Banke. -A»
_-j&fc
STENSKI PAPIR
Velika zaloga vsakovrstnih barv, olj« in firnežev. Izvršujejo se vsa baf" varska dela ter obešanje stenskegl papirja po nizkih cenah.
A
lexander
Chi. Phone 376
120 Jefferson St
N. W. 927. JOLIET, ILL
■ 1 v V
s C d -ii s n n r< v n
901 N. Hickory St.
JOLIET, ILL.
Luka Pleše
HRVATSKO-SLOVENSKA
GOSTILNA
kjer točim najokusnejše pivo, fina do mača in importirana žganja in vina ter prodajem dišeče smodke.
Se vsem priporočam v obilen obisk. 1014 North Chicago St., Joliet, lili
Naznanilo I
Slavnemu slovenskemu in hrvatski-mu občinstvu v Jolietu naznanjam, d sem otvoril svojo
novo mesnico in grocerijo
na vogalu Cora in Hutchins cest, kj« imam največjo zalogo svežega in ■« hega mesa, kranjskih klobas, vse vrst« gnocerije in drugih predmetov, ki sp» dajo v mesarsko in grocerijsko pod ročje.
Priporočam svoje podjetje vsem rc jakom, zlasti pa našim gospodinjam Moje blago bo najboljše, najčisteji> in tudi po zmerni ceni. Spoštovanjem
John H. Pasdertz
Chicago tel. 2917 C or. Cora and Hutchins St., Joliet, II!
JOUET. IUU
PIVO V STEKLENICAH.
Cor. Scott and Clay Sts.....Both Telephones 26.....JOLIET. ILLINOM
Rojakom priporočamo sledeče blago.
Kranjski Brinjevec, zaboj (12 steklenic) za ......................$12.00
Kranjski Slivovec, zaboj (12 steklenic) za........................$10.5i
Baraga, zdravilno grenko vino, zaboj (12 steklenic) za.............$5.M
Ravbar Stomach Bitters, zaboj (12 steklenic) za...................$7.0t
Kentucky Whiskey, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) 2a $10.5$ S. L. C. Monogram, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za $10.M
Cognac Brandy, zaboj (12 steklenic) za ...........................$9.M
Holland Gin, zaboj (15 steklenic) za.............................$12.01
Rock and Rye, Quarts, zaboj (12 steklenic) za ...................$6.M
Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za .......................$7.M
Califomijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za .......................$6.M
Domače Vino, v sodih po 6 galonov, 10 galonov, 25 galonov in 50 galonov, galon po.................................................
Z naročilom je poslati Money Order ali Bank Draft. — Pišite v sloven**^/ skem jeziku na:
Slovenian Liquor Co., Joliet, Illinois.
Naročite zaboj steklenic
novega piva, ki se itnetnije
MMG LE EXPORT
SRMJfcrf ----

ter Je najboljša pijača
E. Porter Brewing Company

mmw 40$
S. Bluff Ste, Joliet. Ill
i«
V(
11 i k
bal