ŠteV« 21 Posamezna številka 50 par. Novo mosto, dne 8. januarja 1922. Poštnina plačana v gotovini. LefO 18. Oglasi: V2 strani din. 250'—, V* in V8 sorazmerno; manjši: mm 40 par-, trivrstični in ob-smrtnice 35 par; poslana, reklamne notice itd. v besedilu mm din. 1.—. Koristonosna društvena priobčila 30% popusta. Pri večkrat.oglaševanju znaten popust. Naročnina se plačuje v naprej in stane mesečno din. 1’50; polletno din- 8'— in letno din. 15'— ; v inozemstvo dvojno. — Vse poši-ljatve na naslov lista „Sedanjost“. Nezaprte reklamacije poštnine proste. — Jzhaja vsak četrtek z nedeljskim datumom v Novem mestu. Belgrajsko pismo. 31. decembra 1922. Pri zopetni otvoritvi zborničnih sej je predsednik PašiČ podal izjavo „nove" vlade. V tej izjavi Papič obljublja, da bo vlada predložila zbornici 17 zakonskih načrtov. Zanimivo je, da je zakonski načrt novega volilnega reda na drugem mesi 11, kar je posledica kraljeve želje, ki iioče čimprej poznati mnenje svojega ljudstva. Debata o vladni izjavi pride na dnevni 'led 16. januarja. Splošno mnenje je. da bo tekom meseca februarja sprejet. voMni zakon, nakar bi se zbornica razpustila ter bi v juniju mesecu mogli imeti nove volitve. Sicer pa itak ni’ upHti uresničenja vladnega programa, ker je vla>ta le za silo skupaj zlepljena. - Verifikacijski odbor je predložil zbornici poročilo, naj se končno potrdi mandat, posl. Skobernetu (SLS). Dos h-j je protizakonito imel ta mandat samostojneški samozvani ..poslanec11 Kirbiš, ki je državo oškodoval za stotisoč* kron, ker je neopravičeno prejemal poslanske dnevnice in se, vozaril brezplačno po železnici. Samost, o jneži ii slovenski liberalci, (ki so itak eno op. ur.) so hoteli preprečiti razveljavljenje Kiii.iše-vega mandata. Poslanec Rajer ( KS) in dr. Kukovec sta predlagala, naj se poročilo vrne odboru, da se cela zadeva zavleče. Naši poslanci so odločno nastopili in dvignili tak hrup, da zbornični predsednik; ki je dal poročilo verifikacijskega odbora na glasovanje, ni mogel določiti rezultat glasovanja. Minister Pucelj je prišel li klopem Jugoslovanskega kluba, kjer so mu naši poslanci zabrusili v obraz: „Vaša stranka je kradla glasove in krade denar državi!" Malo je manjkalo, da ni prišlo do dejanskega spopada. V najVečjem nemiru in vpitju je predsednik prekinil sejo ter je vlada zapustila zbornico s Pucljem v sredi. Po zopetni otvoritvi je piedsednik dal še enkrat na glasovanje poročilo verifikacijskega odbora, ki je bilo sprejeto proti glasovom slovenskih samostoj-neškili in policajdemokratskih liberalcev, obenem pa sn je uničil tudi mandat socialdemokratskega poslanca Benota, ki je i>lotako poslam'eval na tuje stroške. Meseca februarja 1921. 1. je ..Kmet. list" objavil intei pelacijo poslanca Ureka, s- katero le-ta obtožuje .,propadlega kandidata SLS" posl. Škoberneta. češ. da je republikan c. Poslanec Skoberne je končno dobil zadoščenje kljub denuncijantskim intrig m samostojnežev. Finančni minister je priporočal sprejetje proračunskih dvanajstin za januar in februar in zahteva 2,971,899.608 kron (skoraj 3 milijarde) kredita. O uvadništ.vu, ki presega število 200 tisoč/ os.b, je priznal, daje, splošno vzeto zelo slabe vrednosti ter da se namerava odpustiti iz službe 32.000 uradnikov. Istotako je priznal, da so srbijanski bolje plačani kot ..piečanski", ker bi izenačenje plač zahtevalo( skoraj 4 milijarde kron letno. — Dr. Hohnjec je v imenu Jugoslovanskega kluba protestiral proti temu. da se vzakonjujejo v’adni predlogi in naredbe pred nekoliko poslanci v zakonodavnem odboru, ki je med katoliškimi božičnimi prazniki zmanjšal zemljiški, davek v Srbiji in Črnigori trikratno, dočim je pri nas povišaj ta davek štirikratno. Vsled neenakosti davkov in uradniških plač vlada pri nas splošno nezadovoljstvo. Za katoliško cerkev ni v proračunu ničesar predvideno in katoliška duhovščina je v najbednejših razmerah. Dalje je zahteval zmanjšanje stalne vojske, ker militarizem največ požre, mejna vprašanja pa itak rešuje diplomacija. Končno je dr. Hohnjec povdaril zahtevo ljudstva za revizijo ustave in ureditev države v avtonomističnem smislu. — Tudi Stojan Protič je zahteval zmanjšanje vojske in očital finančnemu ministru uvedbo preiskave proti uradniku, kj je izdal javnosti razna podkupljevanja in korupcije, ki se gode v finančnem ministrstvu. Dr. Šimrak je v obširnem in temeljitem govoru povdaril stališče Jugoslovanskega kluba in os.etlil vladno politiko, ki zasleduje koristi enega plemena in ene vere v škodo ostalih plemen in ver. — Vladne stranke so nato sprejele dvanajstine. Opozicija in Protičevi poslanci so glasovali proti. Končno mi je omeniti, da je poslanec Nemanič s avil na finančnega ministra vprašanja v smislu rezolucij. ki jih je sp ejel shod zaupnikov' SLS koncem novembra 1921. 1. v Novem mestu. V teh inerpela-cijah poslanec Nemanič zahteva v imenu Jugoslovanskega kluba ponovno uvedbo davčnih kn/žič ter plačevanje davkov potom položnic, kakor tudi. da se odpravi troša-rinski davek -»a vozove na pe.esih. 1 alje je stavil vprašanje na vojnega ministra glede petja narodnih himen v cerkvah Dasi so te interpelacije stavljene še pred božičem, dosedaj še ni nobenega odgovora, (^.leba bo podrezati, ker se ministri navadno skrivajo za. „110vo" vlado, ki baje ni odgovorna za grehe ..stare" vlade. — Op. ur.) Izjava Jugoslovanskega k!ubs. Na XI. rednem sestanku narodne skupščine 29. decembra 1921 je pri proračunski razpravi podal gospod poslanec dr. Jo s. Hohnjec v imenu jugoslovanskega kluba sledeče oddvoje/10 mišljenje: Stoječ na stališču rednega budžefiranja moramo z vso grajo in [obsodbo konštatirati, da vlada ni zakouodavni skupščini pravočasno predložila proračuna za leto 1922., kakor bi to po parlamentarnem načelu (tilo potrebno, da bi -se mogel rešiti v tekočem letu. S tem je brez neizbežne potrebe po-gazila eno prvih načel rednega državnega gospodarstva. Glavno b r e m e, pod katerim trpijo naše državne finance, je preveliko število stalne vojske. Vprašanje znižanja tega števila se je v finančnem odboru sicer razpravljalo, a brez konkretne definitivne odločitve, kar znači, da bodo izdatki za vojsko še nadalje prav tako visoki, ako ne še višji, kort so bili dosedaj. Ugotavljamo tudi, da se je vprašanje o zmanjšanju števila u r a d n i š t v a v f i n a 11 č n e m odboru rešilo na tako neresen način, da se bo d o starejšemu u r a d n i š t v u delale krivic e, c e- 1 o t n i finančni efekt p a b o n i č e v e n. Kose proti tej nakani naše uprave kaj ukrenilo, nasprotno se tudi v finančnem odboru proti temu ni nič učinkovitega sklenilo. Naposled poudarjamo, da gazijo vladajoče stranke s svojo šolsko politiko osnovna v ustavi zajamčena načela o državljanski svobodi in da vodijo tako finančno, gospodarsko in socialno politika, ki ščiti kapita-stične kroge, kar je pa na veliko škodo vsem delovnim slojem in stanovom, zlasti kmetom, delavcem in obrtnikom. Iz teh razlogov bomo glasovali proti predloženim dvanajstinam. Dopisi. Iz Brusnic. Gospod urednik! Blagovolite popraviti dopis v 1. letošnji številki Vašega celjenega lista v tem smislu, da tisti, ki so prišli razgrajat v moji odsotnosti pred žnpnišče, meni vsekakor niso napravili nobene sramote, pač pa edino le sebi. S tem za nje tako sramotnim dejanjem so samo potrdili svojo omejenost, ker so nasedli hujskačem iz cerkvi nasprotnega tabora. — Ivan Šešek, župnik. Iz Kočevja, Tudi iz našega mesteca nekoliko vrstic. Z veseljem pozdravljamo, da se je ,, Sedanjost", o kateri smo ies v začetku mislili, da nima bodočnosti, tako povečala. Sedaj, ko so porodne bolečine premagane, se to že lahko pove. — Pri nas se je po prevratu dokaj spremenilo. Slovenščina se vedno bolj uveljavlja. Tudi javni napisi v .blaženi1' nemščini zginjajo. Tudi v cerkvi bi želeli, da’ bi se slovenščina čimbolj uveljavljala. Težko de Človeku pri slovenskih večernicah, ko na koru odpevajo v nemškem jeziku. Katoličani težko pogrešamo slovenskega pevskega zbora, ki bi lahko prevzel tudi cerkveno petje pri slovenskih cerkvenih opravilih. Pevcev in pevk j »j dovolj, povsod pa se sliši v odgovor, Češ, saj nimamo zmožnega slovenskega pevovodje. Razvijmo malo bolj društveno življenje, vse drugo pride samo po sebi. Iz Šempetra, Kakor v Brusnicah, so tudi pri nas nekateri samostojneško naduti liberalci nahujskali nekaj kmetov ter jih poslali v farovž protestirat radi povišanja stolnine v cerkvi. G. župnik jih je ostro, toda dostojno zavrnil in osramotil, posebno pa. ko se je nekdo, čegar ime za danes zamolčim, predrzni! groziti g. župniku celo s pestmi? O tej strani liberalne vzgoje bom prihodnjič napisal nekaj misli. (P osimo, toda kratko. — .Op. ur.) Glede stolnine pa rečem samo to. Pred vo no se ni nikdo branil plačati sedež, v cerkvi 2 goldinarja, kar je bilo toliko kot 5 litrov vina; danes pa, ko stane 5 litrov vina sto goldinarjev se pa liberalci razburjajo, če se poviša stolnina za par beraških kron. Samostojne-ško hnjkaštvo je doseglo že take meje, da sem že 70 letno starko slišal zmerjat čez „farje“, češ. le ti so krivi draginje. Zato vsa čast „Sedanjosti“, ki to gaujo samostoj-neško zalego neusmiljeno pobija. Gospodarstvo« Ljudska posojilnica v Novem mestu bo začela poslovati, kakor smo že zadnjič omenili, dne 9. januarja t. 1. Uradni prostori se nahajajo v J. nadstropju poslopja podružnice Gospodarske zveze (bivša Ferličeva hiša na Glavnem trgu v Novem mestu, vhod od strani poleg Fabjanove mesarije.) Uradovalo se bo vsak dan od 8 do 12 dopoldne in od 3 do 6 ure popoldne. Hranilne vloge se sprejemajo ob pondeljkih. sredah in petkih ter obrestujejo z obrestno mero, kakor jo imajo druge tnkajšne posojilnice. Ustanovitev zavoda je bila nujno potrebna, ker naši pristaši niso imeli nikakega denarnega zavoda, odkar so nam Samostojni iztrgali kandijsko posojilnico iz rok. Novo posojilnico toplo priporočamo, da se jo oklene naše ljudstvo in vanjo nalaga. Rečunamo na zavednost pristašev, da bodo novo ustanovljeni zavod krepko podpirali, da se razvije v močno gospodarsko podjetje. Davek na vojne dobičke se v Sloveniji predpiše na diferenco skupnih dohodkov v letih 1914. 1915, 1916, 1918,1917,1919 in skupnih dohodkov leta 1913. Izračuna se za vsako leto posebej in se imenuje preostanek višji dohodek, ki se obdači. Dohodek iz leta 1913 pod 10 000 K se šteje za polnih 10.000 K. Najmanjši skupni dohodek je moral biti v letih 1914 in 191.“, 3.000 K v letih 1916 in 1917 pa 15.000 K. da se izračuna diferenca proti letu 1913 in se obdači. V letu 1918 je moral pa biti skupni dohodek vsaj 26.000 K, in diferenca med 1913 in 1918 je morala Fran Radešček. Istočno-cptodobsna vero. (Konec.) Vsa dosedanja razmotrivanja na tem mestu s stališča nepristranskega cerkvenega zgodovinarja Kattenbuscha. medversko razmerje v naši državi in nepobitna priznanja s srbske strani dokazujejo, da je istočno versko gibanje globoko prožeto na narodnim verskim čustvom, pač pa z nacionalno političnem stremljenjem, da verski čut. širokih slojev podredi posvetni moči. Časopisje je nedavno poročalo, o sporu v istočno-ortodoksni cerkvi, ki ima svojega patrijarha v Carigradu. Ta spor je nastal iz čisto političnih razlogov in sicer zato, ker je bil za patrijarha izvoljen Meletija Metaksis, ki je slučajno pristaš Venizelosa nasprotnika sedanjemu grškemu kralju Ken-statimi. V katoliški cerkvi, za katero je edino odločilen Kristusov nauk iti sv. evangelij, je zasužnjevanje vere v politične namene izključeno. Ko so prišli farizeji k Jezusu in ga vprašali, če smejo plačevati davae rimskemu cesarju, jim je Gospod odgovoril: „Kaj me skušate, hinavci! Dajte Bogu, kar je božjega in cesarju, kar je cesarjevega!“ V teh besedah je rešen ves problen razmerja cerkve do države. Cerkev in država ste dve strogo ločeni oblasti, ki v urejenih biti vsaj 6000 kron. Diferenca pod 6000 K se ne obdači. Za leto 1919 je pa moral biti skupni dohodek nad 39.000 Iv in pa diferenca 9000 K. Le diferenca 9000 Iv se obdači. Skala za. odmero davka na vojne dobičke je sledeča: Za diferenco do ,10.000 K -e plača * 20°/0. od te diference, bil 10 do 20.000 K diference 30 %• »J 20 fio 40.000 K 40°/0. od 40 do 69 tisoč kron 60 °/0, od 100 do 200.000 K 70 °/0. čez 200.000 K dalje 75%. Diferenčna vsota se za odmero, davka razdeli v posamezne dele te skale in se za vsaki del izračuni odstotni davek. Na j vi mer: Ako je znašala diferenca proti letu 1913, 45.000 kron. se obdači prvih 10.000 K z 30% in osjalih 15 000 K 40%. Za leta 1918 in 1919 veljajo pa še posebni predpisi. V letu p 918 mora skupni dohodek davkoplačevalca biti večji ko 26 000 K, diferenca med dohodki proti letu j 913 večja, ko 6000 K da se mu predpiše davek. Pri predpisu davka, ako je čez 26 000 K dohodek in pa čez 6000 K diferenca se postopa po navadnih predpisih. Ostati mu pa mora, če plača predpisani davek od skupnih dohodkov vsaj 26 tisoč kron po odbitku tega davka, in diferenca mora znašati vsaj 6000 K; zatorej plača le toliko davka, da dosežejo skupni dohodki 1918 26.000 K, diferenca med 1913 in 1918 pa 6000 K. Eventuelni večji davek se ne predpiše. Ista določila veljajo za leto 1919, toda le, če znašajo skupni dohodki 1. 1919 nad 39.000 K, diferenca med dohodki 1. 1913 in 1919 pa nad 9000 K. Pri državnih nastavljencili se službeni prejemki računajo kot prosti. Na primer: Če bi znašali službeni prejemki leta 1913 10.000 K, drugi prejemki pa 50.000 K, tora j skupaj 60.000 K, leta 1915 pa službeni prejemki 12 000 K, drugi prejemki pa 70 tisoč kron, torej skupaj 82.000 K, znaša razmerah medsebojno delujete; nikakor pa ne gre, da bi država to, kar je božjega, sebi prisvajala. Zelo značilen dogodek za to razmerje sem doživel v juliju mesecu 1920. Posebna komisija strokovnjakov ter ministrov dr. V. Jankoviča (za poljedelstvo in vode) in dr. H. Križmana (za agrarno reformo) je odšla s posebno ladjo na večdnevni pregled vodnih naprav ob Donavi, Tisi, Dravi in Savi. Udeležil sem se ekspedicije kot vladni poročevalec. Mep vožnjo, po kosilu, smo sedeli pri kavi na krovu ladije in razgovarjali. Pri naši mizi so sedeli ti-le gospodje: Pera Odavič. višji kasač, sodnik (tast ministra dr. Vel. Jankoviča), dalje načelnik ministrstva poljedelstva rodom Rus, Francoz Poli-gue kot poročevalec francoske brzojavne agencije „Avalau in moja malenkost. Moj priimek jih je motil, da so me smatrali za Čeha, kar pa nisem takoj opazil, pozneje pa je bilo že. prepozno, ker bi jih z ozirom na razgovor spravil v nemalo za nego. Pera Odavič, kakor rečemo ministrov tast, je porabil priložnost, da Rusu, Francozu in meni kot „Čebn“ pojasni razmere v naši državi. Tu hočemo verno navesti vsebino tega razgovora, odnosno neprekrito mnenje srbskega radikalca o naši državi. Začel je s stokrat, pogreto frazo, da je Srbija s svojimi žrtvami osvobodila Hrvate in Slovence, ki se baje niti ne zavedajo svoje svobobe ter jih mora Srbija, če treba, diferenca 22.000 Iv. Po skali znaša od 22.000 K davek 58.000 K. Diferenca med službenimi prejemki 1. 1913' in leta 1915 znaša 2000 K. Ker je diferenca med službenimi prejemki jeduajsti del od skupne diferenca (22.000:2000), torej odpade tudi jednajsli del od predpisanega davka 5800 K, na diferenco 2000 K službenih višjih prejemkov (5800 : 11 526) in bi, tolej znašal konečni predpis 5800 — 527 = 5263 K, ali službeni prejemki so davka prosti. Pri privatnih nastavljencili se računa ravno tako, samo da so za leto 1918 in 1919 stavljene meje. Pri službenih prejemkih z draginjskimi dokladami vred 1. 1918 nad 40.000 kron, in 1. 1919 nad 50.000 K, ne veljajo nobene izjeme, in se davek, kakor navadno predpiše. Kar se je po prejšnjih predpisih v A vstriji plačalo, se pri predpisu po sedanjih določilih obračuna. Davek na vojne dobičke je predpisan od celotnega letnega dohodka. Poleg davka na vojne dobičke, se pa posebej še predpiše kakor po navadi dohodnina. Izgled naj to pojasni. Ako bi znašala pri kom diferenca med letom 1913 in enim vojnim, letom 1,000.000 K, bi plačal davka na vojne dobičke 717.000 K, — dohodnine z vojnim pribitkom pa, če hi bil neožertjen 165.992 K, ako ima pa rodbino, pa 144 327 K, ali v prvem slučaju skupno 882.992 K, v drugem slučaju pa 861.327 K. Kako je pa v drugih pokrajinah, naj pa pojasnijo drugi. Vlada pa naj pojasni, koliko se je tega davka plačalo, in kam je šel denar, z drugimi besedami, predloži naj letni računski zaključek. Poslanci pozor. STRAŽA. Ljubljanski ssjm za krzna. Pavlovi ljubljanski semnji za kožuhovino, ki so se vsako leto vzdrževali v prostorih ljnbljan- tudi s silo na to privaditi. Slovence in Hrvate je Avstrija iznašla. To so Srbi in bodo tudi prej ali slej dobri Srbi. Srbija se ni borila za neko megleno Jugoslavijo pač pa za svoj obstoj in razvoj v Veliko Srbijo. Jugoslovane je treba smatrati za protidržavne elemente in kot s takimi tudi postopati. Zato se mora ves državni vpliv osredotočiti v srbskih rokah, ker bivšim Avstrijcem ni zaupati. Glavne težave so seveda v verskih razlikah. S primernimi koncesijami bodo muslimani (Turki) dobri srbski državljani. Glede katoliške vere je v srbskih vodilnih krogih enotno naziranje o taktiki in sredstvih. Reformistično gibanje na Češkem je plod večletnega dela srbske^ politike. S tem je dana podlaga za delovanje v naši državi, ki bo odvrnilo pozornost od pravih pokretačev na vzgled med Čehi. Denar, čast in lepa beseda ustvarja čudeže. Župnik v Koprivnici in več. drugih na Hrvatskem so že podlegli temu mamonu. Reformistično gibanje se ne bo ustavilo samo na odcepitvi od Rima, temveč bo logična posledica temu v prestopu k pravoslavju. Kdor pa slavi „krsnu slavit*, ta je Srb. Vse ostalo pa bo dovršila šola. ki se z ozirom na vse to mora odvzeti katoliškemu vplivu. To je pot k Veliki Srbiji. Nadalje zaključke pa naj čitatelji sami izvajajo. Kdor pa vkljub temu trdi, da vera n i v nevarnosti in z vero tudi dobrine našege ljndstva, temu ni pomagati. skib javnih skladiš«^, se nekdaj zelo sloveli. XJ Stokratni milijonarski revež zahteva malenkost 6 milijonov 379 tisoč 56 kron vojne odškodnine. Sirote, zapuščene vojne vdove in invalidi bodo iz vsega srca hvaležni, da sc odstopi to „drobtinico največjemu revežu — Pašiču. Usmiljena srca prosimo, naj pošljejo kaj stare obleke ali kakšno kronco za priboljšek sivolasemu starčku. Naslov v našem uredništvu. Položnice smo priložili vsem tistim cenjenim naročnikom, ki dosedaj še niso poravnali naročnine. Na robu položnice smo označili tudi vsoto zaostale naročnine iz linijskega leta, kdor je še ni popolnoma poravnal. Pomislite vendar, daje list odvisen edi.:o-le od redno plačujočih naročnikov ter ne more nikomur prihajati v hišo na -„puf". Pričakujemo torej, da bo vsak naročnik izvršil svojo dolžnost napram „Sedanjosti“, kakor jo tudi ona v polni meri in neustrašeno vrši. Kdor le more, naj odrine še nekaj zraven za tiskovni sklad. Upravništvo. ICmeiska Zveza. Redni občni zbor okrajne K. Z. za novomeški sodni okraj se bo ArSil dne 9. t' m. v pondeljek ob 9. uri dopoldne v Rokodelskem domu s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo odbora, Jabolčne in hruseve m hruseve divjake za Jnapravo drevesnic nudi drevesnica Ivpn Dolinšek, Št. lij, Velenje. 2. Sprememba pravil, 3. Volitev odbora in 4. Slučajnosti. — K obilni udeležbi vabi odbor. Živahno gibanje in čil polet v naših vrstah širom Slovenije drami tudi doslej — priznajmo — zaspane Dolenjce. Ustanavljajo se nove in oživljajo stare naše častitljeve organizacije. V smislu sklepa načelstva Jugoslovanske Kmetske Zveze bodo — v kolikor sc niso — vse okrajne organizacije KZ, ki imajo svoj sedež v središču posameznih sodnih okrajjav, .razširile svoj delokrog na ves sodni »kraj, v posameznih župnijah pa sc ustanove podružni krajevni odbori KZ. Tako boino vspostavili mogočrto omrežje trdnih naših organizacij mi braniku gospodarskih, kulturnih in političnih koristi našega kmetskega ljudstva. Ker se bosta po vsej priliki udeležila občnega zbora KZ tudi oba naša voditelja gg. poslanca dr. Korošec in Brodar, ki je načelnik JKZ, se bodo na občnem zboru tem lažje določile bodoče smernice našega delovanja. Ožji politični odbor SLS v Novem mestu je na sv^iji sefi v pondeljek sklenil izvršiti vse priprave za občni zbor KZ za novomeški sodni okraj, ki bodi v bodoče glavni nosilec vsega našega dckminga v tem okraju. Tajništvo in uredništvo „Sedanjosti“ ima svoje prostore na Florjanskem trgu. Poslužujte se pridno v vseh zadevali tajniške pisarne osebno ali pismeno. Tudi poročila o gibanju krajevnih odborov KZ in druge novice, naj ne izostajajo. „Sedanjost“ bo v nadomestilo krajevnega glasila KZ prinašala vsa ta poročila pod to rubriko v kolikor so za javnost. HISaiHSaSISBBBnBBBa Trgovina ALFONS OBLAK v Nsvom mestu priporoča špocerijsko, kolonijalno in galanterijsko blago. Točna in solidna postrežba! Tiskarna — Knjigarna Knjigoveznica J. Krajec nasl. Novo mesto se priporoča. V t Zveza |JP^s*aa;2ni©a v Ivovem mestna j ima v zalogi vse špecerijsko in koioni-jalno blago, izvrstno domačo svinjsko mast. razna umetna gnojila^ žveplo