106 Slovensko navodilo „rotmanom" (županom).
Slovensko navodilo „rotmanom'' (županom).
(Iz časov graščinskih gospodstev; priobčil P. pl. Radics)
V C. kr. licejalni knjižnici ljubljanski (signatura: 23657 V. 2. e. 2.) dobiti je med prostimi listi navodilo županom v slovenskem jeziku, tiskano na štirih straneh, ne da bi bilo zaznamovano, kje in kedaj je bilo izdano ali kje tiskano; utegne pa biti iz konca prejšnjega ali začetka sedanjega stoletja.
Navodilo ima naslov: »Besieda na Rotmane«, je pisano v gorenjskem narečji ter obseza vsega vkupe 5-1-32 točk v uvodu ter šestih oddelkih.
Beseda »Rotman« ne more po vsebini tega lista značiti drugega, nego občinskega glavarja ali po starejšem ozna-menilu župana (»Ortsrichter«). S to besedo se v listu vrstijo besede »Rotmania« in »Rotmanthia« za pojem selške občine in »Rotmanzhani« za občane. Besede »Rotman« ne najdeš v nobenem slovarji slovenskega jezika, niti v kakem starejšem (Megiser, P. Marcus i. dr.), niti v novejšem (Janežič, Wolfitd.).
Pač pa sem naletel v bavarskem slovarji Schmeller-Frommannovem (Monakovo, 1877. II. pag. 187) pri besedi feRott (die — wie hochdeutsch Rotte)« to-le: »Im Landchen Berch-tesgaden bilden mehrere Grottschaften zusammen eine Rott. So flnden \vir in einigen salzburgischen Landgerichten die Ortschaften, Rieden, Viertel, Zechen in Rott en unter ihrera Rottmann eingetheilt« To mi vsiljuje misel, da le-to navodilo izhaja od kakega nemškega patrimonijalnega gospodstva v naši deželi, znabiti iz brižinske Loke ali briksenskega Bleda, ako ni bilo veljavno za več takih gospodstev vkupe, kar pač kaže to, da je tiskano, ker sicer prejšnje čase za rabo posameznikov niso radi dali tiskati. Tu le še pripominam, da razun tega izvoda nisem na mnogih svojih preiskavah po javnih in zasebnih arhivih ter knjižnicah v deželi in zunaj nje našel nobenega drugega.
Glede besede Rotman, Rotmania itd. bi pa bilo v jezikovnem pogledu opozoriti še na to, da Miklosich v svojem
Slovensko navodilo „rotmanom" (županom). 107
') shovnir = Soldat (P. Marcus WB.)
etimologiškem slovarji slovanskih jezikov (pag. 282) pri besedi r o tu navaja: als. r oti, = Rotte, Scliaar (as. č. p. rota, klr. rota, rovta, ung. r. rota, magyar. rota, lett. rota, mhd. rotte, rote). To mnogostransko soglašanje oznamenila za pojem množica je znabiti pomagalo, da se je, kolikor dosedaj znano, v deželi le tu in tam ter sedanji čas že pozabljeno udomačil germanistični Rotman, Rotmania itd.
Tudi germanistična beseda f 1 e g ij a = »Pflegschaft«, ki se rabi v tem listu in ki po bavarsko-avstrijski govorici znači upravo gospodstva, kaže, da seje navodilo izdalo za nemško gospodstvo gorenjih krajev dežele; vender je menda beseda »Pfleger« (upravitelj) bila po slovenskih deželah bolj razširjena, nego li beseda Rotman in njene odcepljenke, ker Megiser v svojem »Dictionarium quator linguarum (2. izdaja v Celovci 1744) navaja nemškega Pfleger=im MWindischen« Flogar.
Vsebina tega, zlasti za pravno in kulturno zgodovino zanimivega tiskopisa je po izvirniku do črke nastopna:
Besieda. Na Rotmane
Pred vicm je potreba vedeti, da mure vfaki Rotman fledijozhe
imeti: LASTNOSTI
Pervo. Da pofhtuje ino boga, kar vkashejo predpoftavleni.
Drugo. Da je triesen, ino prav pridnega sadershanja.
Tretjo. Da je na vfe kraje saftopen, kar ga sadene.
Shterto. Da fovrashi vfo prazno ino babjo vero.
Peto. Da je svieft v' flushbi, da je ojftre pravizhnofti, ino da je vuzhen na rajtinshe.
Pa pofebne dovshnofti Rotmanove fo te:
I. Da vfej nevarnofti vbrani. 11. Da gleda, kar je ludem na sdravje.
III. Da lenuham ino potepuham ftrah diela.
IV. Da je v' shovnirf kih') rezheh Gofpodi na pomozh.
V. Da preporozhi, kar je ludem per hifiinuvanju na dobre
VI. Da vkase previfhne daje na snanje.
108 Slovensko navodilo „rotmanom' (županom).
I. Da vfej nevarnofti vbrani.
Kar to sadene, ima Rotman te pofebne dovshnofti: 1.) Vfakega ptujza, ki ga v' fvojej Rotmaniji vgleda, naj vprafha po potnemu Hftu ali pofu, al pa po ktircmu prizhuvavnemu pifmu, potem tudi po ftanu, po njegovemu opravilu, s' zhiem fi kaj perdicla, ino kar je takih rezhi vezh, ino sraven da ga tudi flegiji na snanje da.
2.) Mure vfe take, ktirem nie prav vupati, ino ktiri nimajo nobenega prizhovavnega pifma per febe, bres samude varvajozh jih v' flegijo poflati, ino tudi povedeti tam, sa zhef deli je potrieba bilo jih vjeti.
3.) Mure pofebno v nedelah, ino na nadiele po tabernah ino po krajeh, kir fe raja, svefto patrolirovat hoditi, ino kar hudobnega najde, hitro per flegiji oglafiti.
4.) Mure vfem krofhnarjam ino kramarzham, kader v' nedelah ino prasnikah na prodaj imajo, kmalo prepovedati kupzhu-vanje, ino jih per gofpodi po jimenu dati na snanje.
5.) Mure o 'fvojej Rotmaniji ludi vezhbarti opomeniti, da ne sidajo noben nov sid, tudi noben flar ne poderejo prej, da od fvoje Gofpofhine perpufhenje dobijo.
6.) Mure narmanj vfaki miefez enbart vfe hifhe fvoje Rot-manije prcgleduvati, al so dimnjaki, ognjilha, pezhi, drevarnize bres vfe nevarnofti savolo ognja. Tudi mure jaderno pofvariti ino prepovedeti, kader vidi v' fhtalah, fklednjah, fenizah i. t. d. tobak kaditi, defke ino fhpanovze shgati, ino vfi, kar jih to diela, fe naj vifhim dajo na snanje.
7.) Najde fe kak sadufhen, vtoplen, obiefhen, smersnjen, al fizer kak na pov al zev mertev zhlovek, fe mure na njiem jaderno vfe fkufiti, kar mu more biti na pomozh. Treba je pa tudi, hitro poflati po ranezelivza ali padarja, ino kar je sgodllo fe, Gofpodi dati na snanje.
8.) Mofli ino poti murijo biti neprenehama dobri ino terdni; kader kolzhkaj menka na njih, fe mure bersh poravnati, ino tudi fe mure Rotmanfhina v' vfako leto v' vigredi ah sbivasha pred orjo k' porovnanju vfch tiflih potov perganjati, kdri pcljajo fkos' Rotmanijo. Tudi je fkerb vseti fi, da fpravijo fe vfe lefe prezh, kir fo vfem vosijozhim - fe nadleshne, sraven pa tudi nevarne,
Slovensko navodilo „rotmanom" (županom). 109
9.) Vfaki prelom obflojezhih sapovcdi, vfaka hudodobija, ktira je florila fe, ino ludem na vuzhete prifhla, ino vfe, kar ozhitno ludem f hkoduje, mure fe Gofpodi povedati al taj pifmcnfko al pa v' prizho.
II. Da gleda, kar je ludem na sdravje.
1.) Vfaka boliesen per ludjeh ino pcr shivini, ktira fe sdi biti naliesna, fe mure bres vfe samude Gofpofhini dati na snanje, fizer bo sa Rotmana huda.
2.) Je svefho fkerbeti, da nobena merha, ali fizer kaj nezhcd-nega ne verfhe fe v' fludenze ino potoke, al pa da bi merhina nepogrebena oftala: Vfaki, ki takega kaj ftori, fe mure po j imeni dati h' gofpodi.
3.) Pozerknjena shivina fe mure vfakobart narblishnjemu ranezelivzu dati na snanje, da pregleda, kakfhna je bolesen. Bres tega paderfkcga pregicduvanja fc ne fmic nobena sagrebfli, al nozhe ktiri fhtrafan biti. Tako fc mure tudi vfaka bolesen per ludeh ino per shivini, kader fe huda ino naliesna perkashe, jaderno dati flcgiji na snanje. Pofebno mure vanzhati na ofepnize kader fc zhe perkashejo. Ino al fe najdejo, mure fkerbeti, da svie to Gofpoda, ino da se more hitro na pomozh priti, ino vbraniti, da fe ne rasproflro.
4.) Takim, ki niefo vuzhcni na zelenje, ki nofijo olje ino arznije po hifhah, lashnivim ino golufnim arzatam ino nevuzhcnim babizam mure prepovedati zelenje, nofhenje ino babuvanje; tudi mure podvuzhiti ludi, da ne kupujejo take arznije, ktire vezh fkodujejo, kaker bi bovnikam bile na dobre; ampak naj jih opornem', da oflanejo pcr fvojeh ozhitnih ino vuzhenih osdravnikah ino ba-bizah, ino le per teh naj jifhejo pomozhi. Taki golufni ludi fe murijo jaderno per gofpodi dati na snanje.
5.) Vfi nepotrebni pefi, ino ktiri fo bres Gofpoda, fe naj fpravijo prozh, potrebnih pa bo trčba otveftl al opertiti; ino tudi je prav svefto fkerbeti, da fe ftekli pfi prav hitro ofmcrtijo.
III. Da lenuham ino potepuham ftrah diela.
V tej rezhi fe je na to poanati 1.) Mure vbraniti, da flushbeni ludi pofebno mlade kerfhcnze ne prebivajo v' tabcrnah ino pajfhtibah ko offrave ali gostje brez vfe fhlushbc, kir fkos to perloshnoft k' vfcmu hudemu dajajo.
110 Slovensko navodilo „rotmanom" (županom).
2.) Vfaki pofuo,') ki je vfhev, fe mure flegiji bersh dati na snanje, ino vfako prepergodnje namarnuvanje, vfalco predrago saaranje ali salikafvanje,^) kaker tudi (loplenje is flushbc pred zhafam, je med prepoviedane rezhi safhtčti ino nikoli perpufliti.
3.) Vfa prepoviedana jigra (fhpil), ino gozi fe ne fmiejo zhres edennajfto po nozhi v' tabernah perpufliti. Svunaj da bi savolo gozov ino raja kako pifmenfko perpufhenje od Gofpofliine sadobilo fe bilo. Po edennajftih fe murijo fpraviti vfi pivzi 's taberne.
4.) Bera'.henje v' Rotmaniji nikoli nie perpufliti. Kar fe najde berazhov, fe murijo pobrati ino na griiit poflati. Svunaj tifti, ki fo
5.) Pravi firomaki ino reveshi, ino fo al toj v' tem grihtnim opietju shie fedczhi bili, al pa dcfet liet smiram ino na občnim kraju tako dovgo kaker v' tem prebivali; fo pa vbogi le domazhi, tedaj fe dajo flegiji na snanje, da se more sa nje skerbeti.
6.) JMure Rotman till;c ftarcjfhe, ktiri (ne) nehajo fvoje otroke potiepati fe, ino jih v' fliolo jiti ne pcrganjajo, prav ojftro fvariti, ino zhe to fvarjcnje ne pomaga nizh, mure jih dati flegiji na snanje. Da jo prav poviem. mure Rotman sa vfe, kar fholo sadene, prav fkerben biti, kir fe fkos fholo otrozi potieplenja ino poftopanja odvadijo, ino prav pridni kralevzlianiperhajajo.
IV. Da je v' shovnirfkih rezheh Gofpodi na pomozh.
1.) Osnanuvano shitno dajanje sa shovnirfhino fe mure po-bierati po grihtnemu rasdelenju, kar pazh na vfakega pride. Kader je vfe vkupej, fe savosi na sasnamenuvani kraj.
2.) Pridejo shovnirji na kvartir, mure tifti komandant, ki s' shovnirjami gre, pifmo, kamer njih marfh kashe, ali pa kvartirfko boUeto Rotmanu perkasati, bres pifma ino bres bollete fe ne fmie noben kvartir dati. Ravno tako mure tudi
3.) Skerbeti, da pridejo bres samude na forfhpan vfi, ktirim fe sapovie, ino da komisarji per forfhpanu plazhajo vosnino zliifto vfem, kar jih pride shovnirje vosit.
4.) Namicri fe zhe per vkvartiranju al pa per forfhpanu kak prepir, fe naj hitro flegiji da na snanje.
') posel = Dienstbothe.
likof = Leihkauftrinken. ") konigliche Unterthanen.
Slovensko navodilo „rotmanom" (županom). 111
5.) Dievajo fe fhovnirji na kvartir, tedaj Rotman ne gleda, per komu je vezh al manj proftora, ampak le vezh na to, ktiri Gofpodar je kuof po fvojcmu samoshcnju vezh al manj shovnirjov pod ftreho vscti. Kader pa hodi forfhpan sapoviedovat, je potrieba, da sapovieda po redi, da bodo hodili zhriedama, ino da fe nifhir ne bo moguv pertoshiti.
V. Da perporozhi, kar je ludem per hifhuvanju na dobre.
1.) Mure vfem Rotmanzhanom vfclej na shivo povedeti, kako bo dobro sa nje, da rode paflie ino vrcfe med febo rasdelo, ino fposnavlat sazhno, da ima futranje v' fhtali vezh teka sanje: slafti mure Rotman ta pervi biti, ktiri tako ravna.
2.) Vfaka fhkoda, ki fe v' gori, v' dobravi, ali v' liefu sgodi, fe naj z. k. forfhtnarju al pa flegiji bres samude da na snanje.
3.) Vfa mcrtva plotnina nie perpuftiti, sa to fe murijo vfi Rotmanzhani pcrganjati, da fvojc polje s' shivimi plotami sagrado.
4.) Najdejo fe kirbodi mlake, mozhile, ino blate, ktire niso le farno sdravju fhkodlive, ampak da ludem tudi manj polja dajo, pa mure Rotman jim na prizho povedeti, koliko dobizhka jim bo pcrraflo, kader bojo te mlake, mozhile ino blate odtozhili ino pofufhili.
VL Da vfake previfhne daj a na snanje.
1.) Mure vfe vkasc ino fapovedi, kar fo jih predpoftavleni osnanili, prizho vfeh sbranih Rotmanzhanov, al pa, kader ni mo-gozhe, vfe ludi vkup fpraviti, faj blishnjem fofedam saftopno dati na znanje. *¦
2.) Kader pride Kurendovez s' kurendami ino patentmi, bodi shie po nozhi ali podni, da jih jaderno del pofhle; ino da fe to prav ino svefto sgodi, ftoji Rotman Gofpofhini na odgovor.
¦ 3.) Vfaki Rotman, kader ima inde kaj opraviti, da delej od doma oftane ino al mu od Gofpode nie kak pomozhnik dan, mure fkerbeti, da dobi kakega moshaka, ktiri tazhaf meflo njega rot-manfke opravile pridno ofkerbi, pa tudi sa tega namieftnika bode fvojej Gofpodi na odgovor ftav.