VSEBINA:
Hendrik de Man: Socializem kot kulturno gibanje. (Nadaljevanje.)
Cankarjeva družba.
Tone Čutar: V januarju zaprtim sodrugom.
Ivan Molek: Good-by Hunky!
Vprašanja delavki.
Štukeli Ciril: Socialistična kulturna zveza.
Kart Tucholsky: Žaromet skozi noč. Kathe Kollwitz: Beda. (Slika.) Tone Seliškar: Pismo. Knjižnice.
Delavski šport in telovadba. Naše podružnice.
MEfTNA HRANILNIC LJUBLJANJK
(GRADSKA ŠTEDIONICA)
LJUBLJANA
PREŠERNOVA ULICA ŠTEV. 5
USTANOVLJENA LETA 1889
TELEFON ŠT. 16 - POŠTNI ČEK 10.533
Stanje vloženega denarja nad 365 milij. Din
sprejema vloge na hranilne knjižice kakor tudi na tekoči račun, in sicer proti najugodnejšemu obrestovanju. / Hranilnica plačuje zlasti za vloge proti dogovorjeni odpovedi v tekočem računu najvišje mogoče obresti
Jamstvo za vse vloge in obresti, tudi tekočega računa, je večje kot kjerkoli drugod, ker jamči zanje poleg lastnega hranilničnega premoženja še mesto Ljubljana z vsem premoženjem ter davčno močjo. Vprav radi tega nalagajo pri njej sodišča denar nedoletnih, župnijski uradi cerkveni in občine občinski denar
Naši rojaki v Ameriki nalagajo svoje prihranke največ v naši hranilnici, ker je denar tu popolnoma varen!
SVOBODA
t
i!M«Mia»l»aMMill!UMIMI»tii).!LMJI.tMl|| |||||||H | HIMIIIHPl lili III I II	I HUM
Naročnina za člane Svobode letno ......................... Din 12-—
Naročnina za druge letno	............... _ 3(y_
polletno .... . . ...... .	' . * 18-—
četrtletno ... ...................." 10 —
Naročnina za Ameriko letno	....	Dolar 1•_
Uredništvo in uprava za Jugoslavijo: Ljubljana, Palača Del. zbornice, Miklošičeva c. I Za Ameriko-. Chicago lil. 3639 W, 26 Th. S t.
Hendrik de Man:
Socijalizem kot kulturno gibanje.
(Nadaljevanje.)
4. Meščanska kultura.
Kultura je torej oblikovanje življenja na podlagi nekega skupnega mnenja o vrstnem redu vrednot.
V	resnici je v vsaki kulturni družbi neskončna vrsta vrednostnih lestvic: religiozna, socialna, umetniška, politična itd. do vredhostne lestvice moške in ženske mode. Najvažnejša in najtežja naloga piscev kulturne zgodovine je. najti iz vsega tega skupno, kar spaja med seboj vse te vrednostne lestvice. Pri pranarodih najdemo to skupnost najprej v religioznih (= verskih) predstavah, ker pri njih je še vera v odvisnost od nadčloveških sil životvorna sila, ki določa in spaja vso moralo, vse pravo, vso umetnost, vse družabno življenje.
V	našem današnjem kulturnem stanju sta se pa verski ideal in družabna resničnost tako ločila, da je vprašanje tu mnogo bolj zamotano. Vsekakor je najenostavnejše, če poskušamo izbrati znake današnje meščanske kulture iz resničnega družabnega položaja vladajočih razredov.
Na prvi pogled moremo označiti kot najvišje merilo kulture kapitalistične dobe — denarno g o s p o d s t v o.
Posest denarja ne daje samo moči, temveč je kot merilo uspeha tudi priznano merilo sposobnosti. To je tudi predvsem sredstvo, da more človek -stanu primerno« živeti, t. j. uveljaviti sebe po družabni normi. Vsaka plast skuša torej posnemati življenjski način »gornje« plasti. V kolikor se tiče to tudi delavstva, bomo kmalu razložili.
Drugi znak meščanske kulture je egoizem: brezobzirno stremljenje po nadmoči, hotenje, priti naprej na stroške drugih — to je zakon kapitalističnega konkurenčnega boja ... Odtod individualistični (osebni) značaj umetnosti od renesanse dalje, obupno stremljenje po originalnosti, rekordna manija pri tehničnih in športnih činih; zato je kapitalistična doba doba nervoznosti, ker se skuša manjkajoči čut skupnosti izenačiti s krčevitim stremljenjem po premoči, z voljo po oblasti.
Tretji znak današnje meščanske kulture je neodkritost, potvara: Ljudje oficielno priznavajo moralno-verske zapovedi, v resnici pa žive v najhujšem materializmu in egoizmu. Krščanstvo, ki ga pridigujejo drugim, in lastni človeški naravi prirojeni nagoni skupiiostii zapovedujejo, da je treba življenjske vrednote višje ceniti kakor materialne, skupni blagor višje kot privatni interes; toda praktično življenje zatajuje to normo na vsak korak. Odtod prepad med moralo in nravstvenim živ-
ljenjem, hinavščina cerkva, nasprotje med javno moralo in privatnim življenjem, potvara umetniških oblik. Stavbarska umetnost sloni na fasadi (pročelju), plastika na dekoraciji, godba na razvedrilnosti in čutni raz-draženosti, moda obleke in stanovanjske opreme na zunanjem sijaju na račun kvalitete (kakovosti), občevanje med ljudmi je ena sama hinavščina.
5. Socialistični kulturni ideal.
Jasno je torej, da tej meščanski kulturi najostreje nasprotuje kulturni ideal, ki je že od nekdaj lebdel pred očmi prvoborcev socializma. Socializem izhaja iz tega, da naj človek ne služi materialnim vrednotam gospodarstva, temveč da naj nasprotno materialne dobrine služijo temu, da postane človeška usoda srečnejša in svobodnejša. Socializem1 hoče, da naj oni ljudje največ veljajo, ki največ store za skupnost. S tem hoče tcrej tudi to, da naj ne določajo kulturnih; vrednot navidezne vrednote posesti, temveč resnične vrednote življenja. Z eno besedo — socializem hoče resnično družabno kulturo, mesto lažnjive jaz - kulture, ki žrtvuje skupno blaginjo stremljenju posameznikov po bogastvu in moči. Socialistični človek, o katerem' se v zadnjih letih toiiko govori, je z vsem tem utelešenje onega načela življenjskega oblikovanja, ki popolnoma nasprotuje meščanskemu kulturnemu načelu.
Kako moremo sedaj to ugotovitev spraviti v soglasje z Marxovim izrekom, da je kultura gotove dobe vedno kultura vladajočega razreda dotične dobe? Ali moramo ta izrek tako razumeti, kot da bi mogli biti socialistični ljudje šele potem., ko bo uresničen socialistični družabni red?
Staviti to vprašanje ni nobeno igračkanje s teoretičnimi1 pojmi. To je najnujnejše praktično vprašanje sedanjosti. Jaz zase imam to-le prepričanje: kdor odgovori na to vprašanje z »da«, kdbr torej prelaga uresničenje socialističnega življenjskega principa v bodočnost in se zanaša na avtomatično učinkovanje bodočih »razmer«, ta sam izreka smrtno obsodbo nad socializmom. Kajti nove razmere morejo biti le delo novih ljudi. Kapitalizem in meščansko kulturo moremo premagati le, če jo premagamo najprej — v samih sebi. Razredni boj nas mor'e voditi k socializmu le tedaj, če ga razumemo tudi kot boj za uresničenje novega življenjskega oblikovanja in če mi ta boj že danes bojujemo'.
Seveda je res, da kapitalizem že z nasprotjem interesov izkoriščevalcev in izkoriščanih, sili v boj mezdne delavce. Za to zadostuje, da se delavci zavedo svojih gospodarskih; interesov; ker so ti interesi skupni vsemu delavskemu razredu, vodijo v razredni boj. Toda važna stvar; je potem ta-le: če ta razredni boj ni nič drugega kot boj za interese, potem ne vodi v socializem, temveč v tem slučaju delavski razred enostavno vrašča v meščanski družabni in kulturni krog.
6. Kulturno ozadje razrednega boja.
K sreči je razredni boj socialističnega delavstva več kot zgolj interesni boj. Celo najmanjši, navidez za najmaterialnejše stvari bojevani mezdni boj ali štrajk ne temelji zgolj na interesnem preračunanju.
Kako to, da stavkujoči delavec ne sovraži stavkokaza samo s tega merila, da mu materialno škoduje, temveč — da ga sovraži tudi kot bitje, ki podlo ravna? Vendar le zato, ker se v tem boju iziraža še nekaj drugega kot samo želja po enotnem zboljšanju. To drugo sicer ni vedno v zavesti, vendar pa v podzavesti ljudi: čut skupnosti, moralno ogorčenje proti odvisnosti, ki jo občutimo kot nečloveško, notranji upor človeka proti delovnemu načinu, ki duši najplemenitejše nagone delovnega človeka,
želja po človeka vrednem življenju ne le zase, temveč tudi za druge in za potomce.
Zato ima vsaka stavka značaj požrtvovalnega dejanja. Pri tem ne odloča razumno tehtanje verjetnostne koristi in zvišanja plače, temveč čuvstvo, strast, s katero se osebna korist žrtvuje moralni dolžnosti napram celoti. Obstoj ali neobstoj tega čuvstva razlikuje tudi stališče stavkujo-čega delavca od indiferentne ali nesočuvstvujoče zakonske žene: kdor vidi v stavki samo vprašanje interesov, suhega računanja, ta ne razume, kaj se dogaja v duševnosti borcev.
Ako velja to že za dejanje, ki navidez hoče le neposredno materialno korist, velja to tem1 bolj za žrtve, ki jih doprinašajo aktivni sodrugi vsak dan za daljnje cilje politične agitacije. Čeprav govorimo pri tem o razrednem interesu, vendar izraža beseda interes nekaj popolnoma drugega kakor n. pr. interesno nasprotstvo med. kupcem in prodajalcem1 gotovega blaga. Pojem razrednega interesa nastane šele iz čuvstva razredne pripadnosti in to čuvstvo izvira iz skupne usode, kateri se upiramo ne samo zato, ker se čutimo gospodarsko izkoriščane, temveč predvsem zato, ker jo smatramo za krivično, za zločin nad gotovimi prirojenimi človeškimi pravicami.
Cankarjeva družba
je ustanovljena. Njena pravila je oblast odobrila. Že smo pričeli z nabiranjem članov. Do 1. maja moramo zbrati najmanj 3000 članov. Vsak član plača 20 Din letne članarine in bo dobil za to o božiču štiri lepe knjige: delavsko pratiko, dva romana in zgodovino socializma in socialnih bojev. Kdor hoče prejemati knjige do smrti, plača 500 Din ustanovnine, ki jo lahko poravna tudi v obrokih. Priporočljivo je, da posamezna društva postanejo ustanovniki. Društva plačajo 1000 Din ustanovnine in bodo prejemala knjige večno. Podružnice in njeni člani naj gredo po danih navodilih na deio od hiše do hiše, od sodruga do sodruga.
Knjige, ki so jih doslej izdajale razne slovenske meščanske založbe, nas proletarcev ne zadovoljujejo.
Cankarjeva družba bo dala slovenskemu delavcu pravo, dobro knjigo. Zato naj vsakdo postane njen član!
Centrala »Svobode«.
Tone Cufar:
V januarju zaprtim sodrugom.
Iz krčem številnih se muzika čuje, muzika divja, na plese vabeča, predpustno veselje prešerno kraljuje, na cestah je zima, v beznicah gneča.
V hrupni norosti radostno vriska premnogi v teh dneh karnevala, bedne brezdomce mraz hudi stiska, vas je pa četa žandarjev odgnala.
Mati se v tihem trpljenju razjoče bolestno, ženo navdajajo težke skrbi, oče preklinja, deca strmi, sestra pa z ljubico v strahu clrhti.
V črni praznoti so borni fabriški domovi, togobna samota je v celicah mrzlih, a zuljave roke težijo železni okovi.
Ivan Molek, Chicago;
Good-by Hunky!
Pred kratkim je bito sporočeno v neusmiljenih listih, da naš stari stric umira. Dolgo časa je že privezan na posteljo in dr. Time, najboljši zdravnik v ameriški republiki, je trdo konstatiral, da ni več upanja.
Ta vesela vest — da, dragi moji, vesela! — je obudila obilico spominov v nas vseh, ki strica dobro poznamo in mu nikdar ne odpustimo njegovih črnih grehov. V zabavni, trezni družbi smo se zmenili, da vržemo sliko njegove preteklosti na platno, naj vidi naš svet, kdo in kaj je bil bolnik, ki ne vstane več. Kajti ni nas sram izjaviti: Čas je že in prav je, da ne vstane nikdar več! ...
Naj se odvija scena za sceno žalostne zgodovine:
Njegovo slovensko ime je bilo Jakob Pokorec. Ko se je pred petdesetimi leti presadil iz pirahu in blata svoje rojstne grude v prah in dim ameriških tovarn, je bil drugič krščen in dali so mu ime Jack Hunky.
To ime nosi še danes. Ne samo to. Tudi ulica, v kateri je stanoval, je dobila po njem ime Hunky Street in ponekod Hunkytown. Še več. Njegov obraz, ki ga je očedil samo ob nedeljah in praznikih, z jasnimi črtami hlapčevskega značaja, je postal tip zase: Hunky Face.
Videli smo ga v Pennsylvaniji. Njegov dom je bil na Tretji cesti, po domače Hunky Street. Tipična cesta — najgrša v vsem grdem mestu jeklarske baronije. Ime »cesta« je žalitev za pravo cesto. Bila je reka prahu, odnosno blata med dvema vrstama žolto, zeleno in rjavo pobarvanih lesenih bajt. Tipične bajte. Že od daleč so ti povedale — ne, naravnost kričale so — da se bližaš Hunky Streetu. In ko si se približal, recimo ob jutrih, in pogledal po reki prahu — ali blata, če je bil dež — si videl sredi »ceste« pivske sodčke, običajne »osminke«, ki so ležale pred vsako hišo. Ob devetih je prišel velik voz s parom konj in dvema zamorcema. Pobrala sta prazne »osminke« — in Hunkyjska ulica je bila »očiščena«. Potem je prišel drugi voz. Globoko so se udirala kolesa. Privlekel je polne »osminke«. Zvečer je bilo veselo kakor na svatbi. Daleč je odmevalo sto melodij slovenskih in hrvaških narodnih, hreščala je harmonika in cinkala tamburica. Hunky je pozabil na delo in stari dom. In vsak čas je prazni sodček zletel na ulico.
Drugega dne je tovarniški priganjač stresel Hunkyja za ramo: »Pro-kleti Hunky, kdaj pa ti spiš, doma ali na delu?«
»Kaj pravi?« se obrne Jakob do tovarišev, ker ni razumel jezika.
»Pravi, da si lep fant,« mu odvrne tovariš porogljivo.
»Saj sem res«--
Prišla je nedelja in Hunky je šel v hunkyjsko cerkev. Ko je bila maša končana, ga je nekdo dregnil pod rebra: »Zbudi se, zbudi, gremo
li kosilu!« — Ob nedeljah so po kosilu nabili dve »osminki« in ob pon-deljkih zjutraj so prazni sodčki ležali po Tretji ulici kakor utihnjeni kanoni po bitki.
Tako je žive! stric tiste dni.
Prišel pa je naokrog slovenski človek in dejal Hunkyju: »Čuj, Jakob! Sreča te išče, um ti je dan, ali se ne bi ti česa naučil? Tukaj je šola, ki nič ne stane — samo večerne ure ji moraš dati in osminkam se moraš odpovedati. Na razpolago so tudi dobre knjige in listi---«
»Eli, pusti to! Danes sem tukaj, Bog zna, kje bom jutri, čez eno leto bom pa spet v starem kraju kidal gnoj in krčil pečine. Šola in bukve — to je za leno gospodo, ki nič ne dela...«
Leta so tekla in srečali smo ga v Ohiu. Bil je malo starejši po letih, po pameti pa še vedno mlad. Po znanju se je celo pomladil...
Kopal je premog. Ker je sam vedel vse, je zaključil, da delo v tovarni postara človeka; preveč je vroče. Druga stvari: mestno življenje je zapeljivo. Če gre tja, kjer so jame, pride na deželo, na kmete. Tam je manj »osmink« in velika banka, v kateri rastejo dolarji kakor kvas pri peči. Presto! Hunky je zbežal sam pred seboj iz Sodome v Gomoro...
Eh, ni bilo vse tako kot je pričakoval! Krivi so bili oni, ki so mu dali naslov. Niso mu dali pravega naslova! Nu, nekaj je le bilo dobro. Delo pod zemljo je bilo prašno in umazano in kompanijske bajte, v katerih so stanovali rudarji, so bile stare in majhne — tako nizke, da si lahko potrkal na strop. Hunky se je veselo režal. On je bil rad1 na nizkem... Tudi banka je bila zelo nizka in nekam mršava kot hrvaška buša. Samo pivovarna v bližnjem mestecu se je šopirila kakor graščina...
Prišla je stavka. Rudarji so se spuntali in zahtevali priznanje unije, večjo plačo, osemurnik in več drugih stvari. Hunky se je začudil. Kako to, da se puntajo? V jeklarnah ni bilo te neumnosti. In kaj vse hočejo! Večjo plačo, da — manj dela, da — a kaj je treba unije? Hrvaški gospod župnik, kateremu je Jakob plačeval za maše, da ga ne bi hudič vzel v rovu, so mu povedali, da edina prava unija je katoliška cerkev, vse drugo je hudičeva past. In to drži.
Jamski baron je odbiral ovce od kozlov.
»Well, Hunky, kaj ti storiš? Ali ostaneš na delu in moj prijatelj, ali greš med antikriste?«
Jakob je razumel besedi »prijatelj« in »antikrist« in krepko je odvrnil: »Mi no antikrist!«
Boss se je nasmehljal: »Good boy, Jack!«
Jack je dobil petdeset centov priboljška in velikega črnca, ki mu je
s šestcevnikom v žepu delal častno stražo z dela in na delo.
* * *
Kalifornija!
Kdo ni še čul o tebi in pohtepel po tebi, o zlata Kalifornija, ti dežela mile klime, palm in oranž, španskih zidin in največjega humbuga in največjih krukov pod belormenim solncem!
Da, tudi tam smo ga videli. Bila je dolga romarska pot, katere ne bodo očetje in strici zlepa pozabili. Na čelu romarske jate je bil gospod Peter, takoj za njim je pa korakal Jakob, visoko držeč bandero izveli-čanja, ki je vodilo V Rajsko dolino v Kaliforniji. Z vseh strani divje nove domovine — z vzhoda, sredine in severozapada — so prišli trudni romarji z ženami in otroci, noseči težke cule in svetle nade, in položili so svoje
zlate novce — ta tisoč, oni dva, skupaj okroglih dvajset tisočakov — na žrtvenik izveličanja. Nato so položili svoje trudne kosti na gola tla Rajske doline in gledali v nebo in v gospoda Petra ter čakali odrešenja.
Romarji so prinesli novce in vero, trdno vero, da bo Rajska dolina v Kaliforniji njihov paradiž na tem svetu. Lepa je bila ta vera — kakor je bila lepa cerkvica sv. Jožefa ob umazani vodi južnozapadno od Le-monta, kjer je romanje imelo svoj blagoslovljeni začetek.
Odrešenja pa ni bilo. Vera je čakala nekaj časa; čakala je tudi potem, ko so bili žepi prazni — ni pa hotela več čakati, ko so bili tudi želodci prazni. Zbežala je v morje in v Rajsko dolino je prišla nevera. Romarji so se prebudili in videli, da je lepa komuna pod vodstvom gospoda Petra in njegovih pomočnikov Pavla, Jakoba in Andreja ostala nekje v zraku nad cerkvico sv. Jožefa... Zemlja je bila res tam, toda kaj boš na goli zemlji?
Peter, Pavel, Jakob in Andrej so odromali prvi iz Rajske doline. Lahko so šli, saj jih ni videl nihče v — temni noči.
Za njimi so se vračali romarji brez novcev in gladili. Z njimi so šli ptiči selilci, vračajoči se domov ter poredno čivkali:
»Hello, sucker!«
Videli smo ga v Micliiganu. Bil je že lepo rejen in amierikaniziran na obrazu; brke si je odrezal, dobil je podbradek in redki lasje so bili nazaj polizani. Vrat si je stisnil s platnenim ovratnikom — ne več z onim iz celuloida — pokal je z naramnicami po širokih prsih in stal za barom (v ameriški slovenščini: bara). Njegova dolenjska angleščina je bila zdaj bogatejša za okrog sto kosmatink iz beziiiškega slovarja, ki še ni spisan.
Jakob je odprl svoj bar v leseni baraki zraven železniške postaje.
V	tem je bil dosleden — stanovanje je moralo biti majhno, nizko, umazano in zakajeno. Nič ni pomagalo. Tudi žena, katero je vzel v sveti zakon, je morala sprejeti njegovo tradicijo, da je najbolje biti na nizkem,
V	baraki se je kar trlo ljudi podnevi in ponoči. Svoji so šli radi k svojim. Jack je takrat dobil prvo spoznanje, da je bil neumen, ko je delal v tovarnah in pod zemljo. Vsak človek je neumen, dokler nima kaj denarja! Denar se šele naredi, ko človek neha delati! Naj delajo oni, ki so neumni; on ne bo več.
Ker je bila baraka javen lokal, so bila vrata odprta tudi takim, ki niso bili dobrodošli. Vstopil je mlad mož in vprašal Jacka, če se v njegovi pivnici lahko agitira za boljšo človeško družbo.
»Kaj pa ti prodajaš?« mu vrne Jack vprašanje.
»Ne prodajam, zastonj dajam navodila za uresničenje dobre ideje, ki bi lahko koristila delavcem, vašimi gostom.«
»Ne razumem, kaj misliš, a povem ti, da večje koristi za delavce ni kot je delo, vsa navodila za delo pa so v uradu družbe.«
»Ali vam lahko razložim, kaj mislim?«
»Če misliš tako kot jaz, ni treba, ako pa misliš drugače, si slab človek in bolje je, da molčiš. Živim pošteno kakor me je mati naučila, strežem svojim gostom, plačujem licenco in stanarino, plačami vsak pravilen račun, hodim v cerkev in molim Boga, ne odiram, nikogar, za stari kraj se ne brigam več in če me rojak prosi za dolar ali dva, mu posodim.
Kaj je treba več?«
»Če je to vse res, kar ste povedali, tedaj ste še vedno v starem
kraju.«
»Aha, to ti misliš! Zdaj vidim, da si osel, ako nisi tat. Ven s teboj!«
Jack je bil še dolgo jezen, ko je nedobrodošli gost odlšel. Prišel je drugi gost, ki ga je Jack dobro poznal. Bil je mesar in lokalni politik.
»Volitve se bližajo, Jack,« je začel s tonom, silne važnosti. »Zdaj je čas, da smo vsi dobri državljani solidarni, ako hočemo, da bo business (= »kšeft«) svoboden, vse drugo naj pa vzame Belcebub. Našim kandidatom bo manjkalo par sto glasov. Med nami brati je treba nekaj storiti. Stvar je enostavna: če ne moremo glasov dobiti, jih moramo narediti. Vsak izmed nas ima svojo nalogo. Tvoja naloga je, da zbereš petdeset svojih rojakov, ki še niso volilci in jim preskrbiš državljanske papirje. Pelji jih pred sodnika in pričaj za vse, da so že pet let tukaj. Res boš moral po krivem priseči — pa kaj je to med brati? Razumeš?«
»Razumem.«
»Storiš to?«
»Storim.«
»Good boy, Jack!«
Pol leta kasneje je Jakob bežal iz Michigana, ko je bila volilna sleparija razkrinkana. On sam, ki je za druge prisegal, še ni bil državljan ...
(Konec prihodnjič.)
Vprašanja delavki.
Prirejeno po Theobaldu Tigru.
Se zvesto ž njim boriš, si dobra mu družica? In vedno zvesto mu slediš, in slednjo borbo ž njim deliš —? Si mu tovarišica —?
Si žena mu in ga umeš? In vama eno je spoznanje? če ga razumeš, potlej veš, da braniti mu pač ne smeš na naše zborovanje.
Se takrat v duhu ž njim boriš? Sta res drug z drugim eno? Kaj le za kuhinjo skrbiš? Za boj ničesar ne storiš, ne za svobodo zaželjeno?
Si pomočnica mu vsekdar, je sloga res med vama —? In ne poklekaš pred oltar, pred svečenika? Ne! Nikar! Izobražuj se sama!
Če prapor ga pokliče v boj, nikar ga ne oviraj! Njegova misel je s teboj, rad videl tebe bi s seboj! Zato ž njim vred marširaj!
O, mati, naj tvoj sin bo lev v pohodu proti vsej krivici. Ti odgovarjaš zanj, ti glej! — da tvoj sodrug lahko ti bo zapel napev — napev o dobri pomočnici —!
Štukelj Ciril:
Socialistična kulturna zveza.
Razna delavska kulturna in športna društva izven »Svobode« in tudi številne sekcije naših podružnic še vedno ne razumejo pravega smisla delavske kulturne in telovadne zveze »Svoboda«. Pogajali srno se n. pr. z osrednjim društvom delavskih kolesarjev v Mariboru in društvo ni verjelo v naše iskrene besede, ker) se je balo, da nam gre le za njegovo premoženje. Nič drugače si ne moremo razlagati trdovratnosti drugih društev. Mnogo naših podružnic ne predstavlja nobene resnične duhovne enote: vsaka sekcija dela zase, gleda z zavistjo na druge sekcije, podružnice pa sploh ne upošteva, čeprav sedi njen zastopnik v podružničnem odboru. Vsa ta neenotnost zelo zavira razvoj delavskega kulturnega gibanja.
Prvič škoduje ta razcepljenost gospodarsko. Čim več samostojnih društev je, tem več se porabi materialnih sredstev in duševne energije. In vrhu tega poraba vseh teh sil mnogo manj zaleže, kakor če bi vse sile delale za eno stvar. Že sam obstoj samostojnih edinic povzroča neizogibno medsebojno trenje in sovraštvo. Nevarnost, da se razvije samostojno društvo v navadno malomeščansko omizje, je zelo velika.
Danes imamo »Svobodo«, zvezo kolesarjev, zvezo pevskih društev in polno lokalnih v nobeni zvezi včlanjenih klubov, abstinente, svobodo-miselee, esperantiste itd. Vsa ta društva in zveze se obračajo na ene in iste ljudi, tako da mora plačevati deset članarin delavec, ki se hoče vsestransko udejstvovati. To pomeni nepotrebno izmozgavanje delavcev kot poedincev in potrato denarja na več strani tako, da nikjer mnogo ne izda. Za kako večjo prireditev, n. pr. akademijo na predvečer 1. maja, mine najmanj štirinajst dni, da vsa ta društva povedo »načelno« besedo o sodelovanju.
Seveda ima vsa ta razcepljenost svoje zgodovinsko ozadje. Pred približno 50 leti se je začel proletariat po večjih krajih zbirati po strokovnih in raznih pevskih društvih. Kulturna društva niso širila toliko socialistične kulture, kolikor so v večji meri hotela dobiti večji ali manjši delež pri meščanski kulturi. Temu je bil mnogo kriv tudi strog avstrijski policijski režim. Ko je strokovno in politično gibanje že davno našlo svoje jasno razredno stališče, katerega cilj ni udeležba, temveč premaganje kapitalističnih gospodarskih in družabnih razmer, so kulturna društva še dolgo ostala nekritična društva za družabno razvedrilo svojih članov. Marksisti to razumemo — najprej mora biti kruh in malo svobode! Strokovno organizirani člani se pečajo z gospodarskimi, socialnimi vprašanji, ki jih kapitalistični sistem naravnost vsiljuje. Pri kulturnem delu je to drugače. Še danes imamo vsak dan priliko opazovati, kako so eni in isti delavci v različnih organizacijah različnih naziranj: kot železničar v strokovni organizaciji je razredno-bojeven, kot član železničarske godbe pa gre igrat kateremukoli meščanskemu društvu na čast. Tudi socialistično politično časopisje je bilo v kulturnih vprašanjih zelo šepavo. Pro-letarsko kulturno gibanje v splošnem po svoji opredeljenosti za nekaj korakov zaostaja za drugim delavskim razrednim gibanjem.
Delavci so se strokovno organizirali, da zavarujejo svoje gmotno stanje. Izobraževalna društva, pevski zbori, knjižnice itd. so se pa porajale slučajno po kulturni potrebi malih delavskih skupin, ako so te našle v svoji sredi kakega človeka, ki je bil sposoben voditi izobraževalno delo. Ko so se strokovna in politična društva že davno združila v velike zveze, so kulturna društva še vedno ostala sama zase. Po vojni je bila ustanovljena »Svoboda« kot splošna delavska kulturna zveza. Toda po desetih letih svojega obstoja ni mogla niti združiti vseh slovenskih delavskih izobraževalnih društev, niti ni v »Svobodi« sami prave duhovne vzajemnosti. Še vedno imamo samotelovadce, samotamburaše, samorežiserje, samoigralce in samonogometaše. Pri športnikih socialistično kulturo izmed vseh najbolj pogrešamo.
Vsled razcepljenosti političnega gibanja tudi politična stranka ni vplivala na kulturno gibanje v tem smislu, da bi mu olajšala opredelitev v socialističnem izobraževalnem delu. Nasprotno so politične frakcije marsikje kvarno vpliyale, ker so svoj medsebojni boj prenašale tudi na kulturno organizacijo.
No, naj bo s tem preteklost odpravljena.
Sedaj nam je treba širiti zavest, da je delavcu potrebna splošna socialistična izobrazba, da zato nimajo pravice do življenja in podpore razna društva, ki so samim sebi namen, da ni dovolj biti dober telovadec, temveč da se mora vsakdo predvsem vzgajati v socialističnem svetovnem nazoru, da morajo vse sekcije in podzveze podrediti svoje delo enotnemu stremljenju: socialistični kulturi.
Imamo skupen organ: centralo »Svobode«.
Imamo en kulturni mesečnik: list »Svoboda«.
»Svoboda« pomeni osvobojenje delavstva izpod1 meščanskega in malomeščanskega vpliva.
Stremite vsi za tem smotrom, ne ovirajte truda centrale »Svobode« z lenobo in brezbrižnostjo in tako bomo počasi zgradili duhovno enotno socialistično kulturno zvezo — res svobodno, t. j. očiščeno kulturne ded-ščine. ki nam jo je zapustilo meščanstvo.
Podružnice bodo sedaj sklicevale občne zbore, ki jim bo sledil občni zbor celokupne zveze. Naj se vsakdo potrudi, da bo v novem desetletju »Svoboda« dosegla oni namen, ki ga do danes še ni — da bo kot socialistična kulturna zveza združevala najboljši kader delavstva.
Kurt TuclioIsky:
Žaromet skozi noč.
Nekega komunista so zaprli in prvi evropski pisatelji so bili napro-šeni, da se o tem izrazijo.
Francoz je napisal sijajen oklic in je vzbudil s tem živahno diskusijo v svoji domovini; G. B. Shaw* je spisal izredno ironično dramo, v kateri se je tako neusmiljeno norčeval iz svojih rojakov, da več tednov ni mogel priti človek do gledališke vstopnice — o jetniku samem pa v drami ni bilo niti besedice; Nemec ni podpisal protesta, ker se z jetnikom ni strinjal v vseh točkah. Le dva sta dejansko udrla v ječo. Prvi je prišel v celico Rus. Tu je ležal jetnik — mrtev: fašist ga je bil že ustrelil.
Nemška usoda: pred uradnim okencem stati. Nemški ideal: za uradnim okencem sedeti.
Nemec si izmisli; Italijan iznajde; Anglež uporabi v praksi; Ame-rikanec kupi patent; Japonec posname; Španec sploh) noče imeti; Norvežani se počasi o tem razgovarjajo — in Francoz imenuje vse udeležence za člane Akademije Reaumur. Nato napiše začudeni Nemec bibliografijo cele zgodbe.
*
Danci so večji skopuhi kot Italijani. Španske žene se laže udajajo prepovedani ljubezni kot nemške. Vsi Latvijci kradejo. Vsi Bolgari smrde. Rutruni so hrabrejši kot Francozi. Rusi poneverjajo denar. Vse to ni res — toda v bodoči vojni bomo vse to brali v časopisih.
* Slavni angleški dramatik in pisatelj.
V Evropi si enkrat državljan in dvaindvajsetkrat inozemeo. Kdor je pameten: triindvajsetkrat.
«
Angleži so Rimljani nove dobe. Francozi so Kitajci zapada. Japonci so Angleži vzhoda. Belgijci so Poljaki zapada. Samo kako ljudsko pleme
so Bavarci — tega še ni noben človek uganil.
*
Po grehu Francoz pozabi ženo, Anglež jo poroči, Rumun ji poišče moža, Nemec se začne z njo pravdati in Amerikanec jo že poprej poroči.
Rojenih velemeščanov ni.
Berlinčan pravi, da je rojen v Breslau, v resnici je pa iz Poznanja, Parižan je iz Tunisa in v najboljšem slučaju iz Frankfurta, Dunajčan iz Černovic in Newyoržan iz Wurttemberga. Samo Pražani so iz Prage in to jim je prav.
*
Tujec je sedel v Benetkah ob Lidu in je sanjavo gledal v večerno zarjo lagun. Dobro. Tedaj ga je nekdo potrepljal po rami. Ko se je presenečen obrnil, je stal pred1 njim prekrasen mladenič, ki je z desnico kazal na vodo in pojasnjeval »II rnare« (= morje). In proseče mu iztegnil levico.
*
Nekdaj so si povedali posebno nedostojno, zvito šalo. Čeh jo je takoj razumel, Italijan precej, Holandec čez pol ure in dama iz Hamburga nikdar. Grk jo je poznal.
*
Neki mož je padel z meseca. Nemci so ga položili na desno stran ceste; Francozi so vprašali: »Vous venez de la part de qui —?« (Odkod pridete?); Italijani so se plašno umaknili, kajti smatrali so ga za Musso-linijevega špijona; Danka si ga je sumljivo ogledovala in dejala: »Ali ni
to ločen mož gospe Johannsen?« Nato se je mož vrnil na mesec!
*
Centrala vse bolje ve. Centrala ima pregled, vero v pregled in kartoteko. V centrali so zaposleni možje z večnim) medsebojnim, prepirom, tebe pa potrepljajo po rami in ti pravijo: »Predragi prijatelj, vi ne smete tega tako presojati s svojega stališča! Mi v centrali...«
Centrala ima najprej eno glavno skrb: ostati centrala. Bog se usmili podrejenega organa, ki bi si upal napraviti nekaj samostojnega! Ali je bilo pametno ali ne, ali je bilo potrebno ali ne, ali je gorelo ali ni —: najprej imaš vprašati centralo. Čemu bi sicer bila centrala! Zato, da je centrala! — Zapomnite si to.
... Reformni predlog vodi do ustanovitve novega odiseka, ki ga — samo po sebi umevno — podrede, priklopijo, pridružijo centrali... Eden seka drva, in triintrideset jih stoji okrog — ti tvorijo centralo.
... Centrali nič ne pade v glavo in drugi1 morajo to izvajati.
Možu prakse je torej težko. Strašno zabavlja nad centralo, raztrga vse njene ukaze v male kose in si s tem zbriše oči. Potem! poroči hčerko nekega višjega, avanzira in pridle v centralo, kajti priti v kartoteko — to je avanzma. Ko pride tja, se šopiri, popravlja kravato, poteguje manšete
in prične vladati: kot po samem bogu postavljena centrala, poln globokega zaničevanja za navadne može prakse, globok v neprestanem prepiru s centralnimi kolegi — tako sedi tu kot pajek v mreži, ki so jo drugi spletli.
(Ta diagnoza velja za dečja zavetišča, zunanja ministrstva, časopise, bolniške blagajne in bančne sekretariate in je samoposebi umevno šaljivo pretiravanje, ki ne velja za eni obrat: za tvoj.)
Opomba uredništva: Kurt Tucholsky = Ignaz Wrobel = Peter Panter = Theobald Tiger ~ Kaspar Hauser — mož s petimi imeni je najboljši živeči nemški satirik. V današnji številki priobčujemo njegovo pesem — Theobald Tiger, Vprašanja delavki, in razne utrinke pod imenom Kurt Tucholsky. Doslej so izšle sledeče njegove knjige: Mit 5 PS. das Lacheln der Mona Lisa in Pyrenaenbuch.
Tone Seliškar:	PisiTlO
Služkinja svojemu fantu.
Tako sem prišla semkaj, dragi moj! Ti ne veš, kako je hudo! Brez okna je izba na podstrešju in polnoč je, ko sem vžgala svečo, da ti pišem v daljni kraj. Gospod in gospa sta šla v kino in mene zebe. Mrzla je izba in gospa je zame železo in kamen. Pa sem tako mlada in tako trpim!
Deklica je zbolela, ki jo imam tako rada, pa sem bila opsovana: Lenoba, ničvrednica! Vse mi je rekla in da sem jaz kriva. Nosila sem jo v naročju vse noči in sem jokala in sem mislila nate!
In takole, ko sem sama z vetrom, ki se podi po podstrešju, mi je tako hudo, da že mislim na smrt, pa me je vendar strah. Tako sem mlada! Samo tebe imam! O da bi ti mogla poslati vsaj vroč poljub, da bi vedel, kako te ljubim.
Danes je bil moj oče pri meni.
Denar je hotel. Pa je grunt zapil
in otroke vrgel v svet... Berači in pije po mestu
in se ga bojim.
Tako sem sama in gospa je tako huda!-
Pa ona prejšnja je bila še bolj!
Tepla me je in me je ponoči vrgla na cesto.
Koliko sem že prestala!
Njihova miza je polna, jaz pa sem lačna.
In že dva meseca mi ne plača;
onadva pa bosta šla danes v bar!
In gospod je vedno pijan in sili vame in mi ponuja denar. Pa sem samo tvoja in vedno mislim nate.
Kadar jih ni ponoči doma,
grem v njihovo spalnico, da se pogrejem
in si mislim, kako je prijetno tu,
ko je vse v zrcalih in svili--
Ah, še v sanjah nama ne bo nikoli tako lepo!
Pa bo vendar prijetno, moj dragi!
Si dejal, da spomladi —?! Joj, kako te čakam!
Saj se imava rada!
Sedaj pa lahko noč, moj fant! Pozabila bom na mraz in gorje in bom sanjala o tebi!
(Priobčeno z avtorjevim dovoljenjem iz 2. št. »Ljtiblj. Zvona«.)
Knjižnice.
Kaj ljudje najrajše čitajo?
Knjižnica Delavske zbornice v Ljubljani je napravila točno statistiko knjig, ki jih ljudje največ berejo. Knjižnico obiskuje doslej 2129 rednih članov, od katerih je 934 delavcev, 541 javnih in privatnih nameščencev, 508 dijakov in 146 svobodnih poklicev.
V letu 1928. je knjižnica izposodila 35.045 knjig, od teh 16.188 slovenskih, 15.737 nemških, 2544 srbohrvatskih, 54 drugih jezikov, odnosno 31.441 leposlovnih in 3603 znanstvenih. Znanstvenih se je torej izposodilo 10.28% in leposlovnih 89.72%. Od slovenskih znanstvenih čitajo ljudje najbolj zdravstvene (Demšar: Spolne bolezni!), za temi zemljepisne iti zgodovinske, potem socialistične, politične in narodno-gospodarske spise. Izmed nemških znanstvenih knjig so na prvem mestu tehnične in naravoslovne, na drugem zemljepisne in potopisne, na tretjem socialistične in politične (memoiri).
Izmed slovenskih pisateljev je na prvem mestu Ivan Cankar. Njegove knjige so se izposodile 469 krat, največkrat »Hlapec Jernej in njegova pravica« ter »Milan in Milena«. Njemu slede drugi tako-Ie: (številka pomeni, kolikokrat so bile knjige izposojene, knjiga pa najbolj čitano delo dotičnega pisatelja): Finžgar
—	294 (Pod svobodnim solncem), Jurčič
—	257 (Deseti brat), Pregelj Ivan — 254 (Otroci solnca, Tolminci), Remec Franc
—	214 (Na devinski skali, Ljubezen Kon-čanove Klare), Kraigher — 180 (Mlada ljubezen), Tavčar Ivan — 127 (Izza kongresa), Levstik Vladimir — 122 (Višnjeva repatica). Murnik Rado — 106 (Na Bledu), Kersnik Janko — 102, Jaklič Franc — 91 (V graščinskem jarmu). Kvedrova Zofka
—	90 (Njeno življenje), Alesovec — 86, Bevk France — 82 (Krvavi jezdeci), Deteta Franc — 79 (Trojka), Feigel — 78 (Pasja dlaka), Govekar Franc — 68, Šorli Ivo — 66 (Človek in pol), Rape Andrej
—	60 (Tisoč in ena noč), Matičič — 60 (Na krvavih poljanah), Meško — 59 (Naše življenje), Bohinjec Peter — 44 (Pod krivo jelko), Milčinski — 44, Trdina — 37, Muselj-Podlimbarski — 36, Albreht Ivan
—	33 (Paberki iz Roža), Andrejčkov Jože
—	30 in Zoreč Ivan — 30.
Cankarja bere vse, Kraigherjeva »Mlada ljubezen« je priljubljena predvsem pri ženskem spolu, istotako Kvedrova. Večina povprašuje po pripovednih (zgodovinskih) povestih. Ženskemu spolu je težko ugoditi. Pesmi jako malo čitajo. Izposojajo si jih večinoma še dijaki in še ti navadno le na vzpodbudo ali opomin v šoli..
Pisatelji drugih narodov v slovenskem prevodu se vrste takole: Sienkie\vicz — 651 (Potop), London Jack — 558 (Krištof Dimač, Železna peta), Bourroughs — 446 (Tarzan), Tolstoj Lev — 417 (Ana Karenina, Vstajenje), Dostojevskij — 410 (Zločin in kazen), Orzcy 375 (Dušica), Dumus — 353 (Grof Monte Christo), Cunvood — 242 (Lov na ženo), Verne Jules — 213 (Otroka k. Granta), Maupassunt — 204 (Lepi striček).
To je prvih deset najpriljubljenejših pisateljev. Vendar to ni povsem točno merilo: Dumas bi na primer bil na mnogo odličnejšem mestu, če bi bilo več njegovih knjig v slovenščini. Resnici na ljubo bodi povedano tudi to, da bi bil gotovo med prvimi nemški Kari May, ki je prvi navdušil mlade ljudi za čitanje srbohrvatskih knjig! Povpraševanje po njem je veliko. V slovenskem prevodu je malo njegovih del, dočim jih je v hrvatskem mnogo. In tako samo radi Maya prične čitati srbohrvatske knjige marsikdo, ki bi se sicer ne odločil za to.
Tem prvim desetim slede: Doyle — 203 (Zgodbe Napoleonovega huzarja), Boccaccio — 192 (Dekameron!), Haggard
—	180, Zevacco — 170, Gaboriau — 170, Hašek s Švejkom. — 169 (knjižnica ima 13 izvodov), Buhver — 150, Marryat — 150 (Morski razbojnik), Spillmam — 140, Melier Frank — 123, Melville — 120, Kirchsteiger — 119, Coloma — 100, Zola
—	99 (Polom), Gorkij — 93 .(Mati), Er-mite — 88, Keller Paul — 84 (Dom). Fur-rere — 81, Turgenjev — 78, Zeyer — 76, Arcibašev — 76, Manzoni — 72, Burnett
—	72 (Mali lord). Gogolj — 71, Keller-mann — 70^ Tolstoj Aleksej — 64, Andrejev — 66, Šenoa — 55, Baar — 52, Shee-han — 46, Sinclair — 45, Barbusse — 45. Goncourt — 38.
Kar velja za prvih deset, velja tudi za te pisatelje: Ker ni prevodov, jih ljudje ne morejo čitati. To dokazujejo številke nemških izposojenih knjig.
Izmed nemških knjig so bila največkrat izposojena dela sledečih pisateljev:
Wallace Edgar — 765, Grey Zane — 304 (Der Mann aus dem Walde), May Kari — 290, London Jack — 280, Gals-worthy — 229 (Jenseits), Dumas — 196, Bettauer — 187 (Die freudlose Gasse), Margueritte Victor — 170 (La garconne), Sinclair Upton — 159 (Man nennt mich Zimmermann), Zola — 159 (Familie Rou-gon), Dostojevskij — 148 (Briider Kara-masoff), Gorki — 146 (Die Mutter), Le\vis
Sinclair — 121 (Die Hauptstrasse), Che-sterton — 121 (Priester und Detektiv), Anet Claude — 119 (Ariane), Schnitzler
—	118 (Therese), Cunvood — 114 (Der brennende Wald), Hamsun — 108 (Pan, Victoria), Karin Michaelis — 108, Peladun
—	103, Maupassant — 98, Undset Siegfried
—	92, Voss Richard — 92, Strindberg -88 (Avtobiografični romani), Wells Her-bert — 88, (Die Welt des William Clis-sold), Farrere — 85, Kellermann — 81, Nexo — 78 (Pelle, der Erobener), Piti-grilli — 77, Frank Leonhard — 73 (Och-senfurter Mannerquartett), Dekobra — 73, Dominik — 73, Dreiser — 72 (Eine ame-rikanische Tragodie), Keller Paul — 67 (Waldwinter, Sohn der Hagar), Mami Heinrich — 67 (Der Untertan, Die Armen), Mami Thomas — 66 (Der Tod in Vene-dig), Colette — 65, Hugo Victor — 65 (Der Glockner von Notre Dame), Tolstoj Leo — 65 (Anna Karenina), Kisch Egon Ervvin — 64 (Wagnisse in aller VVelt), Merežkovskij — 63 (Messias), Wassec-rnann — 63 (Moloch), Hergesheimer — 60, Serner — 60, Zweig Stephan — 60, Greinz
—	54 (Die grosse Sehnsucht), Rolland Romain — 51 (Peter und Lutz), Haggard
—	45 (Zauberer im Sululande), Shaw Bernard — 44, KJabund — 40, Sabatini — 40. Brod Max — 39, Ibannez — 39 (Arena). Titayna — 39 (Meine Geliebte), Tolstoj Alexej — 38 (Geheimnis der infraroten Strahlen). Mercier — 36. F edin — 34, Sit-dermann, Thurston in Wodehouse po 33, Conrad — 32 (Taifun), Feucht\vanger — 30, (Ude An dr e — 30.
Novi Rusi so zelo priljubljeni, zlasti: Gladkov, Leonov, Katajev in Lavrenjev. Ker so Nemci šele v drugi polovici leta 1928. -pričeli v večjem obsegu izdajati ruske pisatelje, se zanimanje za novo rusko literaturo ne more izraziti v tej statistiki.
Kakor kaže statistika, je največ navdušenja za ameriške, angleške, francoske in ruske pisatelje, potem šele pridejo Nemci na vrsto.
Dobro bi bilo, če bi ti podatki vzbudili kaj komentarjev in debate v naši javnosti.
Ljudska knjižnica »Svobode« Guštanj.
Koncem leta 1928. ima knjižnica 138 rednih obiskovalcev.
Knjižnica ima 245 slovenskih leposlovnih, 50 slovenskih znanstvenih, 1291 nemških leposlovnih in 638 nemških znanstvenih knjig. Skupaj 2224 knjig ter večje število brošur itd.
V letu 1928 je bilo izposojenih 1116 slovenskih ter 2075 nemških; skupaj 319i knjig. Vsaka slovenska knjiga je bila povprečno 5 krat, vsaka nemška povprečno 1 krat izposojena. Knjižnični promet izkazuje 2447 Din dohodkov.
Od slovenskih knjig oz. prevodov so največ čitane sledeče knjige: Roman treh src (J. London), Dekle z biseri (Haggard), Dekle Eliza (Goncourt). Tarzan (Bor-roughs), Junakinja iz Štajra (Mazetti), Kazaki (Tolstoj), Rodbinska sreča (Tolstoj), Človek in pol (Šorli), Morski vrag (London), Idijot (Dostojevski), Krištof Di-mač (London), Tigrovi zobje (Leblanc).
Najbolj pridni so sledeči obiskovalci: Apohal Franc, delavec; Lepko Franc, delavec; Sternjak Marija, zasebnica; Novak Marija, žena delavca; Janet Jurij, delavec; Suler Franc, delavec; Kramer Emil, delavec; Plazovnik Albert, delavec, Kaiser Rudolf, delavec; Močnik Luka. delavec; Frece Justi, žena delavca; Milonik Ivan, sin gostilničarja; Sikora Emilija, žena delavca; Jamšek Pavla in Hedviga; Dobaj Franc, delavec; Ulčnik Anton, delavec in drugi. Vsak izmed gornjih ie pre-čital v letu 1928 najmanj 100 knjig iz naše knjižnice.
Knjižnica »Svobode« v Dobrunjah.
Knjižnica se je osnovala meseca marca 1928 s podporo centrale, ki je dala 42 knjig. Knjižnica ima danes 128 knjig. — Promet knjižnice v letu 1928 je bil sledeči: obiskovalcev 213, izposojenih knjig 389, dohodkov od izposojenih knjig 474 dinarjev. V mesecu januarju 1929: obiskovalcev 36, izposojenih knjig 81, dohodkov od izposojenih knjig 108 Din.
Občni zbor knjižničarske podzveze »Svoboda« *
se bo vršil v Ljubljani 17. marca z dnevnim redom:
1.	Poročilo o stanju knjižnic.
2.	Pravilnik podzveze.
3.	Ureditev knjižnic.
4.	Katere knjige morajo imeti naše knjižnice.
5.	Razno.
Delavski šport
Centrala socialističnih telesno vzgojnih organizacij v Češkoslovaški je bila ustanovljena na inicijativo Zveze D. T. J. C. pred tremi leti in združuje danes 7
in telovadba.
telesno vzgojnih organizacij v Češkoslovaški s skupno 200.000 člani. Nedavno jt imela svojo konferenco za 1. 1928. Glavno je razpravljala o vprašanju tkzv. t r i p -
tyka, t. j. potne legitimacije, ki opravičuje lastnika kakega voznega kolesa iz inozemstva k vstopu v Češkoslovaško, ne da bi bilo treba plačati carino. Ta pravica je bila podeljena po finančnem ministrstvu neki številčno slabi kolesarski organizaciji, ki sedaj s triptyki trguje. Delavske kolesarske organizacije pa te pravice nimajo. — Prispevek k centrali je bil določen na 1 češki vinar od člana. Iz poročil posnemamo: Zveza v Ust-j u n/L. (nemška) ima 43.000 članov. Lani se je udeležila s 1000 člani slavnosti v Dresdenu, je kupila v Ustju n/L. svojo zvezino palačo, se pripravlja na udeležbo v Niirnbergu in pripravlja državno slavnost češkoslovaških nemških športnikov v Karlovih Varih. V Podmoklech bo priredila veliko okrajno telovadbo in osrednji sa-maritanski. kakor tudi telovadni kurz. Zveza je protestirala proti omejevanju dijaške telovadbe z uradnimi dekreti.
III. zimske tekme Zveze D. T. J. Č.
so se vršile 26. in 27. januarja t. 1. v Velkych Hamrech ob udeležbi 130 tekmovalcev. mož, žen in naraščaja Zveze D. T. J. Č. in Zveze nemških delavskih športnikov v Ustju n/L. Rezultati obeh dni so sledeči: 20 km moški: 1. Dressler VValtcr (Ustje) 2:04.27 ure, 2. Kašpar (D. T. J.) 2:07.56 ure. 18 tekmovalcev. — 6 km žene: 1. Rydlova Ana (D. T. ,1.) 41:32 min., 2. Dufkova Marta (D. T. J.) 43:32 min. Tekmovalk 5. — Ovire, moški 4 km: 1. Urban .los. (Ustje) 22:38 min., 2. Mauer Matej (D. T. J.) 22:40 min. Tekmovalcev 7. — Naraščajniki 6 km: 1. Maras Jos. (D. T. J.) 26:48 min., 2. Weisshetl V. (D. T. J.) 29:51 min. Tekmovalcev 9. — V tekmi patrulj na 8 km (tekmovalo 7 patrulj) je zmagala patrulja iz Marienberga (Ustja). Možje 12 km (tekm. 17): 1. Far-sky (D. T. J.) 1:17.41 ure, 2. Dressler (Ustje) 1:19.41 ure. — V skokih je štar-talo 18 članov in 9 naraščajnikov. Najdaljši skok je znašal pri članih 39 metrov in pri naraščaju 31 metrov. — 20. januarja so se vršile smuške tekme za deco. Tekme so imele lep uspeh in so znamenje stalnega napredka v zimskih športih v Delavskih telovadnih jednotah.
Zveza nemških delavskih kolesarskih klubov v Chabarovidch javlja, da je imela leta 1928 481 klubov s 17.000 člani. Priredila je samaritanski in tri tehnične tečaje. Za leto 1929 pripravlja zopet tehničen tečaj, dalje funkcionarski tečaj in izlet na Dunaj. Uredila si je delavnico za popravila koles svojih članov. — Osrednja zveza klubov delavskih kolesarjev je upeljala tekmovanie v klubih, ki se je obneslo in pomaga k naraščanju. Pridobljena je bila cela vrsta novih članov, zveza je konsolidirana, ustanovljenih je bilo 8 novih klubov in v Pragi se je vršil ciklus
strokovnih predavanj. Pri potrjevanju pravil se delajo klubom sitnosti. Vprašanje združenja plzenjske župe z zvezo še ni urejeno. Zastopnik plzenjske župe poroča, da je župa izgubila nekaj klubov, ali pridobila 240 novih članov. — V Zvezi delavskih turistov se opazuje naraščanje članov in celokupnega delovanja. L. 1929 namerava zveza zidati razgledni stolp na Chlumu pri Plznju in planinsko kočo v Bezkydich. Posebna pozornost je posvečena zimskim športom, zlasti smučanju. Opozarja se na visoke subvencije, ki jih podeljuje ministrstvo nekaterim organizacijam in na malenkostne podpore delavskim organizacijam. — Zveza D. T. J. Č. ie imela 1. 1928 pet uspelih izletov v tujino. Ustanovljen je bil poseben samaritanski odbor, ki ima danes že 200 sekcij. Sedai je v ospredju vprašanje zidave zve-zinega doma. Vzgojni odbor je izdelal smernice telesne vzgoje za tdesno-vzgoj-no Internacijonalo in akcijski program D. T. J. Upeljana je redna poročevalska služba, tako da so vse zveze v inozemstvu in češkoslovaška javnost o akcijah zveze informirane. »Telocvičny Ruch« jc izdajan v povečanem formatu. Pripravlja se na izlet v Niirnberg in na smučarske tekme ter pripravljajo se zimsko-športni tečaji in vaditeljske, vzgojiteljske ter funkcionarske šole. V 1. 1930 se nameravajo prirediti mladinske slavnosti D. T. J. — Predsednik sodr. R. Silaba je končno še naznanil, da se vrši letos v Pragi V. kongres Socialistične telesno-vzgojne In-ternacijonale. — Konferenca je povsem uspela.
II. zimske tekme nemške delavske telovadne in športne zveze so se vršile od 30. decembra do 1. januarja v obmejnem nemškem mestecu .lohanngeorgenstadt. — Udeležilo se jih je 600 tekmovalcev in tekmovalk iz 4 zvez. Nemčija je bila zastopana s približno 500 tekmovalci. Zveza D. T. J. C. s 54, zveza v Ustju n/L. s 26 in Avstrija s 6 tekmovalci. Konkurenca je bila težka. Vršili so se smuški teki, pa-truljski teki, skoki itd. Pri patruljskem teku treh oseb je dosegla prvo mesto patrulja Zveze iz Ustja. Najdalje je skočil sodr. Schroll (Avstrija) in sicer 30.5 m. Vse tekme so bile lepo obiskane: iz Dres-dena in Leipziga sta prišla posebna vlaka.
Avstrijska delavska zveza za šport in telesno kulturo — Asko — izdaja od 1. januarja t. 1. nov tednik »Volkssport« (Ljudski šport), ki bo skupno glasilo vseh zvez, združenih v »Asko«.
Največje delavsko telovadno društvo
je na Dunaju. Ima 13.000 članov.
Na Madžarskem pripravljajo delavski športniki letos zopet telovadne in športne slavnosti in sicer 1. in 2. junija.
Izprememba v angleškem delavskem športu. Vodstvo nogometnih skupin v angleški delavski športni zvezi se je v zadnjem času vedno bolj odtujevalo načelom Socialistične telesno-vzgojne Interna-cijonale. Zato se je pokazala nujna potreba v preokretu gibanja. Z ozirom na to je bila ustanovljena nova delavska športna zveza, katere stremljenja učinkovito podpirata britanska delavska stranka in strokovno gibanje. Na javnem shodu športnikov je spregovoril vodja stranke Ramsay Macdonald, ki je daroval tudi pokal za razpisano nogometno tekmovanje. Sedaj, ko se je postavila za športno gibanje stranka, bo imel angleški delavski šport boljše pogoje za razvoj, kakor pa doslej, ko se je politično gibanje vedlo
napram športnikom precej nevtralno. Tudi v Angliji je stranka razumela, da se mladine — fantov in deklet jutrišnjega dne, ki iščejo zadovoljstva v telesnih vajah — ne da pridobiti le z duševnimi sredstvi.
Poljska delavska športna zveza izkazuje za leto 1928 sledeče najboljše lahko-atletske rezultate pri moških: tek na 100 metrov 11.8 sek., 200 m 24.8 sek., 400 m 59.2 sek., 800 m 2.12 min., 1500 m 4:26.4 min., 5000 m 16:58 min., olimpijska štafeta (800 X 200 X 200 X 400 m) 3:56 min., 4 X 100 m 48.1 sek., kopje 42.41 m, krogla 9.98 m, skok v višino 162.5 cm. — Pri ženah: tek na 60 m 8.8 sek., 100 m 14.8 sek., 500 m 1:46 min., 4 X 100 m 59.8 sek., skok v daljavo 4.14 m.
Naše podružnice
Jeseniški »Svobodaši«,
ki jim je posvečena Čufarjeva pesem v današnji številki, so bili 20. febr. izpuščeni iz zaporov ljubljanskega sodišča. Preiskava se sicer še nadaljuje, vendar bodo gotovo oproščeni, ker niso ničesar protizakonitega zagrešili. Pozdravljeni!
Maribor. Naša podružnica je končno pričela z rednimi predavanji, o katerih smo govorili že v prvi številki »Svobode«. Predmet prvemu predavanju je bila »Japonska« in se je vršilo v soboto, dne 16. februarja 1929, v Ljudskem domu. Nadaljnja predavanja bodo vsako soboto, vsakokrat ob pol 8. uri zvečer v Ljudskem domu. Vsako predavanje bodo spremljale skioptične slike. V naslednjem nekoliko sporeda za bližnji čas: Skandinavija, Alpe, telesna kultura in delavski šport, Stari Rim (Forum in Palatin), Dunajska revolucija 1848 in Slovenci, Jugoslavija, Francija, Amerika in Slovenci, Nova industrijska revolucija, Španija, Severna Afrika, Italija. 2e prvo predavanje je bilo povsem zadovoljivo obiskano, saj ni ostal prazen noben sedež. Kljub temu pa moramo pripomniti, da bi se tudi za naše nogometaše, od katerih ni bilo videti nobenega, našlo ob ekonomični izrabi še dovoli prostora. Vse ostale sekcije so bile na predavanju razmeroma zastopane in to pričakujemo za bodoče tudi od špor-tašev. Ako pa za delavsko kulturo res nimajo nobenega smisla, se pač ne bodo smeli čuditi, če bomo od sklepov prešli
do dejanj in napravili konec zlorabi imena »Svoboda«.
Navzlic vsem težkočam in oviram smo vendarle ustanovili lasten dramatičen odsek. Na ustanovnem občnem zboru se je konstituiral redni odbor, ki že z vnemo dela na ustanovitvi delavskega odra. Uvedene so tudi že redne vaje, čeprav moramo vsakokrat prosjačiti za lokal. Hočemo pa kljub temu vztrajati pri svojem delu, ker se smemo tolažiti s tem, da bodo prihodnje leto z zgraditvijo potrebnih prostorov tudi za nas nastopile razmere, ki nam bodo dale prosto dihati.
Po večletni dobi vladanja separatizma v naših sekcijah smo se lotili tudi dela na prerojenju naše podružnice; hočemo koncentrirati vse sile in kot harmonična celota vzajemno vršiti naše kulturne naloge. Na tozadevno okrožnico odsekom dobivamo prav simpatične odmeve in lahko že danes trdimo, da ima med našim članstvom ideja kolektivizma večino za seboj. Ko bo iztrebljeno sektaštvo, nam bo omogočeno marsikoliko koristnega dela za naš kulturni pokret. Zato proč s sektaštvom ali »Vereinsmajerijo«.
Radio-aparai
si lahko poceni nabavi katerakoli naših podružnic. Pišite na centralo »Svobode«.
Tamburaške inštrumente
bi si rada nabavila neka podružnica »Svobode«. Centrali »Svobode« naj se javi tisti, ki bi jih hotel prodati.
Tiska: Ljudska tiskarna d. d. v Mariboru. Zastopnik: Josip Ošlak v Mariboru. — Izdaja v imenu konzorcija in urejuje: Josip Ošlak v Mariboru,
| Knjigarna Kleinmayr & Bamberg
Ljubljana, Miklošičeva cesta 16. Telefon štev. 31-33
najstarejša v Jugoslaviji, priporoča svojo bogato zalogo strokovnih in zabavnih knjig v vseh jezikih, kakor tudi muzikalij za petje, klavir in druge instrumente. Knjige in časopise, v zalogi se ne nahajajoče, dobavlja iz inozemstva v najkrajšem času.
Delavskim knjižnicam nudi pri večjem naročilu znaten popust.


6K9le>
Razmnoževalne aparate: Original Opalograph, najboljši razmnoževalec posebno za note, risbe i. t. d. Jamčim za brezhibno delovanje.
Pisarniške potrebščine, strojepisni, oglejni, indigo, sesalni papir. Zvitki za računske stroje in blagajne.
Pisalni stroji: Stoewer veliki in srednji, Under-wood. Rabljeni, dobroohranjeni stroji.
Lastna špecijalna popravljalnica za pisalne računske in šivalne stroje!
Točna postrežba! Cene nizke! Cenike brezplačno!
1UP. BARAGA - LJUBLJANA
Šelenburgova ulica 6. Telefon Stev. 2980.
sS
si
gj si
6^9©
Splošno kreditno društvo
r. z. z o. z.
v Ljubljani, Miklošičeva cesto it. 13
sprejema hranilne vloge od 1 Din naprej in obrestuje najugodneje.
V načelstvu in nadzorstvu zgolj zastopniki strokovnih in gospodarskih organizacij.
zna zi
v Ljubljani Miklošičeva cesta 13
priporoča svojo bogato zalogo knjig, zlasti: Železno peto, Golgoto, Povesti L. Kuharja, Idejne predhodnike socijalizma, Kari Mara, V Ameriko, O zgodovini del. gibanja na Slovenskem.
yLiolii!agl.Hiklobc.l3
se priporoča za vse denarne posle (devize, valute) za vsa denarna nakazila v tujino, za naložbe gotovine, za nakup in prodajo vrednostnih papirjev, srečk --idt. itd.--
Obračajte se
kadar rabite ma-nufakturno blago vsake vrste na
Produkcijo
Ljubljana, Tržaška c.
ali na njene prodajalne na Glincah (Rožna dolina), Maribor, Stu---denci.--
Vsak zaveden delavec in vsaka zavedna delavka mora biti članica
KOMU^eg^r^unz^govenljoi^z^^z.
če je njegova zadružna prodajalna v njegovem okolišu. Dolžnost je kupovati vse v zadružni prodajalni,
Slouensba Horodna Podporno Jednota
največja slovenska gospodarska in dobrodelna zadruga v
Severni Ameriki.
Najboljša zavarovalnica za življenje, za bolezen, poškodbe itd. - Posluje v Zedinjenih državah, Kanadi in Mehiki. - Ima nad šeststo krajevnih podružnic po raznih krajih Amerike.
HH Premoženje 3,500.000 dolarjev. flH
Za nasvete in informacije se je obrniti na:
6IavniarGdS.H.PJ.,Z657-59So.Lii(0ii(lateAoe.>Clilcoiojll