SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE 1960-1961 c/ 1 Galileo Galilei GLEDALIŠKI LIST SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE V CELJU Sezona 1960/61 - Številka 1 Galileo Galilei Bertolt Brecht Galileo Gelilei igra v 11 slikah Osebe: Galileo Galilei...................................................Pavle Jeršin Andrea Sarti (11 let).....................................Zmago Frece Andrea Sarti (od 18 leta starosti).....................Volodja Peer Gospa Sartijeva.....................................Marija Goršičeva Lodovico Marsili.......................................Zlatko Šugman Kurator univerze v Padovi...........................Marijan Dolinar Sagredo.............................................Jože Zagoričnik Virginia, Galilejeva hči...............................Vera Perova Federzoni, Galilejev sodelavec.............................Jože Pristov Oosmo de Medici....................................................Jože Jordan Rejeni (prelat............................................Anton Kos Učenjak — menih..........................................Franjo Cesar Menih — filozof...........................................Cveto Vernik Zelo star kardinal.......................................Slavko Strnad Pater Christofer Clavius...............................Ignac Brence Mali menih...............................................Slavko Belak Kardinal inkvizitor...............................................Janez Eržen Kardinal Barberini, pozneje papež Urban VIII......................Sandi Krošl Kardinal Bellarmin.......................................Bernež Janez Prvi tajnik.............................................Franc Klobučar Drugi tajnik.............................................Rudi Klopotan Gospod Gaffone, rektor univerze v Piši.............................Tone Zorko Pevec.............................................................Janez škof Pevka...............................................Angelca Hlebcetova Invalid z berglami.......................................Slavko Strnad Zena z otrdkom...........................................Nada Božičeva Neznanec..................................................Cveto Vernik Menih — stražar...........................................Cveto Vernik Pisar....................................................Franjo Cesar Menih — sluga zelo starega kardinala...............................Jože Jordan Menih — vratar.....................................................Ivan Jeram Nosač....................................................Rudi Klopotan Pisar....................................................Franjo Cesar Spremljevalci Oosma de Medici: Ignac Brence, Oto Cerček, Rudi Klopotan, Slavko Vodenik. Menihi: Ignac Brence, Franjo Cesar, Marijan Dolinar, Konrad Faktor, Ivan Jeram, Franc Klobučar, Slavko Vodenik, Tone Vrabl, Tone Zorko. Ministranti: Lidija Aubreht, Malčka German, Vesna Dermaša, Dominika Jovič, Dorica Knez, Jelka Murovec, Tatjana Riva, Nuša Tanko. Otroci: Zmago Frece, Daro Majcen, Uroš Majcen, Jelko Peer, Milan Svetelšek. Plešejo: Nada Božičeva, Maja Druškovičeva, Breda Gostičeva, Angelca Hlebcetova, Jožef Kokar, Marjanca Krošlova, Miha Mocur, Vera Perova, Zlatko Šugman, Tone Zorko. Sodelujejo še: Anton Čančar, Jože Češak, Branko Gartnar, Alojz Jercane, Rihard Kozjak, Emil Lenarčič, Jože Miklavc, Stanko Petrič, Olga Puncer-jeva, Ivan Pumat, Franc Vozlič. REZIJA BRANKO GOMBAČ Astistent režije.......... Prevod................... Scena.................... Kostumi (iz fundusa SLG) Glasba................... Koreografija.............. Petje vodil............... Suflerka.................. Inspioient................ Rekvizite izdelal . . . . Krojaška dela............. Vodstvo razsvetljave . . . Mizarska dela............. Slikarska dela............ Garderoba................. Frizerska dela............ ............Zlatko Šugman ..............Janko Moder ............Sveta Jovanovič . . . . Alenka Bartl-Serševa ............Marjan Vodopivec . . . . Dr. Henrik Neubauer ..................Jože Kores .............Olga Puncer jeva ..................Bogo Les ..................Ivan Jeram Amalija Palirjeva in Jože Gobec ..................Bogo Les ..............Jože Hočevar ..............Ivan Dečman .........Pavla Pristovškova .............Vera Srakarjeva PREMIERA V SREDO, 19. OKTOBRA 1960 J^entaLt lJDij e c Iti Drugo desetletje poklicnega udejstvovanja, v katero stopa s pričetkom letošnje sezone celjsko gledališče, ne bo niti za umetniški niti za tehnični kolektiv manj zahtevno kot je bilo prvo. Nasprotno >— saj vemo, da pri umetniškem ustvarjanju ni miru in ne prenehanja, kar je ugotovil že Linhart. če se ozremo nazaj, moremo z zadovoljstvom ugotoviti, da naši desetletni napori za utrditev in umetniško rast celjskega gledališča niso bili zaman. Čeprav v »provinci« — si je naše gledališče z vztrajnim trudom za čimvišjo umetniško rast priborilo dostojno lin vidno mesto med jugoslovanskimi gledališči. Danes ve vsa kulturna javnost naše domovine, da je v starodavnem, malem mestecu ob Savinji umetniški zavod, ki nosi ponosno ime Slovensko ljudsko gledališče in da je to ustanova, ki jo je treba uvrstiti tako po njeni repertoarni politiki kot po umetniški kvaliteti njenega igralskega ansambla med najnaprednejša gledališča v državi. ’ ’ ' Ko stopamo s sezono 1960-61. v drugo desetletje, se moramo (zavedati, da kljub dosedanjim uspehom in priznanjem ne smemo ostati na pol poti, temveč da moramo na podlagi dosedanjih izkušenj nenehno graditi naprej. Vsakdo, kdor je spremljal naše dosedanje delo, mora priznati, da je tako umetniško kot organizacijsko naše gledališče raslo in napredovalo od sezone do sezone in da smo z zaključkom sezone 1959/1960 dosegli višek vsega desetletnega napornega dela. Ob desetletnici družbenega samoupravljanja moremo z zadovoljstvom ugotoviti, da s 'svojo smotrno repertoarno politiko pridobivamo zlasti med neposrednimi proizvajalci in med mladino vedno več prijateljev in obiskovalcev svojih predstav. Naša gostovanja na podeželju, posebno ona v industrijskih krajih (Štore, Velenje, Trbovlje, Zreče, Šoštanj) pa so si pridobila tolikšno popularnost, da se novim vabilom pri najboljši volji ne moremo odzvati, ker nam enostavno zmanjkujejo dnevi. Naši načrti za letošnjo sezono so 'veliki in zahtevni. Posebno skrb bomo posvečali kvaliteti, zato smo zmanjšali število premier na sedem, da s tem omogočimo maloštevilnemu umetniškemu ansamblu čimveč časa za intenzivni študij. ' t Razumljivo je, da brez naporov in brez borbe tudi letos ne bo šlo. Stalno nas zasleduje velika napaka, ki je bila storjena pred desetimi leti in na katero 'sem merodajne činitelje že takrat z vso resnostjo opozarjal tako v našem Gledališkem listu kot v dnevnem časopisju. Z razvojem gledališča čutimo vedno bolj pomanjkanje prostorov za gledališke delavnice, za kulisama, garažo, shrambo gledališkega fundusa itd. Ob ustanovitvi gledališča sem že naglašal, da avditorij ni vse in ker se me takrat ni hotelo poslušati, se to zdaj bridko maščuje. Saj organi ustanovitelja samega vedno resneje zahtevajo, da se ta zadeva končno enkrat mora rešiti. Če še omenim, da imamo v letošnjem repertoarnem načrtu kar troje slovenskih novitet (A. Hieng: »Robinzoni in dekleti«, Š. (Kališnik: »Ozka špranja za sonce« in J. Žmavc: »Rok in Lea«) ter da smo že pričeli z akcijo za gostovanje v Makedoniji in v Trstu, sem povedal najvažnejše, kar je bilo mogoče povedati na tako kratko odmerjenem prostoru. Fedor Gradišnik upravnik SLG Celje Galileo Galilei »Galileijev zločin moramo šteti za »izvirni greh« sodobnih naravoslovnih ved. Atomska bomba je tako kot tehnični, kakor tudi kot družbeni pojav klasični končni proizvod njegovega znanstvenega dela in njegove družbene moči.« Bertolt Brecht S prvim Brechtovim delam prihajamo na celjski oder nekoliko pozno, vendar še vedno istočasno z odri v SZ, na Poljskem, v Angliji itd. Mi Brechta nismo tvegali iz objektivnih tehničnih razlogov — zahodni in vzhodni odri iprav gotovo iz vsebinskih. Kljub temu da je »atomska bomba tako kot tehnični, kakor tudi družbeni pojav klasični končni proizvod njegovega znanstvenega dela«, se je moral pojaviti sputnik, da je lahko Brechtov Galileo Galilei povedal znanstveno resnico o sistemu vesoljstva in drugih fizikalnih odkritjih in zakonitostih gledališkemu občinstvu. Prav gotovo je iskati odgovor na to misel v nepopustljivi kritični besedi dramatika-socialista Bertolta Brechta. »Politične poteze« njegove teorije in njegovega gledališča, so (odklonilno sprejeli nekateri kulturni krogi talko na zapadu kot na vzhodu. Zapadni konservativni predstavniki gledališča, so ga imenovali »trubadurja GPU na odru«. Nekaj dni po Brechtovi smrti (16. avgusta 1956) je »Observer« objavil znamenite besede, ki kažejo Brechta v luči velikega umetnika in velikega človeka: »Bertolt Brecht je umrl v trenutku, ko je ves svet začel priznavati njegovo delo kot osrednji dogodek dramske književnosti 20. stoletja. Z vso gotovostjo lahko napovemo, da po njegovi zgodnji smrti to delo ne bo zapadlo v pozabo. Mogoče se bo zastor, za katerim ga svet odkriva, zdaj po smrti dvigal hitreje in bo svet v naslednjih letih in desetletjih Brechta še več uprizarjal in raziskoval kot doslej. Danes je važno, da ugotovimo, da sta Nemčija in ves svet z Bertoltom Brechtom izgubila ustvarjalnega duha najvišje stopnje. Brez dvoma je bil največji nemški pesnik svoje generacije, verjetno kljub Schillerju in Kleistu največji dramatik, ki ga je Nemčija kdaj rodila. Bil je ustvarjalec svojega stila in svoje dramatike, ki bo, kot je danes videti, gledališče prihodnjih generacij rešila pred grozečo neplodnostjo. Če upoštevamo vse njegovo delo, se je Brecht gotovo bolj približal Shakespearu kot kdajkoli katerikoli dramatik, da, v resnici, če bi verjeli v preseljevanje duš, bi se težko ubranili mnenja, da je Bertolt Brecht ponovno rojeni Shakespeare.« Bertolt Brecht se je rodil 10. februarja 1898 v Augsburgu. Študiral je medicino in prirodoslovje, študij pa mu je prekinila prva svetovna vojna. Kot pripadnik sanitetnih oddelkov je občutil vse grozote vojne, ki jo lenta v taki ali drugačni obliki nudi človeku na fronti in v zaledju. Ta doživetja so pustila v mladem Brechtu občutne sledove — postal je najdoslednejši borec proti vsaki krivici, nasilju in vojni. Bert Brecht je ostal do svoje smrti veliki borec za človečanske ideale. Na »dnu« Berlina si je služil po vojni denar s prepevanjem protimilitaristične »Legende o vojaku« ter tako postopoma spoznaval svet nočnih lokalov in bede ali kakor pravi sam v pesmi »O ubogem B. B.«. Jaz, Bertolt Brecht sem po rodu iz črnih gozdov. Mati me je prenesla v mesto, ko sem ji ležal pod srcem. V asfaltnem mestu sem doma. S časopisi. In s tobakom. In z žganjem. Jaz Bertolt Brecht, v asfaltna mesta pregnan iz črnih gozdov v svoji materi v zgodnji mladosti. Študijev ni nadaljeval, pač pa se je pričel sredi trdega dela poglabljati v ideologijo marxizma. Ze nekaj let po prvi svetovni vojni je zapisal »Postajam močnejši, poznam pot, ki vodi v lepšo prihodnost«. Ta pot pa je bila zanj in za ves napredni del nemškega naroda posuta s trnjem in mukami. Njegov svetovni nazor se je ob takem življenju popolnoma izoblikoval — Evropa je dobila izklesanega proletarskega umetniškega ustvarjalca tega stoletja. Ob takem nelahkem življenju se je oblikoval, urejeval in usmerjal tudi Brechtov teatrski duh. Za izredno važni štejemo letnici 1920 in 1922. Leta 1920 je postal Brecht dramaturg v gledališču »Miinchner Kammerspiele«, a že leta 1922 ga je povabil k sodelovanju Max Reinhardt. V tem času doživi Brecht prvi uspeh, Klei-stovo literarno nagrado za protivojno dramo »Bobni v noči«. Koliko življenjske energije je imel Brecht — saj se je ob nemogočih razmerah ». . . Obiskov iz preteklosti nimamo radi. Razbur jajo ga . . .c (Uprizoritev Berliner En-sembla, 1957; Galilei: Ernst Bush) » . . Si lahko privoščiš, da sežeš v roko, kakor jc moja? sembla, 1957; Galilei: Ernst Bush) .« (Uprizoritev Berliner En- i 1 i II..,ii "JILih ' l preživljal, pisal, dramaturgova!, doživljal pohvale in priznanja pa tudi poraze; v prostem času, ki ga praktično in imel, pa študiral in razmišljal. Trda življenjska praksa in teorija sta doživeli sintezo najvišje vrste, ter napravili iz Brechta enega glavnih reformatorjev evropskega gledališča, ki je spoznal, da v času fantastičnega razvoja znanstvenih spoznanj, v času robotov in elektronskih možganov, v času »znanstvenega stoletja«, čustveno gledališče ne more več zadovoljiti današnjega človeka. Čeprav so ga odklanjali določeni krogi na zapadu in na vzhodu, je vendar doživljal uspeh za uspehom. Sleherno leto je izdal dramsko delo, doživel z »Beraško opero« 1928 viharen uspeh, izdal čudovito pesniško zbirko »Hauspostille« 1924 in se obenem ukvarjal s teorijo epskega gledališča. Objavljal je članke in razprave o novih poteh gledališča, prepričeval gledališko občinstvo, navajeno izhojene stare poti, o svoji pravilni poti. V obdobju do Hitlerjevega nastopa je napisal vrsto uspelih dramskih del; omenim naj samo najpomembnejše »V goščavi mest«, »Življenje Edvarda Angleškega«, »Mož je mož«, »Beraška opera«, »Dvig in padec mesta Mahagony«, »Priitrjevalei in zanikovalci«, »Ukrep«, »Izjema in pravilo«, »Sv. Ivana v klavnici« itd. Ob nastopu Hitlerja Brechtu v domovini ni bilo več obstati. Preko vzhoda je emi-griral v Ameriko. Znova je začel snovati in pisati. V času od 1934 do 1947 nastanejo dela: »Puške gospe Carar«, »Beraški roman«, »Strah in beda tretjega rajha«, »Mati Courage in njeni otroci«, »Zasliševanje Lu-kulla«, Dobri človek iz Sečuana«, »Gospod Puntila in njegov hlapec«, »Galileo Galilei« (1942), »Kavkaški krog s kredo« itd. Toda Amerika ni mogla nuditi stalnega zatočišča napredno mislečemu človeku. Leta 1947 je moral zbežati iz Amerike pred zasliševanjem znane »Komisije za preiskovanje protiameriške dejavnosti.« Ustavil se je v Švici, v Pragi in na Dunaju in se končno nastanil v Vzhodnem Berlinu. Tu je ustanovil znani »Berlinski ansambel,« ki slovi za enega najboljših gledaliških ansamblov na svetu. »...Tega stavka ne razumem. — Razložil ti ga bom ...c Uprizoritev Cornet Theatra v Bevcrly Hillu pri Holliwoodu, 1947; Galilei; Charles l.augliton; ». . . Nesrečna dežela, ki potrebuje junake! . . (Uprizoritev Coronet Theatra v Beverly Hillu pri Holliwoodu, 1947; Galilei: Charles Laughton) II Teoretične osnove tako imenovanega »F-efekta« (Ferlremdungs-effekt) »učinka potujitve,« kakor ga prevajajo slovenski gledališki teoretiki, je Brecht obrazložil v svoji knjigi »Kleines Organon fiir das The-ater« v uvodu k režijski razlagi »Antigone-Modell 1948« in v znamenitem »Pismu igralcu« ter v mnogih drugih člankih. Celotna teorija je v bistvu izhodišče njegovega odpora zoper Aristotelovo teorijo o gledališču. Proti Aristotelovi zahtevi, da je glavni namen tragedije, »čustven pre- IZVAŽAMO 50 LET V 45 PREKOMORSKIH DEŽEL Tovarna emajlirane posode Celje VODEČI PROIZVAJALEC IN IZVOZNIK EMAJLIRANE POSODE POKOSITRENE POSODE POCINKANE POSODE HIGIENSKO-TEHNIČNIH PREDMETOV JEKLENIH KOTLOV JEKLENIH RADIATORJEV IN JEKLENK ZA BUTAN-PROPAN PLIN Posebno priporočamo naše nove izdelke: EGONOM LONEC, ALU-pekač, SOKOVNIK, DUAL, ABC, TRIUMF in POMIVALNO OMARICO NAŠE IZDELKE Z ZAŠČITNIM ZNAKOM Z ZADOVOLJSTVOM UPORABLJAJO ŠIROM PO SVETU TOVARNA EMAJLIRANE POSODE CELJE Telefon: 22-71 — Telegram: EMAJL, Celje Trgovsko podjetje mna CELJE VLAGAJTE SVOJE PRIHRANKE PRI s svojimi poslovalnicami: GALANTERIJA DROGERIJA PARFUMERIJA se priporoča cenjenim potrošnikom LEKARNA CENTER CdfcUi mestni Ucanitnid MED ODMOROM OBIŠČITE GLEDALIŠKI BUFFET CELJE GOSTILNA KAM PO PREDSTAVI? V GOSTILNO SE PRIPOROČA! »Koper« na kramljanje ob kozarcu istrske črnine „Agropromei“ celje NAKUP IN PRODAJA POLJSKIH PRIDELKOV IN REPRODUKCIJSKEGA MATERIALA „S. slika) izmaličiti figuro cerkvenih dostojanstvenikov v karikaturo. Brechtu je cerkev »legitimni forum renesančne oblasti, poslednja instanca v zadevi ideologije, politike, znanosti.« Kronika o Galileijevem življenju prikazuje začasno zmago oblasti, ne duhovščine, zatrjuje Brecht. Ob vprašanju, ali smemo to delo uprizarjati kot tragedijo ali optimistično dramsko delo, pravi Brecht, da delo ne sme izkazovati niti prvega niti drugega. Osnovni ton, ki mora izzveneti iz uprizoritve je — »POZDRAV NOVEMU ČASU« (Begriissung der neuen Zeiit). V Malo pred smrtjo je Bert Brecht napisal zelo pomembne in aktualne besede umetnikom vsega sveta ter z njimi izrazil globoko misel o pomembnosti miru v prihodnosti. »Predlagam: Popolno svobodo književnosti — z eno omejitvijo. Popolno svobodo gledališča — z eno ipmejitvijo. Popolno svobodo upodabljajoče (umetnosti — z eno omejitvijo. Popolno svobodo glasbe — z eno omejitvijo. Popolno svobodo filma — z eno omejitvijo. Ta omejitev je: Nobene svobode za spise in umetniška dela, ki poveličujejo vojno ali govore o vojni kot o nečem, česar ni moč preprečiti, nobene svobode 'za dela, ki izzivajo sovraštvo med ljudstvi. i ( Velika Kartagina je vojevala tri vojne. Po prvi je bila še močna, po drugi bi v njej še mogli obnoviti življenje. Po tretji je ni bilo več...« Če bi Bertolt Brecht še živel v današnjem času, ko nekateri oblastniki znanost uporabljajo v oborožitvene in zastraševalne namene ne pa v dobro ljudem, bi proseče kriknil s svojim Galileijem državnikom in znanstvenikom vsega sveta: »Če se znanstveniki, ki jih ustrahujejo sebični oblastniki, zadovoljijo s tem, da kopičijo znanje zaradi znanja, se znanost lahko izkrivi in vaši novi stroji utegnejo povzročiti samo nove stiske. S časom utegnete odkriti vse, kar še čaka odkritja, pa vendar bo vaš napredek samo korakanje .stran od človeštva. PREPAD MED VAMI IN ČLOVEŠTVOM UTEGNE LEPEGA DNE TAKO ZAZIJATI, DA BO NA VAS RADOSTNI VRISK OB KAKŠNI NOVI PRIDOBITVI VSE ČLOVEŠTVO ZAKRIČALO V GROZI.« Veličina in bogastvo tega Brechtovega dramskega besedila, v času vedno novih in novih nuklearnih odkritij in »sprehodov« umetnih zvezd na nebesu naj bo dokaz, da se tudi naš gledališki kolektiv zaveda svoje odgovornosti in se s svojimi močmi z Brechtovimi besedami vklučuje v krog tiste večine ljudstva, ki dan na dan v strahu ponavlja:« »NIKDAR VEČ VOJNE, ZNANOST USMERITI V KORIST LJUDEM!« (Iz razčlembe na bralni vaji 9. 9. 1960) Branko Gombač > . . . Samo to me skrbi, če ne bodo hoteli na dvor. — Kaj te ne bi hoteli, oče, z novimi zvezdami in z vsem drugim . . .< (2. slika) Uprava in kolektiv Slovenskega ljudskega gledališča se na tem mestu zahvaljujeta Okrajnemu ljudskemu odboru, ki je gledališču preskrbel nov avtobus in s tem omogočil v celoti izvesti vsa planirana gostovanja v okraju. Klišeji uprizoritev Berlincr Ensemirla in Coronet Theatra ter kliše Galilea so last Akade-mije za igralsko umetnost. Kliše B. Brechta je last SNG Drame. Gledališki list Slovenskega ljudskega gledališča v Celju. Številka 1, sezona 1960/61. Lastnik in izdajatelj Slovensko ljudsko gledališče Celje. Predstavnik Fedor Gradišnik sen. Uredil: Slavko Belak. Slike*. Foto Berk. Tisk: ČP »Celjski tisk«. Vsi v Celju. Naklada 1.500 izvodov. Cena izvoda 30 dinarjev.