Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne ■■	sprejemajo. ==:
Za odgovor znamka 15 vin.
:= Izhaja vsako soboto. —
Štev. 34,
aa ieto pol leta
četrt leta
K 12-
if 6-, 3'—
Posamezna Številka 24 v.
= JLnserati po dogovoru.
V Ljubljani, v soboto 29. junija.
Leto 1918.
Narotnikom.
Cez pol leta smo vzdržali in dajali list za skromno ceno 8 K na leto. Zavest imamo, da smo v tem času svojim bralcem nudili mnogo zdravega branja in resnega znanja o sedanji in bodoči Jugoslaviji. List se je razširil, kakor nismo pričakovali in krog njegovih naročnikov raste stalno. Toda rastejo pa tudi stroški za papir, tiskarno, upravo in nagrade pisateljem, kajti tudi tem gre, kakor vsakemu delavcu, pošteno plačilo. Prepričani smo, da bodo naši prijatelji spoznali, da smo prisiljeni zvišati naročnino in sicer že s prihodnjo številko, ki bo prva v novem četrtletju oziroma polletju. Od 1. julija t. 1. znaša:
celoletna naročnina . . 12 K polletna »	6 „
četrtletna „	3 „
Današnji številki smo priložili poštne položnice in svoje naročnike prosimo, da takoj poravnajo morebitno zaostalo naročnino, razun tega pa naj celoletni naročniki pošljejo $e 2 K, kdor ima plačano še za tri mesece, naj plača Se 1 K. Novi naročniki naj plačajo za pol leta 6 K, za četrt leta 3 K.
Posamezne številke se bodo odslej zanaprej prodajale po 24 vinarjev.
Uprava .Jugoslovana".
i!
Dragi bratje
Na jubilejne slavnosti češkega „ Narodnega gledališča" ste poslali v zlato slovansko Prago toliko svojih najboljših sinov, kolikor jih naša stara pre-stolica ie dolgo ni imela prilike pozdraviti v svoji sredi. Proslavili ste z nami naš narodni praznik, prisrčno in bratovsko in v teh zgodovinskih dneh smo se zopet združili v sveti prisegi med seboj tako tesno in nerazdružljivo, da bo ta dogodek ostal na večne čase vklesan v kamenite anale našega češko slovanskega naroda. Vaši zastopniki so prinesli s seboj v matičko Prago nešteto srčnih in navdušenih pozdravov od vseh strani vaše postrane domovine, in ti pozdravi so našli v naših čeških srcih bratovski odmev ; Vaši časopisi so prinesli ob tej priliki toliko krasnih in temeljitih člankov, da smo čutili, da v teh slavnostnih dneh bije z nami tisoče in tisoče bratskih src Vašega naroda. Ni nam mogoče zahvaliti se vsakemu izmed Vas, ki ste dospeli med nas na naše slavje, in vsem Vam, ki ste se nas doma spominjali in naših skupnih slavnostnih dni. Pozdravljamo Vas v Vaši lepi domovini, se Vam toplo zahvaljujemo za vse, kar nas je tako tesno združilo v teh nepozab-Ijivih dneh: za Vašo bratovsko ljubezen, za vse izraze Vašega zaupanjd do nas, za Vaše pozdrave in govore, za obljubljene prisege, da je naš boj Vaš boj in da hočemo zvesto, trdno in nerazdružljivo stati v tem boju za čast in svobodo naše lepe domovine in da hočemo sčasoma popolnoma premagati vse zapreke, ki so nas delile v škodo nam in tujcem na korist. Verujemo, dragi bratje, trdno v Vašo prisego, ki ste nam jo prisegli: za to smo prepričani, da premoremo skupno vse ovire, ki nam jih naš skupni nasprotnik stavi na našo pot navzgor. Danes vemo mi in Vi, in globoko verujemo, da naš čas ni več daleč in čim bolj gotovo dosežemo svoj cilj.
Praha, 10. junija 1918.
Češka zveza v parlamentu. Češki narodni svet. Slavnostni odbor^a proslavo »Narodnega gledališča' 1868—1918.
Od fesa živimo?
s. — Slovenci srno "predvsem kine tiski in delavski narod. Jio detistvo moramo imeti vedno pred očmi, po njem se mora ravnati narodni gospodar in politik pri svojem udejstvovanj u, iker bi se mu siicer utegnilo pripetiti, da bi se bojeval za fantome, ne za realne reči.
Predvsem se moramo držati statistike. Zal da naša uradna statistika me nudi pravega vpogleda v razmere, kakršne so med posameznimi narodi, ker je ravtnia po deželah. Slovenci pa živimo v vseh deželah v najožjem sosedstvu z Nemci in Lahi; zato naim ni mogoče ugotoviti -natančne statistike glede nas samih. Moramo si vzeti .za podlago številke, 'ki nam jih nudi avstrijski statistični urad in si iz njih ustvaoti vsaj približno sliko o tam, kaj smo in od česa živimo.
V	deželah, v katerih prebivajo Slovenci, to je na Kranjskem, Koroškem, Primorskem, v Istri in na Štajerskem, se glasom staitjjstike iz leta 1915. preživlja s poljedelstvom 1.211.319 ljudi. Med njimi je 305.066 samostojnih posestnikov, k a it e r i h število je od leta 1890. zelo n a r a s 11 o. Zakaj ? Mislim, da bomo zadeli, ako ta prirastek pripišemo na rovaš amerikanskega denarja, -ki so ga zaslužili naši izseljenci, deloma pa je ta prirastek tuida posledica naraščajoče parcelacije (kmetij, v Istri ziasiti pri delitvi dedščim. — Delavcev in učencev v poljedelstvu so našteli 225.911, dninarjev pa 68.184. Glede socajalnega stališča teli številnih -oseb, iki si služijo svoj kruh pri poljedelskem delu, je velike važnosti zlasti p o s e 1 s k i red, ki .ie prava sramota za današnji čas; tako .je že zastarel.
Poglejmo v ,i n d u s t r ;; o m obrt! V navedenih 'deželah, v ikatenih živimo Slovenci, je bilo 68.598 samostojnih podjetmlikov in obrtnikov. Le -ti so imeli v svojih službah 247.793 delavcev in učencev ter 15.170 dninarjev. — Glade teh je s socialnega stailišča važna predvsem radikalnejša socijalna -politika, tako n. pr. zavarovanje ptnott-i brezposelnosti in zavarovanje za stanost in onemoglost. Tudi bolniško zavarovanje, kot ga imamo danes, je nezadostno in zastarelo.
Trgovina in obrt nam nudita v številkah sledečo sliko: s a ni o s i o j n i h trgovcev, med katere sto všteti tudi številni krčmarji, so našteli 55.714. Le ti so imeli zaposlenih 78.096 -delavcev in učencev ter 14.772 dninarjev.
Pripomniti se mora, da številke delavcev, učencev in dninarjev prav močno zvišuje Trst, -ki je trgovsko lin industrijsko -mesto. To se jasno vidi iz nastopnih številk iz leta 1915.
V	imenovanih slovenskih in »-tudi slovenskih« kroniovinah se je preživljalo od -poljedelskega dela skupaj z družinskimi člani vred 1,707.401 oseba, od industrije in obrti 609.793 oseb; od 'trgovine (tudi krčmarstva) in prometa pa 375.756 iaseb. Trst je pri teh številkah udeležen 'takole: poljedelstvo 9313 -oseb, industrija in obrt 76.998 otseb, trgovina in promet pa celo 90.860 oseb.
Sedaj se ogrimio na statistiko, 'ki je sestavljena po takozvanem »občavaineim jeziku«, ki je iz/um nemške državne uprave. Ta specifična avstnijisika statistična metoda je naštela med Slovenci sa-mimi: samostojnih poljedelcev 156.906; samostojnih industrijcev in obrtnikov 24.199., samostojnih trgovcev (tudi kramarjev) in .prometnih podjetnikov 11.601 in samostojnih v svobodnih poklicih, javnih službah, kakor budi -tistih, ki nimajo nobenega določenega poklica — celo 73.587. V primeri z -drugimi številkami je ta številka previsoka. Razumljiva pa nam postane, ako vpoštevamo, da so ti našli taikio-imemovani »srednji stanovi« narodno najbolj zavedni, vsled gospodarskega konkurenčnega pritiska tuj-ih elementov, M jih ščiti tuji kapital in nemška uprava. Narodna zavednost -pa je pri statistiki, ki
operira, z občevalnim jezikom, velikega pomena. Skupaj so našteli med Slovenci -samostojnih 'Oseb 266.293, katerim se pridružujejo v njihovih strokah sodelujoči 279.904 družinski člani.
Njim pa stoji socialno nasproti: 11.717 mastavljencev (205 v poljedelstva. 655 v industriji in obutih, 2681 v trgovini in prometu in 8176 v javnih in svobodnih poklicih) nadalje 166.748 delavcev in učencev (33.372 v poljedelstvu, 62.789 v industriji in obrtiih, 18.049 v trgovini in prometu in 14.220 v svobodnih 'in javnih poklicih) ter 40.310 d ninarjev, od katerih jih odpada skoro polovica ha 'poljedelstvo.
Te številke, v kolikor so resnične, nam dokazujejo, dia smo Slovenci predvsem kme-tiško in delavsko ljudstvo, med katerim je trgovina in moderna industrija, ako izvzamemo Trst, še imalo razvita
Spričo takega dejanskega položaja je za nas potrebna zlasti tole:
da .se dvigne poljedelska produkcija in posest zemlje spravi v ožji stik s tistim, ki (jo res obdeluje, torej izključi vsaka, kakršnakoli zenkjiška renta in se -odstranijo zemljiški »troti«;
da se dvigne industrija in obrt, od katere bo lahko živel tudi del našega naroda, ki se mora sedaj potikati po tujini;
-da se uveljavi radikalna socijalna politika in in se zlasti uvede socijalno zavarovanje, 'kakor ga je hotel imeti že rajinki idr. Janez Ev. Krek, da se ojači gospodarsko šibki del slovenskega ljudstva v njegovem boju za obstanek.
Kmet in veleposestnik.
Po aapol izvršeni kmeiiški odvezi v letu 1848. je -ostala 'kmetija na Slovenskem naturalno, samo za sebe sklenjeno gospodarstvo. Kimet ni delal za naprodaj, temveč za svojo lastno potrebo. Blago-stan njegove domačije — to je bila njegova zemljiška renta Kmet je prodal samo tisto, kar ni sam rabil, ki tega je bilo malo. Zato se ni veliko menil za tržne cene, vsled česar je bil neodvisen od kapitala. Kot zemljiški posestnik je bil obenem svoj lastna rorntir; kot samostojen podjetnik je sam imel ves dobiček svojega podjetja; kod trgovec s svojimi lastnimi pridelki, je sam spravil dobiček svojega trgovanja; kot kmet je plačeval sam sebi delavsko mezdo. Med delom- 'in zemljiško posestjo ni -bilo nasprotja. To ;e trpelo nekako do leta 1870.
Začetkom sedemdesetih let je posegel v to mirno kmetišk-o gospodarstvo — industrijski kapital, ki je postal vodilen. Industrijski kapital začne ustvarjati poljedelsko industrijo, ki v začetku kmetu koristi, polagoma pa čisto izžam-e. Njemu se je pridlmžffl denarni vaški oderuh, ki je posojal denar na nezaslišano visoke obresti. V zemljiških knjigah se še dobe spisi, ki se glase tako, da mora kmet — do-lžnk -plačati 10, 20, 30, celo 70 odstotkov obresti od posojenega denarja Ta doba nosi pečat sovraštva med zemljiško posestjo in kapitalom; kmet in delavec sta -imela enake interese, zakaj oba sta bila obvezana delati za kapital, ki se je redil od njih -obeh dela.
Nato je prišla nova doba, ki je -osvobodila kmeta. Vaški oderuh se je moral umakniti posojilnicam, samopomoonim zadrugam, rajfajzn-evkam, hi/potečniim zavodom. Hipoteke so podprle kredit kmetij, ubile vaškega oderuha, znatno so znižale obrestno mero. Kmet, ki se .je bil zadolžil, odplačuje svoj dolg v gotovih letnih obrokih, to se pravi, odstopa del svoje zemljiške rente in svojega podjetniškega dobička denarnim zavodom.
Polagoma se osvob-o-juje tudi od trgovskega kapitala s pomočjo zadrug, ki mu dobavljajo, kar potrebuje, in mu prodajajo, kar ima za naprodaj. Sedaj je svoje potrebščine omejil na najnujnejše.
On «e peča & trg-om -in nj*g<*vimi cenam, presodi vsako leto, kaj bo sadil in sejal, da bo več neslo. S tam je postal važen faktor v gospodarskem življenju: stopil je na trg, kjer sodoločuje ceine svo-- jim pridelkom.
S tem se je pokazalo nasprotje ki razlika med veleposestnikom in malim kmetom.
Mali kmet ima pravico do svoje posesti, kav -tero tudi sam obdeluje. Veleposestnik pa si pridrži zgolj pravico do svojega posestva, njegovo obdelovanje pa prepusti drugim. On živi navadno v mestih, svoje posestvo pa odda v zakup ali pa ga obdeluje s pomočjo svojega uradništva in služab-ništva. Veleposestnik ima toraj izključno kapitalistične -interese, njemu je največ do tega, da zviša svojo zemljiško rento, ki je plod tujega dela, zakupnika ali njegovih služabnikov in delavcev. Nasprotno pa je pri malem ali srednjem kmetu njegova lastnina le navidezna: za njim tiči njegov hipotekami upnik, bodlisi posojilnica, hipotečna banka, zadružna hranilnica ali kaj podobmga. Tako se gospodarske funkcije 'malih in srednjih kmetov polagoma, stopnjevaje, sooijaitizirajo, med tem ko -ostaja veleposestnik s svojo zemljiško rento izrazit moderen kapitalist. Ta veleposestnik je doslej odločal o usodi malega 'in srednjega kmeta, predpisoval rnru je pogoje za obdelovanje, za nakuip in prodajo raznih produktov, zlasti o tem,, da je zgolj z oziram na svojo rento, -imel odločilen upliv na državne agrarne colnine. Ta carina je v Avstro-Ogrski prikrojena tako, da ščiti predvsem- ogrsko- zemljiško plemstvo in veleposestnike v Avstriji, da pa se malo briga zato, -kaj je v škodo in kaj je v korist malemu in srednjemu kmetiču na Slovenskem-.
Vzemimo malega slovenskega kmeta Ko proda žetev, za katero se je 'trudil sam s svojo družimo, je v svati, ki jo prejme, zapopademo sledeče: 1. zemljiška -renta od njegovega posestva; 2. obresti od kapitala, ki je naložen v zemlji, stavbah -in v poljedelskem obratu; 3. dobiček podjetnika), ki je sam v svoji lastni osebi In 4. plača za delo, ki je bilo potrebno.
Iz te svote pa mora pokriti: 1. obresti od vknji-ženih m nevknjiženih dolgov -ter obresti za izposojeni obratni kapital; 2. obresti za osobni 'kredit pri rajfajznovki ali drugih denarnih zavodih; 3. davke in zavarovalnine.
Tako kmet ni več samostojen, kot je bil ne-kda,i. Na vodstvo njagotvaga obdelovanja vpliva agrarna oblast -in zadružna organizacija. Del ali celo vso zemljiško rento -mu odvzame hipotečni zavod, pri katerem jo je zastavil, ko se je bil zadolžil. Na obrestih od založenega kapitala leži roka kreditne organizacije, ki mu je pomagala izpostaviti obrat. In končno sega država po njegovem podjetniškem dobičku in njegovi -ter njegove družine mezdi.
Mali in srednji krnet se tako »socijalizirata«, postala sta človekoljubna sodelavca človeške družbe, njih posest zemlje je upravičena. Obratno veleposestnik. On ne dela, se ne trudi; njegovo zemljo obdelujejo drugi — zakuprrki ali najeti delavci pod vodstvom od njega nastavljenih uradnikov — sam pa vtakne v žep čisti donesek. On je renur; njegova renta je vsem drugim v škodo, je torej socijalno krivična, vsled tega neopravičena.
Zemlja bodi teza. ki jo sam obdeluje!
Plačajte naročnino!
F. B.
LISTEK.
NaSa pomlad.
Prišel je maj od slovenskih dobrav, škrjančki in rute in rože-in v rožah dekliška je kri, o Bože, tudi tvoja kri mi diše rdeč pozdrav.
Od silne tujine sem bil bolan, bolan V mojih očeh so zdaj zlata zavzetja, v mojem so srcu svetla razodetja . . . In glej, že nič več jaz nisem bolan.
Jaz zrem naših misli bodoče dni, ki zlati gredo kot silen plaz, iz nas gredo in sekajo ognjeno gaz, ustvarjajo luč iz noči...
Kaj nam bo domovina — brez -otrok? •
»-Pripeljali so naši ljudje tudi otroke, aii to niso otroci, t)o so mladi starci'. Ne skakajo, ne smejejo se, ne igrajo se, ker se tudi ne — smejo. Kajrti za vsakim oglom, -v vsakem -kotu, v vsaki luži preži' smrt.
Te otroke bi morali na vsak način spraviti na Hrvatsko, kajti drvsače bo vse uničeno, če ne telesno pa duševno. Ti so najbolj potrebni. Za božjo vodjo pobrigajte se, drugače n-e bomo imeli na Goriškem prav nikakega naraščaja več. Kar jih niso pobrale barake, jih bodo pobrale granate in lakota in grozota teh krajev. Pomagajte! —
(»Slovenec« dne 24. junija t. 1.)
Njiva.
Spisal Ksaver Meško. izdala Feldbucherci der 10. Armee Uredil Michelangelo baron Zois.
Knjiga je namenjena slovenskim vojakom. Veseli mas, da »Njiva« vkljub vsem okoliščinam ni pisana v duhu takozvame vojne literature, ki bo izginila brez sledu, marveč da obravnava s čudovito veščostjo eno iizmad najznačilnejših potez 'slovenske duše, ljubezen 'in neodoJjivo hrepenenje po zemlji. Ta strastna ljubezen do zemlje -je nekaj dobrega. Saj je ena izmed najtrdnejših podlag za ves naš narodni obstoj; ž njo je združena svoboda in samostojnost našega človeka na vse platli, tudi proti vladi in kapitalno močnejšemu nasprotniku. Zato pa srečen tisti, ki ima toliko zemlje — nezadolžeme in neobremenjene — da lahko okuša to čudovito čuv-stvo svobode in neodvisnosti; vsakemu, ki bi ga skušal v tej svobodi 'ovirati, se postavi po robu, tudi z -najhujšimi sredstvi. Odtod ome brezštevilne drage pravde, ki požro toliko kmečkih posestev. Pomilovanja vreden je pa -oni — ta takih je veliko — ki 'ima samo skromno bajtico in 'krpico zemlje poleg nje; ta sicer sluti omi duh svobode, ki veje pri njegovem bogatem sosedu, toda pomagati si ne more in ne more na pošten način in tako ga itzikuš-mi-avec zapelje, da seže po nedovoljenih sredlstvih, ki ga nenadoma postavijo na cilj njegovih želja, o -kader pa začne najprvo polagoma, potem pa vedno hitreje polzeti in drčaiti v 'duševni in tudi telesni prepad.
Tako se je zgodilo tudfi Matiji Petku, ki si je na nepošten način prilastil Koraruovo njivo. Peitck je Korenu posodil 120 goldinarjev, kS mu -jih je pa
ta že vrnil, kar bi lahko -izpričali kmet Zorko, da ni že umrl. Koren je biii torej brez priče; ko ie Petek še enkrat zahteval od njega denar in pred sod-nijo celo s krivo prisego zatrjeval, da mu Koren dolga še ni vrnil, j-e ubogi Koren izgubil pravdo in moral prodati njivo, da plača -dolg. Njivo je seveda kupil Petek in s tem dosegel, po čemer je tako hrepenel. Toda takoj ga je začelo grizti v -duši in ga preganjati po dnevi in ponoči, še v sanjah. Advokat se mu je zaničljivo -nasmehni]; gotovo j-e vedel, kako je s Petkom, pravdo je pa le sprejel zaradi zaslužka. V gostilni, kamor si je šel topit nemirno vest, so ga vsi — kot se miu je zdelo — opazovali, zato se je usedel v najbolj temen kot. Pri razpravi ie sodhik govoril z njim, kakor bi vedel, da 'ima goljufa -pred seboj. Ko se je vinjen vračal domov in pijan strasti meril njivo in hodil po nji z roko 'mahaje, kot -bi sejal, tedaj m;u je i etični Koren zaklicali skozi okno svoje hiše: »Kaj seješ, satan, dušo si že -posejali v mestu.« Petek je pobegni in utonil v bližnjem gozdu, kakor pogubljena duša v temi pekla.
Poslej je šlo s Petkom hitro navzdol. Črv v duši ga je grizel skoro do blaznosti. Ogoljufani Koren je umrl na jetiki in Petka je zapeklo. Da bi se opral pred ljudknii, je šel k izpovedi k nekemu naglušnemu staremu patru v mesto, k obhajilu bi pa šel doima, da bi ga ljudje videli. Toda pri patru ni Slo gladko Ln Petek ni opravil. V cerkev je sicer še hodil, toda bolj iiz strahu pred ljudmi, v vesti mu je pa vedno bolj k lilo vprašanje, če je duša res vredna male bore njivice. Marino v o Liziko- ie povprašal, če bi ga hotela Lizika je odvrnila s suhim »nak« :n brez vsakega pojasnila odšla Nobeden mu ne zaupa, še celo — njiva . . . Saj je prezirljivo molčala, ko jo je gledal s svojima kakimi poieifi-
Vi/mi očmi, pač pa privabila k sebi slano. — In ljudje so ga vedno tako prezirljivo povpraševali: »Kako pa je s »tvojo« njivo?« Petek se je uda! vinu in žganju in ko se '.je neke zimske noči ves pijan vračal domov, ga je njiva tako razburila, da .je s krvavečimi lokami prekopal ledeno skorjo, dia bi prišel do njive, da jo — zadavi ... V tem blaznem položaju ga je dobila vsega onemoglega in napol zmrzlaga ovdovela nesrečna Korenka in ga komaj spraviia domov. Zopet ga je nekaj opominjalo, naj vrne Korenki njivo, toda hitro je zatrl ta glas vesti v pijači in zvečer domov gredoč žu:s>tl in pretil — njivi, kakor da -ima posla s človekom. Petek se je pogrezal v blazmost.
V tem razpoloženju je Petka zatekla -svetovna vojna. Korenka je mislila, dia bo vsaj sedaj, ko bo treba od.ti v boj, mogoče v smrt, zmagala v Petku vest. In res, hudo se je boril sam s seboj, se -oaiirai nazaj na Korenkino hišo, a naposled pa izginil za ovinkom — v smrt. V Karpatih ga je zadela krogla in z zadnjimi močmi je še v nekem zasneženem prepadu zaječal: »Moj Bog, usmiljenje, usmiljenje . . — Tako se je končala -nebrzdana lakota po zemlji. — Meško -je znam mojster, kar se tiče jezikovne strani. Naletel sem na posamezne prelepe izraze, ki sem jih čital prvič. Fina, do podrobnosti izdelana dušeslovna utemeljitev tekmuje s prekrasnima pokrajinskima slikami in prizori Dejanje, čeprav tako enostavno, je napeto in nas osvoji, da čitaimo z enako pozornostjo in slasitjo prav cb konca. Mešku čestitamo, uredništvo maj bi pa skušalo dobiti še več takih del, kajti naši vojaki so v tej svetovni vojski duševno tako dozoreli da klaniaio različne plitve storije in si žele krepke d j ševne hrane.	j. m.
Notice.
Na pr9te bi lahko seštel vse radostne dni našega življenja. Vzel si -je gospodstvo, dolžnosti si ni vzel. Odpirali srno shrambe svoje in žile svojega telesa — ne za nas —za nas smo morali dati se enkrat. S kasarni in vilami, z besedo in vero smo se prebili skozi dobe, da bi živeli. Mernik teme za zrno solnca.
Ne, bratje: solnca bo za vesoljstvo!
*
Ne bojte se preteklosti, ta je za nami. Ne bodite plašni pred prihodnostjo, ki je v vaših srcih in v drobnih ročicah v r, šili cvetočih otrok, kti jih ljubite. Važna je sedanjost. Ta vam ne strne ubežati. Izkrva-vite sii dlani, a ubežati vam ne srne, dokler vam ne
plača dolga preteklost«. In ta je ogromen.
*
Štajerska vina so sladka in opojna, kort Ljubezen do narod*. Štajerske gor:ce niso manj lepe kot go-nišika Brda, ki sem jih po svoji lepoti v najlepših dneh n ojega življenja silno ljubil. Zlepa nisem na-našel tako gorkih sic. take iskrenosti in ognja za našo svobodo. Matodušni, pojdite se učit med nje, ki se morajo boriti še za .-le on jo besedo, ki jo izrečejo do soseda. Južni del domovine pa je dobil v mojem srcu tekmeca: nič manj ne ljubim Štajerske.
Velik delež ima slovenska žena. V Rusiji sem videl seijakinje, ki so tvorile o svobodi in socija-lizmu w'uiil sem se jim- Odkar sem se vrnil v domovino, se ne čuditn več. Kdo je bil v vehtah (trenutkih borec? junaki, kadar se povrnete, aih ne boste pos> aviti spomenika slovenski ženi? J rpeia
Trst in Benetke.
V	zgodovini Benetk razlikujemo tn dobe: Prvo: od ustanovitve do križarskih vojsk, nekako leta 450 'do 1100, tedasi se Benetke razvijejo; drugo: od leta 1100 do nekako 1400, Benetke so na višku moči; 'tretjo: doba propada, do deta 1797, ko zasede Napoleon beneško ozemlje. Notranji proč, je pa najlepši v 15. in 16. stoletju, ko je bilo bogastvo že nakopičeno iin se Benečani niso več toliko pečali s politiko. To bogastvo je biilo temelj kulturnega razvoja, obenem pa tudi poutaga notranjega propada.
— Bralci naj nam oprostijo, če se toiiko pečamo z Benetkami. Pa moramo vedeti, da so bili Benečani gospodarji obširnih delov naše Jugoslavije in je dobro poznati razvoj one države, ki je vitisnila zlasti našemu obmorju 'toliko neizbrisnega. Zanimivo je, kaiko iztrga brezzgodovimski Trst palmo prvenstva nekdanji kraljici Adrije. In če poznamo njeno preteklost, moraimo pomen Trsta tembolj ceniti
V	prvih dneli Benetk vidimo nekaj revnih -ljudi na kakih šestdeset majhnih skalnatih otočkih i brez rastlinstva, severno od ustja Pada. Nastalo je delavno in samozavestno pleme, izkušeno na rnor-ju, doma v trgovini. Najprvo so izkoriščali edino snov, ki jim jo je dala nova domovina: morsko s o 1. Trgovina s sodjo je eden prvih virov beneškega blagostanja skozi vseh trinajst stoletij državne samostojnosti. Prodali so sod lahko, saj je bilo zaledje veliko in lahko dostopno. V zameno so dobili drugo blago. Kmalu pa domača sod ni zadostovala več, obrnili so se drugam, na vzhod. Kjerkoli so jo mogli dobiti aili pa irazpečati, povsod so (sklepali tozadevne pogodbe — in z vso pravioc lahko že v osmem stoletju govorimo o beneškem solnem .monopolu. Ta monopol je šed od Afrike, Gipra in Ornega morja gori do Južne Nemčije. Ze takrat je bilo opazovati, da so Benetke poklicani posredovalec med orientom in pa Srednjo ter Zahodno Evropo, ne le v /trgovskem, temveč tudi v kulturnem in političnem oziru. Kakšna naloga za Trst, ki je naslednik Benetk! Vsaj v prviili dveh točkah lahko z uspehom prevzame njihovo dedščinio. Na poetičnem polju je pomagala Benetkam zlasti lega, branila jih je proti kopnemu, naredila jih je močne na morju.
Začetkoma so bili posamezni otočki nekako samostojni, a že leta 697 imajo skupnega župana, doža. Od leta 828 se nova politična zgradba imenuje republika sv. Marka, takrat so pripeljali ostanke tega svetnika iz Aleksandrije v Benetke, Posle je vodil dože s šestimi svetovalci; ta sedmorica i znana beneška signoria. A prvo besedo je limed »veliki svet«, skupina samiili piemičev. Leta 1296 so vpisali imena onih plemiških rodbin, ki so bile v zadnjih štirih letih zastopane v velikem svetu, v »zlato knjigo«; potem so pa 'knjigo zaprli in nobenega več ne vpisali, tudi plemiča ne. Le redkokdaj se je ikomiu posrečilo — zlasti v času siile — zlesti v zlato knjigo. Tako je vladalo 'pravzaprav le nekaj plemiških rodbin. Gledali so na vse strani, da jih ne bi kdo izrinil, doževo moč so pristrigtli čimdalje bolj, vpeljali so inkvizicijo proti vsem, »ki hočejo državi škodovati«; meščane so zadovoljili z vsema mogočimi prednostmi v trgovini', cerkev z najrazličnejšimi podporami in krasnimi stavbami — primerjaj cerkev sv. Marka — dhža z vodstvom v vojski itd Pa če je bil dože še tako zaslužen in dober, hudo je občutil, če se je upal upreti »velikemu svetu«. Obglaviili 90 kljub 77 letom slavnega doža Marina Faiieri, in sicer na onih stopnjicah, kjer so mu pred pol letom izročili vodstvo države; odstavili so Francesca Foscariija, enega najbodjših n.iotž beneških. Zdi se nam ta »veliki svet« kakor rimski senat, trd, krvoločen, neizprosen; a kakor senat je bil tudi ta svet oni, ki je Benetke dvignil do ne-umljive višine. Dokler je delali za pnospeh države, mu moramo peti zasluženo hvalo, dasi neradi. Saii so bila sredstva, s katerimi je delal svet, včasih res zelo grda, ne moremo se dosti zgražati. Računil je zlasti s človeškimi slabostmi in gradil svoje uspehe tudi na meusbojno špionažo. V doževi palači si še danes lahko ogledamo levjo glavo, ki je služila kot poštni nabiralnik za brezimne ovadbe. Demin-ciantstvo je cvetelo v Benetkah kar najbujneje.
Medtem je bila pa vzrastla politična moč republike tako, da si tega preje nikdo niti v sanjah «: mogel misliti. Benečani so izkoristili ugodno lego in so res posredovali med vzhodom in zahodom, škodovati jim nihče ni mogel, vedno so imeli le dobiček. Povsod ob obalah Sredozemlja so se ustah'-in kupčevadi so na vse strani. Sod že davno ni btf.a
več edm predmet trgovine; v Afriki so kupovali
žito, barvani les, sloroovo Kost in zlato, v orientu došave, šknat, svilene in druge vezenine; izvažali so les za stavbe, suikno, orožje, saj se je bila medtem zbudila tudi domača industrija Veink vir donoakov ie bila tudi trgovina s sužnji, brez razlike barve in vere, kljub vsem prepoveuiim papeža.
Osvojili so si obrežje istire in Dalmacijo skuiro vso. na jugu doii pa vse važne giospoaujooe točke. Imeli so močno brodovye in dobro armado. Izkoristili so križarske vojske v svoje trgovskupoilitične namene, pomagali so kristjanom, a se niso sprii z mohamedani, z eno besedo: znali so. Višek njihovega političnega razvoya je bila pac osvojitev rigrada leta 1204. Lahko imenujemo Benetke ca koncu križarskih vojsk skoro neomejenega gosp„ darja vzhodnega Sredozemlja Premagali so Genovo, najhujšega tekmeca, ubranili so se vseh nasprotnikov na suhem. Uvažali so samo še surovine in napoiizdedano blago, vse drugo so seda« izdelovali doma: vezenine, barve, kemikalije, sladkor, predvsem pa one znane 'krasne steklene stvari. Trgovali so nazadnje notri gori do Anglije in Haadri-je. Res lep simbol beneške slave in moči je bil ta, da se je peljal vsako leto ob Binkoštih dože na krasni državni ladji Buceiitaver ven na morju in je vrgel zlat prstan vanj: poročil se je z Adrija. kraljico morja.
Kronist Viljem iz Apudije pravi o Benečanih: »Na celem svetu ni ljudi, ki bi bili za boj z valovi bolj sposobni kakor ste vi.« Oa so iskali v križarskih vojskah samo dobiček m jim je bila vera stranska stvar, o tem nas pouči neki tedanji zgodovinar: »Niso bili pripravljeni niti za najmanjšo žrtev, če jim nisi ponudid kaj drugega, kar je imelo isto veljavo.« V trgovini s sužnji so zaslužili poprečno 180%. Leta 1423. je podal dože Tomaž Mo-cenigo pred svojo smrtjo nekak račun o beneški trgovini: Prodali so tedaj vsako leto za 11) miiijo-nav cekinov blaga, za taste čase velikanska svota. Samo trgovina z Lombardijo jim je donašala na leto okoli treh milijonov, tmedi so 3300 trgovskih ladij s 25.000 mornarji, potem pa 45 vojnih ladij z 11.000 mož posadke. Baje je imelo mesto taikrat 190.000 prebivalcev, i. 191U. so jih našteli 161.00U.
Pogosto beremo, da so bili Benečani sami krivi, da ie republika razpadla, da so bili pomehkuženi, pokvarjeni itd To je vse res, a slaibe posledice beneškega bogastva so se pokazale šele pozneje, ko je bila moč Benetk že samavisehi omajana. Zgodovina gre svojo smer naprej, ne gleda ne na levo ne na desno, pazi samo na to, da drevesa ne postanejo previsoka Vsaka stvar se postara in razpade. Tako tudi Benetke. Zgodovinarji nam povedo dva vzroka: naraščujočo moč Turkov na vzhodu; ob istem času pa stopijo na trgovsko pozorišče Španci m predvsem Portugalci.
Osmani so silili proti zahodu. Namesto 'da bi se jih bili ubranili Benečani z 'orožjem, so jih skušali zavrniti s pogodbami. To pa takrat ni več držalo. Turki so si osvojili Malo Azijo in Balkan, so zasedli leta 1453. Carigrad in vkorakali leta 1517 v Aleksan-drijo. Benečani so bili izrinjeni iz vzhodnega Sred-ozamja. Sicer jim je tudi po osvojitvi Carigrada sultan Mohamed Li. pustil nekaj trgovskih svoboščin, a to le vsled tega ker so brli dotedanji cilji Turkov vojaški in niso imeli dosti časa za trg?ovuno. A beneška gospodarsko- trgovska nadmoč jih je vedno skelela in neprestano so se skušali oprostiti. Leta 1571. izgubijo Benečani zadnjo močno poštojanko na vzhodu, Ciper. Turki so postali gospodarji vseli potov v Črno morje iin v Indijo, postali so velikainski zapah med Sredozemljem in med Indijo. Zlasti občutljiv je bil udarec vsled izgube egiptske trgovine, od tam su namreč Benečani v prvi vrsti dobivali sužnje. Glavni njihov dohodek, trgovina z bližnjim vzhodom, je dobesedno splaval po vodi; beneško dedščino so si razdelili Florentinei. Francozi, Ho-landci in Angleži. Mimogrede so se Benetke včasih malo dvignile, a jih ie zgodovina taikod zopet potlačila.
Drugi vzrok propada, ki ga navajajo, je pa tade: Okoli leta 1500. pridejo Portugalci v Indijo in iztrgajo Arabcem gaspodstvo lndika. Ono zaželje-no indijsko blago vozijo od tedaj naprej naravnost v Lizbono, nobenega posredovanja Benetk ni bilo treba več, blago si v Lizboni (kupil bolj poceni kakor preje v Benetkah. Skozi Sredozemlje je prišlo sedaj le malo blaga, to mouje je postalo notranje morje srednjega pomena. Pa še tukai so nagajali Benečanom kar so mogli Ne samo Turki, tudi drugi. Tako sta Karod V. iin Filip II.' benečarisko
blaigo visoko obdavčila in sita pospeševala proti Benetkam tržišče Oran v severni Afriki. Značilno za propadanje Benetk je dejstvo, da so morali na primer iera 1514. poper — 'takrat dražji kot zlato — kupovati v Lizboni, dočim .je bila ta trgovina z drugo vred do takrat izključno njihov monopol.
Skušali so si pomagati na vse načine, pa ni šlo-mislih so ceio na prekop pri Suesu, egiptskega sultana so nagovarjali, naj ščuva indijske kneze na upor proiti Portugalcem. Nič ni pomagalo.
Pa je prišel zraven še propad doma. Stara pridnost se je preselila drugam, zuinanja politika ie spala, notranji politični ustroj ni držal več. Da bi se zavarovali proiti konkurenci so bili izdali postavo, da ne sme noben beneški delavec na tuje; sevedJ se vsled tega delavci niso mogli dalje izobraževati in so zaostali za drugimi. Ni čuda da stara republika Napoleonu ni prav nič imponirala, delal je z njo kar je hoteL Ko so prišli Fnnacazi do pristanišča, ki .je bilo preje stan najmočnejšega b rodov -ja sveta, je bilo skoraj prazno. To je bil konec beneške moči in samostojnosti
Tretji vzrok, zakaj so Benetke propadle, je p? bolj globok. Enkrat so Benečani malo mislili na to, hoteli so sanu začeti s trgovino ckodi Afrike, a so namen opustili; baili so se konkurence Prtugalcev in pa da bodo izgubili potem zadnja posestva na vzhodu. Pa bi gotovo na valovih Atlantika in ln-Otka ne bili mogli tekmovati z drugimi ker niso biti tam doma. Na to nas predvsem opozori nedo-sežrn Ratzeil V svoji knjigi: »Motnje, vir moči narodov« — razpleta svoje bistroumne misli in pravi:
»Najprvo ne vidimo velikega svetovnega morja, temveč večja in manjša morja, njegove dele V vzgoji človeštva so bila pa majhna meria prve začetne šole, v velikih šele se je dovršila vzgo'a pravili pomorskih narodov. Naša kultura je prišla iz vzhodnega Sredozemlja. Tipaje je šla plovba Ln za njo kultura od otoka do otoka, od polotoka do polotoka. Ce pregledamo morja naše zemlje, vidimo okodi oble verigo morskih prostorov, ki so vedno večji. Ozko Sredozemlje na vzhodu postane širše na zahodu, nadalje se pa razteza v nepregledni širjavi ocean, najprvo Atlantik, potem Pacifik in z niim vse, svetovno morje.
Za Gmke je biLo grško morje samo Egejsko, potem vzhodno Sredozemlje, zahodno jim je bilo tuje. Odiseja niti Adrije ne vidi razločne; kdor je šei 'Ckodi .južne Orške na zahod .tistemu so rekli, naj pozabi, kad je doma
Stara kultura — mati naše — je dama v Sredozemskem mer ju In tieba je bilo najprvo to morje odkriti, vladati v njem gospodarsko in politično. Potem šele so se pokazala edina vrata k plovbi po oceanu, gibraltarska ožina Tam zunaj je bil za pomorske narode zaprtega Sredozemlja širni svet; bali so se ga, ker ga niso poznali. Tam pa so bivali narodi, ki so premerili na svojih potovanjih na stotine kilometrov, čisto drugače kakor mornarji juga, iin sicer čez odprto more, brez otokov: med Dan-! Sko in škotsko 700 km, med Norveško in Škotsko l 500 km. Ni čuda, če so stresnih proti zahodu rav.v najdrznejši, če je postala zahodna Evropa domovina naipogumnejših prekoatlantskih mornarjev, odkrivateljev in osvojevalcev! Oni so nekak izbor, potujoč proti zanodu, proti vedno težjim nalogam.
V gradbi ladij in v plovbi sami je vsako večje morje tudi večja šola. Kai je bilo najprvo prednost — otoki itd. — to je bilo pozneje ovira, ker je ostali tak narod vedno le v starih razmerah. Ce pa ni napredka, gremo nazaj. Ozka voda redi strah pred širokimi površinami. Ko vstopi Zahodna Ev-, ropa v zgodovino, se razširi pozorišče, poostri se tekma.
Sredozemlje se je izkazalo kot dobra šo-j la evropskih narodov do časa odkritij. Rodilo je j Faničane in Grke, Kartažane in Italijane. Spomnimo na Hana in Piteja. V ozadje so stopili ti narodi šele v tekmi z narodi zahodne ki severne Evrcoe. vzrastlimi v atlantski šoli. Kar so naredili v plovbi Feničarti ali Grki, se ne da v splošnem primerjati s čini Keltov in Vikingov. Trša šola severnega morja se kaže zlasti v potovanjih Normanov. Njihova pot v Ameriko, 500 let pred Kolumbom, .je bila nevarnejša kakor Kolumbova, šli so proti naijhujšim in najbolj se spreminjajočim viharjem m virtineam, Pravijo, da je prvi vzrok propadanja Benetk odkritje nove poti v Indijo okoii Afrike, a veliko bolj je vplivalo na nazadovanje Benečanov dejstvo, da niso bili doma na oceanu, da niso poznali plovbe po njem
je največje trpljenje, bila boj največjih bo*
jev. Bela Ljubljana nima prostora za tak spomenik.
*
Ko se spomin na Ltfuibijano, je v modi duši čustvo jutra, kadar mislim na Gorico, je v meni utis belega poldneva... V slednjem delu naše zemlje je kos posebne ljubezni, enako ljiube in enako dragocene. Niti koščka naše zemlje mi ne smete iztrgati, da mi ne iztrgate srca Srca pa se ne dotikajte! Vse, samo srca se ne dotikajte!
Adrija ni igrača. Niiiti ni dragulj, ki ga hrani dama v žametni škatlji, da se naslaja ob pogledu nanj. Adrija je zlat galeb, ki kroži nad nami. Ali boš spreten in močan, da ga boš ujel .in ponesel svojim najdražjim? Ujemi ga! Večno zlat kroži nad teboj, večno mlad se s\et: v sotacu.
Kdor je zemljo zalenaril, izgtubi pravico do nje. Poglejte naša polja in vinograde naše, kri naših src in dlani je v mu, če smo le ped grude pustili v nsmar, vaša naj bo. Ce smo le košček zemlje izključili iz svojega srca, daimo jo vam. Tisočkrat plačane zemlje ne pustimo!	^
Dva sta bila obsojena na smrt. Zakaj to je vseeno, gospodična, nežna in bela je vprašala: »Kdaj jih bodo?« — »Oto dveh popoldne, gospodična*. — »Hvala lepa, gospod!« — V njenih očeh je sedela mala bestija Vsaj jaz,, ki se ne morem kanebiti. da ne bi videl čudnih reči, vsem drugim neverjetnih, sem jo videl. Stara ženica ki je prišla ob palici, je čakala dve uri. Mati je prinesla dojenčka. Polica) jo je spodil radi oitrolka, da je bila žalostna. Ne vem, komu je bilo podobno to, veselici ali gledališča. Pa j«
m da torej tudi gradba njihovih ladij ni bila prikro-I jena zahtevam oceana«. To je tudi po našem nrne-niu glavni vzrok.
Za Benetkami pride Trst, ki je pa vzrastel skoraj že v modernem času in se je moral torej že kmalu prilagoditi sedanjim razmeram, plovbi po oceanih.
I Opazovali bomo pa tudi tukai najprvo tipa,nje, potem pa mogočen korak v srvet.
Zdravstvo.
ZDRAVILNA MOČ SOLNCA.
Š. — Vpliv solnca na naš organizem čutimo najbolj, ee izpostavimo golo telo solncnim žarkom. Kmalo občutiš neko čudno prijetno ščegetanje, kmalu stopijo potne kapljice iz luknjic, koža se pordeči, napravijo se tudi mehurčki z vodeno vsebino. To je slaba snov, ki zdravju škoduje, solnce jo je privleklo iz telesa na površje. Taki izpuščaji niso čisto nič nevarni; če pazimo, izginejo v enem dnevu ali dveh popolnoma. Neki čuden čut naslade in moči valovi po žilah, srce bije močneje, kar stegali bi se in poskusili svojo moč. Čez par dni se kar čudimo, če kožo pogledamo in potipljemo, nič več ni ohlapna, trdna je in gladka, zdi se nam kot žamet. Noge so kar nekam lažje, glava jasna, oko bistro.
Številni poskusi so dognali, da močna solnčna luč uniči raznovrstne bacile oziroma jih naredi neškodljive. Sicer bi si niti ne mogli razlagati, zakaj je zrak zmiraj čist in svež, ko vendar vsak dan zgnije toliko in toliko živalskih in rastlinskih produktov, ki pošiljajo v zrak škodljive pline. Uničujejo jih razni zavezniki, voditelj njihov in najmočnejši med njimi je pa solnce. Če to vemo, zakaj pa potem solnca bolj ne izkoristimo? Zakaj ga ne izrabimo v prid človeštva?
Če hočemo, da vpliva solnce na nas v solnčni kopeli, moramo paziti na eno: ne predolgo in ne opoldne! Solnčna luč ima velikansko moč; če pretiravamo, si lahko nakopljemo smrt ali pa vsaj zelo veliko škodo na zdravju. Kakor hitro čutimo, da je neprijetno, da smo zaspani ali da kar otrpnemo, tedaj takoj prenehajmo, umijmo si celo telo z mlačno vodo in takoj nato se polijmo z mrzlo. Sploh sta po vsaki solnčni kopeli masaža in pa navadna kopel z vodo zelo priporočljivi, le tedaj ima solnčna kopel vso svojo moč. Ne pred obedom in ne po obedu, pred obedom vsaj eno uro ne.
Pri kopeli ne mirujmo, najbolje je, če telovadimo ali pa sploh kaj delamo, da pridejo vsi deli na vrsto, nobeden pa ne preveč. Kopelj ne bodi daljša od en« ure! Sploh pa se na solnčno kopelj navajajmo 1« počasi! Začetkoma par minut in ne ob najhujši vročini, potem zmiraj več in tudi, če je vroče. Bodimo vedno pazljivi! Čez par tednov bomo opazili velikansko izpremembo v celem organizmu. Prej slabo, prozorno telo je postalo trdo, močno in krepko, prenese veliko več, lažje kljubuje viharjem življenja, brez težave jih premaga.
Solnce zori ljudi!
UTRJENJE NOG POLETI.
Na noge vse premalo pazimo, skoro nič, pa tudi ravnati ne znamo z njimi, dočim se drugjh delov telesa, vendar včasih malo usmilimo. In vendar bi nihče ne smel pozabiti, vsaj enkrat na dan skopati si noge, misliti bi moral na pravo obuvalo, pa tudi na to, da noge večkrat razgali.
Posebno sedaj po leti je pripraven čas za utr-jenje nog. Res se veliko kopljemo na solncu in v zraku, a na noge kar pozabljamo. In koliko je bolezni vsled zanemarjanja nog. Katari, prehlad, glavobol, pljučne bolezni, pritisk krvi na možgane itd., i potem pa sitnosti v nogah samenasebi; mrzle noge, pot, skrivljeni prsti, žulji, zarastli nohti in drugo, vse zato, ker imamo preozko, nenaravno obuvalo. Ozki usnjeni čevlji niso prikladni naravni obliki nog, : ne propuščajo zraka, zabranjujejo vsako izhlapevanje, ovirajo tok krvi. Pa to ni ddsti; da zlo povečamo, nosimo debele nogavice in če le mogoče, šo volnene. Sedaj šele ne more ven, kar noga izloči, vse s e nabere v nogavicah in zrak prihaja do nog še težje kakor sicer.
In ne samo po zimi, tudi poleti se tako obuvamo. Kake muke si nakopavamo! Kako trpimo pri hoji! Treba je gledati na pripravne čevlje pa na drugo. Glede čevljev sedaj v vojski ne moremo dosti govoriti, na druge reči pa vendar lahko pazimo. Najboljše in najenostavnejše je, če hodimo, bosi. To napra. . .	i	_ __________. rr.T—ti—"
dejal stari vojak: »tisoče jih je padalo krog mene, tega ne morem zreti«. Gospici bi se zdelo to neverjetno in vam morda tudi, nam vsem, ki se izprašu-jemo o koncu, ne. Kakšen je človek, ki je že sit krvi? Res, kakšen? —
*
Vsepovsodi iščemo krivde, le v nas samih ne. Mi imamo aimulete, ki jim pripisujemo posebno moč Ln božanstvo in jim izkazuj/smo ljubezen. Imamo tu-| di amulete sovraštva, ki smo jim zvesti do zadnje i kapljice krvi. Doba se baha, da ne veruje v čarov-
I niče. V vse veruje, le v lastno krivdo ne.
*
Ne bojte se psovk ne plašite se hvale! Vrednost je v vas samih. Sami ste si psovka, če ste šibki in malovemi, saimi ste si hvala če ste močni in trdni v veri. Vsaka votla pesem je že pred rojstvom mrtva, vsaka zamolčana; himna, poje sama od sebe v srcu in krvi
*
Boj dveh naziramj se bije. Naziranja mrtvih in naziranja živih, 'onih ki vstajajo, onih ki ganejo. Mi ne poznamo meja. To dvoje nazranj ni uklenjeno tesno v meje cesarstva. Zato so valovi to sovražniki tako neskončni in sta se raztegnila čas in prostor v neizmernost.
*
»Ta vojna je velika fera ...« — »Da, velika igra...« — »Ki jo igrajo veliki...« — »Visoki...« — »Isto zrubiio nižji...« — »Vedno...« — »V vseh slučajih ...« — »Vedno in v vseh stučaitih ..
Zbudi se, no! V bdenju molčiš, v spanju Mo-zcliraš.
»V vseh slučajih ...«
V časopisu: »Sad italijanske kulture. Porušena cerkev, porušen grad«. Nad napisom slike. Na vseh frontah srno se prepričali o visoki kulturi dvajsetega
stoletja in smo sklenili ostati barbari.
•
Vrgli smo idejo, slepino bombo, da v njenem dimu ropamo. V poedine pojme človeko- in pravico-Ijubja smo zakrili Boga. Računa ni treba. Odkar smo se naučili da ne polagamo račun pred samim seboj, nam je lahko.
Pepe bere: »Naša moralla je ogrožena...« Ata.
kaj je to? —
— Tiho, to ni zate. TeKa ne smeš vedeti! —
VolapUk.
»Tiho bodi«, je dejal oče sinu. Oba sta šla z nabora, oba sta bila potrjena v vojaško suknjo; oče je bil korajžen, sin pa ne. »Tiho bodi«, je dejal, — »vse ti pride prav, to si zapomni, kar znaš in ne znaš. Ce rte kaj vprašajo, reci vedno, da veš. Pameten bodi in
pomagaj sd. • .f
Na te besede sem se spomnil, ko mi je pisal prijatelj: »Pomagaj si, naštel vse evropske jezike, ki jih i znaš. Komandirali Te bodo na važno mesto«.
»Za božjo Yoljo«, *em mu pisai«, .koliko jezikov pa misliš, da znam? ...«
»Tiho«, mi je odgovoril. >-Stoj Habt acht! ko Ti pišem jaz! Korporal sem. Ti si vešč slovanskega je-zifka, tedaj tudi hrvatskega in srbskega in če je treba — nekaterim na ljubo — tiudli koroškega. Dalje
vimo po leti prav lahko, brez vsake nevarnosti za zdravje, najprvo ob toplih dnevih, pozneje pa lahko vsak dan. Treba je sicer nekoliko premagovanja, zlasti z ozirom na modo in navado. A pomisliti moramo, da ti cinitelji ne morejo biti merodajni, če gre za zdravje, in da navada še ni nravnost. Bose noge sicer niso običajne, pa tudi ne pohujšljive. Kdor je enkrat šel peš, bo šel kmalu tudi drugič, ko je spoznal dobrodejni vpliv take hoje. ce je vroče, izgubijo noge toploto, ki jo imajo preveč, ob mrzlih dnevih imamo pa v nogah prav prijeten čut toplote. Torej v vročini čut svežosti, v mrazu čut toplote.
Kjerkoli smo, povsod izpostavimo nogo zdravilnemu in okrepčujočemu vplivu svetlobe, zraka, zemlje in solnca. Doma in v letovišču, v hiši, na dvorišču in na vrtu bodimo bosi. Če smo pa drugje, v pisarni, v mestu, na potovanju, na izletu in na izprehodu, tedaj je pa najbolje, če nosimo samo sandale brez nogavic. Ce pa predsodki in pa ta preklicana moda tega ne dovolijo, pa nataknimo kake druge lahke, luknjičaste čevlje.
Prav proti vsem zakonom zdravja so pa visoke pete pri ženskih čevljih. Ne samo to, da nepokvarjen okus take čevlje takoj obsodi, škodujejo visoke pete nogi sami, vplivajo na hojo in jo otežkočajo, niti pravilno stati ne znamo, večkrat se skrivi hrbtenica itd. Pa še pete niso pritrjene pod našo naravno peto, temveč čisto drugje. Najboljši so čevlji brez peta ali pa vsaj s prav nizkimi, z enim ali kvečjemu dvema podstavkoma.
Trgovina in obrt na Kranjskem leta 1917.
Predsedstvo kranjske trgovske fin obntme zbornice je izdalo poročilo, ki riše izredno težke gospo-danske razmere lanskega leta. Delavcev vedno manj, hrane vedno manj, surovin vedno manj. premoga vedno manj, železniških voz vedno mana, pač pa vedno več vladnih predpisov, vedno več oentral m prisilnih organizacij. Našli denarni zavodfi so imeli lani bogato lepimo v papirnatem denarju; ljudje so poplačali veliko dolgov, narastle so pa tudi vloge in sicer za ogromne milijone. Slaba pa je btila naša druga letina, ki je glavna in temelj našemu življenju in gospodarstvu.
Žita in druge krušne rastline so lani izdatno zaostale za predlanskim pridelkom: pšenica za eno četrtino, rž za dobro tretjino, ječmen skoro za polovico, oves nad polovico, koruza skoro za četrtino. Edino ajda, ki je že leta 1916. bolje obrodila. se je leta 1917. zopet izboljšala in sicer za eno petino predlanskega pridelka Pridelek tfižola in drugega sočivja se je znatno znižal. Slabo so uspeli tudi krompir in zelje, mestoma tudi repa in pesa Izredno slabu je bilo z deteljo, senom in slamo, vsled prehude suše. Sadna letina je bila boljša nego leto prej. Vino je, kakor po koilikosii, tako po kakovosti izredno dobro obrodilo. Donos vina se ceni na okroglo 200.000 hI, od druge strani celo na 248.000 hI. Tudi čebeloreja se je lani dobro obnesla.
V posameznih industrijah so bile razmere sledeče. Produkcija premoga pada stalno in to pomanjkanje premoga se pozna v vseh industrijah. Železarska industrija 'je imela sicer dosti naročil, pa je vsled pomanjkanja premoga morala obrat znatno omeji :i. Prav talko je bilo v livarnah in tovarnah za stroje. Zelo je trpela papirna Industrija tiskarska obrt je občutila veliko pomanjkanje blaga in delavcev. Nič boljše se ni godilo knjigoveznicam. Slamnikarstvo hi lahko cvetelo, pa zopet pomanjkanje. Veliki usnjarji so imeli veliko dela za vojaštvo, 'mali so trpeli. Znatno se je omejilo iin konča-.; ustavilo izdelovanje prstenih barv; to se je že tudi zgodilo v tovarni za oljnate barve in lak. Popolnoma je prenehalo izdelovanje mila, vse je pa povpraševalo po voščenih svečah, dobil pa jih je povečini samo vojak. Stavbna stroka je močno zastajala. Delo v opekarnah je počivalo, cement se je izdeloval le v omejenem obsegu. Premalo je bilo steklenih izdelkov. Tekstilna (tkalska) industrija je popolnoma počivaia, ustavilo se je tudi izdelovanje čipk. Izredno bi se lahko razvila isitarslka obrt, za njene izdelke je zelo povpraševala Ogrska pa ji je manjkalo žime, sukanca in komopca. Dosti je bilo dela pri testeninah za vojaštvo. Izdelovanje kavnih nadomestkov je padlo za dve tretjirui, kanditov in sladčic pod polovico. Mlini so mleli samo za plačilo; ker ni bilo žita, so mleli samo pretrgano. V pivorvamiški industriji so se razmere tfcudii poslabšale, lanemega olja sploh niso pridelovali, dosti dela pa je imela produkcija kisa
Lesna industrija je Ma tudi leta 1917. radi pomanjkanja delavcev, voz in živine zelo ovirana. Produkcija .je bila močno utesnjena; mnogo žag je počivalo, dokaj pa jih je imielo tudi vojaštvo v svoji porabi. O cenah se mnogo toži. Sedanje rav-nalne cene niso primerne razmeram in zadržujejo produkcijo in prodajo. Za Kranjsko so te ravnalne cer^e posebno zato nevzdržljive, ker meji na Hrvaško, kjer se nudijo veliko višje cene. Višje cene na Hrvaškem pa ondi omogočil jejo tudi višje mezde. To in pa mnogo ugodnejše prehranjevalne razmere provzročajo močno odhajanje kranjskih lesnih delavcev na Hrvaško, silijo naše industrijalce plačevati vsaj enako visoke mezde in skrbeti pri tem za enako dobro prehramitev delavcev, kakor je možna na Hrvaškem; kranjskim interesentom se tako visoko draže produkcijski stroški.
Srednjemu in malemu obrtu se je položaj izredno poslabšal. Kakor velikim obratom .ie tudi srednjim in malim obratom hudo primanjkovalo delavskih moči, da, celo vajencev; materijala jc često nedostajalo popolnoma. Primanjkovalo je kuriva m svetiva. Zlasti tožijo stavbni, kovinski in mizarski obrt; manjka železnine, posebno žičnikov, cementa, opeke in apna. Hudo prizadeti so bili oblačilni obrti vsled pomanjkanja blaga in posebno sukanca. Občine, v katerih ni več nobenega čevljarja ali krojača se mmože. Z izrednimi težavami se morajo boriti tudi druge obrtne stroke in število ustavljenih obratov narašča.
Trgovini so se seveda izredno pomnožile težkoče, ker je z blagom še bolj na tesnem in se je še bolj zmanišaio število prodajnih predmetov, na drugi strani pa so ji prosto gibanje še izdatneje omejile nove odredbe. Proti koncu leta jc k poslab-šanru kupčije pripomoglo tudi to, da se je soška armada znatno pomaiknila proti jugu. Mnogo je bilo pritožb radi prometnih ovir in radi nesigurnosti transporta. Iludb se je poslabšalo stanje trgovin z živili; mnogo važnih predmetov sploh ni bilo ali le prav težko dobiti. Promet v specerijski stroki kaže za tretjino do polovice manjši financijelni uspeh nego leto prej. V manufaikturni in oblačilni stroki se je v prejšnjih letih še ugoden položaj leta 1917. shujšal mahoma. Blaga je bilo vedno manj, koncem oktobra pa .ie izšla še odredba o prisilni oddaji bombaž evega blaga; prodajalnice so sedaj skoro prazne. Razmeroma ugodlna je bila kupčija v železnin-siki, galanterijski trgovini in v trgovini z nagizdnim blagom ter s papirjem; tudi tu pa je že znatno vplivala vedno večja pičlost blaga, da v, mnogih predmetih začasno ali stalno popolni nedostatek. Vinska trgovina je imela kljub dobri letim jako velike težave^ pri nakupu vina vsled nezadovoljivih rav-nalnih cen, po katerih vina pri producentu ni bilo dobiti. Enake težave je seveda imelo tudi gostilni-čarstvo. Trgovina z vinom in gostilničarstvo pa sta bila hudo prizadeta tudi spomladi vsled rekvi-zicij po docela nezadostnih cenah. Zbornica ie storila potrebne korake, da bi se prizadetim povrnila dejanska škodi; interveniralo se je ponovno, da bi se pospešila rešitev, zadeva pa žal doslej še ni rešena.
Podpisujte 8. vojno posojilo!
Čebelarstvo v narodnem gospodarstvu.
M. H. — I. — Pomen čebelarstva v narodnem guspodurstvu je mnogostranski, zato pa v splošnem tudi premalo znan in premalo vpeštevan. Znano je pač, da čebelarstvo daje med in vosek in omogočuje trgovino z živimi čebelami. Da je pa večje gospodarske važnosti kakor med in vosek in trgovina s čebelami ono pospeševanje sadje roje kmetijstva, katero povzročajo drobne čebelice kat ..piotjevalke sadnega drevja bele detelje, esparzete, maika in drugih kulturnih rastlin, je že manj znano. Se manj žnana je ona stran čebelarstva, ki posega v zdravstvo. Nadalje se vse premalo vpošteva vzgotjevalni in etični pomen čebelarstva, sioer bi bili pouk o čebelarstvu že davno vpeljan v vseh ljudskih šolah po dež oh iti poleg vsake ljudske šote bi stal vzoren čebelnjak. Nov pomen čebelarstva so našli sedanji izredni časi v preskrbi mešteviinih invalidov.
Vzrokov dovolj, da se taidii širša javnost zanima za čebelarstvo. Tem boilj, ker je čebelarstvo za nas Slovence nek a i izvirno domačega, pa tudi zaito,
znaš bolgarski, ruski, češki, poljski, lužaško-siibsiki,
slovaški, nemški in italijanski jezik z vsemi dialekti postava.
»Ist es var?« se je dvignila iznad knjige bleda
in vejami. Poieg tega pa za silo madžarski — če znaš zaMeifci, je dosti — in ... no, kaj bi našteval... Saj si razumel? Vseeno je, pri nas je itaik vojaški volapiik. Prihodnjič mi javi pokorno, koliko jezikov znaš«.
Uda/1 sem se: »Res vse te .jezike znam in še mnogo drugih spretnosti«. Tako sem javil na dopisnici.
Takrat vseeno še miisev. razumel tega, danes razumem bolje.......
Pisarna je bila vznemirjena do zadnjega koto.
»Cel dam časkam tega lumpa Ali je pri kompa-niji, ali ga ni? Ali je bil v finem cugu, ali ga ni bilo?«
»Pšjakref!«
»Takšarža pokliči!«
E, kosa. Austragaj ga in bašta!«
»\Vas? Enkrat austragati, drugič ^jntragati. Gcldene bi ferdimai na to vižo«.
Talkšarž je pritekel.
»V fergatening ga ni. Cukskomanda/ntii ne vedo zanj«.
»Ni, ni. Ma kome no?«
»Es muss seitn! Bohiin ist er feršvunden?«
»Hat beis«.
»Nahforšaj še enkrat v prezencštafndesbuhiii, torši je en feiar notri«.
»Ni. Gvišmo je dezertiral«.
»Alora piši dezerteirajngabe im štrafajncajge!«
»Basta...«, je dejal brkati' peresar«, da bi ga dobi ja v šake, čapa bi ga, i hita per tera«.
»Ma kome?«
' »Ja sam ga vidiija, ka je špacira po hofu prije polu sata«.
ker so vse one strani čebelarstva, ki posegajo v narodno gospodarstvo, splošno zanimive. Končno pa tudi zato, ker se je na tem narodnogospodarskem polju pri nas dosedaj veliko grešilo in je prav sedanja doba, ko stopamo na plan kot svoboden narod, najbolj pripravna, da si temeljito 'izprašamo vest, obžalujemo vse gospodarske grehe in sd ustvarimo podrobne načrte in solidno podlago za neodvisno, srečno fin ugledno bodočnost. S čebelarstvom sa lahke ustvarimo mogočno panogo našega narodnega gospodarstva in vir velikega bogastva.
Podati hočem kratek pregled narodnogospodarske vloge čebelarstva. Se poprej pa nekaj splošnih opazk.
Čebelarstvo je gotovo najstarejša gospodarska panoga. Vsi znani narodi so se pečali s čebelarstvom. Grki in Rimljani so gojili in opevali čebe-lico. Nam Slovencem pa gre zasluga, da srno pn i odkrili znanstveno biologijo čebele in položili s tem temelj za moderno čebelarstvo'. Modra cesarica Marija Terezija je ustanovila leta 1771. na Dunaju prvo čebelarsko šolo in Slovenec Anton Janša, doma iz Zabreznice na Gorenjskem, je poučeval prvi na tej čebelarski šoli. In kar je učil Anton Janša pred 150 leti, tvori še danes podlago čebelarski vedi. Umestno je, da to poudarim, posebno v teh zanimivih dneh, ko sli vsepovsod na dan prepričanje, da je prava kultura vse kaj drugega, kakor pa izum novih moralnih sredstev.
Ce so moji biologičnovnaravoslovni sklepi pravilni, pa ni slučaj, da so Slovenci prvi odkrili znanstveno biologijo čebele. Po mojeun mnenju so se namreč izmed vseh indogermanskih narodov baš Siliovenci najbolj intenzivno barvili s čebelarstvom, živeli s čebelico v najožjem stilku. SMepam pa to iz sledeče okolnosti. Izmed vseli znanih krajevnih čebelnih pasem je kranjska čebela najbolj kroitka; veliko bolj krotka kakor recimo južno živeča ci-perska ali afriška pasma a'li kaikor severno živeča nemška pasma. Ce bi odločevali le vremenski in podnebni momenti, bi bila bolj na severu živeča nemška čebela imanj zdražljiva. Treba torej nekako vipcštevaiti tudi zgodovinsko - biologični moment: razmerje človeka do čebele. Cint več se bavimo z divjimi živalmi, tem prej se iste udomače, čim lepše ravnamo z njimi, :im bolj postanejo krotke. Res da bi se v tej kratki dobi, v kateri bivajo Slovenci na sedanjih tleh, narava čebele ne bi mogla bistveno spremeniti. Nasprotno je pa tudi verjetno, da so Slovenci prinesli svojo udomačeno čebelico 'iz svoje stare domovine na svoj dom. Na gorkem vtzhodu je bil stari dom naših -dedov in na gorkem vzhcudlu je prvotna domovina čebelice, ki si je osvojila s svojo pridnostjo in svojim čudovitim in vzornim družabnim in družinskim življenjem srca narodov, oelega sveta. Naši dedje pa so ji bili posebno naklonjeni. Čebelar iz Istre in Dalmacije je še dlaines prepričan, da bi bilo sramotno zanj, če bi prodajal čebelice koit navaldno blago, pa da bi talka knup-
njegevi hiši. Tako in slovanski duši
čija prinesla nesrečo njemu in tesno sta spojena v :9lovenskii usoda človeka in usotda tovarišice: čebelice...
Kultura.
V tem je prišel skoizi vrata inšipektion iin pritiral človeka s saboo'. Vsi so se ozrli vanj.
»(Mje si bio?«
»■Dove era lej?«
Inspektion je hitel: »V kihe ga ni 'bilo, v hofu ne, v aboirtu ne; dobil sem ga v vešeraj. Niti ausrikal ni ta himp, da ne bi ga ajntajlali v marškompanijo«.
»Kaj?« se je 'dvignil korporal, kli je imeti navadlo hiti hud: »K rapontu greš. Gavtman te bo štrafal. Pet dni ajnolna ti ne fali. Se ajnbindan boš po vrhu. Zastopiš, a? Zastopiš?« —
»Ca?« je ta odprl usta in neumno pogledal.
»Stoj naptak! Ali stojiš pred kravo? Kje si bil, a?«
»Tu sem bija«.
»Nič nisi bija. Vaš gezuh za urlaiub je prišel, mislili smo ga forlegati, na to vižo pa ...«
»Ma steso lahko učinite to. Imam deco...«
»Nič! Borko! Abtreten!«
»Da bi zna ...«
».Ruš!«
Šel je. Kanclija je bila resna.
Oče iki je tolažil sina, je imel prav, moj prijatelj pa tudi. V Galiciji sem mlatili v dražbi z nekim ruskim ujetnikom, ki je bil trgovec iz Harikova, neki Poljakinji proso. Zena je sklepala vsa nesrečna roke: »Pan ne turneje«. Midva pa sva trdovratno trdila, da znava 'in ostala. Vipavci gojtijo v Bosni in Albaniji tobak, Bosanci obrezujejo trto. Profesor klasike se bavi z nakupovanjem krompirja in zeljnatih j glav za vojaško skladišče— Jurist je šolski nadzornik ... Volapiik dela in jezika,
Drobne vesti:
ZA MIR! — Pravega miru, ki bo slonel na pravici, svobodi in jubozni, si želijo vsi trpeči. Zato ne stavijo 'svojega upanja v zmago meča, ki rodi samo nove vojne, ampak v zmago resnice božje besede, da smo vsi »Očeta enega sinovi, bratje vsi narodi«. — Naš jugoslovanski narod ima to misd in zato bo zvesto sledil namestniku božjemu, ki razglaša to načelo in je ukaza!, da na jutrajšnji praznik sv. Petra in Pavla vsi katoliški duhovniki, v duhu zvezani z vatikanskim jetnikom, slovesno opravijo mirovno sv. aaritev za ljudstvo. Naj nas usliši večino usmiljenje, da se kmalu uresniči psalimistova želja: »Pravica in mir sta se poljubila...«
KAJ NAM BO DOMOVINA — BREZ OTROK? — 5. julij praznik naših slovanskih blagovestnikov ■sr. Cirila iin Metoda Priprave za p rosi aro Narodnega dneva so v polnem tdku tako na Hrvatskem in v Slavoniji, kakor tudi v Dalmaciji, Istri, na Kranjskem, v Primorju, Bosni in Hercegovini. Opozarjamo vsa naša društva in korporacije, kakor tudi vse posameznike, katerim je na srcu ta velika narodna stvar, naj se pobrigajo, da bo Narodni dan prinesel bedi naših malih sirot čim več olajšanja; 'kjer še niso začeli s pripravami, naj to takoj store. Vsa potrebna navodila in informacije daje »Odbor S. H. S. žena za siročad«, Zagreb, Kiipni trg 9 (telefon 12—94), ki v najkrajšem času razpošlje razglase, pisma, zbiralne pole in druge tiskovine za olajšanje zbiranja doneskov. Tisoči iin tisoči otrok čakajo na pomoč in rešitev. Nabiranje z zbiralnimi polarna traja od 1. do 8. julija, ter ga bodo izvrševale osebe, ki bodo v to posebej pooblaščene; ves denar naj se pošlje »Prvi Hrvatski Stedionicr« v Zagrebu, pod •označbo: Zbrano za sirote povodom narodnega dneva. — OdiVor S. li. S. žena za sirote.
KAM V ŠOLO? Letošnje šolsko leto je pri kraju. O stanju in napredovanju slovenske mladine bomo poročali v prihodnjih številkah. V zadnji številki sm» priporočali, da se naši voditelji resno začno pečati z našim šolskim vprašanjem z ozirom na naše bodoče narodne potrebe. Povdarjali smo potrebo kažipota, ki bi našim starišem in otrokom kazal pot v razne šole in poklice. Tak kažipot se že dobiva po knjigarnah po 66 vinarjev. Sestavil ga je leta 1914. profesor Fran Jeran pod naslovom »Kažipot za izbiro šol in poklicev z dodatkom o notranjem ustroju najvažnejših šol. Priporočam/o ta 'kažipot, ki naši mladini posebno priporoča strokovne šole.
Drobtine.
»LUČ.« — 1918. — Uredila Jože Stab&j in Josip Stipančič. — Knjiga je dotiskana in z mirno vestjo lahko rečemo, da bo s svojo bogato vsebino zadovoljila vsakogar. 46 s o t r u d n i k o v je poslalo za njo bogate prispevke. Cena ji je 6 K, za dijake 3 K in denar naj se pošilja z naročilom vred na naslov: Dr. Stjepan Marku!in, odvjetmik, Zagreb, Ku-relčeva ulica 3. Kdor jo hoče dobiti, se mora požu-riti, da ne bo prej razprodana. V doglednem času bomo o delu več izpregovorili,_ za -danes navajamo samo vsebino, ki je begata. Članki: Jože Plot: Poslanica pred svidenjem. Vičentije Mikša: Majci. Ivan Ddenee: Dr. Krek in naše svetno izobražen-stvo. Ljuhcimir Marakovič: Pismo na bojište. Nairte Velikctnja: Bela vrtnica. Dr, Djuka Kuntarič: S dr. J. E. Krekom u Beču. Jože Stabej: Zabrisani listi. Vid Blažinčič: Petar Neznani. Dr. Maničin: Kulturno tekmovanje. Slavoijub Kurschner: Povratak. Fr. S. Šegula: Profesor Anton Bezenšek in jugoslovanska stenografija Antun Matasovič: Naisladja. Jože Stabčj: Za ali proti? Nedjelko Subottič: San gorske noči. Ivan Stanovnik: Dijaška organizacija. Dr. Stjepan Polž: Uspomena na dr. Kreka, doze Plot: Gospa in gospod. Narcis Jenko: U ono vrijeme. Dr. Djuka Kuntarič: Organizacije sccijalnog rada i opoine. V. Grmovič: Modre planine. Neispjevana pjesma. E. B.: O imperializmu. Cedomil Cakada: Odabraaiima izmedju tisuča. Pavao Matijevič: Isus i apstimencija. Narte Velikonja: »Deveta dežela«. Josip AmMč: Hrvatska katolička književnost. Kašte-laniski vitez: Kod šuimiskog izvora. Marko Vunič: Za učiteljsku organiizaciju. M. Tuigomir Tepešač: U tudjini. Jože Plot: Malenkost. Josip Andrič: Glazba roda mega. Mab: Jedan pjesniik »Luči«. O. Leo-nardo Kalac: Dr. Janez Krek kao profesor filozofije. Ljubidrag Garčina: S podaljega. Pesmi: Isidor Poljak: Prometej. Na svetim vicdama. Lanci. Planite bjeli ognjev i duše! Djevici srviježnoj. Posjeta. Divovi. Zvonim i r Vijolič-Ljubičič: Sloboda — zadnja boginja. Dva intimna akorda. Sablastima. LjudeViit Mat-kovič: U čežnji. Jože Ptoit: Sonet samote. Ob oknu. Žrtve. Vičentije Mikša: Bilo je bolno. Nemca: Pod pendžere, U staroj sobi. V. Bitenc-Radoš: Kyrie elei-sion. Pavao pl. Gvozdanovič: Večer. Stjepan Gruber: Slap. Viktor Mlinarič: Slutnja. Liuba Pavič: 11 jesan ranu. M. BLaškovič: Hriste, dodji. U polju. Ziitomnr: Nereide. Vrlinov: Ljetno jutro. Mečava. Posatsky: Ti. Dušan K. Petrovič: Vjeiri. Nando: Cuj, kad kiroz n-oč--Bofaky: Iz »Južine«. N. Kcceljsky: Poslednji akord. Književnost: Vladimir Nazor: Pafoir-ci (Dyo Jota). — Fran Albrecht: Mysteria dolorosa (Jože Stabej). — Antonio Fogazzaro: Daniele Cor-tis (Dr. Kuntarič). — Ivan Cankar: Podobe iz sanj (Jože Stabfej). — U. Donadini: Sablasti i Vijavice (Dyo Jota). — Jercrdmsko društvo hrvatskom narodu (Dr. Kuntarič). — Rene Bazin: Gruda umira (A. K.) — Yves le Onerdec: Pisma seoskog župnika (Dr. Kuntarič). — Fran Milčinski: Ptički brez gnezda (Jože Stabej), —- Fran Milčinski: Tolovaj Mataj (Jože Stabej). — Milko Cepelič: Spasava.imo narodno naše tkivo i vezivo (Dr. Kuntarič). — »Omla-dina« (S. G.). — Jože Debevec: Vzori in boji (Jože Stabčj). — »Jeka cd Osijeka« (Dr. Kuntarič). — Antonija Stupca: Učna snov (Jože Stabčj). — Bflješka. — Priloga: Slika dra Jan. Ev. Kreka.
PO NAROČILU. V zadnji številki smo v članku: »Izjava za državo« spomnili, kako je svoj čas zunanji minister grof Czernin dial pobudo in v glavnih obrisih tudi besedilo za znane izjave avstrijskih ne-nemških narodov proti ententi. Dr. Šusteršič je tedaj podal znano obširno izjavo, v kateri ne pozna »-zatiranega« slovenskega naroda Nič ni povedal, kaj naš narod pravzaprav hoče. Tisto izjavo je avstrijski vladni tistkovni urad razširil po svetu. Majniška deklaracija našega naroda je sedaj znana celemu svetu. Sedanji zunanji minister grof Burian bi menda hotel izbrisati majniško deklaracijo. Šusteršič II (Lampe) je z glavarskega stol ca razglasil znani protest, v katerem ni besedne o mamiški deklaraciji, čepr* / ie vse ljudst r> /.uV) Šisieršlč-l atnpe ni zanjo, ne morda radi Kočevarjev ampak — grof Burian bi rad imel samo »protest«. — Slovensko ljudstvo ne bo ubogalo zakulisnih voditeljev. Če hoče kranjski deželni odbor res biti glasnik našega ljudstva naj zunanjemu ministru pošlje vse že znane izjave naših občin za majniško deklaracijo. V teh izjavah je tudi protest, ki je krajši i toonejši, po ljudski volji in že — sklenjen.
»GOSPODARSTVO ŠTIRIH« = Deželni poslanci, ki so ljudstvu odgovorni za pravilno in dobro deželno gospodarstvo, zahtevajo od deželnih odbornikov, ki so od njih izvoljeni, vpogled v deželne knjige. Šusteršičev namestnik to odkloni kot »neustavno« in »proti zakonito«. Nihče ne razume, kako se je dr. Lampetu take- nenadoma porodil tak nežen pravni čut in vestna ljubezen do ustave in postave, Še vedno je dolžan odgovor, kaka je bila ustavnost marših keterega sklepa deželnega odbora, ko je bil deželni odbornik dr. Zaje v vojaški službi. Takrat so imeli »Gospodarstvo štirih« — celo samo trije.
ŠUSTERŠIČ SE NI IZPREMENIL. Mož je zopet užaljen, ker je kot politik izgubil ljudsko zaupanje iai so mu nekatere občine vzele častno občanstvo. »Politik« gre in piše občinam, da je to upor proti »deželnemu glavarju«, ki je zaupnik — cesarjev. Zato občin« imenujte me na novo za »častnega občana« in moj deželni odbor vam poide na roko. Užaljen »politik« se skriva za deželnim glavarjem, grozi s cesarjem ta vabi z denarjem. »Resnica« ima prav: »Dr. Šusteršič se ni izpremenil«. •	__
Politika.
V Rusiji je veliko gibanje proti vladajočim boljše-viikam, ki so v resni nevarnosti, da jih strmoglavijo Čeho-SlovaM in razni generali. Protirevolucijo podpira ententa. Tud nemški državni tajnik je označi-! razmere na vzhodu kot neustaljene in zato ne bomo razočarani, če se na vzhodu pripravlja nova vojna. — V Nemčiji imajo hudo krizo, ker je državni tajnik Kuhlmann izjavil, da samo meč ne more prinesti miru. Umakniti se bo moral, ker imajo sedaj vodilno besedio aneksiomisti. — Lloyd George napoveduje, da se bliža odločilna ura.
Na Ogrskem veliko delavsko gibanje proti vladi, ki noče voliivne reforme in miru, kakor je volja delavstva. V Avstriji posluje demisijonirani Seidler. Voditelji vseh strainik so bili pri cesarju. Slovanske stranke so za parlament — brez Seiidlerja. Parlament bo skoro gotovo sklican 9. julija.
Dalmatinski deželni odbor je proti nemšfct a-il madžarski rešitvi jugoslovanskega vprašanja. Zahteva uresničenje rnarniške deklaracije.
55?
Advokat Dr. Juro Adlešič
je otvoril odvetniško pisarno v Ljubljani, Sodna ulica št. 6. II. nadstropje.
mmmmm

Stran 4,
.JUGOSLOVAN"
Štev. 31
Katoliška bukvama
v LJUBLJANI 11
mm
priporoča književna deia Nove Založbe:
Fran Levstik: Martin Krpan.
S 13 risbami Hinka Smrekarja.
Ivan Cankar: Podobe iz sanj. Jože Debevec: Vzori in boji.
adranska Bank
Podrumu UIIUI
Z CENTRALA: Trst. Z
Podružnice:
Dubrovnik — Dunaj Kotor - Metkov!« Opatija ~ Spljet Ilbenik — Zader
Brzojavni naslov: JADRANSKA j Telefon štev. 257.
Delniška glavnica: K 20,000.000 Rezerve: nad K 3,500.000
SPREJEMA: Vloge na knjižice in jih obrestuje po čistih 4 % Vloge na tekoči In žiro račun proti najugodnejšemu ob-restovanju. Dviga se lahko vsak dan brez ozira na moratorij. Rentni davek plača banka iz svojega.
KUPUJE IN PRODAJA: Devize, valute, vrednostne papirje itd. in srečke c. kr. razredne loterije.
ESKONTIRA: Menice, devize, vrednostne papirje itd.
IZDAJA: Čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu - in inozemska mesta.
DAJE PREDUJME: na blago, ležeče v javnih skladiščih.
PREVZEMA: Borzna naročila in jih izvršuje najkulatuejc.
!«# S Kmetska posojilnica Md ljubljanske okolice S5S3
- v Ljubljani -


m\:
• ••
SSSSSS m: B1,a mi1
MM
obrestuje hranilne	A 1/ 0/	brez odbitka
vloge po čistih	4 /4 lo	rentnega davka
		
Rezervni zaklad nad K 1,000.000. Ustanovljena leta 1881.
Najmodernelia uredba za tiskanja listov, knjig, broiur, muzikallj Itd.
Stereotlpiia - Lit 09 afiia
L t
1 zaKiaa za voove in sil
zavarovalni oddelek.
poslovalnica v Ljubljani, Mm nabrežje 1,
sprejema
na temelju pogodbenega dogovora 8 c. kr. prir. življensko zavarovalnico avstr. Feniks na Dunaju
zavarovanje na VIL vojno posojalo
pod najugodnejšimi pogoji.
Tako zavarovanje olajša vsakomur zajetje VIII. voj-p ega posojila z malimi delnimi vplačili ▼ daljši ali krajši dobi. Premije se morejo plačati tudi z vojnim posojilom osmega in prejšnjih izdanj.
Pojasnila dajejo naše okrajne poslovalnice v Črnomlja, Kamniku, Kočevju, Kranju, KrSkem, Litiji, Ljubljani (Frančero nabrežje l/I), Logatcu, Postojni, Radovljici in Rudolforeat in naii pooblaščeni zastopniki.
Priporočamo tvrdko
Jos. Petelinca
v Ljubljani.
Tovarniška zaloga šival-nih strojev, njih posame-^ znih delov, igel in olja, ter potrebščin za šivilje in druzega galanterijskega blaga.
Šivalni stroji raznih sistemov in oprem na razpolago, še garantirano staro blago.
Sv. Petra nasip 7. biizu frančiškanskega mostu, levo ob vodi, 3. hiša.
1 t
t
t t t
t
I*1
£ skega mostu, levo ob vodi, 6. nisa. m
2wwrnmwmwmmwmmrn
Nadomestilno
toaletno milo
parfumirano,
Poljedelski stroji In orodje.
Ročni mlini za zdrob in moko
v elegantnih kartonih, fino opremljeno
»■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■»a
Docent U kron vin,
Trgovci večji popust. Dobiva se pri tvrdki
v
Sv. Petra cesta št. 2S.
fnn-j. 1. vrsta kron 135. Lslld . 2. vrsta „ 1 i 5.
Pribiiina teža 15 kg.
- - .-^.Sr^^i^iV
^ i ml (i
Znamka	R'
Mlin se razpošilja (proti plačilu v naprej ali pa poštnem povzetju) opremljen z zamah-nim kolesom in lakiranim vsipalnikom. Cena je ttili-ru — in $i«en za mlin najboljše vrsto K155, -za mlin nekoliko mani tr-p«Ine vrste K 115.— brez odbitka v tovarni, Zaboj in poštnina računi se posebej za lastno ceno. Mlin najboljše vrste izdelan je iz najtrpeinojšega materijula in »e za kvaliteto, da naročnik prejme nepokvarjen mlin — jamči. Moj ročni mlin izmelja najdrobnejšo moko.
Stroj ee naroča pri trr&ki:
D. Stucin, Dunaj 18. Bez.
Hohnegasse 4.
(Dopisuje se slovensko)
Poljedelski stroji In orodje.
Mlekarska Zveza
P®! kupi po najvišji dovoljeni ceni 5S vsako množino mleka pod naj- mm LJ ugodnejšimi dobavnimi pogoji. LJ
Dalje ima Mlekarska zveza v zalogi vse mlekarske potrebščine, kakor tudi različne mlekarske izdelke, : : zlasti razne vrste sira po primerni ceni. : :
GOSPODARSKA ZVEZA
centrala za skupni nakup in prodajo v Ljubljani
---registrovana zadruga z omejeno zavezo.---
Stalna zaloga poljedelskih strojev s
motorjev, ir.latilnic, viteljcv, slamoreiUiic, repereznic, brzepan!nifc»v, piujsv, ferss, čistilnikov itd.
Prodaja:
umetnih gnojil, kolon jalceja ia špecerijskega biaga ter ptijskiU prittelkov. -—-
Zaloga:
travnih in deteijnib seroec, pese, korenja, repe —-————-—--——
Zaloga:
pristnega domačega in ogrskega viaa, žganja itd. —-—----——
Lastna izdelovalnica in prekajevalnica klobas. Lastna zeljarna.

Izdajatelj: Konzorcij Jugoslovana. - Odgovorni urednik: Jož.f Gtati.car, državni poslanec. - Tisk: Učiteljske tiskarne v Ljubljani.