ŽENSKI SVET.
JANUAR 1937 // LETO XV. // ŠT. 1
Zdravstvo
Skrivnost spanja
Kdor hoče biti zdrav in svež, mora dolgo in doliro spati. Važneje je dobro kot dolgo. Knjti ako se po postelji premetavaš, se vsak hip prebudiš in te mučijo ponoči neprijetne misli, ako ne moreš z zadovoljstvom sprostili svojih udov, zjutraj nisi sveža in spočita, Angleški psiholog dr. Dearden je dejal nekoč: „Vse na svetuje možno kupiti, samo spanja ne."
Mnogi-menijo, daje nervoznost povzročiteljica nespečnosti; v resnici pa je često-krat ravno nasprotno, Ce ne moreš spati, se te loteva nervoznost, ki je kriva, da ne moreš spati. Navadno nič ne pomaga, da šteješ do sto ali tisoč, deklamiraš pesmi, moliš 'očennš, naštevaš imena znamenitih oseb ,. . saj uhajajo misli tja k predmetu, ki te bolj zanima in mika.
Na razpolago je mnogo sredstev, ki pospešujejo spanje. Toda uspavalnih sred.sfev se poslužujmo čim redkeje ter v skrafni sili, ko že ni druge pomoči, in po navodilih zdravnika. Uspavalna sredstva so vedno škodljiva in imnjo še to slabo stran, da izgube svoj učinek, "ako jih prepogosto jemljemo; narava se jih privadi. •
Za dobro sp^mje je udobna postelja in dobro zračena soba nujno potrebna. Ako ne moremo spati, morda lega ni prava. Marsikdo misli, da so visoko vzglovje in mehke zimnice predpogoj dobrega spanja. A pokaže se. da je v zmoti. Komur sili kri v glavo, kar večkrat povzroča ne.spečnost, naj ima pod glavo žimnato blazino. Perie dela vročino. Platnene rjuhe so hladnejše kot bom-bažaste. Soba nar bo hladna in zvečer čisto prezračena. Vendar je napačno, ako spimo pozimi v ledeno mrzli sobi pri odprtem oknu. Varujmo se vsakega pretiravanja. Sobna temperatura naj bo vsekakor nad ničlo; najprimernejša toplota je okoli 10" C.
Noge morajo biti tople. Toda ne grejmo jih šele v postelji z vročo opeko ali kake druge vrste grevnico. Glejmo, da ležemo že z gorkimi nogami v posteljo. To dosežemo z vročo kopeljo nog. ki tudi požene kri iz glave, kar je precejšnje zagotovilo, da bomo kmalu zaspali. Ako nam je kopel nog v topli . vodi zvečer težko dosegljiva, tedaj treba noge vsako po.sebej vsaj masirati in jih dobro pregnesti ter naravnati. To je posebno
dobrodejno, ako smo imeli noge ves dan vklenjene v težko in morda celo ozko obutev. V hudi zimi si tudi lahko s termoforjem postelj pogrejemo. Ko ležemo, pa je bolje, da termofor odstranimo. Vroče grevnice namreč zdravju niso koristne; tudi lahko ponoči povzročajo težave .. . Jako dobrodejna je celotna kopel, kateri pridenemo par pesti smrekovih igel. Vendar voda ne sme biti vroča in kopel ne sme dolgo trajati. In končno ne zamudimo ohladiti se z mrzlo prho; samo noge naj ostanejo tople. Sledi lahko lažja masaža vsega telesa, kdor to dobro prenaša; vsakomur ne prija in celo lahko povzroči nespečnost. Treba torej poizkusiti. Tudi telovadba je koristna. Zadošča pa vaj toliko, da se udje sproste; dobro se pretegnemo, nekaj prostih vaj in par počepov. Glava naj pri tem ostaja po možnosti na miru. — Nikakor pa se ne smemo pred spanjem preveč utrujati. Človek utrujenih in prenapetih živcev ne more spati.
Pred spanjem se dobro obnesejo pomirjevalni čaji, n. pr. valerijanov ali čaj iz pomarančnega cvetja. Tudi topla limonada pomiri živce. Kdor ima priliko, naj si zvečer privošči kratek, miren izprehod. Hoditi treba počasi in globoko dihati, da se pljuča napolnijo s svežim zrakom. To velja zlasti za one, ]d so primorani prebivati ves dan v zaprašenih, zadnhiih in zakajenih prostorih. Po vsaki prečuti noči bi morali na svežem zraku izprehoditi se ter šele potem leči k počitku.
Pred spanjem kaditi — morda celo v spalnici, ne da bi jo potem nanovo prezračili, je jako nezdravo. V zmoti živi, kdor misli, da cigareta umiri živce, saj dehije le trenotno.
Tudi negovanje telesa ne sme motiti nočnega spanja. Prav je, da si vsak večer iz-čistimo obraz in si ga namažemo z mastno kremo. Toda te maščobe ne sme biti toliko, da bi ustvarjala občutek neprijetnosti, kar bi kratilo spanje. Ko smo si polt očistili z mandljevim ali kakim drugim oljem, si ponovno namažemo lice in vtrepljemo maščobo s konci prstov v znojnice kože; kolikor ostane masti na površju, jo obrišemo z mehko
Slatneno krpo. Tudi podzavesten strah, da n bi si pomastili posteljno perilo, čestokrat odganja spanec. Navijanje las na žične ali usnjene navijalke navadno tišči, kar seve
moti spanje. V kolikor se frizura izboljäa, s pokvari mirno spanje, ki je za ohranite lepote in mladostne svežosti neobhodno po trebno. ■
Skupna ali ločena spalnica
Maogo je še zakoncev, zlasti pa taäc in celo tastov, ki so naravnost začudeni, če jih sbičajno vprašaš, ali so za skupno ali ločeno spalnico zakoncev. Zdi se jim, da ne more biti drugače, da je po človeških in božjih postavah edino spodobno in pravilno skupno spanje moža in žene v isti sobi in na posteljah, ki se tiščita. Saj so bili tega prepričanja tudi njih starši, dedi in pra&di, ki so-morda imeli celo eno samo sknjino, ne zmerom prav udobno široko postelj. Se danda
■nje
pr	. .
slišiš često resno izražano mnenje, da je ločena spalnica začetek konca zakonske harmonije ali celo viden izkaz, da v zakonu ni več prave ljubezni ter da je prav gotov vzrok nezvestoba ali pa mlačnost na moževi ali ženini strani. Kar grešno se jim zdi, da bi ne živeli po spoštovanja vredni tradiciji. Iti se vendar mnra dedovati od roda do roda!
Sodobni zakonci pa pravijo:. Na katerem polju pa se moremo še ravnati po vzeledu svojih prednikov? Ali imamo še njih živce, še njih skromnost, njihove nazore o udobnosti in higieni? Ne, nimamo jih več, in način današnjega življenja je čisto drugačen od načina naših dedov in celo očetov! Dandanes uvidevamo, da ni dobro in koristno, raztezati dvanajst dnevnih ur obzirnošti; nva-ževanja in upoštevanja še na dvanajst nočnih rn-. Skratka, vsaj ponoči smo radi sami, ne-ženirani in nikomur nadležni. Kjer mož lie more hoditi spat hkrntu z ženo, ako mož. morda še v postelji puši ali čita, preje ali kasneje vstaja, je vendar za zakonca udobneje, da spita vsak v svoji sobi. Morda ljubi mož poleti in pozno v jeseni odprta okna, pozimi pa nezakurjeno spalnico, dočim ženo morda moti vsak šum s česte in jo zebe, če veje okoli.nje hladen zrak. Morda mora mož zvečer na sejo ali sestanek k tovarišu in se vrača šele pozno; vselej zbudi ženo. preden leže. Ali pa se od dela ali potovanja utrujenemu možu mudi v postelj, žena pa želi prečitati še dnevnik ali najnovejši roman. In žena vendar moja. ugasniti, čeprav od zanimanja še vsa drgeta, in kajpak potem od jeze ne more zaspati. Ali pa žena vstane ob šestih, ker ima nujno delo ali mora otroke odpremiti v šolo,' mOž pa se togoti, ker so ga zbudili iz najlepšega spanca. Pa tudi taki možje so, ki ponoči smrče in hropejo in žene, ki v spanju govore, jokajo ali kriče. Mozje navadno ponoči ne krice, ker se 12-kriče dovolj že podnevi. Včasih kašlja on, včasih ona, vsiik zase pa. tako, _ da ob njem ni mogoče spati. Ako mora žena ponoči otroka dojiti jn p.pvijnti ali pa otroka zbuditi, seveda mož godrnja, da ni vso noč miru. Da je v primeru bolezni ali doljše
betežnbsti enega ali drugega, udobneje za bolnika, ako leži v lastni sobi brez drnžbe, vem, da ni dvoma. Tudi z estetskega stališča so ločene spalnice priporočljive, saf so reči, ki jih kulturen človek ne opravlja rod niti pred ženo ali pred možem. Pa iz zdravstvenega ozira je pljučam in — nosnicam pri-jetneje in koristneje, ako si v spalnici sum. Da, če ima celo naša pomočnica ali naš hlapec svojo sobico, pa bi jo ne imela gospodinja in gospodar?
Seveda se morajo obitelji dandanes stiskati v manjših stanovanjih kakor včasih in mislijo, da so prav zato ločene spalnice nemogoče. Toda sodobna obrt je ustvarila kavče. ki stoje lahko v obednici ali delovni sobi. Takozvani nepotrebni „saloni" in „sprejem-nice" so itak odpravljeni, vsak kulturen člo-ek pa zahteva v stanovanju kopalnico, ki
je naši dedje sploh niso poznali, kako poznali električne razsvetljave in plinskega
s^i ,asj,e
štedilnika. Poznali pa tudi niso žen'da civilizacije in kulture, ki zahtevata večjo svobodo in pravico do samoodločbe tudi v zakonu. Prej sužnje in porodni stroji brez lastne volje, so se razvile žene v bitja, ki zahtevajo za svoje delo in upravljanje doma in vse obitelji vsaj ponoči mirnega spanja v zdravem zraku. Kdor svojo ženo res ljubi in spo.štnje, ji te zahteve že iz lastnejja ego-izm.a ne odreka. Soj je dobro naspana, zjhtraj sveža in vedra žena potem ves dan kakor sonce, ki ogreva obitelj z žarki radosti in na vse strani tople ljubeznivosti.
Zdravilo za mokrače. Mokroči so otroci in tudi odrasli, ki irpe na bolezni; da ponoči ne morejo držati vode in vsako noč zmočijo svojo' postelj. Baje je najbolje sred-.stvo proti tej bolezni: razreži baldrijanove korenine na kose. kijih skuhaj in dajnj bolniku piti vsako jutro in vsak večer. Po nekaj tednih bolezen izgine. Tudi na Švedskem uporabljajo to zdravilo s popolnim uspehom, kakor poroča Fred. Book.
Preveč soli. Statistiki so izračunali, da použije vsak prebivalec Srednje Evrope povprečno 15 gramov, soli. V resnici pa zadošča 8 gramov na dan.". Pri' ljudeh, ki so za sol občutljivi, lahko povzroča preobilna mera soli razne nevšečnosti, ki pa se ne pojavijo takoj, -- ali celo vnetje. Spi namreč vsebuje natrij, ki uničuje delovanje kalcija; kalcij pa je iista dragocena snov, ki deluje proti vnetjem. Iz povedanega je jasno razvidno, da škodujemo samemu sebi in pripravljamo pot različnim boleznim, ako uživamo več soli kakor je neobhodno potrebno.
Žvečenje je jako važna zadeva, ker sline, ki še pome.šajo s hrano, pripravljajo' predelavo zavžitnih' jedi v želodcu. Zakaj je star kruh prijioročljiv? Ne samo zato, ker ne napenja, kakor sveži, marveč tudi zato, ker nas sili,' da ga žvečimo in ne moremo kar celega pojesti. . •
žena in družba
Naučite se tudi priznati In pohvaliti!
Kritika je težko, odgovornosti polno delo, ki zahteva ne ie mnogo znanja, mnogo izkušenj in tenkovestnosti, zato ludi mnogo pravičnosti in takta v izražanju sodbe, nego tudi globoke ljubezni. Brez ljubezni je tudi uajduhovitejši in najbolj tehten kritik mrzel, sovražen, škodljiv, uničujoč kakor ostra slana, ki ugoiiablja in zapušča za seboj le smit. Pri nas še zmerom misli večina ljudi, da po-menja kritika zabavljanje, smešenje, poniževanje in da je tisti pravi kritik, ki le trga, vidi le napake in nedostatke, ki mu ni nič prav in dobro.
V resnici mora biti kritika ustvarjajoča, dvigajoča, vzpodbujajoča; kritik mora na svojo umstveuo in čustveno tehfnico z največjo objektivnostjo polagati dobrote in slabosti kritikovanega objekta; pošteno mora gledati, katera skledica se dviga ali pada ter izreči svojo zaključno sodbo previdno in, če količkaj utemeljeno, vsaj z nado, da bo bodočnost prinesla uspešnejši sad. Povsod mora kritik iskati tudi dobrih, ugodnih strani," ki so sposobne razvoja, napake pa odstranjati z opozorilom, nasvetom in taktno grajo, ki ne rani do živega,! iiegp daje -Roguma za vztrajno delovanje v novi, pravilnejši smeii Le kjer ima opraviti z očitno nesposobnostjo, predrzno lahkomiselnostjo, zanikarnostjo, le--nobo, le tam mora biti kritika ostra, brezobzirna, a tudi takrat dostojna, taktna.
Večina ljudi pa ne zna nikoli ničesar priznati ali pohvaliti. Vse grajajo, vse ponižujejo, vedno se jeze ali javkajo, saj jim ni nič všeč ter si ne znajo ustvarili nikdar čiste radosti in globljega užitka. Vidijo povsod le slabe, neprijetne strani življenja. Kako se imate!' jih vprašaš. Pa ti.tožijo in jadikujejo nad vsem: nad otroki, možem, posli, svojim zdravjem, nad prijatelji, celo nad vremenom. Državna uprava jim ni všeč, občinski odbor je zanič, družba je neznosna, društva so ne^ sposobna in jalova', koncerti so škadalozni in gledališke predstave pod vsako kritiko. Literatura je dolgočasna in neužilna, a naši dnevniki prazna puščava.
Taki čmerneži, nergači iii večni zabavljači smatrajo sami sebe za visoko kuliurne, fino kritične, izbrane razvajence; a so v resnici nesrečneži, ki so na poti sebi in vsej okolici. To so krti, ki rijejo večno po temi, blati in prahu, a se nikdar ne ozro navzgor k soncu in zvezdam. Ne znajo se hvaležno nasmejati in se navdušiti, ne morejo prezreti nedostatkov in občudovati vrlin, ne znap priznati.
Taki ljudje so mora, ki poganja urednike ali posle, uslužbence vseh vrst, pa tudi v rodbinskem krogu žene, olroke in može v obup ali otopelost. Mnogo je uradnikov, ki so do skrajnosti vestni, točni in sposobni delavci, opravljajoči'svojo nalogo z radostjo
in požrtvovalnostjo. A imajo za predstojnike more: nikoli ne slišijo besede priznanja ali celo pohvale. D.olgo se bore z moro, končno jih mine radost in navdušenje ter postanejo topi stroji, ki delajo le še iz dolžnosti. Na njih delu pa se kmalu pozna, da ga opravljajo brez duše in srca, brez zanimanja in brez notranje povezanosti.
In so gospodarji in gospodinje, ki znajo le grojati, le poniževati, a nikoli vzpodbudno priznati ali celo pohvaliti. So očetje in matere, ki nikoli ne podarijo svojim otrokom tople besede za marljivost v šoli ali dosežene uspehe v čemerkoli, toda jih obsipajo s krikom in psovanjem, kadarkoli le nekoliko
pogreše in izpodlete. So obrtniki in trgovci, ki so zgovorni le, kadar jim uslužbenci ii delavci kaj zagreše, a nikdar, kadar se odli-
,	---^J. --"h*-^---------------
ktrjejo Z naglico, natančnostjo ali strpljivo-stjo. Njih kritika je dosledno uničujoča, a nikoli vzpodbudno ustvarjajoča..
Priznanje iii pohvala sta najuspešnejše' vzgojno sredstvo. Vesten delavec,. uradnik, umetnik ali kakršenkoli ročni ali umstveni trudbenik postane, če sliši priznanje, še vest-neiši in sposobnejši, otrok, če ga zasluženo pohvališ, še marljivejši, posel, dekla ali hla-. pec, ce ga razveseliš s priznanjem, še boljši-m pozornejši v svojih dolžnostih. Gospodinja, ki le kara,-si vzgoji čmerno sovražnico, namesto da bi si s pohvalo pridobila vdano pomočnico. A' pravem času' izgovorjeno priznanje izda v življenju vseh strok več kot tisoč graj. Zato ne iščimo le teme, zmot, napak in grehov, nego opažajmo radi tudi lepote in dobrote; navadimo se priznavati in pohvaliti, pa bomo živeli radostneje in mirneje !
Gospodinja.
„Ženski dom"
v Pragi
28. oktobra 1.1. na dan narodnega praznika je bila otvoritev palače, „Ženski dom" v Pragi. To krasno in veliko delo, v kratkem času že tretje te vrste, nudi samskim ženom, kakor uradnicam, prodajalkam, študentkam itd., sploh vsem ženam brez razločka starosti in poklica, najmodernejše in najcenej.še sta-
e. — 860 sob za 1200 žen, udobno in čno opremljenih, omogoča vsaki ženi izredno nizko ceno lahko stanuje ide-
sobi s 4 po.steljami za osebo 100 Kč računjena električna razsvet-1 kurjava, v umivalniku gorka i, kopalnica, elektr. likalnik. na kateri si najemnica lahko kuha, elektr. pralnica in su-stroji, sploh vse kar današnja
higiei da za alno. V
mesečno je Ijava, centraln in mrzla vod elektr. pečica, po lastni volji šilnica, šivalni žena potrebuje.
Pred vsako sobo je predsobica je elektr. pečica in umivalnik za p' vseh hodnikih so kopalnice.
v kateri odo. Na
Najvišjo ceno 260 Kč plača najemnica za lastno sobo, predsobo, kopalnico in balkou. Torej celo miniaturno stanovanje. Vse^ sobe so urejene z najmodernejšim pohištvom ukusno in elegantno. Omare so vzidane.
Palača iraa svojo lastno bolniško sobo z izurjeno bolniško strežnico. Dalje imajo vse najemnice na razpolago čitalnico, radioaparate, telovadoico. koncertno dvorano. Na ravni strehi, odkoder je prekrasen pogled na mesto, je urejeno za solnčne kopeli, odkrite in pokrite. Elegantne govorilnice in
kavarne so edini prostori, kamor sme moški obisk, drugam moški nimujo pristopa.
Kako potrebno je tako zavetišče za ženo, je razvidno, da so biie sobe davno že oddane. Stanovanjska kriza za žene je na tak način v Pragi krasno rešena.
Inicijiitor in lastnik je drušlvo „Kuratorium za zboljšanje stanovanjskih razmer v Pragi in okolici".
In pri nas? Zakaj bi ne bilo v l.jubljani mogoče in izvedljivo to, kar je izvedljivo v Pragi? Vsaj v manjši in skromnejši obliki.
Naše stanovanje
stene niso cvetlične gredice
Stena sobe ne sme biti vsiljiva. Ko stopiš v stanovanje, stene ne smejo prevpiti ali zatemniii vse ostale opreme, marveč naj se podrede drugim predmetom. Po barvi in vzorcu naj se prilagode pohištvu, preprogam, zastorom, oziroma, kadar nanovo slikamo stanovanje, se ozirajmo na opremo, da se bo vse lepo ujemalo.
Majhna soba naj nikoli ne bo slikana v temnih barvah, ker bo sicer videti še manjša. Za sobe, ki so obrnjene na severno stran, in za vse one prostore, ki sonce vanje nima pristopa, takoimenovane „mrzle" barve, namreč zelene, sive, modre... niso primerne. V njih ustvarjajo te barve občutek blada, medtem ko topla rdečkasta ali rumenkasta barva daje sobi videz udobja in lepote. Včasih smo videli na stenah naslikane žive cvetlice, velike šopke, ali kake druge vsiljive vzorce. Dandanes so se vsi ti vzorci umaknili dikskret-nim črtam, marogicam, drobnim pikam. Za spalnico je zelo primerna slikana stena, ki kolikortoliko propušča zrak, medtem ko so s tapetami prelepljene stene docela nepredirne. Tudi je slikane stene mnogo laže razkužiti oz. Čistiti kakor pa tapecirane. Tapete, ki se dado umiti, pa so zlasti za otroške sobe praktične. Seveda so dosti dražje kot navadno slikane stene. Vedeti moramo tudi, da smemo tapecirati le popolnoma suhe stene.
Okna na] odgovarjajo svojemu namenu
Zato jih ne zavešajmo s težkimi, temnimi zastori. Lahka in svetla, veselobarvna in ostalemu pohištvu ter barvi sten primerna naj bo zavesa na oknih. Najsibo stanovanje še tako preprosto opremljeno, ako je svetlo in sončno, je gotovo prijazno in prikupno. Kdor S! zida novo hišo, naj misli na to, da bodo okna pravilno nameščena in dovolj velika. Seveda potrebujejo tudi nekoliko dekoracije. Saj imamo prav cenene rožaste, črtaste, pikaste vzorce v indantrenskih t. j. stanovitnih barvah. Take zavese dajejo vsej sobi prisrčno in prijazno lice ... Na deželi
so jako priljubljeni lončki rastočih cvetlic na oknih, v toplem letnem času jih krase roženkraut, na^el in rožmarin, fuksijein pe-largonije. Tudi ta okras je zelo prikupen, ako pušča zrak in sončne žarke v sobo. Nikdar pa ne smejo biti vsa okna založena s cvetlicami, da svetloba ne more v stanovanje in je zračenje ovirano.
Dobra razsvetljava
Korist in dobroto električne razsvetljave spoznavajo v zadnjih desetletjih tudi že na kmetih, celo v sicer prav zapuščenih gorskih vaseh. Mn()gi podjetni posestniki so si z vodno silo sami vpeljali elektriko, da jo imajo ne le v stanovanju, nego tudi v kubijiji, kleti in v hlevu. Tako imajo priliko, da spoznajo blagoslov električne razsvetljave.
V mestih so imeli svoje dni električne svetilke obsenčene z raznimi resami iz svile, biserov in raznih zlatih ali srebrnih niti. Danes svetilke bolje odgovarjajo svojemu namenu; saj dovoljujejo, da sega razsvetljava tudi do zadnjega kotička sobe. Bolje služita dve svetilki, ki nista tako zelo jaki, kakor ena sama zelo močna. Glavna stvar pa je, da se s pomočjo reflektorjev in predmetov, ki odbijajo luč, zabrani bleščaiije in tvorja-nje ostrih senc. Senčniki iz papirja ali pergamenta zlasti v kuhinji in predsobi dobro služijo. Svetilka, ki jo uporubijamo pri pisanju, šivanju ali pri kakršnemkoli delu. najsi stoji na pisalni mizi, ob šivalnem stroju ali v kuhinji pri delu, mora biti gibljiva, da jo lahko obračamo na vse strani in zato ne dela sence.
Cestokrat že mala in lahko izvedljiva popravila na starih lestencih ali svetilkah zelo izboljšajo razsvetljavo. Tako n. pr. lahko zamenjamo staroverske tulipe, ki oklepajo žarnice in v izdatni meri manjšajo mi)č svetlobe, s skledicami iz opala ali mlečnega stekla. Da bel ali svetlobarven prt na mizi luč močno odbija in jo krepi, je menda že vsako?iiur znano. Saj tudi v šivanko mnogo laže vtaknemo nit, ako jo držimo nad belo podlogo.
Dunajski vampi, l kg. skrbno očiščenih, s soljo, česnom in čebulo olrtih (covejih vampov kuhaj eno uro v treh litnb vode. Nato od ij vodo, preplakni vampe v mrzli vodi, položi jih nazaj v lonec in zalij z dvema litronia sveže vode. Sedaj prideni soli po potrebi, četitinko cele čebule, zrezan korenček, peteršilj ter mulo zelene, nekaj stlačenih poprovih zrn in lovorjev listič. Kuhaj vampe še okoli dve uri, dokler niso prav mehki. Potem jih vzemi iz julie in ko se od-tecejo, jih zreži na rezance, kalere poškropi z milim vinskim kisom. Medtem pripravi drobno sekanico zelenega peteršilja, moja-rona, stroka česna, pol lovorjevega lističa, nekoliko timjaua, ocejene sardele, majhne kisle kumarice, par kapar in olupka četrt limone. Sesekljaj posebej 10 dkg prekajene slanine s srednjeveliko čebulo in opraži to v kozi, da bo lepo rumeno, primešaj polno žlico moke, prepi-aži in dodaj pripravljeno rezanico zelenjavnega dišavja, zmešaj, začini z limonovim sokom iii zalij s približno 'U litra zavarka od vampov ali z juho, da dobiš bolf redko omako; ko je vrela 10 minut, primešaj vampe, ki naj se kuhajo še četrt ure.
Srbski lonec. Na treh do štirih žlicah olja bledo zarumeni 2 srednjeveliki, drobno sesekljani čebuli, primešaj polno kavno žličko sladke paprike ter zalij s pol skodelice (Va litra) vode. Prevri in dodaj Vj kg na kocke zrezane jagnjetine, ki si jo prej osolila, opo-prala in na masti nekoliko opražila, dalje tri stebla belega iuka (pora), zrezanega na kosce, ter 4 olupljeiie sirove srednjevelike krompirje, zrezane na večje kocke. Zalij s jjoldrugim litrom vode in kuhaj tako dolgo, da krompir deloma že razpada, vsied česar se jed zagosti. Ako hočeš, da bo jed bolj gosta, zalij z nekoliko manj vode. Preden nc-seš na mizo, posipaj povrhu z zelenim sesekljanim drobnjakom.
Rezancev narastek z ledvicami. Skuhaj v slani viidi domu iz jajec, moke in nekoliko masti prirejene rezance; odcedi jih, preplakni z vodo in nanovo odoedi. Potem jih pre-prazi na vroči masti ali na maslu ter pri-meš^aj nekoliko nastrganega domačega sira. Medtem tudi že spraži na masti in čebuli dve svinjski ledvici, zrezani na tanke listke. Namazi navadno emajlirano kozo ali ognja-varno posodo s presnim maslom, posipaj jo z drobtinami in naloži vanjo vrsto pripravljenih rezancev, pokiij jih z ledvicami, po vrhu deni zopet rezance, fako lahko napraviš več vrst. Zadnjo vrsto rezancev pokrij z gosto kislo smetano ter z nekoliko stopljenega presnega masla. Postavi v pečico, da se narastek zgoraj zarumeni, Daj ga kar v posodi s salato ali kako prikuho na mizo.
Golobje v mlečni kaši. Operi dva očiščena goloba v mrzli vodi, osuši ju, nasoli m odrgni znotraj z žlico olja, dalje z maja-
Kuhinja
ronom in kaduljo (žebljem) ter ju speci na masti. Obenem kuhaj na mleku tudi pol do tričetrt litra izbrane in oprane kaše. Ko je že skoraj kuhana, namaži precej visoko kozo s presnim maslom, naloži vanjo za pol prsta visoko kaše, ki jo polij z mastjo, v kateri so se pekli golobje, in položi nanjo vrsto golobov, zrezane na primerne kose, Pokrij s kašo, zopet polij z mastjo in naloži vrhu tega pečene koščke goloba. Tako postopaj, dokler ne porabiš vse kaše in vseh golobov. Na vrhu mora biti kaša, da ne primanjkuje maščobe, s katero ne smeš slediti, peci golobe v precej obilni masti: lahko dodaš tudi presnega masla. Polno kozo pokrij in jo postavi za 20 minut v pečico, da se jed še malo poduši. Potem jo nesi kar v isli posodi na mizo. Zato je primerno, da uporabljaš ognja-varo lončeno kozo. — Prav tako lahko prirediš rižoto z golobi, samo numeilo kaše vzameš riž. kjer ljubijo bolj mastne jedi, je . vzeti poleg ma.sti še 10 dkg prekajene slanine, ki jo je treba zrezati na male kocke in j" potem pičlo zarumeniti. S temi ocvirki zabeli kašo.
Sirovi cmoki. Zmešaj dobro 7 dkg zmeh-čanega presnega masla, soli in 2 celi jajci, dodevoj polagoma kg pretlačenega kravjega sira in končno še 10, kvečjemu 12 dkg moke. Testo je zelo mehko, venflur ne smemo primešali več moke, ker bi bili sicer cmoki pretrdi. Najbolje je, da cmoke vsakega po-
5
sebej mečemo v slan krop, ker tako ohranijo pravo obliko.
Ocvrti krompirjevi cmoki. Kuhoj V^kg krompirja v obiicali; še vrućega olapi in ga tla«. Dodaj 1 rumenjak, nekoliko soli, za oreh presnega masla in 3 dkg ostre pšenične moke. Zmešaj v testo, oblikuj hitro majhne cmočke, ki jih ocvri na masti. Serviraj jih k pečenki ali k divjačini v omaki.
Krhki jabolčni kolač. Umešaj 10 dkg presnera masla z 10 dekami sladkorja; dodaj polagoma 2 celi jajci in nekoliko nastrganih limunovih olupkov. Ko naraste, primešaj 10 dkg moke. Maso namazi za prst debelo na namazan, z moko posipan pekač. Povrhu naloži kakor opeko za nožev rob debele rezine zmerno kislih jabolk, ki si jih prej pol ure marinirala v soku pol limone, premeša-nem z dvema žlicama ruma in nekoliko sladkorja ter cimeta. Kolač peci v srednje-vroči pečici.približno 'U ure. Ko se shiadi, ga zreži na poševne ali ravne pravokotnike-iu ga posipaj s sladkorjem.
Sirovi kifelci. 16 dkg moke, 16 dkg presnega masla, 8 dkg pretlačenega sira, 8 dkg dobre smetane.in ščep .soli hitro zgneti v testo. Razvaljaj ga in zgani kakor masleno testo. Tako' naj počiva na hladnem pol ure. Potem ga razvaljaj 4 milimetre tanko, nakar razreži testo na enakomerne kocke. Nadevaj jih s sirom, kateremu si priinešala Wmenjak in po okusu sladkorja. Zvij krpice v kifelce ki jih speci in še vroče povaljaj v vanilije-ve.m sladkorju. Sirovi kifelci so dobri gorki, pa tudi mrzli.
Medeni kolač. Zmešaj 80 dkg rženc moke 20 dkg sladkorne moke, 2 celi jajci. V,, kg medu, pol kavne žličke cimeta, noževo konico dišečih klinčkov, pol kavne žličke dvoj-nokislega natrona in noževo konico zdrobljenega vinskega kamena (Weinsteinsäure). Dodaj po 5 dkg debelo zrezariih orehov, prav toliko tako zrezanih mandeljev, dalje rozin, na kocke zrezanih fig, potem po 3 dkg sesekljanega citronata in arancini, torej vsega skupaj 20 dkg južnega sadja ter žlico ruma. Zgneti ali stepaj dobro v testo; ako bi bilo pretrdo, vtepi še eno jajce. Napolni namazan in z moko posipan pekač za 2 prsta visoko s testom in peci v srednjevroči, zaprti pečici približno 1 uro.,Ko je napol ohlajen, ga zvrni. Naslednjega dne ga prevleči z razredčeno, rdeče pobarvano vročo marelično marmelado in posipaj z drobnimi rezanci mandeljev. Eo se kolač osuši, ga zreži na poševne kocke.
Božični mandljevec (tržaški „mandor-latn"). Mešaj na toplem prusturu, da dobro naraste, 10 dkg medu z 10 dkg .stolčenega sladkorja. Nato pridani trd sneg od 3 beljakov in še 12 dkg sladkorja. Postavi na štedilnik v vročo vodo, da se ugreje in mešaj ves čas, da postane gosto. Nato odstavi, primešaj 5 dkg olupljenih. na listke zrezanih mandeljnov, katere rahlo popečeš in 5 dkg po dolgem prerezanih orehovih jedrc. To
zmes pomaži na oblat, počez položi zopet oblat in nekoliko obteži, ter pusti stali do drugega dne, potem razreži, na poljubne kosce.
Mandljevec na drugi način. i/4 kg sladkorja io 1/4 kg medu se na štedilniku kuha, da postane svetlo rumeno, potem shiadi, zopet deni na štedilnik in prideni trd sneg
8	beljakov. Potem pa z metlico tolci tako dolgo, da odstopi od kozice. Dodaj 30 dkg zrezanih in malo popečenih orehovih jedrc. Pomaži oblat, ga malo obteži in ohlajeno zreži na kosce.	Marica Sp.
Fino linško testo. Zgneti v gladko testo pol kg moke, četrt kg presnega masla, 28 dkg sladkorne moke, dve celi jajci, sok in nastrgano kožico pol limone. Testo razdeli na večji in manjši del. Večji del razvaljaj in ga razprostrl na pekač. Nomoži ga z,marelično ali kako drugo mezgo; preko tega napravi iz ostalega testa mrežo na ta način, da zva-Ijaš z rokami dolge tanke prame, ki jih /loži križem v obliki rešetke. Pomaži povrhu z raztepenim rumenjakom in postaVi v pečico," da se speče. Se toplo sladico zreži na kocke in potresi , vsako z vanilijevim sladkorjem.
Makova torta. Umešaj 6 dkg presnega masla. 8 dkg sladkorja in 3 rumenjake, da se peni. Dudai 8 dkg zmletega mnka in 3.dkg zmletih orehov ter sneg treh beljakov. Speci v'obodti^a torte, ki si ga pi-ej namazala in posipala z moko. Ohlajeno torto prerezi počez, namaži spodnji kolobar precej na debelo z marelčno. .marmelado in torto zopet zloži ter jo posipaj s sladkorjem.
örincinSka torta. Zmečkaj na sopari 20 dkg presnega masla, dodaj 2 rumenjaka,
9	dkg zmletih mandljev, 10 dkg sladkorja in dobro zmešaj; končno prideni še noževo konico cimeta, žlico limonovega soka. 25 dkg moke in sneg dveh beljakov. Speci v zmerni vročini. Posipaj torto dobro s sladkorjem ah jo prevleči s- kakim ledom.
Mlečni punä ni tako nedolžen, kakor oznanja njegovo ime. Prevri dobro 40 dkg sladkorja in 1/4 litra vode; potem dodaj tanke olupke dveh pomaranč, noževo konico mu-škatovega oreška in ingverja'in postavi na ' hlad. Ko je tekočina ohlajena, primešaj 1/21 finega ruma in" sok dveh pomaranč in dveh limon,, ter precedi. Kadar hočeš . servirati mlečni punč, daj na mizo v ročkah vročega mleka, v katerem raztopi na vsak hter 10 dkg sladkorja. Vsak gost si vzame poljubno mleka, kateremu primeša po okusu punševe esence. Ker je ta esenca precej močna, je zdravju koristneje, ako je ni preVec
Goreči punä. 90 dkg sladkorja stresi v novo kozo, polij ga z litrom nama in ga prižgi. Ko je ves rum zgorel, vlij na sladkor liter močnega čaja, sok treh pomoranč in dveh limon. Premešaj dobro, iznova segrej in serviraj prnv vroče.
Predpustne sadne čaše. Različno sadje iz kozarcev, n. pr. črešnje, bolj drobno narezane breskve, hruške, marelice, polij z ma-
«
raskinnin ali kakim sladkim likerjem. To naj stnji dve uri. Medtem .stepi v šndo 6 rumenjakov. 14 dkf; sladkorja in ^ \ litra belega vina nad soparo, da se preeej zgosti. Stepaj poiem tudi še na hladu dokler se dncela ne shladi. Nato prime.šaj Vs ali V, litra trdo spenjene sveže sladke smetane. Napolni čaše s pripravljenim kompotom do polovice, vrini njega pa nakopiči do vrha spenjeni šado. Postavi za nekaj časa na mrzlo in serviraj s piškoti, valli ali kakim drugim": lahkim sladkim pecivom.
Za okrevajoče in otroke, ki hitro rastejo. Raztopi počasi v kozici na ognju
30 dkg presnega masla in 15 kock sladkorja, da se segreje, vendar zavreti ne sme. Ko je sladkor popolnoma raztopljen, dodaj kg cvetličnega medu, 12 dkg finega kakava in .2 rumenjaka. Segrej to na milem ognju, a mešaj neprestano. Potem zlij v porcelanasto posodo, da se ohladi. Napolni z maso manjše kompotne kozarce, ki jih zaveži kakor marmelado s celofantnim papirjem in jih imej na hladu. Hraniš jih lahko cel mesec ali še več. Za okrevajoče ali oiroke razmešaj po enkrat ali dvakrat dnevno 1—2 žlici tega krepila, in hitro si bodo opomogli ter že v ki-atkem času pridobili na teži.
Praktična navodila
Kdor štedi, ima za tri
Kako varujemo obutev in nogavice. Ke
prideš domov, se takoj sezuj ter obleci domače čevlje in že ponogene, dasi čiste in zašite nogavice. Prašne ali mokre čevlje takoj obriši in jih natakni na kopita; tako jili ohraniš dolgo časa v lepi obliki. Nogavice obesi, da se prezračijo in se posuše, ako se vlažne. Treba jih je večkrat oprati, to de dobro nogam in nogavicam. Nositi jih ne smemo dalje časa. nego 2—3 dni.
Ako se ti nabere dosti starih nogavic, •ki jih ni več mogoče šivati, tedaj odrezi stopala, natakni vsako nogovico posebej na steklenico in reži v spirali na okrog 2 cm širok pram ali pas; reži pa preyidno, da dobiš od vsake nogovice samo po. en dolg pram. Te prnme sešij in jih kakor volno navij v klobčiče. Potem kvačkaj iz teh pramov z malimi stebričkipredposteljuikali kakodrugo malo preprögo.
Kako s pridom uporabiš ponošene pletenine? Žemper, jopič, telovnik, pleten ali kvačkan. najprej operi ali kako drugače osnaži. Popolnoma suhega sparaj; volno navijaj na deščico, ki ima dolžino navadne štrene. Ko imaš za eno štreno dovolj navite volne, jo počez parkrat preveži, da se ne zmeša, in .snemi štreno z deščice. Ko imaš vso volno -V štrene navito, pomakaj štreno za štreno v mlačno milnico, ako treba še malo .pomencaj in izplakni ter. obesi štrene sušit,, toda ne v bližino peči. Volno, ki je sedaj lepo poravnana, narahlo zvij v klobčiče:, kupi bolj tanko in ceneno volno primerne bai-ve ter pleti ali kvačkaj obe niti skupaj, t. j. staro, oprano ter novo volno. Žeinper ho kakor docela nov.
Da ostanejo kolači in buhtočki dolgo sveži, jih spravimo v velik lonec ali v globoko skledo, ki fo dobro pokrijmo ali zarežimo s prtičem. Pecivo ostane več dni sveže.. treba samo, da ga posipamo š sladkorjem, preden ga. damo na mizo.
Da bo goveja juha čista, opraži v pečici brez najmanjšega pridatka maščobe kosti.
ki jih nameravaš kuhati z juho. Sele, ko so kosti lepo rumene, jih vrzi v juho. Ali opraži prerezano čebulo na štedilniku, da bo rjava, potem jo kuhaj z govejo iuho.
Klobase, jetrne in krvave ne smejo biti preveč natlačene, da se v črevesu lahko raztegnejo, ko se pečejo, sicer črevo poči. Dobro je tudi, da jih pred pečenjem potaknemo v ■ vročo vodo, še tople denemo na mast in jih pridno obračamo.
iWorske ribe. Kadar .j^ih pražimo ali cvremo, razširjajo po kuhinji, da, celo po vsem stanovanju vonj. ki ne prija vsakomur. Treba je temeljito zračiti, da ta tako značilni vonj po ribah in olju preženeS. Da se ogneš temu vonju, postopaj iakole: Že pripravljene kose rib položi za pol ure v tekočino od 5 žlic vode in.treh žlic kisa. Ali pa odrgni oprane, s krpo obrisane in že popolnoma pripravljene ribe dobro z limonnvim sokom in sesekljanim zelenim peieršiljem in jih pusti pol ure v tej mnrinadi. Ta način postopanja ne vzame morski ribi samo neprijetnega vonja, nego ji daje tudi izvrsten okus, pa najsi ribo pečemo. cvremo nli parimo.
Da se marmeladai ki jo hranimo v večjih kozarcih, ne pokvari, pa.ži, da vsakokrat, ko ..je nekaj odvzameš. površie marmelade zopet lepo naravnaš v gladko ploskev. Potresi površie s sladkorno mnko ali polij povrhu nekoliko ruma ali kakega žganja, žaveži dobro in postavi na suh prostor. Pazili treba, da ostane kozarec čim manj časa odpxt.
Čebula privlačuje bacile. Cesiokrat se-zgodi, da kuharica potrebuje samo del cele čebule, ostalo pa pusti v kuhinji ali kjer- ' koli ležati, da jo uporablja šele naslednjega dne ali še pozneje. Toda znano je. da f)rav . čebula vsrkava vse vonje, vse bacile, ki so V njeni bližini. Ako bi tako okuženo čebulo Ü. pr. narezali na fižol ali krompn-, se lahko zgodi, da se človek ž'njo nakoplje nalezljivo bolezen, čebula jie bacilonosec, zato jo moramo skrbno hraniti.
Kuhinjske dišave treba imeli vedno lo-' čene spravljene, sicer se navzajnejo vonja drugii od druge, kar slabi moč vonjivosii. Kava in čaj morata biti takisto strogo vsak
zase, najbolje v pločevinastih ali porcelanskih zaklopnicah
Vod električnega Ukalnika vsakokrat iztakni. tudi če se odstraniš samo zn minuto. Saj je mogoče, da se dalje časa zamudiš, in ted.ij je nesreča neizopibna. — Tudi mleko ninakni z vročega štedilnika, če le „za tre-iiotek" odideš.
Previdnost je vedno dobra.
Kopalnico treba v.sakokrat temeljito prezračiti, preden se nameravamo kopati. S tem da v peči gori, se namreč proizvajajo škodljivi plini. Ker topla voda pospešuje dihanje, se pljuča lahko tembolj napolniio s strupenimi plini, tako da kopel v slabo zračeni kopalnici več škoduje nejio koristi.
Figure iz mavca osnažiš z mešanico od osminke litra vode in žlice salmijaka. — Ali: pomakaj mehko ščetko v terpeiitiu in okr-tači ž njo zaprašeno figuro, obriši s suho krpo in zgladi s suknom.
Zeleni volk (Grünspan) se napravi na bakru ali mesingu, ako pride v dotiko s slanimi ali kislimi tvarinami. Prav zato bakrena posoda v kuhinji ni priljubljena. Zeleni volk ie namreč zelo strupen. Odpravimo ga z močnim kisom, še laže s kisom in soljo. Nato umijemo posodo v čisti vodi. Mesin-gaste ključavnice in kljuke očistimo s prav finim, presejauim peskom, ki smo ga s petrolejem razmešali v gosto ka.šo. JP Preprogo, ki „kaže rebra«, Ako pokaio niti preproge samo na nekaterih mestih, tedaj jo zakrpam narobe s približno ono barvo volne, ki jo kaže poškodovano mesto. Ako pa kaže preproga močno oškodvana mesta, pa podložim po moznosli vso preprogo s krojaškim platnom ali kakim drugim blagom. Tega blaga ne pritrdim samo ob vseh štirih robovih, marveč tudi po dolgem in počez preko vse preproge, tako da pritrdim že razpokane niti. Za to delo uporabljam razno ijrimeruo barvno volno, ki jo premore več ali manj skoraj vsako gospodinjstvo. Tako predelana preproga je porabna potem še več let. Tudi predposteljnike popravim na ta način in služijo lahko še dolgo. Lepiti podlago na spodnjo stran ni priporočljivo, ker se potem preproga še bolj lomi.
Svilene robce opereš. Namili jih suhe, samo milo nekoliko zmoči. Potem jih pre-mečkaj v mehki vodi. najbolje v deževnici, kateri si primešala nekoliko čistega špirita. Izplakni takisto v mehki vodi, oz. deževnici, izti.™i vodo, položi robec med suhe platnene krpe, da se svila ne dotika svile, ter no preteku četrt ure zlikaj robec.
Rokavice Iz pralnega usnja (jelenje srnine, antilopne) osnažiš: Zmoči jih v mlačn vodi in jih na debelo namili. Take pust 24 ur v skledi brez vode. Nato jih izpiraj i mlačni vodi tako dolgo, da so popolnoiui čiste. Ako niso čiste, jih iznova namili ii pusti kakor prej zopet 24 ur; nadalje pošlo par kakor prvikrat. Potem jih še enkrat na mili, zvij jih trdo v platneno krpo, tako di
krpa vsrka vlago; menjaj v presledkih krpo. Ko so rokavice napol suhe, jih posuši na zraku, a ne pri peči. Se vlažnim daj pravo obliko s tem, da jih natakneš na roke
Ako poči plinska cev, treba takoj poklicati delavca iz plinarne. Dotlej pa poveži cev s krpo, ki si jo namočila v olje ali mast; da ti plin ne bo vhajal.
Razlika med otrokovo višino in težo
„Kako velik je že vaš fantek, da, da, čas beži!" To slišijo matere neštetokrat od .svojih znancev ter se vesele te pohvale. Toda — izkušene matere vedo, da je važnejše, ako otrok dobro, zdravo izgleda, da je živ in poln živl jenja. Prehitra rast ni vedno znak zdravja, temveč nastanejo lahko radi tega v telesu različne nesorazmernosti med posameznimi organi. To nasoglasje se javlja z utrujenostjo, bledoto obraza in z odporom proti vsokemu delu, kar ima za posledico slabo učenje v šoli itd. Dolžnost staršev takih otrok je sedaj, da s pametno vzgojo in prehrano izenačijo višino in težo otrokovo. Narava se da rada voditi, ako se to zgodi pametno in z ljubeznijo. Predvsem smejo hitro vzrasli otroki gojiti .sport le zelo previdno. Nobene preutrujenosti, posebno srca I Zato pa v^ako jutro dihalne vaje pri odprtem oknu. Te širijo ozka prsa in pripomorejo k tvorbi rdečih krvnih telesc. V šolo naj gre otrok vedno in v vsokem vremenu peš. Obleka naj bo zdrava iii praktična. Pri prehrani ne sinemo paziti na to. da potrebuje otrok tudi še druge hrane, kakor starši. Njegovo telo nepretrgoma raste m se razvija, zoto nima smisla siliti ga, raj mnogo je. Mogoče ne najde v tej hrani zadostno tega. česar potrebuje za razvoj. Torej, kaj storiti? Kuhati posebej za otroke lii praktično in bi pomenilo mnogo več posla, stroskov in sitnosti v gospodinj'itvu; poleg tega pa bi bilo vzgojno zelo škodljivo, ako bi dobival otrok vedno poselike. Zato naj skrbe matere, da dobiva otrok vsaj zjutraj in zvečer v hrani dovolj potrebnih' vitaminov. mineralnih soli, ogljikovih hidratov in beljnkovic. Vse to tudi odraslim ne bo škodilo.
Listnica uprave
Cenj. naročnicam sporočamo, da bomo zavrnile, vsak nezadostno trankiran dopis, naj bi bil še tako važen. Ako ne poznate poštnih pristojbin, vprašajte na pošti. S 25 para se frankirajo samo tiskovine, na katere se ne sme napisati nobene besede, a nam prihajajo včasih cela pisma v odprtem ovitku, fronkirana s 25 para, da moramo potem plačevali dvojno pristojbino. Torej pazile, da zadostno frankirate svoje dopise.