U 127.______________ Izhaja trikrat na teden, in sicer v torek, Četrtek i u soboto, ob 4. uri popoldne ter itane po poŠti prejemana ali v Goriol na dom poSiljana: vse leto ........!5 K "/¦...........»O . V........... . 5 . Posamične Številke stanBJo 10 vin. ..SOČA" ima naslednje izredne priloge: Ob norem letu „Kaiipot po 6otfl&$m,1n SrAdlMaaskem" in „Raiipot po IJublJanl in kranjskih mestih'', dalje *lvl:j krat v letu „Vomi red železnic, parni kov in poštni* zrn". Naročnino sprejema HpravniStvo v Gosposki' ulici Štev. 7 I. nadstr. v »GoriSki Tiskarni« A. GabržCek Na naroČila brez doposlane naroCnine se ne oziramo Oglasi in' poslanice se raBunijo plfPetft-vrsish če nakano 1-krat 16 v, 2-krat 14 v, 3-krat 12 v vsaka vrsta. Večkrat po dogodbi. Večje črke po prostoru. — — Reklame in spisi v uredniškem delu 30 v vrsta. Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. V Gorici, v soboto dne 31. oktobra 1908. Tečaj MHKVill. »Vse sa narod, svobodo in napredek!« Dr. K. Lavrič. Uredništvo se nahaja v Gosposki ulioi St. 7 v Gorioi v I. nadtir Z urednikom je mogoč ^ govoriti vsak dan od 3. do 1?, dopoludne ter od 2. do S. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopolndne. TJpravništvo se ms haja v Gosposki ulioi št. 7 v I. nadstr, na levo v tiskani. NaroCnlno in oglase je plaCatl loco Gorica Dopisi naj so j/oliljajo le uredništvo. Naročnina, rekiamaoije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le npravniStvn. »PRIMOREC" izhaja neodvisno od »Soče« vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60. >Soča« in »Primorec« se prodajata v Gorioi v naših knjigarnah in teh-lo tobakarnah: Scbwarz v Šolski ul., Jellersitis v Nunski al., Ter. Leban na tekališču Jos. Verdi, Peter Erebelj v Kapucinski ulioi, I. Bajt v po-kopališčni ulici, I. Matiussi v ulici Formica, L Hovansli v Korenski ulici št. 22; v Trstu v tobakarni Lavrenčio na trgu della Caserma. — TtUfoa i.. 83. — »Gor. Tiskarna« A. GabrSček (odgov. J. Fabčič) tiska in zal. »Prava kmečka stranka" in njeno delo za kmeta. „Prava kmečka stranka" je seveda klerikalna stranka; to se pravi: stranki „ pravih" in „nepravihB klerikalcev, kakor jih deli dr. Gregorčič. Razkolni bratje vidijo, da ravs in kavs jim obljublja žalostne čase; zato pa so začeli zopet slepariti javnost s „pravo" kmečko stranko" in z dobrotami, s katerimi baje ob-stplje ta razdrapana stranka našega revnega kmeta. Radi bi obrnili pozornost proč od raz-kolnega klanja v vrstah pobožnih mož na delovanje in namene stranke, češ, glejte, ljudje božji, kako dela za vas prava kmečka stranka in ne vpoštevajte ravsa in kavsa pod klerikalnim krovom. Klerikalci imajo na potrpežljivem papirju zapisanih res obilo kmetskih potreb, ali le na papirju. Njihovi zastopniki se na pristojnih mestih niti ne zmenijo za te zahteve. Kdaj ste še slišali govoriti predsednika S. L. S. na Guriškem, dr. Antona Gregorčiča, o potrebah našega kmeta? Nikdar, ne v goriškem deželnem zboru ne v poslanski zbornici na Duaaju. Nikdar pa mu ne more naš revni kmet odpust iti v nebo vpijočega greha, da je ta človek, ta dr. Gregorčič glasoval v poslanski zbornici na Dunaju proti znižanju davka za trpinčenega kmeta. „Primorski list" naj pove to na prvem meslu, potem naj piše če more Še naprej o „pravi kmečki stranki". V članku pod omenjenim naslovom se dotika prvo vprašanja o zavarovanju za starost in onemoglost ter pravi, da se jeza to med vsemi goriškimi strankami zavzela in krepko potegnila edinole S. L. S., dočim se po drugih deželah zanimajo za to zadevo vse stranke. Bahaška S. L. S. pa strašno lažnjiva 1 Naša napredna ljudska stranka je pri svoji reorganizaciji aprejela v svoj pro-grum točko, v kateri je jasno povedano, da se bo zavzemala za ureditev bolniških blagajn in za starostno in invaliditetno preskrbo. Reorganizacija naše stranke pa se je izvršila Vendar nekoliko poprej kot pa je na-stah na Goriškem S. L. S. Klerikalci govorijo o tem zavarovanju le doma, ko farbajo svoje verne; tam, kjer res treba potegniti se za tako vprašanje, tam molčijo. Dokaz, da le farbajo in lovijo ljudi.v svoje namene. Naša stranka pa nima tako važnih reči j le na jeziku doma, kakor klerikalci, marveč dela tam, kj«r treba debati, da pride vprašanje o zavarovanju do uresničenja. Treba gledati v glavnem, kaj delajo p o-slaftci s tem vprašanjem. Klerikalci imajo dva državna poslanca. Kaj mislita ta dva o starostnem in invalidi-tetnera zavarovanju, ne vemo. Najbrže nič. Naš državni poslanec Stre k el j je imel dne 16. junija t. 1. v proračunski razpravi znamenit govor, v katerem je obrazložil razne težnje in zahteve goriških Slovencev. Narisal je naš splošni položaj v vseh ozirih podrobno in precizno takp, kakor poprej nihče pred njim. Goriški Slovenci mu moramo biti hvaležni za to; posebno še naš kmet, kajti obrazložil je na široko resnično stanje našega kmeta. Med raznimi potrebami ?e je dotaknil tudi starostnega in invaliditetiu:^: zavarovanja ter govoril tako le: „Glede iu aliditetne in starostne preskrbe delavcev sem pač z večino te visoke zbornice mnenja, da naj se jo delavcem privošči ter da je potrebna, ob jed-nem pa da je enaka preskrba za kmečke delavce, majhne kmete in male obrtnike najmanj prav tako potrebna kakor za prve. Zato se mora izvesti vprašanje o invalidke tnem in starostnem zavarovanju le na najširši podlagi in ne kosoma."... Ko je predložil poslanec Strekelj vladi spomenico za gospodarsko povzdigo naše dežele, je stavil v njo tudi točko o zavarovanju in preskrbi za starost; ki se glasi: »Znvaror vanje in oskrba za starost obrtniških delav- cev naj se raztegne tudi na kmetijske delavce in kmetovalce." To je pravo, pozitivno delo na pravem kraju, kakoršnega goriška S. L. S. ne more navesti. Umevno pa je samo ob sebi, da bo S. L. S. lagala naprej, da edino le ona se zavzema in poteguje za vprašanje o zavarovanju za starost in onemoglost. Umevno — čemu pa se imenuje Stranka Ljudskih Slo-parjev t Za skupno postopanje Slovencev, Hrvatov in Srbov. „Obzor" priobčuje Jz slovenskih poslanskih krogov uvodnik »Jugoslovani in dogodki na Balkanu", v katerem se avtor zavzema za enotno politiko vseh slovenskih, hrvaških in srbskih strank. Poslanec piše med drugim: »Niti trenotka ne smemo pomišljati, kam hočemo in na katero stran, Končna rešitev bosanskega vprašanju mora rešiti tudi veliko vprašanje delavnega programa vseh slovenskih, hrvaških in srbskih strank v mejah habsburške monarhije, Pustolovci nismo. Na-* sprotno, mi moramo biti trezni, modri in io-| kavi, ker na nas je, da sedaj izrabimo dr-' žavuo formacijo monarhije na jugu in da si . ustvatlino Liepko in močno domovino. Te-I meljna točka našega skupnega delovanja bi torej morala biti, da za sebe izkoristimo državne meje svoje domovine, kakor so jih prikrojili oni, ki so radi teh mej hoteli zanesti med nas razpor. Zato bi morali vse i svoje delovanje osredotočiti na to, da zrušimo vse umetne meje, ki medsebojno dele nas Slovence, Hrvate in Srbe. Mi nimamo časa, da bi še nadalje čakali, „da se dogodki raz-\ vyejo sami po sebi." Mi ne smemo več vse svoje nade staviti „na zdravo odporno silo našega naroda". Mi se ne smemo v bodoče zadovoljevati, da bi slovensko-hrvaško slogo manifestirali zgolj s tem, da se naši poslanci obiščejo na Dunaju, v Pesti in v Zagrebu. Stratka, mi ne smemo več voditi slučajne politike : ne smemo čakati na madžarsko prag-matiko, da pričnemo boj proti Madžarom, ne smemo čakati na novo klanje v Ljubljani, da navalimo na Nemce, ne smemo čakati na novo šolsko leto, da se zagrozimo Italijanom. Odslej mora biti naša borba smotrena, skupna, logična. Rušiti in graditi, vse to moramo po gotovem načrtu v dosego skupnega cilja. Usojamo si torej predložiti ta le konkretni predlog: Čim najpreje se naj snidejo pred-stavitolji slovenskega, hrvaškega in srbskega naroda te monarhije in sestavijo skupni program delovanja, ki bi nas dovedel do enega skupnega ci'ja. Slovenci in Hrvati bodo se s tem programom brzo složili. Srbi, poučeni po zadnjih dogodkih, bodo prišli do prepričanja, da za nje Bosna ne bo tuja, ako bodo delovali skupno z nami, da uredimo Bosno, kakor bo potrebno. O samem programu, o katerem bi naj razpravljal ta veliki narodni zbor, nam na tem mestu ni treba govoriti, Samo obsebi se razume, da moramo urediti medsebojno odnešaje nu temelju absolutne ravnopravnosti. S časom bo atrakcija storila svoje in mi Slovenci se bomo odločili glede skupnega jezika, a Hrvati in Srbi se bodo že pogodili glede narodnega imuna in vere. Za sedaj bo vsekakor glavno io, da skupno in dosledno izženemo iz hiše tujca, da se okrepimo in ojačimo. A če bo našo borbo vodilo čisto narodno načelo, rodoljubje, kakor bomo svoje bojne vrste ogreli za domovino, a ne kakor dosedaj za bratomorno vojno, takrat-bomo tudi sami od sebe spregledali; padla nam bo z oči tisočletna koprena in uvideli bomo, da smo eno: Da smo bratje mi Slovenci, Hrvatje in Srbi in da imamo eden edini skupni dom. Šele takrat bomo lahko misliii na vse drugo. Šele takrat se bomo lahko vprašali, če smo dospeli do končnega narodnega cilja. Za sedaj računajmo z razmerami in z možnostmi ter — na delo"! Dostavljamo, da je te misli sprožila „Edinost" v posebnem članku ter so našle odmev v hrvatskem in slovenskem časopisju. Dvajset let pozneje. Nadaljevanje == „Treh mušketirjev". ===== Francoski spisal: ===== ALBXANDRE DUMAS. ===== (Dalje.) Trenutek nato pride tudi d' Artagnan. — Izpraznite svoje žepe, pravi prijateljem, da spravimo skupaj sto funtov Šterlingov, zakaj moji žepi... in d' Artagnan obrne narobe vse svoje žepe, ki ?o bili Čisto prazni. Takoj so spravili svoto skupaj; d' Artagnan odide ter se vrne že v naslednjem trenutku, rekoč: -— Takol To je torej urejeno! Hu! Ni šlo brez težav. — Ali je rabelj ostavil London? vpraša Athos. — Ah, kaj še 1 To ne bi bilo dovolj varno! Lahko bi bil odšel pri enih vratih ter se pri drugih vrnil. — Kje pa je? vpraša Athos. ~ V kleti. — V kateri kleti ? — V kleti našega gostilničarja l Mousqueton sedi pred pragom, tu imam pa ključ. — Bravo! pravi Aramis. Toda kako ste pripravili tega človeka k temu* da je izginil ? — Kakor se pripravi vse na tem svetu, z denarjem ! Dosti me je stalo to, a dal se je vendar pregovoriti. — In koliko vas je stalo to, prijatelj? pravi Athos; saj veste, sedaj, ko smo samo ubogi mušketirji brez domovine in ognjišča, morajo biti vsi naši izdatki skupni. — Stalo me je dvanajst tisoč lir, odvrne d'Artagnan. — In kje ste jih dobili ? vpraša Athos; ali ste imeli sami toliko ? — In slavni dijamant kraljičin! pravi d'Artagnan ter vzdihne. — Ah, saj res! pravi Aramis ; spoznal sem ga bil na vašem prstu. — Torej ste ga zopet kupili od Essartsa ? vpraša Porthos. — No, da, odvrne d'Artagnan; toda zapisano je bilo na njem, da ga no bom imel dolgo. Kaj hočete ! Pravijo, da imajo dijamanti svoje simpatije in antipatije, kakor ljudje; kakor je videti, je ta mene sovražil. — No, glede rablja bi bilo torej vse dobro, pravi Athos; toda žal, vsak rabelj ima svojega po-magača, svojega slugo ali kaj jaz vem, kaj! — Tudi ta je imel svojega; toda sreča nam je mila. — Kako to? — V trenutku, ko sem že mislil, da bom imel zopet nove sitnosti, so odnesli tega fanta z zlomljeno nogo domov. V svoji pretirani vnemi je spremil prav tja do pod kraljevega okna voz, na katerem so peljali stebre in hlode; eden teh hlodov mu je padel na nogo ter mu jo zlomil. — Al vsklikne Aramis, on je bil torej tisti, čegar krik sem začul v kraljevi sobi? — Najbrže, odvrne.d'Artagnan; toda ker je to zelo skrben človek, je obljubil odhajajo, da pošlje na svoje mesto štiri vešče in spretne delavce, da pomagajo onim, ki so že na delu, in ko je prišel k svojemu gospodarju, je pisal takoj mojstru Tom Low-u, nekemu tesarju, svojemu prijatelju, naj gre v Whitte-Hall, in tako je izpolnil svojo obljubo. Glejte, tu imam pismo, ki ga je poslal po nekem tekaču/ ki bi itnel~dobiti deset pencev plačila, a prodal je pismo meni za en cekin. — In kaj vraga nameravate s tem pismom? vpraša Athos. — Ali ne morete uganiti?, pravi d'Artagnan, ki se mu zasvetijo bistre oči. — Pri moji veri, ne uganjam! — No, vi, dragi Athos, ki govorite angleški kot sam John Buli, vi ste mojster Tom Lo\v, in mi smo vaši trije tovariši: ali sedaj razumete? Athos vsklikne veselja in začudenja hkratu, odide naglo v neko sobico, ter prinese iz nje delavske obleke, ki jih prijatelji takoj oblečejo*; nato odidejo iz gostilne, Athos z žago, Porthos s kleščami, Aramis s sekiro, d'Artagnan pa s kladivom in z žeblji. S pismom rabljevega pomagača so se izkazali pri tesarskem mojstra, da so oni, katere so tu pričakovali. Kje so trte, namenjene reunim kofunom u občini Št. Terjan ? Na vprašanje v Vašem cenj. listu štv. 125. od 27. t. m. se naznanja, da je g. oskrbnik barona Tacco, Franc Trpin, dne 6. novembra 1907. pri županstvu Št. Ferjaa ustmeno prosil, da se napravi prošnja za brezplačne trte (nad 15000 bilf) in sicer za 41 baronovih kolonov, kateri so reveži in trte potrebujejo; zraven je pa še rekel, da mu jc» bivši g. potovalni učitelj Šttekelj v Gorici ukazal, da naj prošnjo hitro napravi, ker je zadnji čas. Ker so bili koloni znani za siromašne, se je prošnja poslala priporočena na c. kr. namestništvo v Trst. Na to pa županstvo Št, Ferjan ni dobilo tri« ampak dne 20. maja 1908. sledeči ukaz: Št. 462. Trst, 19. maja 1908. Županstvu v Št Florjanu pri Gorici. Z. oziram na prošnjo za podelitev trt iz državne zaloge z dne 6. nov. 1907. štv. 1331. se naprosi županstvo, da dopošlje sem izkaz, kako da se je v resnici razdelilo doposlanih 4100 bilf Riparija Portalis in 3100 bilf Rupestris Monticola. C. kr. nadzornik za vinarstvo. Posti s. r. Ker županstvo Št. Ferjan ni doMo nobenih trt, se je c. kr. nadzorniku odgovorilo, da županstvo ni prijelo ne irt in ne imenika, ampak sliši se, da trte je prijel g. oskrbnika barona Tacco, Franc Trpin. t Nato je dalo c. kr. okraj, glavarstvo iz Gorice po c. kr. orožnikih iz Kojskega stvar preiskovati *n sedaj, kakor se sliši, ima vso zadevo c. kr. okrožna sodnija v rokah. Županstvo Št. Ferjan, dne 30./X. 1908. Klanjšček s. r. Toliko za danes! Pripominjamo le, da |je Trpin strasten klerikalec, odboruik klerikalne posojilnice v Št. Ferjanr in poverjenik S. L. S. za cela Brda. Domače vesti. V spomin L»riča 1 — Jutri 1. novembra poteče 90 let, odkar se je rodil vzbudite! j goriških Slovencev, nepozabni naš dr. Karol LavriČ. Spominjali se bomo te dni svojih mrtvih, spominjajmo se tudi našega probudi-telja dr. Karola Lavriča, ko poteka ravno 90 let, kar se je rodil. Za dražbo si. Cirila In Metoda sta poslala gg. Pire in Likar iz Kopra K 12, koji znesek se je nabral dne 29. septembra v veseli družbi. Hvala! Dimi za ^Dijaško kuhinjo". - Nabiralnik v gostilni pri „Petelinčku" je dal četrti znesek 450 K, doslej vsega skupaj 33'46 K. Prol. Ferd. Seidl je daroval 20 E ip Neime- novan št. 4 v Gorici 10 K. Pri igri „čip Cap čorum apostolorum" v Hvarni Central nabrano 140 K. —.— Na račun mesečnine je prišlo 16 K v gotovini, v blagu pa 500 kg kromphja in 100 kg fižola. —. — »Dijaška kuhinja" se vljudno priporoča tudi za drva. Prilaga. — Današnji »Soči* smo priložili „ Vozni red" veljaven od 1. oktobra t. 1. do 1. maja prih. leta. V maju izdamo spet nov vozni red in sicer samo notranje polje. Tako je naš »Vozni red" veljaven za celo leto. Istega razpošljejo po vseh gostilnah na Goriškem, doofi ga naročniki ,Sočett kot brezplačno imlogo in vse županstva. — Na Kranjsko pošljemo vozni red vsem boljšim gostilnam ob železniški progi. — Gg. gostilničarje in druge prosimo, da vozni red razobesijo na vidnem kraju. — Slay. občinstvu pa priporočamo, da se prav pridno poslužuje tyrrik, ki so ob strani in s tem podpira naše trgovce in obrtnike. Svoji k svojim t fig. pevcem »Slov. bral. in podpornega društva" se naznanja, da je nocoj ob 8. uri pevska vaja. Pridite vsi! Na IzianradnBm občnem zboru »Pevskega In glasbenega drašfva v Gorici" (P o d r u ž n i c a »G i a s- bene Matice v Ljubljani") , voljeni odbor konstituiral se je v svoji seji dne 28. oktobra t. 1. takole: predsednik: g. Ferdinand Seidl, podpredsednik: g. dr. Earol Podgornik, tajnik in gospodar: g. Artur Jakše, blagajnik: g. Viktor Črnko, arhivar: Fran LavriČ, šolski nadzornik: g. prof. Mast-nak, šolski vodja gosp. Jos. Michl. Odborniki gg. Dr. Faganelj Jos., Pečenko Josip, Cotič Peter, Bisail Avrelij, Vodopivec Ferdinand, Krševani Josip, Korael Emil, Dietz Anton. Pregledovalca računov : g. Josip Medved in [ g. Fran Blažon. ; Umetniška razstava i Vipavi. — Akad. slikar j g. Iv. Žabota se mudi že dalj časa v Vipavi in otvori v nedeljo dne 1. nov. t. 1. v čital-i uiških prostorih umetniško razstavo slik v [ prid družbi sv. Cirila in Metoda. Razstava bo j potem odprta vsako nedeljo in praznik cd i 11.—-12. ure dop. in od 1-—4. ure pop., ob-> delavnikih pa od 11.—12. ure dop. in od 3.-4. ure pop. Ker je ves čisti dohodek namenjen našej prekoristnej šolskej družbi, se je nadejati obilne udeležbe. , *-•¦? »O groznem volilnem sleparstvu, M se r]e Izvršilo v hnečk! skupini za goriško okolico", šejvedno pišejo po »Prismojencu". Mi smo sjfpar že zadostno pojasnili. Slovenski klerikalci ;so zapeljali laške liberalce do trditev, ki so brez vsake podlage. Zato je vprašanje, kdo je izvršil ono grozno volilno sleparstvo, še vedno odprto. V jazmlšljaianjlh" dr. Gregorčiča v »Gorici" čitamo: »Ko s o j i h (namreč slov. klerikalne poslance) hotel i liberalci in agrarci, zvezani s proštom Faiduttijem, prehvapiti pa vzeti v smislu predloga dr. Frankota v svoje roke deželno upravo z izvolitvijo deželnega odbora po njihovih željah, niso se pomišljali niti en treno-tek, marveč so nastopili kot možje ter preprečili z abstinenco nakano združeni h sovražnikov". Gregorčič tukaj pred vsem jasno priznava, da se je boril proti »Slov. klubu" z namenom, da bi noben poslanec »Slov. kluba" ne prišel v deželni odbor. Gregorčič se na drugih straneh toliko laska »agrarcem", vabi pod svojo komando »agrarne" poslance in pristaše »agrarne" stranke — tu pa govori mož bolj odkritosrčno. Tak je G regorčič, kakor govori ? »Razmišljavanjih" v »Gorici". Poslance, združene v »Slovenskem klubu", imenuje svoje sovražnike« Torej imenuje sovražnika tudi dr. Frankota, glede katerega pravi na dragem mestu, da nima nič proti njemu. Gregorčič je ves zbegan, da ne ve več, kako si ugovarja sam sebi ter kako se tolče po zobeh in kako smešna so njegova vabila. Laški liberalci v goriškem mestnem svatu, med njimi dr. Venier in dr. Pinavcig, Gregorčičeva zaveznika v deželnem zboru, so hoteli prekrstiti trg sv. Antona v piazza Goldoni. Zakaj? Zato, ker jim je zoprno, da bi imel kak trg v mestu ime po kakem svetniku. Gregorčičevi zavezniki so se pokazali odločne nasprotnike cerkve, katere se tudi ogibljejo, kakor so pokazali ob otvoritvi deželnega zbora. Radovedni smo, kaj poreče na to dr. Gregorčič v svoji »Gorici8. Or. Venier — goriški podžupan. — Ker je postal Bombig župan, je bilo potreba voliti enega podžupana; eden je ostal, in sicer dr. Cesciutti. Izvoljen je bil v seji mestnega sveta v četrtek zvečer dr. Venier. Ker je dr. Cesciutti starejši, je prvi podžupan, drugi pa dr. Venier. Ko je bil izvoljen, ga je pohvalil župan Bombig, kak goreč branitelj italijanstva v Gorici je dr. Venier, da mu torej pritiče mesto, na katero je izvoljen. Dr. Venier je rekel, da če mu morda odmanjka »intelli-genza" (!), ne bo nedostajalo dobre volje boriti se za italijanstvo Gorice. — Dr. Venier je torej podžupan goriški. Bombig župan, Venier podžupan, vedno lepše je na goriškem magistratu. Tam se vname nova gonja proti Slovencem. — Vlada je lahko to videla, pa je vendarle priporočila Bombiga za župana! Trg Koren v Gorici dobi ime piazza De Amicis. Tak trg s tako starim, ukoreninjenim imenom, pretvarjati v piazza De Amicis — če to ni bedarija, kaj pa je? — V četrtek so sklenili prekrstitev v mestnem svetu/ Ljudstvo se je ne privadi. V Romansu v Furlaniji se je vršil pred kratirim shod, na katerem so sprejeli zboro-valci resolucijo z zelitevo, da naj se .deželni zbor razpusti ter razpišejo nemudoma nove volitve. »Folitiški Ctručaji" so ustanovili v Anhovem »izobraževalno društvo". Poročilo pravi, da je bilo poslušalcev ogromno ter da je zanimanje za društvo veliko. Govoril je dr. Dermastia, po Gregorčiču »politiški otročaj". — Kakšno zanimanje vlada v Anhovem za klerikalno društvo, sledi iz tega, da je že bilo tam tako društvo pa je razpadlo kakor razpade tudi sedaj ustanovljeno „novostiujarsko" društvo. Kakor so ustanovitelji takih društev le prepirači in razdirači, tako imajo tudi po njih ustanovljena društva za namen le prepir in razdor. Takih društev se ogiblje vsak pameten človek. Lani so ustanovili društvo še po stari šegi, letos po »novostrujarsko". Naj se pripravijo, da bo treba drugo leto zopet ustanoviti društvo — če ostp^e le še kaj ljudij, ki bi hoteli biti člani takega društva! »ČukOVSka" Čast veljal »filkOi" — Povedali smo, da se je udeležil demonstracij proti Slovencem ob umeščenju goriškega župana neki »čuk", k atoliški (kakor bi rekel Gregorčič) telovadec, član telovadnega odseka v Gorici na pravi krščansko - demokratični podlagi. Eno »fliko" (20 vinarjev) so mu dali pa je šel nosit balonček pri bakljadi ter demonstrirat proti Slovencem. Fant je mislil: Glavar naš drži s Bombigem, Bombig je proti Slovencem, torej marširajmo proti Slovencem ! In marširal je pa še »fliko" je zaslužil, Čuk, to je člau tiste mladine, na katero največ da ^krščansko - socialna zveza". Torej take ljudi nam hoče vzgajati v Gorici. — Da se je udeležil oni »čuk", katerega poznamo tudi po imenu, omenjene demonstracije, je gola istina, katero potrjujejo tudi krščanski demokratje s trdovratnim molkom v javnosti. Zveza zdravnikov na Goriškem je imela pred kratkim zborovanje, na katerem se je na predlog dr. Pontonija sklenilo poslati deželnemu odboru spomenico, da se pospeši imenovanje ravnatelja nove deželne norišnice. Glede* cepljenja koz se je sklenilo predložiti na ministerstvo pritožbo, ker je bilo določeno cepljenje koz te dni, ko je bila burja in mraz, in sicer za gore in sežanski politični okraj; za kraje v ravnini je bilo ustavljeno cepljenje koz. Ravnateja norišnice sedanji deželni odbor ne sme imenovati, ker ta odbor je ne-postaven; njega sklepi so nezakoniti in neveljavni. Koloni v Brdih so razdraženi po shodih, katere so imeli slovenski klerikalci ž njimi. Ko Ionsko vprašanje se more rešiti tako, da bo prav za kolone in gospodarje, ali kdor hoče dobro kolonom, jih ne sme hujskati, ker škodo ima le kolon. Poročajo nam, da je polno razprtij po Brdih med koloni in gospodarji gotovo ne v prilog kolonom. Slov. klerikalci le dražijo, ne storijo pa nobenega pravega koraka, da bi se kolonsko vprašanje rešilo čim prej tim bolje. Morda bodo še zavlačevali, ko bo potreba pospešiti korake 1 , Tožba za 6 K - troškov 700 K - J. S. z Vitovelj je tožil G. z Vitovelj za 6 K, katere mu je bil dolžan na dninah, kakor pravi to-žitelj. Tožba je tekla in tekla, oba sta imela odvetnika, vlekla se je tožba naprej in skon-čala ečeraj pred tukajšnjo okrožno soinijo tako, da je izgubil toženec, ki mora plačati 6 K dnine tožitelju ter pravdne troške okoli 700 K. — Pravdarstvo stane denar. To je stara resnica, ki pa še ni izmodrila ljudstva. (Dalje v prilogi.) Drevi koncert pri „Jelenu". VIL Delavci. Proti polnoči je začul Kari pod svojim oknom velikanski trušč: udarce kladiva in sekire, škrtanje klešč in škripanje žage. Ker je bil legel čisto oblečen na posteljo ter ravno začel dremati, ga je ta hrup naglo vzbudil; ta j ropot ni vplival nanj samo fizično, temveč vzbudil je tudi v njegovi duši grozen odmev, in one težke, strašne misli, ki jih je imel zvečer, so se ga vnovič polastile. Sara sredi teme in zapuščenosti ni imel moči, da bi vzdržal to novo muko, ki ni bila na programu njegove kazni, in poslal je Parry-ja, naj reče j straži, da prosi delavce, naj razbijajo bolj tiho ter naj imajo usmiljenje z zadnjim kraljevim spancem. ! Straža ni hotela ostaviti svojega mesta, a pustilai je Parry-ja dalje. j Ko je dospel Parry okoli palače pod okno, je zapazil v višini balkona, od katerega so bili potrgali ograjo, široko, še nedogofovljeno morišče, na katero so ravnokar začeli pribijati črno preprogo. Ta mrtvaški oder, ki je segal do okna, torej j kakih dvajset čevljev visoko, je imel spodaj dve | nadstropji. Dasi je bil ta pogled Parry-ju silno zopern,! je vendar iskal med osmimi ali devetimi delavci, ki so postavljali črni oder, z očmi onega, čegar ropot je moral biti za kralja najbolj mučen. Na drugem odru je zapazil dva moža,' ki. sta trgala s kleščami še zadnje drogove z železnega balkona, eden od teh dveh, pravi orjak, je nadomestoval »ovna*, s kakor-\ šnim so v starih časih podirali zidovja. Pri vsakem udarcu njegovega orodja se je razletel kamen na koščeke. Drugi, ki je klečal na kolenih, je grabil razbito kamenje na kup. Jasno je bilo, da sta ta dva povzročala hrup, nad katerim se je kralj pritoževal. Parry je zlezel po lestvi k njima ter jima rekel: — Prijatelja, prosim vaju, ali ne bi hotela delati malo bolj tiho ? Kralj k; i, in potreben je spanja. Človek, ki je udi i // s svojim drogom, je prekinil svoje delo ter se n&tol obrnil; toda ker je stal, ni mogel Parry videti njegovega obraza v temi, ki je bila tik pod odrom še gostejša. Tudi oni človek, ki je klečal na kolenih, se je okrenil; in ker je bil niže nego njegov tovariš, je padala luč svetilke na njegov obraz, in Parry ga je mogel videti. Ta človek ga je pogledal trdno v oči ter položil prst na usta. Parry se osuplo umakne. — Prav, prav, prav! delavec v izborni angleščini, pojdi nazaj in povej kralju, da če spi nocoj slabo, bo] pa prihodnjo noč bolje spal. Te besede, ki so imele v teh okoliščinah tako grozen pomen, so vsprejeli delavci, ki so delali na straneh in na spodnjem odru, z glasnim, surovim smehom. Parry odide, misleč, da sanja. Kari ga je čakal nestrpno. V trenutku, ko je Parry vstopil, je vtaknil stražnik, ki je stal pri vratih, radovedno glavo skozi odprtino, da bi videl, kaj dela kralj; Kralj se \h> naslanjal s komolcem na posteljo. Parry je zaprl vrata, stopil h kralju ter rekel z veselja žarečim obrazom tiho : — Sir, ali veste, kdo so ti delavci, ki tako glasno razbijajo? — Ne, odvrne Kari ter zmaja otožno glavo, kako naj bi jaz to vedel ? kaj morda poznam te ljudi ? — Sir, nadaljuje Parry še bolj tiho ter se skloni nad posteljo svojega gospoda, sir, grof La Fere je in pa njegov tovariš. — In onadva postavljata zame morišče? pravi kralj začudeno. — Da, in pri tem delata luknjo v zid. Pst! pravi kralj ter pogleda strahoma okoli sebe. Ali si ju videl? — Govoril sem z njima. Kralj sklene roke ter se ozre proti nebu; ko je končal kratko, vročo molitev, skoči s postelje na tla, stopi k oknu ter odgrne zastor: na balkonu je stala še vedno straža; onostran balkona pa se je raztezal temen oder, na katerem so se premikale črne asace. Kari ni mogel ničesar razločevati, toda pod nogami je čutil sunke udarcev svojih prijateljev. In pri vsakem udarcu mu je vstrepetalo srce. Parry se ni motil, res je spoznal Athosa. Ta je s Porthosovo pomočjo vrtal v zid luknjo, v kateri je imel tičati konec povprečnega droga. (Dalje pride.) Priloga „SoCe" it. 127. z dne 31. oktobra 1908. Dr. A. Gregorčič — bahač. - Posebe opozorjen, sem prečital v »Gorici" in „Prim. List" bahcštvo Gregorčičevo o p6dporah, katere mi je naklanjal itd. Ne morem si kaj, da bi mu ne zapel pesmice, kakoršno zasluži taka nesramna bahavost I 1. Prof. Babscha jaz nisem poznal. Mož ni bil na mestu v Gorici, to je res, — zato ga je bilo treba odpraviti iz Gorice. To ¦x.'j$::c.?fp%u3 stil v „Piazza Goldoni". Sv. Anton in koine-diograf Goldoni sta bila klicana na dvoboj. Svetovalec Ušaj (deželnosodni svetnik) se je zavzel za sv. Antona ter rekel, da ne gre, da bi se starodavni trg sv. Antona prekrstil kar nakrat rpiazza Goldoni. Goriško prebivalstvo si pripoveduje, da je prebival nekoč sv. Anton na prostoru, kjer stoji cerkvica na trgu. Slikal je sv. Antona za .Italijana; torej riaj sem tud.i dosVL.&L^-Ja*VHati $<^W^J^|>^^ je obveljal Ghso*vaii sb p r o t i IvTlntonu za Goldoni ja Pinavčig, Venfer in še par uitraliberalcev, vsi drugi za sv. Antona, ki je ostal po imenu lastnik znanega trga. (Pinavčig in Venier sta ostentativno izostala od maše pred otvoritvijo deželnega zbora. Takrat sta pokazala, kako verna kristjana sta. Umevno, da sta podila lahkega srca tudi sv. Antona iz Gorice ter na mesto svetnika silila komediografa. Gregorčičevi zavezniki ne morejo drugače delati. Huda pa je predla dr. Antonu Gregorčiču! Njegova dva laška zaveznika bi ga bilo kmalu spravila ob ime, če bi bila Zapodila sv. Antona iz Gorice. Priimek mu jemljejo »trovostruja-rji" — vraga, kaj bi mu še ostalo,* Ubožec 1 Slaba se mu godi!) Za Župana V TomajU na Krasu je izvoljen g. Josip Vran. Goriška Slov. Mladina bo imela nocoj plesno vajo v Trgovskem Domu. Pričetek ob 8. uri. Kaj bo v ^Gregorčičevem Domu" v Gorici? — Sezidan bi moral biti v izobraževalne namene, ali v njem se razšopiri dr. Gregorčič v jed-nem celem nadstropju, tam bo imel svojo tiskarno in uredniške prostore, „čukia bodo telovadili v „Greg. D.B, oštarija bo tam, in kar ostane, bo za šole. — Ker Gregorčič toliko brska po stanovanjih drugih, koliko plačujejo najemnine, je to znamenje, da misli on plačati za svoje stanovanje, tiskarno itd. presneto malo, toliko, da bo malo več kot nič. Kdor pozna Gregorčiča tako kot mi, nam rad pritrdi, da imamo prav. St«a II pešliojl. — V nedeljo dna 1. novembra t. 1. vršila se bode v Podgori stava v pešhoji na črti Podgora-Gradifika-Podgora med gg. Andrejem Perko iz Podgcre kot iz-zivateljem in Ivanom Alojzijem Zei iz Gorice: Odhod od krčme Štefana Furlan pri novem železniškem mostu od 1. uri popoldne. Ako Se g. Zei ne zglasi, proglasi ga g. Andrej Perko za premaganega. „Čukl" Iz Mirna pred sodnljo. — Danes dop. se je vršila pred okrajno sodnijo v Gorici razprava proti „čukomu iz Mirna radi napadov, katere smo opisali ob svojem času. Ob sojeni so „čukiM B. Pelikan na 7 driij zapora, J. Kttmpijut na 5 dnij zapora, Janez Mrevle 10 dnij zapora, M. MaruŠič 7 dny zapora, Iv. PetrOvčič 10 dnij zapora, L. špaca-pan 24 ur ali 10 K. — Izrečenih je bilo še troje obsodeb na globo in 1 v zapor 3 dnij. — »Gorica" je slikala napadene za razbojnike, ali obsodbe jo tolčejo po lažnjivih ustih; obsojeni so „čuki", ponos »krščansko-socialne zveze". Streljal je 16-tetni Karol Kosmač v Solkanu. Pri tem se mu je pripetilo, da se je zadel v levo nogo. Zdravi se pri usmiljenih bratih v Gorici. Goriški magistrat nima nobenega smisla za red in snago po ulicah. V stranski ulici Brolo so prosili že zdavnaj, naj se prepove odkladanje smetij in drugih takih rečij na ulici, ki so proti higijeni, ali vse zaman. Prav kakor da bi hoteli kljubovati prizadetim Slovencem, ki tam stanujejo! Neko 10-!6tn0 deklico iz Nemškega ruta so pripeljali v Gorico z ranjeno roko. Pravijo, da je deklica našla v družbi s svojim malim bratom dinamit na cesti ter da se je razpočil iu ranil deklico na roki; roko jej odrežejo. Usmiljenje, možje, usmiljenja! — Nekaj časa sem prihajajo posebno zmešani dopisi s Cerkljanskega v „Prismojencatt. Tali zmešan dopis je priobčil „PrismojenecB tudi v četrtek. Očividno trpi nekdo na halucinacijah. Revežu se prikazuje Antikrist, iu da bi si pomagal, kriči in vpije ter se hoče bojevati. Torej prav nevaren norec. G. Berbuč, poskrbite, da se kmalu otvori zavod na Št. Peter-ski cesti. »A|jrarC8tt lovi „Prismojenectt, Češ, da naj pristopijo klerikalni stranki. -- Pri volitvah je zmerjal agrarce ž liberalci in brezverci, Gregorčič brani poslancem „S!ov. kluba" vstop v deželni odbor — torej so klerikalci vedno proti agrarcem, aH v zahvalo za to pa naj bi zlezli agrarci sedaj pod preluknjano klerikalno streho, kjer Vlada ravs in kavs. — Vidi je silno mučno porotno razpravo, na visoko globo, zgubo na kavciji in nemajhne troške; vsega vkup do — 2400 K. — Jaz bi se bil lahko izognil pravdi, in obsodbi, zjedno^ samo besedico, t. j. izdati bi bil moraf moža, Vi je bil izročitelj napadov na Babša. Ali jaz bem prevzel ?so odgovornost sam. Namigavalo se mi je, naj vendar ne bom tako neumen in nosil odgovornost za druge, — ali ponosno sem odklonil vsako pbnudbo !! Ako bi bil joz kaj izdal, M Šel z Babšem vred iz Gorice še nekdo drugi, — Gregorčičeva desna roka bi bila odsekata. i In k vsem tem troškom nisem dobil niti 400 gld. prispevkov, — a še radi teh sem imel novo kazensko preganjanje, ki mi je prineslo 4 obravnave, po dve v I. in II. instanci. Nad 800 gld. pa sem moral plačati iz — svojega žepa! Dr. Gregorčič je res prispeval — 300 gld., ki so se razkazali v „Sočitt razdrobljeno — zaradi reklame. Ali kaj je bilo to! Vrhu vsega treba pomisliti, da se ima Gregorčič zahvaliti takratni „SočiH za vso svojo poli- j tično karijero, ria kateri glodar-še danes! Gregorčič se ni nikdar pobrigal, kakošno je gmotno stanje „Sočea, tudi tedaj ne, ko so me doletavali naravnost uničujoči udarci — vse zaradi Gregorčiča ! In tak človek se drzne še bahati s — podporami 1 2. Dr. Gregorčič je pozabil pobahati se, da mi je dal še o neki drugi priliki — 200 gld. Naj pa jaz razkrijem ta čin »velikodušnosti." Imel sem sitno pravdo s pokojnim dr. Jos. Tonklijem, v katero ine je zapletel dr. Gregorčič. Inkriminovani članek je Gregorčič sam popravljal celo v odtisu. — Jaz sem imel odvetnika izven Gorice. Stal me je okoli 330 gld. — Vso odgovornost sem nosil sam, — a dr. Gregorčič je »prispeval" k troškom — 200 gld. Bahač ni poprašal, koliko je bilo troškov, — ampak vrgel mi je 200 gld. 1 Ostanek naj ima bahasti vitez na — vesti! 3. Bahač Gregorčič je pozabil povedati, da sem bil zalezel v sitne tiskovne pravde z — dr. Mahničem in župnikom Feltrinom, — to vse pa vsled člankov, katere mi je nosil dr. Gregorčič. - Dr. Pavle ti č se gotovo še spominja, da je bil tudi on pozvan za pričo, a ker ni hotel pričati proti Mahniču, je bil kaznovan z globo. — Pravde so končale, ko je Mahnič postal — škof. Imel sem najraznovrstnejših troškov, — ali dr. Gregorčič ni nikdar nič vprašal in nič plačal! 4. Meseca julija 1889. mi je izročil „SoČo", ki bi bila — propadla, ako je nisem prevzel jaz. Gregorčič je sklenil, da všled ponesrečenih deželuozborskih volitev se povsem umakne s polit, pokorišča, a »Soča" sama je bila bankerotna. Tiskala se je v — čujte — 640 iztisib, a naročnikov ni bilo — 500. Vsleii nuzornega" blagajništva je bilo poter-j ane skoro polovico naročnine — n a p rej (torej že za mojo dobo), a v knjigah zabeležena za plačano — nazaj (torej za Gregorčiča). Da je to res, lahko potrdi stolni vikar Ciril Vuga, ki je bil takrat tudi — raz-našalec moje „brezverske" »Soče". Sicer je še na svetu seznam, kateri mi je bil prinesel Ciril in ki potrjuje, kar sem povedal. Ali dr. A. Gregorčič, ki je vedel za vse to, se ni nikdar pobrigal, da bi mi bil vrnil naročnino, katero je prejel on za mojo poznejšo dobo. Dostavljam, da sem imel jaz v 2 mesecih nad 400 novih naročnikov. Ali to ni bila zasluga Gregorčičeva. On vsa leta ni mogel priti nad 600 naročnikov ! — Več ne rečem. Ali ne, da ima J . Gregorčič dovolj vzrokov, da se zdaj še bab. a, kako me je podpiral? A. G-k. V Gorici je umrlo v času od 18. do 24 t. m. 28 oseb ; rodilo se jih je 13. Sv. Antona so podili Iz Gorice v seji mestnega sveta v četrtek zvečer. Mestni svetovalec Jng iz Solkana si je bil zmislil, da bi bilo prav, ako bi se stari trg sv. Antona prekr- se, da so klerikalci tako razdvojeni in vsi iz sebe, da se jim prav pošteno meša. Odprti lekarni. — Jutri popofudne bosta odprti v Gorici lekarni Cristofoletti-Gljubich. V teh dveh lekarnah bo tudi ponočna služba v času od 1. do 8. pr. m. Stroški za vzdrževanje »Dijaške kuhinje" so letos vsestransko narasli. Vkljub temu, fla hodi na hrano sedaj 56 učencev, se ta veflrio novi oglašajo, pa jih je treba odkloniti zaradi premajhnih dohodkov v darovih. Zlasti darovi v živilih in v drvih so letda postali kaj redki. Tudi nabiralniki se premalo oglašajo. In vendar je »Dijaška kuhinja« letos še ravno tako potrebna, kakor lani, ko so tako posamezniki, kakor tudi družbe, občine in Županstva tekmovali v prispevanju darov. Naj bi torej ta poziv za podporo našel pravi odmev pri vseh prijateljih naše revne mladine! Z«0kl Iz Otroških let. — Urno drvenje in nemirno pehanje človekovo je tisto, kar nas tako kmalu stara ter nam pušča tako pičlo časa, da bi mislili nazaj na lepo dobo otroških dni. Tembolj veselo in obenem tožno-miio Čuvstvo se pa polasti vsakega zemljana, če se more ob redkih urab počitka in ob prazniškem času spominjati davnominoie dobe . mladosti. Zdi se človeku, kakor bi se glasile orgle, kakor bi zvonili zvonovi. Božični čas se v radostni svečanosti ponovi v Bpominu, —- pa le za kratek čas, in zopet se razprši lepa slika preteklosti. Da pa lepi sladki spomin ne izgine, nego ostane trajen, povzroča samo pod imenom »angelsko zvonilo za božično drevesce" znana novost, ki jo je uvedla a promet c. in kr, dvorna firma Ivan Konrad v Mostu št. 1874 na Češkem. Vsa natančneje se razvidi o tej mični novosti iz današnjega oglasa. Kataloge z obilo slikami pošilja gornja firma vsakomur zastonj in poštuine prosto. Važno. — Opozarjamo na današnji oglas tvrdke Samuel Eeckschei senr. v Hamburgu. Moli-ov Seidlitz-prasek je za na želodca trpečo neprekosljivo sredstvo katero ima prednost pred vsemi dragimi dra stičnimi Čistil, kroglicami in grenCicami. Cena orig. škatlje K2-— Ponarejanje se sodnUsko »slednje. Bolhvo Fran?, žganje in sol ta ribanje života. — Bolestne olajšujoče in okrepčuJoJe sta-roznano sredstvo proti trganju in prelilajenju vsake vrste. OrJr:. steklenica K1-90 Na prodaj po vseh lekarnah in mirodilnicah. Glavna lekarna A. MOU, c. in kr. dvorni založnik, Dunaj, L Tuchlauben 9. Zaloga v Gorici v lekarnah: G. Cristofoletti, ^. Gironcoli. ?Kl8Mta Mamica g. Patek prej'K. Čufer se je preselila v nove prostore v ulico della Croce št. 8. Izkaz posredovalnice slovanskega trgovskega društva »MERKUR" i LJubljani. -V službo se sprejme: 2 skladiščarja, 2 kontorista, 8 pomočnikov mešane stroke, 2 pomočnika špecerijske stroke, 2 pomočnika manufak-turne stroke, \ pomočnika železninarske stroke, 1 pomočnik modne in galant. stroke, 3 kontoristinje, 1 blagajničarka, 3 prodajalke, 5 učencev. Službe iščej o:4 kontoristi, 21 pomočnikov mešane stroke, 4 pomočniki špecerijske stroke, 5 pomočnikov manifakturne stroke, 3 pomočniki železninarske stroke, 3 pomočniki modne in galant. stroke, H kon-toristinj, 7 blagajničark, 7 prodajalke. Posredovalnica posluje za delodajalce popolnoma brezplačno, za delojemalce proti mali odškodnini. Važna razsodba za gospodarje In vajence. -Tržaško obrtno sodišče je te dni izreklo razsodbo, ki je važna za vajence, oziroma njihove stariše. Oče nekega čevljarskega vajenca je tožil gospodarja na razrešenje pogodbe glede pouka vajenca, ker je delo tega poslednjega po treh letih učenja kazalo, da se ni nič naučil, da torej gospodar ni posvečal potrebne pažnje pouka. V dokaz za to trditev so bili predloženi sodišču črevlji in poprave, ki jih je izvršil vajenec. In res so bili te izdelki spoznani nerabnimi. Gospodar je prigovarjal, da radi slabega dela vajenčevega se ne sme klicati gospodarja na odgovor, ker delo dokazuje le, da vajenec no odgovarja in da ni sposoben za obrt. Obrtno sodišče pa je ugodilo zahtevi očeta vajenčevega z utemeljevanjem: da izvršeno vajenčevo delo ne odgovarja prnlmi teh let, da je izvršeno jnko nemarno, kar dokazuje, da ni gospodar posvečal vajencu tiste pažnje, ki jo zahteva zakon. To je dokaz, da gospodar ni skrbel, da bi se bi? vnjenoc priučil obrti. Tu je torej podlaga za razrešenje pogodbe pred ČaBom in zato jo sodišče ugodilo tožbi. Zveza narodnih društev. »Slov. Čitalnica" v Dol. Vrtojbi priredi 15. novembra t. L Martinovo veselico s plesom. Čisti dobiček te veselice je namenjen ustanovitvi javne ljudske knjižnice, ki se v kratkem otvori. Nadejamo se, da se slav. občinstvo te veselice polnoštevilno udeleži, zlasti še, ker je čisti dobiček namenjen tako blagemu namenu. — Slavna bratska društva v okolici prosimo, da tega dne ne napravijo nikakih prireditev. Ona cenj. pevska društva, katera so vabljena k sodelovanju, prosimo, da nam v svrho sestave vsporeda kmalu naznanijo svoje sodelovanje. Trgovsko-obrtnB in gospodarske vesti. Občil zbor Trgovsko-obrtoaga društvi za Goriško se je vršil sinoči ter so bili izvoljeni v odbor, ki se je volil že po spremenjenih pravilih, gg./Jakončič Anton, dr. Puc Dinko, Zornik Josip, Drufovka Rudolf, Martin Poveraj, Peter Gotič, Gaspari Davorin. Namestnika sta: gg. Vekoslav Zajec, Josip Bostjančift. Preglednika: gg. Jernej Kopač, Josip Rovan. — 6blfrneje poročilo prinesemo prihodnjič. 13,032.107 K Čistega dobička je imela v preteklem letu družbaMezle industrije v Pragi. 11 ObdMiJO ivlolbbliov. - Štajerski deželni zbor je naročil deželnemu odboru, naj izračuni, koliko bi neslo deželi, ako se obdarijo avtomobili ter naj poroča o tem V prihodnjem zasedanju. Politični pregled. Ljubljanski dogodki v deleg&cljl. - Dr. šu- ster?ič je rekel v delegaciji glede na ljubljanske dogodke, da take in enake izgrede, naj pohajajo od slovenske ali nemške strani, ali katerekoli druge, najostrejše in brezpogojno obsoja. On je ljubljanske izgrede tudi tartoj obsodil in jih ne zagovarja, kajti ] tako izražanje narodnih čustev ne okreplja narodnega čustvovanja, marveč ga le kotnpromituje in poteguje v blato. — Nekaj drugega pa je postopanje vojakov, kajti strašno je, če se puške vojakov sprožijo proti državljanom iste;države. Gotovo je, da se mora javni mir in red pod vsakim pogojem vzdržati, toda, ako je zato potreba ljudi ustreliti, je drugo vprašanje. Poročnik Maver je streljal na bežeč o ljudi in Že dejstvo, da se izgovarja, da je samo „Schiessenu aviziral, ne pa „Feuertt ko-mandiral, dokazuje, da ni bilo za streljanje zadostnega razloga. Govornik natančno razloži, kako so vojaki streljali. Govornik nato naglasa, da so bili slovenski delegati v težavnem položaju, kaj bi ukrenili spričo Čustev, ki so nastala vsled krutega postopanja vojaštva in ves slovenski narod ogorčila. Naša delegacija pa stoji v znamenju zgodovinskih dejstev za celo monarhijo in je aneksija Bosne jugoslovanski problem v državi spravila na dnevni red ter je mednarodni položaj rešen. Z ožirom na to Slovenci ne bodo državi odrekli potrebnih sredstev v zgodovinsko tako rednem momentu. (Odobravanje.) Vojni minister je odgovoril, da ljubljanske dogodke jako obžaluje, da zdaj še ne more odgovarjati na vse podrobnosti glede postopanja vojaštva in da bo zato na podlagi dr. ŠusterŠiČevih izvajanj odredil nove preiskave. Srbski prestolonaslednik v avdljencl pri carju. - Car Nikolaj je 29. t. m. dopoldne sprejel v svečani avdijenei srbskega prestolonaslednika Gjorgja. Avdijenca je imela najpresrčriejai 2načaj. Ko je car prečital pismo kralja Petra, ki mu ga je izročil kraljevič, je izjavil, da se ima Srbija nadejati najizdatnejše pomoči s strani Rusije. Vesti, kakor da bi bil car kraljeviča karal radi njegovega patriotičnega nastopa glede na aneksijo Bosne ter mu očito povedal, da Srbija in Črna gora nimate pričakovati nobene kompenzacije, so popolnoma izmišljene. Te vesti je spravile v javnost nemško časopisje, še predno se je vršila av- dijenca. Kraljevič Gjorgjein Uikola PašiČ sta potem konferirala z ministrskim predsednikom Stolvpinom in drugimi ministri. Koroški dllBlRlZDOrje sklenil, da prevzame dežela plaCevanje obresti od vseh posojil, ki so si jih najele občine za zgradbo šolskih poslopij. Vsa ta posojila znašajo okoli pol milijona. Srbija. — Srbsko trgovinsko ministerstvo je prepovedalo izvoz krme, ovsa in jsčmena iz Srbije. — V seji častniške kazine v Be-lemgradu se je sklenilo prihranke častniškega zbora 60.000 frankov podariti državi za vojne namene. — Demonstracije v Belemgradu proti Avstriji se nadaljujejo. Proglaša se bojkot avstro-ogrskega blaga. — Merodajni Srb! smatrajo sedanji položaj za tak, da jim treba stati na straži za interese vsega južnega slovanstva. Oni ne zasledujejo le svojih ožjih interesov. Govori se o zvezi Črnogore, Srbije in Turčije, kar da bi imelo ugodne gospodarske in politične posledice. — Italijanska vlada je dala Črnigori svet, naj se ne spušča, v pustolovsko politiko. — Na rusko dumo v Petro-gradu je odposlanih iz Srbije 2560 brzojavk, v katerih se prosi Rusijo za pomoč. POSlMCl ruske km se ogrevajo za zahteve Srbije in Črnegore. Javno mnenje na Ruskem je tako, da mora Rusija storiti vse, da dobita Srbija in Črnogora primerno kompenzacijo za aneksijo Bosne po Avstro-Ogrski. Za to je tudi ruski car. Vršijo se veliki shodi, ki se bavijo z bosanskim vprašanjem in na katerih se zahteva kompenzacija Srbiji in Črnigori. JlJdl. — pri volitvi v švicarski narodni svet, ki šteje 167 poskncev, so bili poraženi občutno soc. demokratje, ker so proti 8 kandidatom nasprotnih strank ostali v manjšini za 2000 glasov. Avstrijski iiZfirtllll? — Poročalo se je, da je dezertiralo več avstrijskih vojakov v Srbijo ter so se tam vpisali med prostovoljce. Uradno se razglaša, da so take vesti neresnične. Pripoisd predaja orožja. — Budimpeštanski uradni list je priobčil odredbo, da je zabra-njenji prodaja orožja in streliva kakor tudi prodaja konj, oslov in mul iz področja Avstrije, Ogrske in Bosne v področje Srbije in Črnogore. Laško IseuCIHŽko vprašanja. — Goriški državni poslanci Faidutti, Bugatto in Marani so šli na Dunaj, da zahtevajo jasne izjave od vlade glede laškega vseučilišča. Jasne izjave pa niso dobili, marveč se jim je reklo le, da se bo vlada še posvetovala z nemškimi in laškimi strankami. Laški visokošolci so vzeli to na znanje z nezadovoljstvom. Bo)! M Češkem se nadaljujejo. Ponavljajo se napadi od strani Nemcev, oz. Čehov. Iz Ustja, Češke Lipe, iz Toplic prihajajo poročila o bojih, najhujše je bilo v Kraljičinem dvoru. V Žatcu je demonstriralo 2000 Nemcev proti Čehom. — YIada misli razglasiti nad Prago izjemno stanje, ako bi se hotelo motiti nemške burše pri provokacijah!! Razne vesti. Idrijski občinski odbor — razpuščen. — Vlada na Kranjskem je ra?pustila idrijski občinski odbor ter take ugodila klerikalcem, ki so iz deželnega odbora uganjali razne sit- nosti ter šikanirali občinski odbor v Idriji samo zato, ker je v naprednih rokah. — Za gerenta je postavila nekega .vpokojenega davčnega kontrolorja Jos. Zazula, ki je radi bolezni na živcih stopil mlad v pokoj ter se kodi zdravit vsako zimo v Gorico. — To je velik škandal, kateri se mora javno najostroje ožigosati, kajti to, kako ngodi vlada klerikalcem v vsaki želji, presega že vse meje. Odprava pouka nemškega jezika v Galiciji. — V Galiciji zahtevajo Poljaki, da se naj v bodoče na nobeni ljudski šoli v Galiciji ne sme učiti nemščina (to je naperjeno proti nekaterim nemškim ljudskim šolam v Galiciji) in da se naj ne skuša iz nemščine privspre-jemu v srednje šole. HI. mednarodni kongres socf/afnesa zaiaro»aaja Y Rimu. — Dne 12. t. m. sešel se je ta kongres, katerega se je udeležilo 1500 delegatov vseh civiliziranih držav in ki je v zgodovini socijalne politike v resnici znamenit dogodek. Prvi kongres te vrste se je vršil v Parizu 1889. 1., zadnji pa 1905. 1. na Dunaju. Lahko rečemo, da so ti kongresi dali povod in temelj k znanstvenim in praktičnim pripravam novega socialnega zakonodajstva. Od zavarovanja proti nezgodam do starostnega in invaliditetnega zavarovanja, od bolniških blagajn do zavarovanja proti neprostovoljni nezaposlenosti, počenši z zdravstvenimi odred bami pa do zavarovanja materstva, vse to je delo socijalne politike, katere namen je zboljšanje gospodarskih in moralnih razmer delavskih slojev, o vsem tem se je razpravljalo na teh kongresih. Letošnji kongres je tem bolj znamenit, ker se bavi z vprašanji, ki stoje v raznih drŽavah na dnevnem redu. V Avstriji stojimo pred reformo socijalnega zavarovalstva in pred uvedbo splošnega starostnega zavarovanja. V Italiji se pripravlja nov zakon o zavarovanju proti nezgodam, predložen je parlamentu projekt o zavarovanju ma* terstva in parlament sam je sprožil misel o razširjenju zavarovanja proti nezgodam tudi na kmetski stan. Kongres se je prvi dan bavil s poročili o razvoju socijalnega zakonodajstva v raznih državah. Na dnevnem redu so pa med drugimi tudi ta le vprašanja: Naloga zdravnika pri socijalnem zavarovanju; ustanovitev posebne stolice na vseučiliščih za so-cijalno medicino; izobrazba uradništva za delavske zavarovalnice, bolezen in nesposobnost za delo sama na sebi in v njih medsebojnih odnošajih z ozirom na njih omejitev ter na zavarovanje, bolezni vseh poklicev, njih omejitev in zavarovanje proti nji; ureditev zavarovanja materstva, materske bolniške blagajne, zavarovanje vdov in sirot (zavarovanje za slučaj smrti) zavarovanje proti neprostovoljni nezaposlenosti. — Vse sami važni predmeti socijalne politike, s katerimi se bodo v kratkem pečali tudi parlamenti in vlade raznih držav. Cesarjei Jubilej dno 2. decembri. — Cesar namerava prebiti dan 2. decembra, ob 60-let-nici nastopa vlade, v Schonbrunu pri Dunaju. Isti dan bo tam zbrana cela cesarska rodbina. — Iz Rumunlje nam piše naš rojak tole: V mestu Bacan stanujoči gozdni inšpektor Ananijo je prva leta po poroki srečno živel s svojo soprogo. Ali sreča ni dolgo vladala med zakonskima. Soproga je začela ljubavno razmerje z nekim nadporečnikom. Mož ni dolgo ničesar zapazil. Pretekli teden pa h šel inšpektor Anatujo od doma in je rekel ženi, da pride domov z vlakom o pol dvanajste ure ponoči. Žena je pisala svojemu Ijubčku, nadporočniku, naj pride ob 8. uri zvečer na sestanek. Oficir je res prišel ali Ananijo je tudi se povrnil že ob 9.. uri. V veliki zmedenosti in strahu je -nadporočnik skoz okno skočil, le na pol oblečen in zbežal po ulici in se šel hitro obleč in potem na sprehod po mestu. — Inšpektor Ananijo je vse zapazil in je svojo ženo ošteval. Žena je rekla, da se gre umorit, mož jej je rekel, da naj gre kamor hoče. Šla je ven po mestu in srečala se je z nadporočnikom, šla sta v hotel in sta bila tam drugi dan do ene ure popoldne. On je šel kupit revolver, in potem sta šla ven iz mesta na samoten kraj, da se umorita. Odpela je levo stran prsi in nadporočnik je štirikat vstreli v prsi svoje ljubice; padla je mrtva r.a zemljo. Nadporočnik se je potem sam trikrat streljal, ali se ni zadel smrtno; četrtič se že ni mogel več, ker je onemogel. V bližini so bili otroci, in ko so to zapazili, so začeli kričati, in na kričanje otrok so prihiteli ljudje skupaj in dobili ženo mrtvo in pa nadporočnika nezavestnega; prepeljali so ga v bolnišnico; v bolnišnici se je zavedel in rekel, da mu je žal, ker ni že umrl tudi on, ker ca noče živeti več, da hoče iti za svojo ljubico in je prosil zdravnika, nsj mu ne pomagajo, ker on se hoče na vsak način usmrtiti, hoče iti za svojo ljubico. Vdobili so tri pisma pri vmor-jeni ženi. Prosila je moža odpuščanja ter naročala svojim otrokom, naj bodo pridni. Mož jo je pokopal, kakor je prosila, to je prav ' lepo, z godbo in okinčano s cvetlicami. 1 Velika nesreča v Drekerjeil tovarni v Trstu. — Ponesrečil je v tovarni 20 letni Ivan Kocijan. Železni krempelj dvigala pri izpiraaju sodov je udaril Kocjana v zatilnik ter ga pritisnil tako, da je bil takoj mrtev. Kazadnjaštvo roškega nauCnega ministersha. — V začetku zimskega tečaja se je zglasilo na ruskih vseučiliščih 5000 deklet za slušateljice, a ruski naučni minister Švarc (nomen est omen) je odločil, da se jih sprejme le 1500. Klasičen" primer za postopanje ruske birokracije. Krajeplsne table na Kranjskem. — z ozirom na ukaz postojnskega glavarstva županstvom, da se morajo zopet popraviti krajepisne table ter izvesiti dvojezične, je večina hišnih posestnikov v Matenji vasi sklenila, da na svoja poslopja in zemljišča pod nobenim pogojem ne dovolijo izvestiti dvojezične napise, ampak le samoslovenske. Dve težki nezgodi i Trstu. — v livarni Osvaldeliovi v ulici Medla je 66-Ietni delavec Josip Mibalič delal pri velikem dvigalu; zapletel se je med vrvi dvigala, bil dvignjen v zrak in zasukan, na kar je telebnil na tla in si razbil glavo. Umrl je v bolnišnici. 31-letni težak Cezar Zamarin je padel z visočine 10 metrov v ladjedelnici pri Sv. Marku. Ranjen je nevarno. Nahaja se v bolnišnici. 4 milijone za ljudsko ŠOlStvO je zapustil trgovec Sonerdahalle v Stokbolmu. Na Filipinih je umrlo letos za kolero 1200 oseb. Volitve % občinsko starešinstvo v Slov. Plajbergu na Koroškem so bile ovržene. Vršile so se sedaj nove volitve, pri katerih so zuiu^Ji Slovenci. Pslhlatrlška tečaja ustanove pri nekaterih višjih deželnih sodnijah. Topnlčarske divizij« v deželni hrambi se ustanove polagoma. Topničarstvo v deželni brambi se tako izpopolnjuje. Štrajk na Reki. — Okoli 500 delavcev v tvornici torpedov je stopilo v štrajk skupno s štrajkovci v oddelku za gradbo podvodnih čolnov. Osnovni nauki o narodnem gospodarstvu. — Spisal Valentin Žun, c. kr. finančni komisar. V Ljubljani 1908. Založila Narodna knjigarna. Natisnil Iv. Lampret v Kranju. To je lepa, obširna knjiga, katero priporočamo vsem, ki se pečajo z narodnim" gospodarstvom. Cena je 3 K, s pošto 3 20 K. Nove muzikalije. — Slavni skladatelj slovenske himne »Naprej zastava Slave" gosp. Davorin Jenko je izdal na lastne stroške „18 slo ve nskih pesmi" za moški in mešan zbor, za eden glas, dva glasa in klavir. Cena K 4'— s poštnino 20 vin. več. Dobijo se v »Glasbeni Matici" in pri knjigotržcih. Priporočamo prav toplo slovenskim pevskim zborom to najnovejšo zbirko. Ilustrovanl narodni koledar za leto 1909. je izšel. Izdala in založila Zvezna tiskarna v Celju. Cena broširanemu K 120, vezanemu K 150, po pošti 20 v več. Koledar je lopo delo, zato priporočila vredno. Mali oglasi. NajmanjSa pristojbina stane 60 vin. Ako je oglas obsežnejši se računa za vsako besedo 3 vin. NajpripravnejSe inseriranje za trgovce in obrtnike. Koliko je manj Sik trgovcev in obrtnikov v Gorici, Ih na de?«ll(ir -.....---'-' -«"----------------—- likjer ne insorirajo 7nilhlipni __ Ivan Pintav je pozabil v že- «.yi!UljG||J. lezniškem vozu, vlak št. 11. ki vozi iz Jesenic v Trst, zavoj v kojem je bilo 6 ur. Kdor ga jo našel, naj pošlje istega na naslov: Ivan Pintar — Sorica pri Železnikih — za nagrado dobi 5 kron. Bednafik, Gorica via Croco. Namizna jabolka fine kakovosti po 10*—, 12*—, in 14*— kron za 100 kg razpošilja iz kolodvora v Litiji v vsaki množini po povzetju J. Razboršek v Šmartnem pri Litiji — Kranjsko. 5 kg jabolk z košarico in franko pošljem za K 2'- Jpa^beoo podjetje Znidarčič & Stepasičič GORICA Tržaška ulica štv. 29. se priporoča si. občinstvu in drugim korpo-racijam za izdelovanje vsakovrstnih stavbenih del. Prevzema nadzorstvo in izdelovanje načrtov ter statiftnih računov. Za obila naročila se toplo priporočata Znidarčič & Stepančič. GORIŠKA TOVARNA MILA Narodno podjetje, edino te vrste. Ustanavljajmo domačo obrt in industrijo, ker brez te bomo Slovenci za Vselej le hlapčeVali tujcem. Slovenske pspfliip! Poskušajte milo iz le lomile torae! Melefc je izvrsten. Cene otip! Naša špecijaiiteta je: Caprasole - Koza s solncem. Ptoa^!^ft?l |! 28 LET OBSTOJEČA strokovna krojacnica prve vrste j za vsaki stan. Velika izber modernega blaga vsake vrsfe in najnovejše mode iz inozemskih in av-; strijskih tovaren ter raznovrstnega perila. | Blago na meter, gotove obleke pelerine in sako za dame prodajam pojako nizki ceni, da lahko vsakemu postrežem? edina zaloga opraue k uniformam za gospode sokole c in kr. častnike, uradnike, veterane, finančne stražnike, orožnike, občinske radarje, ognjegasce in za častilo duhovščino. Dobiva se vse, kar spada k paradnim oblekam, tudi orožje samo v trgovini m. Pooeraj o Gorici na Irauniku št. 5. Ila zaliteuo se pošiljajo uzorci na dom, | radi mere pa pridem osebno. k\yjW'»^ff!-|UMMJ Največji MitKfcl Mark 000.000, sreče. Za dobitke garantira država Vabilo k udeležbi dobitnih šans 1 premija ti 300.000 Mk. 2(10.00:> . 00.000 » 50.000 » 45.000 » 40.000 > pri denarni loteriji, za katero garantira država Hamburg in pri kateri je 9 milijonou 841.476 ITlark dobitkov). Glavni dobitki te prekorlstne denarno loterije »o dedeči: Največji dobitek je t srečnem slučaju 600.000 Mark. 1 dobitek a 40.000 Mk, 1 » »30.000 » 7 » »20.000 » 1 » »15.000 » 11 » »10.000 » 46 » » 5.000 v 35.000 » I 10:5 » • 3.000 » 30.000 » 163 > » 2.000 » »1(10.000 » 539 » » 1.000 » 60.000 » 693 » » 800 » 50.000 » I 181 , » 200 » V celem obsega loterija, katera je 7 razredov razvrstena 100.000 srečk s 48.405 dobitki v 8 premijah, tako da mora približno polovica vseh srečk z gotovostjo zadeti. Največji dobitek I. razreda znaša v srečnoir, sluCaju 50 000 Mark ter se wiša v 2. razredu na 55.000 Mark, v 3. razreda na 60.001 M., v 4. na 65.000 M., v 5. na 70.020 M., v 6. na 80.000 M. in v 7. na 600.000 M. SreCkanje je postavno določeno. • Cene sreCkam I. razreda so sledeče: cela orig. srečka M. 6 — ali K 7- -pol „ ,. „ 3'— „ „ 3-50 Četrt „ „ „ 150 „ „ 1-75 Vloge za ostale razrede, kakor tudi natančno doloCilo dobitkov je razvidno iz uradnih z državnim grbom opremljenih srečkovnih listin, katere razpošiljam na zahtevo zastonj in poštnine prosto. Vsak vdeleženec loterije dobi takoj po dovršenem šrečkanjn uradno listino, ne da bi jo moral Se-le zahtevati. Izplačevanje in dopošiljanje dobitkov se oskrbi strogo tajno. Naročila sprejemam proti pavzotju ali pa proti naprej plačilu. Oglasiti 3e je torej v svrho naročil predsto-ječega srečkanja takoj, ali pa vsaj do 20. novembra. zaupno na naslov: Samuel Hickscher senr. Bankgeschaft v HAMBURGU. Cdino pristni THIERRY-JEV BALSAM z varstveno znamko nuna v zeleni obleki. Razpošilja se v najmanjši množini steklenica velikost .12/2 aH 6/1 ter 1 patentovana steklenica za družino, primerna za na potovanje za K 5!r. THKHRT-JEVO centlfolijino mazilo. Razpošilja se najmanj 2 dozi za K 3-60. Zavojmna se ne računa. To povsod znano domaČe sredstvo se rabi proti slabostim v želodcu, zgagi, krču, kašlju, zasliženju, vnetju, za rane itd. Naročila in nakaznice je nasloviti: A. Thierrv, lekarna pri angelju varuhu v Pregradi pri RogaŠki-Slatini. — Zaloga skoro po vseh lekarnah. Slovenci, kupujte užigalice v korist družbi sv. Cirila in Metoda! Sprejme se korespondent ali korespondenlinja vešča popolnoma slov. in Hal. jezika v govoru in pisavi ter deloma tudi nemškega ter strojepisja. — Ponudbe z zahtevkom plače je pošiljati na Rudolf Steiner &~Comp. tovarna nadplatov Schlan JČeiko) Parava in komisijska za^j.v dvokoles in Si valnih strojev pri BATJELU Gorica [^ Dia Daomo 3—4. Prodaja tudi na mesečne obroke. t Seniki knko, Stara dvokolesa se emajlirajo po cen z ognjem. Najnovejši stekleni nakit za božično drevesce Najboljša češka tvrdka. Perje za postelje po zelo nizkih cenah. Sivo perje, skubeno 1 kg 2 K.; boljša vrsta2 K 40 f»iMlS) "^'S Him belo, puh 5 K 10 Vin.; 1 kg najfinejšo snežno-belo, skubeno 6 K 40 vin., 8 K.; 1 kg puh-perje, sivo K 6'—, 7~- f belo fino K 10; na]fmejše iz prsnega perja 12 E. Pošiljatve 5 kg, poštnine prosto. Posteljna oprava iz gostega, rndečega, višnjevega, belega ali rumenkastega naukinga. 1 pernica dolga 180 cm, široka 116 cm ter 2 blazini za podglavo, vsaka po 80 cm dolga, 58 cm široka, napolnjena z novim, sivim, trpežnim perjem K 16'— s polupuhom K 20. Posamezne pernice 10 K, 12 K, 14 K, 16 R.; blazine za pod glavo K 3'—, 350, 4" . — Razpošilja se proti povzetju, in sicer od K 12. višje —poštnine prosto. NeugajajoCe blago se vrne denar. S. Ben1vsch in Desehenttz št 610. Češko (BShmenvald). _ __ ©P*- Ceniki zastonj in poštnine prosto. —*WB Kdor hoče potovati hitro in dobro v Ameriko, naj potuje z parniki največje svetovne parobrodne družbe »Severno-nemški Lloyd-Bremen". Pojasnila glede cen, črt itd. dajejo se zmiraj brezplačno. Vožnja iz Trsta oez Bremen v New-York traja le 7 dni. Trikrat v tednu se nudi prilika za odpotovati iz Trsta čez Bremen v Severno Ameriko. Izseljence, ki potujejo s parniki severno-nemškega Llovda sprejmejo povsod družbeni uradniki. Kdor hoče potovati v Ameriko, naj se obrne na zgoraj omenjeno družbo in porabi priliko, za ugodno potovanje. =^ Cene zmerne. Dobra hrana. ===== Listke se lahko kupi v Trsta pri = TRST = Piazza Giuseppina L F. STUMPE 12 kosov sortiranih, skrbno zavitih v karton, po velikosti in izvršitvi po K 40, 50, --60, -•70, -80, 1- , 130 2,~-. « kosov v kartonu, po velikosti in izvršitvi po K -60, 80. K - -90. I7,l>eni '24 kosov K - 80, 1—, 120; S« kosov K ,____________________133, 160, 2'-; 48 ko- ___ sov K 210, 250, 260; Gu kosov K 2'20, 2*80. 3'20. 3 zrakoplovi iz stekla K - 50. Božični niigdjCek K -'40, -'50, -'60. -Lamettft (tingeljski liisoi) zlati in srebrni 1 zavitek K - -06. Žica za orehe 100 kosov K —-Z\ Svecice 24 kosov v kartonu K —'50, večjo —'60, 15 kosov v kartonu K —-58, —-75, držači za sveče, ducat K —.50. Razpošilja se proti naprej plačilu. Naročila tez K 2'- —==— proti povzetju. —=— Razpošilja c. kr. d\orni založnik Hans Konrad, v Mosteh št. 1875 (Češko). Na zahtevo pošljem ilustrovan cenik brezplačno in poštnine prosto. Šivilje pozor! Vse potrebščine za napravo modnih oblek, okraski, svila, baržun, pliš in podlage vseh vrst kupite od sedaj naprej po izjemno nizki ceni v Trgovskem Domu Pregrad & Cernetič Gorica. Vinorejci in posestniki! Kdor želi imeti zdrava in nepokvarjena vina naj se obrne na im mlrodilnico ^m A.MAZZDLI v Gorici v Gosposki uiioi it. 6. Tamkaj sa vdobi v zalogi raznovrstne pripomočke tvrdke Garnier iz Pariza. Posebno pa priporoča: Pripomoček za odstranitev plesnobe (raufe). Pripomoček za odstranitev katerekoli kisline. Pripomoček za čiščenje vina. Pripomoček proti kisanju. \'| Varstvena znamka: „Sldro" II iiniment. Ca psi c I comp.||p NadomcBtok za ¦ finker-Pain-Expeller je povsod pripoznano kot najboljše sredstvo proti prehlajenju itd. Za ceno 80 vin., K 140 in 2'-- se dobi po vseh lekarnah. Pri nakupu tega tako priljubljenega domačega zdravila se je posluževati le originalnih steklenic v škatljah z našo varstveno znamko „si-drem" ker le tako je zagotovljeno, da je izdelek pravi. ____Dr.RICETERJEVAILKARNA k »zlatem leva" v Pragi I ElisabethgaBSO štev. 5 nova. Dn«Tao rtipo9ilj»nJ'j. Novodošlo blago za nastopno sezono se vdobi po zmernih cenah v delavnici in trgovini z gotovimi oblekami — Anion Krušič, = krojaški mojster in trgovec v Gorici tekallšče Josipa Verdi štev- 33 in v podrnžni delavnici na Tržaški cesti v lastni hiši (v bližini g. (taigoja). Opozarja se gg. odjemalce, da je došla rao-nokar uelika množina raznoursfnega blaga iz austrijskih in angležkiti tovaren najrazličnejših kakouosti za vsaki stan. Salon Central Grami Elektro Bioskop j Piazza Ginnasiica • Corso Glus. Verdi • Via della Clnnastlca. , Internacijonalno gledišče živečih, 1 govorečih, pojočih in igrajočih podob. Umetniško in tehnično vodstvo. Arhitekt A. Tseherne. Prui senzacijonelni program! Predstave: ob delavnikih 2 veliki predstavi ob »/«7. in 8. uri zveCer. Ob nedeljah in praznikih ob VH, 5, »/ 7. in 8. nri. Ob sredah in sobotah ob 5. ari predstava s po* sebnini programom za otroke in dijake, kjer plaCa vsak otrok le 20 vin. Cene: Sedež v loži 1 K 20 vin. - i prostor 80 vin. - II. prostor 60 vin. - III. prostor 40 vin. - IV. prostor 20 vin. d^a z $ei*ižico samo K 2 — Radi nakupa ur v posebno veliki množini, razpo šilja šleaka razpošiljalna tvrdka 1 lepo pozlačeno-36 ur idoCo „Priizisions-AnkorM uro, z lepo verižico za samo K 2-— ter jamči za Isto pismeno 3 leta. 3 komadi K 5*50. Razpošilja proti povzetju »Preuss. - schlesisches - Exportfiaus" A. Gelb, Krakau 16 W. BDV** Op. Za neugajajoče se povrne denar. "^9 A. vd. Berini Gorica, Šolska ulica št. 2. uelika zaloga = = oljkinega olja prve vrste RajbBljSih tvrdk iz Istre, Dalmacije Molfette, Bari in Niče a prodajo na drobno in debelo. Prodaja na drobno: Kron 112, 1*20. 1'36, 1*44,1*60,180, 2--, za luči po 72 vin. ------- Na debelo cene ugodne. ------ Pošilja poštnine prosto na dom. Posodo se pušča kupcu do popolne vporabe olja; po vporabi se spet zameni s polno. Pravi vinski kis in navaden. Zaloga --------:—^— tnila in sveč. ————- Cene zmerne* Cenj. dame in gospodje - pozor! Imate že šivalni stroj? Ako ga nimate, omislite si najnovejšo marko »Original-Viktoria« in. najboljšega izdelka. Po dolgoletnih skušnjah sva se prepričala da ostane »Original« le najboljši. Oriiinal-fietoriastrDiipt^Ž uporabi brezšumno. Orioiital-Visforia stroji \74SvT za domačo rabo in obrtne namene. OrigiBal-lflchrla stroji L$$; za umetno vezenje (rekamiranje). Tvrdka stavi na razpolago strankam učiteljico, M poučuje brezplačno. Oripinal-Viclorla stroji ft-fflK lek vseh dosedaf obstoječih tovaren. Za vsak stroj jamčiva 10 let Nikdo naj ne zamudi prilike ogledat si pred nakupom »Original-Victoria stroje. Edina zaloga .Original-Vlctoria« strjev In dragih Šivalnih strojev, dvokoles »pucb«, oroUs, municlje In vseh lovskih priprav pri tvrdkl Novost! Dlvno! Registriran uzorec! Oblastveno zavarovano! Briljantno angel, zvonilo za božič, drevo št. 1. popolnoma iz kovine s 5 pozlač. angelci, 30 cm visoko. Garantira se za funkcioniranje. NajlepSi kras božiCnega drevesca, ki bi ga ne smela pogrešati nobena kritanska družina. Pritrdi se lahko takoj na največje ali najmanjše drevo s preprostim nasajcnjem Postav-1 Ijeno na mizo se rabi lahko tudi za namizno zvonilo. Postavljeno na toplo pač funk-:ijonira tudi brez prižganih sveč. — Gorki zrak treh prižganih sveč vrti gonilno kolo, la nje pritrjeni izboljšani jekleni betički pa udarjajo na troje zvoncev in blagozvočno, srebmočisto zvonenje zadoni, mlado in staro prestavljajoč v božično blaženost. Kos stane kartonom in navodilom vred Po povzetju 20 vinarjev več. Št. S. R.ivnoisto zvonilo za božično drevesce, izvršeno veleelegantno in posebna fino ponikljano. s slikanimi stebriči za zvonce in tremi prekrasno žarečimi srebrnimi la-metastini! režami, ki potem, ko so prižgane sveče, prekrasno odsevajo, kos s kartonom in navodilom vred K 2- 3 kosi K 5-50 I 0 kosov K 10.R0 I 12 kosov K 2025 4 „ „ 725 I 9 „ „ 15.00 j 24 „ „ 3950 Po povzetju 20 vin. * Kdor naroči več »osov, dobi;l0 lepih, umetno izdelanih razglednic, med temi božične in novoletne razglednice, katere stanejo povsod tO—12 vin. Zamena dovoljena*ali pa se vrne denar, torej ni zgube! Naročila je nasloviti pravočasno na c. in kr. duorni dobaoiielj Hans Konrad u ITlosleh št. 1874 Češko). Zahtevajte moj najnovejši glavni cenik s 3000 slikami, ki Tam ga pošljem, zastonj in prost KERŠBVANI & CUK - GORICA Stolni trg št. 9 (piazza Duomo) Lastna delavnica In popravijainica RIVA CASTELLO ftt 4. Peter (geodet) djoi*ica - labatišče štev. 22. - do^ica s zaloga: ^ koruze, ovsa, otrobi, fižola in drugih deželnih pridelkov. Ob enim tudi uljuclno naznanjam slavnemu občinstvu da sem prevzel zastopstvo in zalogo moke od svetoviioznanega mlina „DjakOVar". Priporočam se cenj. pekovskim mojstrom in cenj. trgovcem v mestu in -na deželi za obilen obisk in zagotavljam točno p 'strežbo in zmerne cene. MIZARSKA ZADRUGA V SOLKARU, tovarna pohištva in stavbenih izdelkov. Lasten železniški tir ~^ar, _. r^^L^z - ^age v soteski Gorica drž. kol. — Solkan -^"^^^ 0as^ verskega zaloga). sreije vodstvo: Trst, ?ia Mi Caserma it. 1. Ihtarorban. telef.: Gorica St 74, Trst St I63L — Tel.-. Zadruga, Used. A. B. C. Code v. Edit Zaloge: Solkan; Trst, Via della caserma 4; Reka, Via delle Pile št. 2; Spljet, ulica Sv. Dujme, N"a novoj obali. Zastopstva: Egypt in Levanta. Vposluje okroglo 400 uslužbencev ter ima nad 150 H. P. parnih in turbinskih gonilnih sil — Lastne električne centrale. — Letna produkcija K 600.000. Izdeluje pohištvo vseh slogov, ter vsa stavbena dela. Tehnični in fotrgrafični zavod v Solkana. Opravlja popolnoma: Hotele, vile, cerkve, šole i. t. d. Les se pripravlja v posebnih pečeh na par, ki se razgrejejo do 60°. Zate glavnice X 90.000. — Garancijska reserva K 180.000. — Reserva za izgube K 21.000. Zadružni urad v Solkanu sprejema hranilne vloge ter jih obrestuje po 5—6%. Svetuje se Vam, (in to v lastno korist) predno greste kam drugam kupovat oblačilno blago za jesensko in Zimsko dObO oglejte . si najprvo pri domači tvrdki: katera je že popolnoma založena z najnovejšim blagom za dame in gospode, ter drugimi zimskimi potrebščinami. Izbera navadna, do najfinejše. Cene najnižje. POTNIKI V AMERIKO Pozor! Pozor! Kdor hote dobro in hitro potovati • francoskimi parobrodi tes Havrt t Ameriko, na] pite pred odhodom od doma sa pojaanfla na nato : najstarejšo firmo sss Zwilchenbart, Basel (Švica) C8itrt!hkifWz L Za dobro In hitro ekspedlcijo se garantira« GORICA. GORICA. Wro tovarna Ml v Pragi M izdeluje in priporoča: „Vydrovkott pošiljano po pošti v 5 kg zavitkih za ... K 450 Vydrovo otroško moko 1 kg za............n 240 Vydrove juhne konzerve (grahovo, gobovo, lečno riževo in rezančno) % kg (20—25 porcij).........„ 1'50 Vvdrov jahni pridatek % kg steklenica.........„ 3' - Vvdrov malinovi grog 1 steklenica...........n 2— Vydrove oblate, maslence (svetovnoznane) šketlja 25 kosov . „ 2 — Vydrove oblate »Desaert delicat" z medenim kreroom 50 kosov „ 3*~ Vydrove oblate „Delicatesse" sadnega okusa in s čokolado 50 kosov.................... 250 Vydrov »Buchtin" dišava za pecivo */4 kg steklenička (za- " dostuje ravno za 25 kg moke)........... 1-__ Vvdrove šumeče bombone „AmboB in tudi s -sidrom" v šta- " njolu Skatlja 50 kosov............. 2 — Vydrovo gorčico (ženof) po francoskem in kremžkem načinu V« kg »—'80 ..Ooiraei Piijafpfi" lasti i tovarni! ki (asopis V lefnifi. Zahtevijfe na ogledi __^ __________Pgdroua foparna hranil, Praga DHL Narodno podjetje. Hotel flPri Zlatem Jelenu" V središču mesta. Ob glavn' ulici z državnega kolodvora. Zbirališče trgovskega sveta in goriških Slovencev. — Nad 30 sob za tujce od K i'20 više. Velik vrt z verando. Stekleni salon s teraso. Velik jedilni salon. Več sob za klube in sklenjene družbe. Kegljišče. — Točama z običajnimi gostilniškimi cenami za jedi in pijače. — Domača in tuja vina. — Plzenjsko ir> puntigamsko pivo. — Cene jako zmerne. — Postrežba pod novo upravo skrbna in točna. M Mi zakon in učna spričevala s« dobi y »Goriški tiskarni" ft. 6abršček y Gorici Gosposka ulica št. 7. 5teckenpferd- lilijino mlečnato milo je najnežnejfie milo za kožo.