Izhaja vsak pondeljek, sredo in petek. Vetja za celo leto S) lir, za pol leta 15 lir, za tri mesece 7 Ur 50 stot, za en mesec 2 Lir! 80 stot Naročila se sprejemajo vsak dan, a naroča naj se tako, da poteče rok naročbe ob koncu meseca. — Posamezna številka 20 stot. — Uredništvo in uprava: Trst, via delle Zndecche štv. 3. Tetefon 19-50 in 588. — Dopisi naj se pošljejo na uredništvo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo; rokopisi se ne vračajo. — Oglasi se računajo v šhrokosti ene kolone 67 mm. Finančni oglasi po 1 liro; osmrtnice, zahvale, poslanice, vabila po 80 stot; trgovski in obrtniški oglasi po 60 stot — Plača se j naprej. — Oglase sprejema Inseratni oddelek »Dela*. -------------------------------- V Trstu, v petak 30. Julifa 1920 Prej pride kamela skozi šivankino uho kakor bogataš v nebesa. _____________ Kapitalistično Časopisje je ustanova sužnjev za sužnje. GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE JULIJSKI BENEČIJI Leto I. - Štev, 32» Svetovna revolucija {iz *Nove Dobe«, gl»s»bi »krajinske komunistične stranke.) Najaktualnejše, najtežje vprašanje, ki visi danes Alti je bo možno za ikapatad? med vsem smetem, kri navdafra ene z radostjo in druge To ^ samaumjrt d^nje pmt9 njegovi, naravi • štrkom, Id je postaio nerazrešljiva uganka v duši j Kajti s tem bi uničil drug svoj življenjski zakon: vseh razredov, — je vprašanje svetovne revolucije. Ah ho, ali je ne bo? RevoitKuja izbruhne vedno, ‘ko se pojavi oagro-maidema, združena, nasičena energija nezadovoljstva širokih ljudskih mas proti vfedajočemu redu. Če se ustavi nezadovoljstvo — se ustavi tudi revolucija Buržuaeai razredi vseh sedanjih imperij ali s tičnih držav s» ne morejo izmislita im izumiti; vseh sredstev on nasifetev, « katerimi bi zatrli nezadovoljstvo širokih ljudskih mas, zAasti proletarija-ta, kot najnevarnejšega razširjevadea im propaga tor ja »strašne« revolucije. Ali baš v tem je vsa tragedija buržuazmih razredov, da ne morejo tega absolutno ae krniti, brez ozira na njihove najtoplejše želje: kajti čim bolj bodo uporabljah ti razreda sredstva za tlačenje ne-zadovol jnosti, ki j»m gnozi s poginom, dim nadikal-najSi bodo v svojem postopanju, tem bolj se bodo ■borili .prorta- — samim sebi, tem bolj gotovo bodo sami sebe ipahnib v prepad. In z druge strani.: če se pa ne bodo borih proda nezadovoljstvu, si isto tako ■prekličejo smrt. Nobenega nasveta ni, ta ifcrageddja, ta fatalnost se bliža svojemu koncu kod začarana. Buržuazija, se razume, ne venile v svoj pogin, na noben način noče verovati, z gnusom, z razburjenjem, s smrtnim protestom odklanja to možncas-t. Ona roče verovati, da korenini nezadovoljstvo v notranjosti, v naravi vsega tega družabnega ustroja, ki ga ona vodi, da je treba v tem i-skati vse začetke vstajajoče upornosti. Nje* se zdi in sanja, da je revo-■lucijonarmost, nezadovoljnost mas pojav časa. kar so povzročile samo posledice vojne, razpadanje svetovnega gospodarstva, pomanjkanje življenskih sredstev, opustošenje dežel. Torej je treba samo postavita na noge gospodarstvo, dvigniti produkcijo, dati .masam najpotrebnejše, zadovoljiti jih z vsemi potrebščinami, .in tedaj se bo zopet vmail stari »red in •mir«, ki je bil pred vojno. To se zdi tako jasoo, priprosto in popolnoma moemc. Toda v resnici je za 'kapitalistične razrede neorogoče. Da se postavi' svetovno gospodarstvo na nivo, ki je bil pred vojno, mu je treba' v prvi. vrsti vrniti vsa ona velika bogastva, k« jih ;e .ustvarila ljudska rila v teku desetletij. Te razmere feff dale potem gospodujočim Tazredioan možnost, da bi zatrli ostre izbruhe nevolje delavskih mas, ki so se pojavljali tudi pred vojno, kakor vemo, in mezdne stavke, ki so privedle imperializem do tega koraka, da se je odločil za vojno. Z vojno, so mislih, da bodo mučili razredna oaspiotatva, da bo zmagal državni sistem nad soci-jalno revolucijo, da bodo zadušili razredno zavesi delavstva. Toda baš vojna je bila začetek imperšja-Jstščnega pogina. Kot neizogibna in konsekventna poledica vsega kapitalističnega ustroja je vojna saano pospešila, ta proces, ki bi seveda tudi brez nje dozorel v nedrijih ‘kapiteli stiške družbe. Zaman izkušajo ententni buržoazni gospodje zvrniti krivdo vojne na nekatere osebe iz premaganega sovražnega tabora, davni zločinec je — Kapital. Njega je treh« postaviti pred sodišče trpečih narodov z vsem njegovim sistemom, vsemi aparati, obrambnimi sredstvi m njegovimi služabniki vseh držav. Z vojno ne le da niso zadušili nezadovoljstva temveč so ga še z desetkratno silo povečali radi trašnega ekonomskega poloma na vsem svetu. Štiri lete so s satanskim zločinstvom- uničevati veličastne zakfede ljudskega dela, štiri leta se ni storilo ničesar potrebnega za življenje, štiri leta so izdelovali samo merilna sredstva! In eedtaj razsodimo čisto hladno, matematično, koliko časa jie itreba, da bi vrnili ljudstvu vse te dragocene znkfede, ki se jih je uničevalo skozi štiri leta. Očividno ne štiri leta, kajti uniči se lahko v eni trni vse, kar je tik* treba ustvarja® mesece in leta. Ali buržua.zija niti ne more povrniti starega bogastva, nibi ne more obdržati gospodisurstva vsaj na •tem ri vc.iu, na keterem je stalo koncem vojne. Ona že začenja to sama razumevati in .zato izkuša zadrži: iti naraščajoče nezadovoljstvo im utrjevati svoje s cifri n e pceiciije z vsakovrstnimi ukr-epik s popustitvami preleteti,latu, plahim zadrževanjem na-raščania cen, z regulacijaimi valute iitbd. itd. Toda vsi ti ukrepi ne morejo roditi pozitivnih uspehov ion s&cer zato ne, ker .ne vidijo jedra vsega položaja. Buržoazni razredi bi morali oiboovtrti vse gospodarstvo, posta vi; ti ga na tir hitrega razvoja, •nemeJ? bi odpraviti nezaitiovoljnost širokih mas z nekako takimi zakoni: 1. Točna, energična presknba vsega potrebnega; 2. enakomerna razdelitev tega bdaga po posameznih pokrajinah; 3. ureditev produkcije po natančno izdelanem skupnem načrtu. To je edina pat, po kateri bi rešili iz razvalin svetovno gospodarstvo in odpravili nezadovoljnost roais. Ali bodo v sili storili to buržuazni razredi? Ne. In sicer zato ne, ker nočejo ker zakoni' soci-jafloe narave teh razredov ne dovoljujejo, kaj takega storiti. Če bi svetovna buržuazija sklenila, da udej-stvi te pegrje, bi ana s tem umorila samo sebe. bi zakaj? Uvedba skupnega gospodarskega središča za točno preskrbo vseh sredstev in njihovo razdelitev po izdelanem načrtu, sistematična ureditev glede prodz-vajanjia vsake pokrajine pomenja sledeče: Uničenje svobodne konkurence kapitalistov po posameznih deželah in konec borbe aacijooafeiega imperijahati čn ega kapitala medi posameznim državami. če bi se namreč delalo go skupnem načrtu, m ustvarjali produkte ne radi razkošja in dobička, ampak .zato, da bri se zadovoljilo potrebam in se dvignilo svetovno gospodarstvo, se s tem onemogoči borba medi posameznimi kapitalisti, kot med' kapitalisti v skupinah. Vsaka tovarna, vsaka .industrijska družba, vsaika država bi se marala podvreči vo-Iji gospodarskega centra. Vsaka produkcijska organizacija 'b5‘ morala iprošesvaljati ne toliko, kolikor bi p neslo dobiček, ampak toliko;, kolikor bi bilo po skupnem načrte najbolj koristno za vse gospodarstvo. JTtonaraščanje. Kapital mora rasti, mora brezpogojno prerasti samega sebe s požiranjem delavske mad-vredno&ti in drugih, šibkejših kapitalistov. Vsaka ■ovira, vsaka omejitev svobodnega naraščanja je čin proti obstoj« kapitala. Kapitalist neha biti, kakor hitro se mu odvzame možnost resnične premoči nad drugimi kapitalisti in inad saanšan seboj. Buržuazajja nikakor ne more uredita .produkcije, ker noben fcstptaiist ate kapHaMsbičm .uradi ne da pra-vidinih An formacij o svojem, podjetju iai početju, -vsak prikriva resnico, ker ima pred. očrni samo lastno korist. Torej na noben način ne more .pravično, razumno razdeliti bogastev. Kapitalu ni nai tem, kaji je največja potreba za njegovo okolico, ‘katere, za ljudstvo najpoteebnejše st vam mota proizvajata, ampak sajtmo na tem, da (bi 'kolikor mogoče povečal svore bogastvo. In zato vlada danes .po vsej srednji! in zapadnr Evropi ter po vsej »napredni, svtofeodfnii« Ameriki kaos, anarhija, nakopJčevamje nepotrebnih pnodiuk-tov, gonja. >za doibičkcm in bogastvom, izrabljanje in izsesavanje vse gaspetdarske sile kapitatističnega svete, neekonomsko, neproduktivno iizrabljanije teh sili, ,pešanje pnoižvajlan^a, in vedno močnejše in čtlejše naraščanje nezadovoljstva1 širokih mas rad* teh groznih razmer. I« to nam. pričaj in .potruije sleherni d«n. Mi viduimo, da se v najbolj! urejenih) državah gospodarstvo ne dviga, ampak da vedno bolj razpada An se nuši, da se ne ioibnaivljaijo mti stare razmere, ampak da še današnji nivo proizvajanja pada, kar povzroča .draginjo, visoke cene itd Mi' vidimo, kako s« (bori svetovni Imperij aiizem sam s svojimi zalkoni, ko vidi čuti ir* razume svoj bflAžnjfii .pogin in nama nobene moči kot v nezavesti, da bi se rešil im se me pogreznil v močvirje. Alfi čim heflj desorg atezrirajo ti gospodje gospodarstvo, tem večjo vzneimnjenost, laporno nezadovoljnost povzročajo. V buržuAzijjska in malomeščanska srca se naseljuje slutnja žalostne smrti, a v proletarskih prsih raste vedno globlje in izrazitejše nezadovoljstvo, ki izbruhne zdaj pa zdaj v ognju kot podzemski vulkan, to so — stavke. Stavke zmanjšujejo produktivnost gospodarskega mehanizma, poveča-vajo desorganizaetjo, še bdj širijo nezadovoljnost in tirajo kapitalistični sistem v smrt. In z vsakim dnevom bolj zmaguijje zavest: stari sistem svetovnega gospodarstva ne more preprečiti gospodarskega poloma, ker je že preživel svojo dobo, ■ker riti ne pozna metode, po kateri bi zmanjšal bedo :n zmedo, ki je nastala po vojni. Zato mora priti radikalen korenit preobrat! Tako pretvarjajo ekonomične, produkcijske razmere z neizogibno 'konsekvenco naziramja, sodjalne in politične ideale. Še neda vno so veljali boljševizem, sovjetska vlada, komunistični odeaili gospodarstva za nekaj strašnega, divjega, absolutno nemogočega. T oda polagoma prihaja svet k prepričanju, da morejo edino komunizem, nove metode gospodarskih DUNAJ 28. — Iz Moskve sporioča;© sledečo radjo-brzejavko ruskega najvišjega poveljstva poveljstvu poljske vojske: »Poveljstvu poljske vojske. — Silno. — Naj višje, poveljstvo ruske vojske je sprejelo od sovjetske vlade povelje, da prične s poljskim poveljstvom premima pogajanja ter pogajanja za sklep miru med Poljsko in Rusijo. Najvišje poveljstvo bo odposlalo s polno imočjo opremljene zastopnike v -oni .odsek, ki ga boste naznanili poveljstvu rusike fronte. Rusko poveljništvo vaim bo sporočilo, kam in kidaj bedo .povabljeni k sestanku poljski parlaonentarja. Podpisal za načelnika .general, štajba revolučijo-■narnega vojaškega sveta sovjetske Ijudo vlade — vojaški komisar V.azilijev. DUNAJ 28. — Brzojavka iz Moskve poroča: Ge-neralisimus rdeče vojske Tubačevski je brzojavil poljskemu povedjništvu opozorivši ga, da bo .treba posebnih naredb za osebno varnost pcljiskih parla-mentarjev, ker je prebivalstvo v sled nasilstev, .povzročenih od izmikajočih se poljskih čet sila razburjeno. Tubačevski sodi, da bodo parlamentarci mogli prekoračiri ruske črte dne 30. t. m. Ker se pa ruska fronta neprestano pomika naprej, je nemož-no označiti kraj sestanka. Zato zadostuje določiti, da se bo sestanek vršil ob cesti Baramorviči-.Brest-Litovsk in sicer na točki, kjer se bodjo 30. t. m. ob 20 nahajale rusike prednje straže. Poljski .parlamentairji se bodo marali približati z belo zastavo, ter se pokorita navodilom poveljništva rdeče vojske. Po sprejemu bodo polj siki zastopniki .pripeljani v Biarano-viče, kjer se bodo sestali z ruskimi parlamentarji. MOSKVA 28. — Ratdtohrzijavka iz Moskve poroča. Pri zavzetju Grodmega je utonilo nad tisoč Poljakov v iNjemenu; 500 ij.ih je bilo ubitih v boju,na nož, 50 jih je bilo ujetih. Zaplenili smo tri tanke, 150 strojnic, 8 topov in veliko vojnega materijala. Poljski protinapadi vzhodno od Grodnega so bili odbiti. Prekoračili smo Njem en v smeri proti Bielo-stoku in dosegli črto 25 vrst jugovzhodno od Orodnega. Zasedli smo Rečani med Styrom in Stohodom. Po srditih bojih smo ujeli en divizijski štab. Sovražnik se je umeknil 40 vrst zapaduo in 25 vrst južno od Dubneiga. Ujeli smo dva bataljona' s 40 strojnicami. Kremene je v naših rokah od 22. julija. Južno od Grodnega se pohod nadaljuje. Sovražnik je izvrši! s pomočjo ojačenj nekoliko brezuspešnih protinapadov v smeri proti Volkoviškemu. Dosegli smo gornji tok reke Jasoldie. Porazili smo sovražnika na desnem bregu reke Styra, 40 vrst severno od Cartoriskega, Pri Voločijskem smo napredovali 18 vrst severozapadno od Podvoločijsike. itn političnih odnošajev rešiti' (ljudstvo zla, ekonomičnega oibubožanja, poginja kaiture in ustvarjajočih sai vsega sveta. In to prepričanje ne zmaguje in se ne utrjuje samo v prclefaaijatu, ampak že tudi v drugih s>oioi.jakidh razredih. Samo svetovno gospodarstvo, upravljano po enotnem načrte, le uničenje anarhije in svojevoljnosti' proizvajali cev, uničenje razrednega gospodovanja fou-ržnarije, razporeditev (bogastva po kolektivno delajočih in ustvarjajiočih silah — samo to more roditi pozitivne, velike uspehe za vse ljudstvo. In čim bolj preveva ta ziaivest široke kroge, tem bolj narašča, nezadovoljstvo, nestrpnost, streimilpenje — udejstviti to zavest, odstraniti,s poti vse ovire. Zdlru-ge strani pa, čim bolj razmmevajo, čutijo in vidijo to gos-poiduj'oči ratzredi, tem boiiij se tresejo za svoje razredno gospodovanje in sklepajo naizinoivrstae zakone, s kaiterimii ha lumičild sovražnike svojega reda in nasilja. Zato se kopiči' vedno siktejša energja sovražnosti, vedno pogosteje izibruhnejoi požari sredi sovražnih razredov. In brez d‘voma .bo prej ali slej, v tej ali ona obliki izbruhnil ta, vulkan na socaijiaSna površina z veličastnim pohodom svetovne komunistične revolucije. »Kulturnost« oblik te bodete razredne borbe na zemeljskem planetu, dolgost perijode, termin začetka in konca ni zavisen od »kulturne stopinje« tega ali | onega naroda, dežele ali države, ampak od sile in intenzivnosti nakopičene razredne energije v dotični deželi in od odpornih yc' George je izjavil, da se je dosegel popoln sporaziu; v vseh točkah in da se je sklenilo, s pridržkom poznejše odobritve s strani Italije, obvestiti sovjetske vlado, da se morajo nekatere točke dobro .pojasniti če se hoče, da se zavezniki udeleže konference P olj sik a in obmejne države se bodo morale udeležiti konference, katere glavni naimen je vzpostavite! miru v Evropi. Konferenca hi .na te* lahko začel razpravo o nerešenih vprašanjih med Rusijo in zr, vezniki ter vzpostavila redne -cdnošaije. Če se lx> odgovor sovjetske vlade oziral samo na separaten mir s Poljsko, se konferenca ne ibo vršila. Če se bo pa odgovor sovjetske vlade strinjal z zavezniškima, predlogi, se bo konferenca lahko sestala tekom enega meseca. Lloy George ije pripomnil, da on in Mill-erand sms LONDON 29. — Romar Law je izjavil, da bo odgovor ruski vladi' objavljen, ko hitro gai odobri ital. vlada. Ital. vlada še ni odgovorila, ali upa se, da stori to že jutri. Potem se 'bo vprašanje razpravljalo temeljiteje. Rusi 140 kilometrov pred Varšavo DUNAJ, 29. — Iz Moskve poročajo uradno: V severnem odseku smo na pohodu južno zapadno od Grodna dosegli reko Berezcvko ter pokrajino Bjelostoško. Sovražnik se ljato upira. Zajeli smo mnogo vojnega plena. Zavzeli smo Brodi. Ujeli smo 500 vojakov, vplenili 13 topov. Zapadno Zalošč sme zajeli brigadni štab ter mnogo vojnega materijala. V odseku Tarnopola smo vrgli Poljake ®a desni breg Sereta, VARŠAVA, 29, — V severnem odseku so -poljske čete vsled sprejetega povelja zasedle črto Grajevo-Osovec-Kamenec-Litovsk-Kobrin. Centru m poljskih čet se je pod pritiskom sovražnika umaknil na cesti v Kobrin, da ne izgubi stika z vojsko na severni fronti. DUNAJ, 29. — Iz Moskve poročajo: Angleške čete so pričele zapuščati Krim. Nekaj ladij z materijaiem ' in indijskimi četami je že na potu v Carigrad. ltaliloffikg zbornico Seja 27. t. m. — Razpravlja se o zakonskem načrtu o davčnih pristojbinah na dedščiine. Frontmi, socijalist, izjavi, da bodo sodja,listi glasovali zai načrt. Hoče pa, da bi se o tej priliki! ne-fonmiiraio civilno ,pravo na načiai, da bi se dedno pravo, če že ne popolnoma odpravilo, vsaj otmejiilo in 9icer na potomstvo v direktni črti da četrtega kolena ter se potem postopno omejevalo, doktor ■povsem .ne izgine, ker siaimo- delu smemo priznati pravico do življenja. Merlin, klerikalec, se izjavi v imenu P. P. za zakonski načrt, ždi pa, da bi se dedščime pod 10.000 Lir ne obdaičile. Rosaida, liberalec, se izjavi za Balkonski načrt, a proti odipravi pravice do dedščine. V tem smislu govore Bondi, Rrezzi, Carnazza, Doma la in Rocco. Podtajnik Bentane, izjavlja, da ima predlog izključno fiigkalina znalčaj. Ne bo se tedaj barvil z dednim pravom in reformami, ki naj bi se uvedle v civilno pravo. Ugotavlja, ikiaiko se pristojbine pri večjih dedšoimah stoipnijujiejo in .kako je Italija prva ■država, kd pogumno stori ta koirak. Peana, minister javnih del, ,je tudi prioti; -omejitvi dednega pnava na četrto kokrioi, ker to tika našo dotavo in se o tem v*, m . tej; ■*" ‘ vljatd. (Ugovori na skrajni levici.) Tudi-, j- pnoiC! opjoščenju od vsake prisbo-jbiin-e na dedščine pod 10.000 Lir, ker bi. država s f eim izgubila letno do 25 milljionov. Priporoča, da zbornicia sprejme aalkonskr načrt, ki ibo erarju d.Dprimašai nad sto milijonov na leto m Iri 'odgovarja tudi viscloim sodjalmiim naimiencm. Sladi raizprava o tako dolgo zavila čeniih občinskih vidiitvah, iki naj se više na podlagi proporaijonalinega Molilnega gistensa. VpraSanje sproži soc. poslanec Mcdigliani, kd zahteva od .komisije, ki proučuje tozadevni zakonski načrt posl. Matteottija, naj se ji i elttoi rcak, v kaiterem naj poroča. Razprava je zelo živahna. Giclitoi izjavlja, da vlada orepušča zbornici, dla razpravlja o vprašanjiu, kadar se ji zdi prav, ker je vlada že sprejela načelo pro-Aorclj.onailniega sistema za občinske volitve. Cocou Ontu, predsednik komisije, meni, da -naj se zbornica ne ,prenagli z načrtom voMinega reda. Ipak sprejme zbannttoa Modiglianijev predlog, na] (■oamsaja tekom treh dlnd poroča o zakonskih načrtih 1-i'ttija in Mattottija, ter drugi njegov predlog, da sta 'komisijia tekom desetih dni .poroča o ženski volni .pravici. RIM, 29. — Danes popoldne se je nadaljevala razdava o peticiji poslanca Turleittija glede bančnih kamdalov in o predlogu soc. poslanca Domatija dede Imenovanja parlamentarne preiskovalne ko-rn'sije o bamčniiih škandalih, ki- se jo je prekinilo zju-•aj radi nezadostnega števila navzočih poslancev. Vlada je izi-avAla, da ne sprejme soc. predloga- glede 'a 'parlamentarno preiskovalno komisijo, pač pa prejme predlog, Iki gre za tem, da se izroči zbor-■ici vse dioknmenite tičoče se bančnega škandala, i ončno je abo-rnica sprejela predlog Turlettija o pe-icijalh. RIM, 29. — Zbornica se je bavila -danes z raznimi': -tenpelacijami in zakonskimi predlogami btez večje ednosti. Razpravljala je o dogodkih itr’ konfliiktin • orovinci BieHese, o jadiramski-h pristaniščih in o za-ransild predlogi, -glede na vojne dobičke, katerih ve-k odstotek bi -mioral -biti izročen ‘drža-vi. Naidalje e j-e razpravljalo o stavki bančnih (uslužbencev, ki e je vršila pred kratkim in katere posledice 90 za 51 obje izredno težke. Lahriola, minister -dela je -de-;al, da se vlada, ne more vmešavati v razmenje med uslužbenci in d-eloidajaflai. Komično je odgovoril tajnik s-jnega ministrstva'Agnelli na interpelacijo soc. po-lancev Buggino in Pagella radi -demobilizacije. Iz aga, kar ;e povedal Agnelli je razvidno, da ni vojni 'ioiister, torej tudi vlada, nič -prijazen demobilizaciji .1, da bo imorslo na-stapiti delavstvo v tem ozira ecej energično. Seja se je zaključila ob 8 zvečer. Seja 28. Zbornica .nadaljuje razpravo o -bančnih škandatliih, ki jih je opisal posl. Turi-etti v svoji pe- i ciji. Vlaida pa izjavi patom svojega obratnega tni-iistra Alessija,-da iz svoje inicijative ne bo v Tem pogledu povzela nobenega koraka, ne bo se pa ®o-erstavijiafa, afco hoče -to nioijativo povzeti zbornica. Vlada bo itaik predl-ožila zakonski načrt, ki- bo jamčil .a normalen -razvoj- bančnih operacij ter onemogočil •v.ne špekulacije. Soc. poslanec 'Pio Dom ati pa- vstraja na predlog«, a se imenuje pariamenter-aa preiskovalna komisija. Ko jpa pride -predlog ,na glasovanje, uigotovi redsednik, da zbornica radi pomanjkanja zakomi-iega števila poslancev ni več sklepčna. S tem se seja zaikl;iui5i. Tako so bratje Penomne in slični vojni dobičk-arjd .za takrat ubežali sodbi. Popoludne je zbornica nadaljevala razpravo o ■novih pnistojbiin-ah na dedščiine. Poslanci so kazala malo zaaiimanja. Vsa -tozadevna zakonska predlaga se omejuje na ref-omm«, iki ,ne spreminja mnogo se--dangega zakona, in ki jo bodo buržuatzijcd -znali postaviti v danem slučaju v podstrešje. Dodatni predlogi soc. posl. Miahteotija 90 vsi propali'. Slednjič je Parlamentarni pomisleki Sledimo precej dobro razpravam, ki se vrše v italijanski zbornici Razpravlja se o vseh mogočih vprašanjih ne da bi se prišlo .pri kakemu do resnega zaključka. Vlada nima prav nobene resne volje, da bi podpirala predloge Socialističnih poslancev, ki streme za tem, da odpravijo vsaj ono gnjilobo, ki se jo da odpraviti že v sedanji družbi. Vsi vladni predlogi in predlogi raznih meščanskih poslancev pri vseh perečih in v prvi vrsti ljudstvo zadevajočih vprašanjih so le pesek v oči. V zbornici se klepeta preveč in premalo se dela. Ako se tjudje ne zanimajo veliko za zbornico in za njeno klepetavost, ima popolnoma prav. V parlamentu se razpravlja dočim delajo izven parlamenta nacijonalci in kapitalisti karkoli hočejo in se pošteno požvižgajo na parlament. Saj vedo predobro, da se vlada ne bo uprla njihovemu početju ker se enostavno ne more upreti. Zbornica bi lahko bila močna le tedaj ako bi res imela v svojih rokah gotovo moč, ki je danes nima. Tako jasno je kot beli dan, da je parlament z vlado vred v jeklenih kleščah bančnega in industrijelnega kapitalizma, da se ne more gibati. Parlament sklepa, kapitalisti pa delajo kar hočejo. Zunaj se demonstrira, se krade in razbiva. Parlament protestira in si misli, da je izvršil s tem svojo dolžnost. In ako se zgodi, da predlaga kak socijalistični poslanec kake resne predloge, ki naj bi v živo zadeli sistem, se vlada upre in parlament odbije predlog. Zakaj? Parament (vsaj večina v njem) je suženj vlade in vlada je sužnjica kapitalistov. Poleg tega so razmere še takšne, da nima vlada absolutno v svojih rokah vseh državnih inštitucij in da se opirajo državni funkcijonarji bolj na ukaze in interese kapitalistov kakor na vladne ukrepe in državne potrebe. Besede, ki so izpregovorjene v parlamentu so sicer zelo radikalne; sklepi so pa kakor ukazi kapitalizma. arament je čisto navadna kapitalistična ustanova in postaja za proletarijat vedno bolj jasno vprašanje, da o mor- temeljito revidirati svoje stališče napram par-amentu in parlamentarizmu sploh. Parlament je demokratična fikcija kapitalistične diktature in vlada ie izvr- r:™°r*aVl.dlkUiU'*- To se ie Pohajalo pri zadnjih o go d k ih v Italiji na tako jasen način, da so se morale odpreti oci tudi najbolj vnetim zagovornikom parlamen-tarizma. Zato nas puste čisto hladne vse vladne demokratične izjave m vse delo, ki gre za tem, da bi se izročilo parlamentu čim več ustavnih pravic, ki so bile dosedaj le vladne prerogative. Kapitalizem ve prav dobro, da ima poleg parlamenta še vse polno drugih inštitucij, ki ga branijo in na katerih pomoč se lahko zanese v vsakem trenotku. Zato bo ubogal kapitalizem le one parlamentarne sklepe, ki so mu po godu. Na druge se prav pošteno požvižga. Zlo ni v sposobnosti ali nesposobnosti poslancev ne v pomanjkanju parlamentarnih pravic. Tudi najboljše vlade ne morejo storiti ničesar. Zlo je v sistemu, v kapitalističnem sistemu. Odpravite tega in vse drugo dobro pride samo po sebi. Teroristične grozovitosti belih * BudlmpeSti x>Jivii-iPEšTA, 29. — Včeraij. je udrla gkupi/nia desetih -teroristov v neko ikluhovo 'kaivautnio. Gostje sa 'pričeli (bežati, ali teroristi so jim sledili in ubili z bodali ravnatelja hranilnice Antura Verebeliija ter s strelom iz samokresa odvetnika Gezo Bairgamiijia. Težko :pa 90 namili privatnega uradnika Juli-ja Kramerja. Ministrski ,predsednik Teleky, Joj. je sprejel 'dieputecijo bančne -in hranilni črne zveze, iki je protestirala proti tem grozovitostim belega terorja, je dejal: »Vidim, da je prišel trenutek, da vzpostavimo red., pa ne z besedami, temveč z dejanji'.« Tefelky je obljubil energično postopanje negledie na osebe. V Ketuatkoczoe pri Miiskolcu je bil v nedeljo ponoči -umorjen boigati posestnik Andrej Graeft, sorodnik guvernerja Horthya, Bržkone gre za maščevanje. M iziredi o Moguneljl MOGUNCA, 29. — Ob priliki demonstracije prati draginja žAvd, j« vdrla' množica v razne trgovine in jih izpraznila. Pri demonstracij je prišlo do 'kionfliikte s policijo in 90 bili trije poikrijsiki agenti ubiti; devet agentov in šest demonstrantov je pa bilo težko ranjenih. Da je prišlo do miru, je moralo limtervinirati francoska vojaštva. Zvečer je bilo prcklamiramo obsedno stanje. PO SVETU Praga, 28. Češki delavci so se izjavili proti rovarjenju Angleške proti Rusiji in za mir s sovjetsko vlado. Kolčaka ni ukazala ustreliti sovjetska vlada, temveč je bil ustreljen s 25 svojih častnikov vsled povelja revolucionarnega odbora v Irkutsku, kakor poroča brzojavka iz Moskve 28. t. m. V Napolju so pomorščaki ustavili rusko ladjo »Tijer«, ki so se je posluževali ruski protirevolucijonarci, a pripada sovjetski republiki. Pogajanja so v teku. V Odeso sta prispela dva ital. parnika z lekarniškimi izdelkL Z njimi se je pripeljal poslanec Rondani, ki odpotuje v Moskvo, da izroči Leninu pismo itd. soc. stranke ter da se v imenu ital. vlade pogaja glede parobrodne zveze Napoti—Odesa. Dodekanez, t. j. grške otoke ob obrežju Male Azije, ki jih je Italija zasedla med ital.-turško vojno zahteva sedaj Grška nazaj. Italija, ki je iz svetovne vojne izšla precej razočarana, se brani izročiti otoke brezpogojno. Rim, 28. Odposlanec italijanske vlade baron Aliotti se je vrnil iz Albanije v Rim in se bržkone ne povrne več v Albanijo, ker se je izkazalo, da ni zmožen za pogajanja z Albanci. Listi med tem javljajo, da sta priplula v Bari dva parnika z okoti 300 ranjenei iz Albanije. Z ranjenci je prišlo tudi veliko italijanskih civilistov, med temi največ trgovcev, ki so zbežali iz Albanije. »Zdi se torej gotovo, da bomo zapustili Valono,« pravi »Gioruale JHalia«. Po zadnjih bojih okoli Valone je položaj v Albaniji neizpremenjen. Albanci se baje pripravljajo na nove napade. Carigrad, 25. Kronski svet, ki se je vršil pod sultanovim predsedništvom, je priznal soglasno, da je treba podpisati mirovno pogodbo. Novi delegati so odpotovati včeraj v Pariz. Komunistično časopisje v Jugoslaviji. Ker je v Jugoslaviji več hrtov, ki sami trde in mnogi pravijo, da so komunistični ne da bi biti, nam je prav ljubo, da zamo-remo objaviti tu imena resničnih komunističnih glasil v Jugoslaviji. Ti so: »Radničke Norine«, dnevnik, Beograd; »Novi Srijet«, izhaja trikrat na teden, Zagreb; »Glas Slo-bode«, dnevnik, Sarajevo; »Rdeči Prapor«, izhaja dvakrat na teden, Ljubljana; »Oslobodjenje«, izhaja dvakrat na teden, Split; »Radnički List«, izhaja dvakrat na teden, Nori Sod; »Radnička Riječ«, izhaja dvakrat na teden, Osijek; »Narodna Volja«, tednik, Požega; »Radnička Straža«, tednik, Vukovar; »Narodni Glas«, tednik, Banjaluka; »Socijalistička Zora«, tednik, Skoplje; »Riadnik«, tednik, Kragujevac; »Crvena Zastava«, polumesečnik komunistične omladine, Beograd; »Učiteljska Borba«, mesečnik, Kragujevac; »Jednakost«, ženski mesečnik, Beograd;, »Budupnost,« list za otroke, Beograd; »Grveni Smeh,« 1 satiričen tednik, Beograd. Kriza kapitalizma na Japonskem. Gospodarska kriza na Japonskem postaja vedno hujša. Sedaj že je čez 200.000 brezposelnih delavcev. Angleški radarji za Irce in Ruse. Zveza rudarjev je sprejela dnevni red, v katerem se zahteva od Trade-Uaiona (zveza dela), da prevari splošni štrajk, ako vlada ne umakne čet iz Irske in ne preneha s pošiljatvijo čet proti Irski in Rusiji Nemški neodvisni socijalisti za sovjete in diktaturo proletarijata. Na zborovanju obratnih svetov in načelnikov, ki ga je sklicala nemška neodvisna socialistična stranka v Hamburgu, so sklenili ustanoviti na revoluci-jonarni podlagi stoječo organizacijo obratnih svetov. Glavni točki ie programa nove organizacije sta: 1. propagiranje splošne stavke, da se s tem doseže diktatura proletarijata. 2. Pripravljanje na to, da prevzame vodstvo produkcije delavstvo samo. Aneksija Tirolske. Ker se bo razpravljalo v kratkem v italijanski zbornici o mirovni pogodbi z Avstrijo, ki določa tudi aneksijo nekaterih pokrajin Italjii ne da bi se bilo prej vprašalo za mnenje prebivalstva, je sklenila socijalistična skupina poslancev, da povabi vse socialistične skupine v Trentinu in na Tirolskem, da poizvedo ali si želi proletarijat da bodo priklopljene pokrajine Italiji ali pa Avstriji. V slučaju, da se izreče za priklo-pitev Italiji naj pove tudi kakšno avtonomijo si žeti r okviru Italije. (V prihodnji številki našega lista priobčimo članek kot nadaljevanje članka o naših pravicah in dolžnostih, ki je izšel v zadnji številki, kjer bomo obrazložili jasno in ntančno naše stališče, socijalistično stališče glede vprašanja avtonomij in samoodločbe narodov.) raalktiijo'. Po bliskavo gre vseh živih dan, doživi ga le, kdor je pripravljen nanj. Sovjetska vlada započe!a s pogajanji« - l*?ed tem pa rdal« arsnac a napreduje proti Varšavi. Dne 26. julija: simo zasedli Tamapol v vzhodni G: Pismo iz Jugoslavije S Oid poloma pa do danes se je pokazala ta nova dtržava, prav zelo erakcijona,rna. Od zčeitika so delala posamezna narcdcia vječa na vso silo, da' so postavala v ,prvi vrsti na razna odgovorna mesta svoje sorodnike in ljudi, ki so bili takega političnega mišljenja kak or no: hovi predsedniki. Ko so napravili: to, so začeli prav po rodoljubno krasti. Kradli 90 vsi od prvega predsednika narodnega vječa, pa do zadnjega narodnega gardista. Vsi so rekvtirirali vojaške preclim.ete že od domov se vračajočih vojakov, re-foviuLrali blago in so ga obdržali. Videli so da delajo tako njihoivii predstojniki, pa so še sami nadaljevali to .patri jetično delo. Ne pozabimo pa, da so BiH to saam Sokoli in Orli, ki so znali pni vsem tem prav perdrop' udrihati po boljševizmu in boljsevikih. Tako se je kradlo na debelo in drobno, ter potem, ko je biJo to patri,jetično delo. pri kraju, so začeli verižit; en niso, seveda, pri tem pozabili prirejati razne zapovedane in nezapovedane narodne .veselice, Svcfecidiai >j>e bila popolna in zdelo se je, da bo to življenje nadaljevalo. Delavsko ljudstvo pa ni imelo nikogar >kii naj bi ga zbiral. Naši sodjal. demokratke in so dobili pri tem druženju svoj delež. Pozabili so so se prav pridno družili z meščanskimi' strankami pa na organizacije ter na ljudstvo, katera je plačevalo potrebni živež vsak 'dan dražje. Svoboda in narodni prazniki niso dali ljudstvu tega kar je potrebovalo; m bilo živil in kar je bilo se je dvakrat podražilo. O obleki ni potrebno nitki govorita. Ta. je kar izginila rn kar je je balo, je ‘bila tako draga, da ubogo ljudstvo ni moglo niti misliti, da bi sr jo nabavite. Sedaj je pa začelo ljudstvo premišljevati in spoznalo je, da na ta način ne bo mogoče ustvariti take države kakoršno sii j« o-no zamislilo. Odprlo je oči šele .tedaj, kadar so se vsa pokrajinska narodna valeča združila ter sklenila brez nikakršnega vprašanja ljudstva, pristop srbskemu kraljestvu. Osnovali so začasno narodno predstavništvo za celo državo SHS ki naj .bi vodilo državne posle. O republiki, katero si je Ljudstvo tudi na deželi želelo, ni ibilo več go vora. Dali so zato nekakšno nadomestilo, to je, reklo se j«, da bo o' tem odločala konsti-fcuanta, katera bo izvcljlenai iz ljudstva na podlagi enake en tajne volilne pravice za vse moške in ženske od 21 leta starosti ter z n a jpra v i'6nejš im proporcem. Ljudlstvioi pa je žačelo slutiti, d,a tukaj ne bo vse v redu in kakor rečeno, se je začelo močno organizirati dn se pripra vljalo, da dostojno protestira proti takim in jeidinakim zahrbtnim dejanjem.. Ta protest bi se mogel vršiti v celi državd na dan delavskega piraznikai 1, maja. Ta naj bi bil prvi delavski praznik v »osvobojeni« domovini. A glej; vlada katera ne vidi rada da -ljbdstvo protestira potom protestnih shodov in obhodov proti verizem,ju, draginji, ter splet-karenju vlade, je praznovanje 1. maja 1919 leta kratkem alo prepovedala. Organizirano delavstvo pa se ni pustilo kar tako ustrašiti r’n je praznovalo 1. maj vseentot. Sicer ne tako častno in mimo 'kakor 'bi, ako ne bi bila vlada izdala to nepotrebno prepoved. Vladi pa jle bilo to dtctvclj, da je pokazala svojo močno voljo in »železno pest«. Začeli so se pregoni, kar pa niso bdii le pregoni, temveč tuidii pravit pogromi. Zaprli so na tisoče nedolžnih ljudi, tepli in morili kar na debete. Posebno so to občutili sodrugi v Bosni in na Hrvatske-m. In to so .občutili dolge mesece. Vsakdo, ki se je upal malo pokritizirati surovo početje nezmožne vlade ali pa zahtevati svoje pravice, jle bil brez sed ih-e postavljen na klop ter dobil pra.v poštenih »dvajset i pet« po onem delu telesa, ki je za to najbc-Lj priložno. Prej toliko praznovana svoboda se je po vladnem: načrtu pretvorila v črno reakcijto. Pri tem ne smemo pozabiti, da je bila ta vlada koncentracijska in, da, je bila zastopana tudi socijalpatriijotska stranka. {Kristan, Korač.) Niso pa s tem dosegli to kar so želeli; komunističnega gibanja, niso mogli uničiti. Ljudstvo se je še bolj trdno združilo v svojle komunistične organizacije ter zapustilo tudi sdcijaldemokratske . ministre, ki so igrali vlogo generalov brez armade. Dasiravno' so tli ministri* posebno oni za šuime in radie, izprevideli kam ,jdh .pelje tako združenje s kapitalističnimi strankama, niso hoteli do zadnjega trenetka zapustiti svojih ministrskih stolčkov. Nasprotno so kupovali v drugih državah lokomotive, katere pa sol morali z volovi pripeljati v kurilnice, ker same niso šle in ni (bilo nikogar, ki bi znal začarati, da bi jih spravil naprej. — Socialistični minister in njegovi podrepniki so nadalje ustanavljali industrijsko kapitalistično banko z desetimi milijardami glavnic«, katere ravnatelj naj bi postal socifailist-minister. .Pozabil pa je, dla je naloga soci-ijalista, ustanavljati delavske Organizacije, ne pa banke. Tako se je stvar zasukala.. Iz sOcdjalista je postal bankir in minister imperijalističnega kabineta, ki je čakal priložnosti kako .bo z enim udarcem uničil komunistično gibanje, kate.ro je postajalo vsak dan nevarnejše za obstoječi »red im, mdr«. Ni se jim .posrečilo. Demokratsko-socijafestična vlada se je morala umakniti napredne«-,klerikalni, katera je začela pometati iz uradov vse ono, kar ni dišalo po nazadnjašfcva in rcakciji. Uradništvo, tudi stalno nastavljeno, to,raj zmožno sve|e službe, je moralo iste zapustiti mladim 'klerikalnim hujskačem in pe-tolizcem. Zavladala je dobesedno korupcija,. Balkanska korupcija. Tako se je moglo za denar dobiti vse, službe v civilnih in vojaških (uradih, koncesije, izvoznice itd. se je dobivalo za »pošten« denar, najrajši pa so imeli »zdravo« tujo valuto' in pa politično kričanje. Izvažalo se je vse, kar se je le moglo.: les, mast, moko dn drugQ. Končno je vlada uradno naznanila, da nima več v zalogi živil. In ravno za Velikonočne praznike je bila Jugoslavija, žitnica razsule Avstrije, brez moke. Uvažalo pa se je nepotrebne stvari: svilo, lepotičje itd. Tudi ni bila država možna, da bi bila preprečila, oziuroma monopolizirala izvoz in uvoz. Kako tudi neki saj je bila javna tajnost, da so izvažali ministri, njihovi bratje in sorodniki. Pri tem pa so zaslužili milijone na račun že itak izstradanega ljudstva- Krona vsej korupciji pa je bila, da je minister dr, Korošec razveljavil .protokol sporazuma, sklenjen med bivšo vlado in »Sindikatom transportnih rad-nikov v Beogradu«. Namesto tega je izdal nekakšen »začasni opravilnik«, ki je imel nalogo odvzeti železničarjem vse pravice, bodisi na plači, oziroma glede zakonitega osemurnega delavnika. In to v času, ko .je cena najpo-trebnejšim živilom zrastla za 45 %. Železničarji pa niso hoteli to nikakor dovoliti, da ;bi sama. vlada sklepala o njihovi eksistenci in tudi niso mogli iwno. gledati, da se jim hoče odtrgati cd plače,, v času, ko je veljal kg moke 18—20 'kron, liter olja 105 K, obleka 3000 K, O službeni obleki od' strani, vlade ni bilo govora. Ker so smatrali, in to popolnoma pravično, da j&h hoče vlada izpreti, so stopite v stavk' ' ''-anijo svoje pravice. Stavka je bila sprva poip^ina. Niiti en vlak ni odšel prvih štirinajst dni iz mesta. Stavkali so tuidi železničarji organizirani v »Zvezi jugoslovanskih železničarjev«, dasii,ravno* se j,'e odbor na vse načine trudil dokazati, da. je stavka politična. Železničarji so .uvideli, da je njih -odbor podkupljen in, da dela nasprotno interesom železničarjev. Zato je večina zapustila takoj v začetku žolto organizacijo ter pristopili mednarodni organizaciji železničarjev. Vlada uvidevši, da tudi z lažmi in podkupljevanjem ne bo zmagala in, da železničarja ne odmeharjo od svojih upravičenih zahtev, je začela upe.rablj.-ti silo-. Najprej je izdala povelje, da se miorajo vsi železničarji do 39 leta prijaviti na orožne vaje. Železničarji pa so bili pepel ■notna prepričani, da je tio dejanje protipostavno in se niso temu pozivu odzvali. To je dalo še večjo podlago vladi, 'katera, je seidiaj podpirana, od vseh meščanskih, strank" in časopisja, kateremu jie pomagal bolj počasi tudi, malomeščanski »Naprej«.. Sedaj je Ma dolžnost vlade, se pogajati- z železničarji ter končati ta boj, od katerega ni imel koristi nihče, ali pa poraibiti oboroženo silo v dosege, svojega smotra. Odločila se je za zadnje. Orožniki in vojaki so lovili mirne železničarje pe n.oiči na njihovih domovih ter jih z bajoneti in samokresom prisilili iti na delo. Tako so začeli voziti prv vlak ped senco bajonetov. Tedaj pa proglasi strokovna komi sija dvodnevno generalno stavko, kod dokaz solidarnosti ostalega prole.tarij.ata. Vedela je namreč tudi ona, da je stavka podlegla nasilju orožja in, da se očisti .pred člani, ki slo takoj prvi teden zahtevali, naj stopi ves proletarijat v solidarno stavko z železničarji, je isto proglasila tedaj, ko je bilo že prepozno. Železničarska organizacija je že pred stavko izstopila iz »strokovne komisije za Slovenijo« in se pridružila »sindikalnemu vječu v Beogradu«, ‘kar je pa. stare gdspede »'voditelje«, posebno Kopača, Kocmurja in diruge prav bolelo. Napravili so to tudi iz tega stališča, da zapode neljube elemente. Tista usodna sobota, ko so se stav kujoči zbrali ter so mimo korakali v mesto, je bila dovolj, da jle vojaštvo, oziroma domače orožništvo. streljalo na maso. Posledice so bale 14 mrtvih in 45 ran,jenih. Samo nedolžne žrtve, katere niso zakrivile ničesar drugega kot to, da so se slučajno nahajale na iulici. Razume se, da je bilo sedaj potrebno iskati in kaznovati 'krivce. Zopet vse polno, po celi mesec zaprtih Ijbdi, kateri so bili osumljeni, da spodkopavajo temelj državi, ter, da so hoteli' v zvezi z Italijo ustanoviti iboljše-viško republiko. Obdolžili so jih, dia so našli pri njih ogromne tisočake italijanskih 'lir in časopisje je vriskalo od veselja in kričalo po vislicah. Preiskava pa .je dekazala, da so to bile samo lažii ter so vse internirance oprostili. Im. dasi so bili oproščeni, vendar je vlada začela preganjati železničarje. Odpustila je 7000 uslužbencev in delavcev iz službe, ki sedaj brezposelni občutijfo vso težo bedie sami, kakor tudi njihove družine, Patriotje pa v parlamentu protestirajo proti nasilju vlade c'n dokazujejo, da stavka nii bila politična', kar gospoda- pri vladi otak sama dobro ve, temveč gospodarska, Tam protestirajo, dlasi so sami pripomogli uničiti stavko, doma pa odpuščajo s vere uslužbence in namigujejo vladi, da tega in onega bi bilo dobro iztirati. Tako so danes naši najboljši stodrugi brez službe, preganjani radi boja, ‘ki so ga bili, da' ohranijo svoje pravice ter, da dosežejo ždvljtenski minimum, So- 'drugi v Jugoslaviji pa pridno nabirajo za sklad za zaostale in za padle sedruge m za- preganjance. Naša dolžnost pa je, da pokažemo sodrugem na onem kraju demarkacijske črte, da je boj, katerega s» oni bojevali, boj vsega prclebarijata in da je njihov poraz naš poraz. Ne bomo pa prej nehali, dokler ne dobimo sodiru-gcm zadoščenja za vse 'krivice, zadane jim od koje-koli strani. Dokler pa to ne dosežemo, je naša dolžnost, da nabiramo prostevdjne darove, ter olajšamo bedno življenje našim jugoslovanskim sediru-gom. Pokažimo s tem tudi našo solidarnost z vsem proletariatom, ki se bori, da enkrat za vselej uniči svoji sedanji kapitalističnif jarem Kosič. Vesti iz Jugoslavije I. Ministrska kriza. BELGRAD, 26. julija.. Včeraj je ministrski predsednik dr. Vesnič nadaljeval pogajanja za sestavo neve vlade. Opoldne se je vršil pri njem dine, katerega se je udeležil prestolonaslednik regent, fra.n coski poslanik in zastopnik ruske (Djeaikincve) vlade ter ministra dr, Kukovec in dr. Korošec. Pni dinej-u s.e je razpravljalo, o rekonstrukciji pokrajin sikih vlad, zlasti one za Slovenijo. Kakor se dozirava, je prišlo pri tem do znatnega zbižamja med obema prizadetima strankama. — Poleg tegia; se je razpravljalo o senzaetjonaini vesti, ki jo je prinesla »Pravda« in pci kateri, je izdelal grof Sforza nalčrt za aneksijo zasedenega ozemlja, kar direktno nasportuje zahtevam londonskega pakta. Ministrski predsednik dr, Vesnič in francoski poslanik De Foateney sta izjavila;, da tej vesti, ki -.prihaja baje iz Rima, ne verujeta, ker bi značilio tako postopanje kršitev londonskega pakta in da je vest najbrž« izmišljena. Končno se je razpravljalo tudi o prizadevaniju Ru-munije ,ki hoče pridobiti našo državo za akcije proti boJjševikotn ter .poudarjalo, da bi se vsako vmešavanje naše države v rusko - rumunske zadeve presojalo v parlamentarnih krcigih nepcivolijno, 'ker je to stvar, ki naj jo rešita prizadeti državi sami. — V parlamentarnem življenju je zavlaidal poipolen mir. Nekateri ministri in večina poslancev je odpotovala domov. Kluhcivi prostori so prazni, talko da izgleda, kakor da sploh ne bi bilo krize. Glej, glej! Jiugoslevenski ministrski predsednilki d-jnirajo z »zastopniki« neke ».ruske vlaide«, iki je sploh ni več na svetu, in o tem še Sirom poročajo. Jugoslavija .je sploh postala pribežališče vseh ibank-rotnih biivših carskih svetnikov, zato menda njena notranja politika 'tako močno diši po — krnitu. V Jugoslaviji »zastopajo-« Denilkinotvn pajdaši- danes, kio je Demikin že zdavnaj bankrotiral, še vedno neko — »rusko vlado«. Človek se mora, 'kar vprašati, ali je gospoda domoljuitna slednje leto spala na cjbeh ušesih, da nam danes v svojih brzojavkah vlači take osebe na dan, Iki spadajo že v — bajeslovje. Oj veličastje bistroumnosti' jiugoslovenske politike, kako naj bi te krstili?! Na drugu strani pa se Jugoslavija, vsaj tako trdi brzojavka, ne mara, vmešavati v romunsko - ruske zadeve. To je, kar ji tudi mi nujmo svetujemo, ker smatramo, da imamo hladnejšo glavo negoli vsi jugo-slovenski ministri. oiRiječ« javlja iz Belgrada.: Pregovori za sestavo nove kcncentracijske vlade so se nadaljevali danes cd 10. do pd 14. popoldne. Ker v vprašanju izvoza še ni sporaz‘ui.nljeaja, bodo dafaes dopoldne o tem raZipravljali dr. Ninčič in Jankovič kot pooblaščenca radikalne stranke. Draškovič tn Voja Marinkovič pa od demicfkratske stranke. Tudi v vprašanju deželnih vlad še mi. dosežen sporazum. Narodni klub daje demokratom v hrvertski vledi sa.mo notranje posle in zdravstvo. O tem vprašanju se bodo nadalje razgovarjali jutri. — Jutranji lift-i prinaša.jo iz Belgrada: Merodajnii parlamentarni krogi zatrjujejo, da Vesnič ni zmožetn, obvladati vse težkeče katerim stoji najpreti, če hoče sestaviti novo vlado. Akio v dveh ali treh de eh ne bo ničesar dosegel, bo vrnil svoj mandat. Sicer se dr. Vesniču zelo zaupa, -vendar pa nekateri menijo, da nima dovolj energije, da bi je pokazal v parlamentarni zaedmici. Boje se, da bo kriza dolgo trajala. BELGRAD, 26. pulija. Današnji sestanek zastopnikov obeh velikih parlamentarnih skupin, namreč z ene strani 'dr. Vesni ča in dr. Ninčioa, a z drtrge Draškoviča in Pribičeviča, ki je trajal trd -ure n pol, je prišel do gotovih zaključkov, teda še ne do definitivne odločbe o pogoijah za. vstop v koncentracnj-sko vlado. Razgovori za pogaijanja se bodo jtstri nadaljevali. Razpoloženje je večinoma optimistično, tei-se v kompetentnih kroigih nadeajjo, da se dr. Ves-niču dio 1. avgusta gotovo posreči sestaviti koncentracijsko vlado. II. Druge politične vesti. BELGRAD, 26. julija. Komisija za; izdelavo ustave in osnovnih zakonov v zvezi z ustavo je zakiLjučiila svoje delo glede načrta ustave in zakonov in začela izdelovati zakonski načrt o upravni razdelitvi Jugoslavije. Agrarno vprašanje. Stojan Prctič in Hinko Križman s>ta imela, sestanek, na katerem sta nadaljevala razgovore o načinu reševanaj agrarnega vprašanja. Rešila ga -bosta seveda' po svoje. Protestno zborovanje zaradi odprave demarkacij- ske črte »a Koroškem v Mariboru. V soboto se je vršila v Mariboru veliko protestno zborovanje zaradi nameravane odprave demarkacijske črte nned zonama A in B na Koroškem. Zborovanje je sfejd-cada »Jugoslovenska Matica« ter se je zborovanja udeležilo impozantno število zborovalcev. SPLIT, 26. julij«,. Predvčerajšnjim popoldne se je pni Tivat u v sled poškodbe na stroju spustil nai tla italijanski aeroplan, ki je letel iz BrindHsija v VaLono. Oblasti so letalo zadržale in letalca poročnika Faca prijele. Italijanska tonpedovka ,je prišla v ILroegniovi, da zahteva, izročitev aviatika, ai se je morada bre živo srce do krvii. In nia tej p«1 ti niais dosledno pričakuje — hudič. To je namreč ond hudič, ki nam je izmed! vseh hudičev najbolj znan kot najpomembnejši. 'Da ga poznamo, se moramo zahvaliti velikemu Goetheju. O tem hudiču hočem zdaj pripovedovati. Hudič se je dolgočasil. Prepameten je, da bi si2- vedno smejal, ker on ve, da se po-jaivajo v življenju prikazni, o katerih se niti hudič ne upa smejati se. Tako n. pr. ni še nikdar ta>kai:d z .ostrim nožem svoje ironije veličamstvenega dejstva laisitnega obstojla). V resnici- je ta,, pri nas tako ipriijufciljani huddič bolj nesramen, negoli pameten, in če bi ga os'tireje opazovali, bi zasledili, da se tudi on, kakor mi, večji del svojega življenja trapi z malenkostimi. Ali pustimo to —- saj nismo otroci, ki ilazbijejio svoje najlepše igrstfe, da' 'bi pre-iskailii, fcaijl je pravzaprav skrito v njihovi notranjščini. Nekoč v viharni jesenski noči je blodil hudič po pokopališču med' gmebovd. Bilo m!u ja dolgčas, zato je rahlo požvižgoval pred se, gledal knog sebe ter iskal kakšno zaiteivo. Pričel je žvižgati staro romanco, ki jo je n»'j oče najbolj ljubil: Od materh»‘ga debla trga veter jeseni list in urno ga odnese,., In veter je ponavljal pesem, s telm da je' tuleč potegnil preko grobov med' črtnnmi 'križi. Preko neba so se počasi vlekli težki .jesenski cfblaiki ter z mrzlimi solzami rosdli ozka ibavališča premunuiKii. Revna pokopaiiščna drevesa so prestrašena ječafa pod sunki vetra ter dvigala gole vetje iprcti nemim, črmm oblaikom, kiaikor da bi prosila pomoči. Včasih je bičal veter drevesne veje na način, da so udarjale ob križe, in tedaj se je na pokopališču pojavilo gro-zeip-oilno šumenje. Hudič pa je žvižgal in si mislil: »Radoveden sem ires, kako se kaj počutijo mrliči ob takem vremenu. Vlaga gotovo prodira tja dol do njih, in dasu so po svoji smrti zia vedino obvarovani trganja, vendar mora biti neprijetno!,.. Nu, morda se izplača, da pokličem, enega izmed njih ter se po-razgovorim z njim. To me bo gotovo raztreslo... morda njega todi ... ToneJ pokličem enega iz groba! — Tu nekje so pokopali nekega meni znanega pisatelja. Ko je še živel, obiskoval sem ga često. Zakaj bi sedla j ne obnovil1 znanstva? Vsa ljudje tega poklica so tako polni zahtev.,. Videti hočem, ali ijdh grob zadovolji! Tcirej kje je nagrobni pomnik?« In še hudič, ki baje vse zna, je moral precej časa bloditi po pokopališču, predirno je odkril pisateljev grob- »Ej, čupte malto'!« je vpil ter s kreaniplfjd potrkal ob težek kamen, ki- je tlačili njegovega znanca, »vstanite vendar!« »čemu?« se začuje votel podzemski glas. »Rabiimo viais.« »Jaz ne vstanem!« »Zakaj vendar ne?« •»Ker.., Kdo pa ste vi?« »Saj'me vendar poznate.« »Cenzor mordla?« »Ha, ha, bai! Ne!« »Orožnik mogoče?« »tNe, ne! f. »Morebiti celo kakšen kritik?« '»Jaz senu — hudič.« ,»A tako! Takoijl pri lezem ven.« Kamen na grobu se je nagnil -na strani, zemlja se je dvignila in iz nje se prikaže okostje. - Bilo je povsem navadlno okostje, kakor so onai, ob katerih se uče 'dijaki anatomijle spoznava'ti kosti, z razliko samo, da je bilo umazaiao in z žicami ni bilo zvez.amo. V praznih očesnih votlinah se je blestela mesto očij modrikasta, fosf.criscLnajoiča svetloba. Zlezel .je iz zemlje ter otresal kosti, da se očisti ob njih viseče zemlje. Suhe kosti so 'klopotale in črepinja' se "obrne navzgor; s svojim 'modrikastim, mrzlim pogledom gleda, v temno, oblačno nebo. »Na zdr.aivjef« reče hudič. »Ne naorem ,..« odgovori' pisatelj. Govoril je tiho in njegov glas .je zvenel tako čudno; bil ijle komaj slišen škripajoč šum dveh kosti, dngnjenih druga ob drugo. »Oprostite moj pcsiirav!« reče hudič s prijaznim izrazom. »To ne de nič,.. Vendar bi rad vedel, zakaj ste mte motili?« »Predlagati sem vam hotel, da greva ma sprehod. Drugega nič.« »Ah —- ah! Z veseljem ,pc)dem z vaimi, dasi je vreme naravnost ostudno.« »Menim, dia se ne bojite ipremreženja?« vpraša hudič. »Oj nikakor; jaz sem s* že v življenju dovolj, p.re mrazil.« »Dai, sposmnčm se. Umrli ste mraza ves trd.« »In kako!.., Skozi- vse življenje so poskušali, da me oblade.« Sta. sta .skupaj po ozki poiti med grobov« in križi, Iz pisateljevih oči sita sijafe dva modrikasta žalrka, pd sta, padala na zemljo in razsvetljevala hudiču pot... Tenek dež je nosil na potnika itt veter je nemoteno piuhal skozi gola rebna pisatelja, skiotzi prsia, v katerih ni bilo več smca. »Gorevai v mestice?« vpraša, hudiča. »Ka«j vas tem pravzaprav zanima?« »Življenje, dragi gospod!« izjava pisiateij brez-stn-astni©. »fkiaa.! Ima li to za vas še kakšno vrednost?« »In kako!« »Aid zakaj pa?« »•Nu, kako bi vam dejal? Človek meri vse z merilom svojih ma porov... In če je čisto priiprcst 'kamen pri vlekel z vrha Ararata, potem mu je tai kamen več negoli dma^ocenjost,..« »Ti bedirto bitje!« se zasmeje hudič. »Aid tudi srečno bitje!« odbrane mrzlo pisatelj. HrdSč skoimiigne z ramama. Stopila sta že skoizdi pokopališona vrata; pred njima je ležala cesta: dve vršiti hiš, med njima gosta tanina, v ‘kateri so' brleče svettiljfee ie še bolj! .pričale o ptotmanjkataju htči na zemlji. »iRociite mi. vendar,« spregovori hiuddč po 'knalb-kem odmoru, »kako vam kaj ugaja v grobu?« »Zdaj, ko sem se navadil, ni slabo — zelo mimo je. AK začetkoma, veste $e bilo sila nezmosno. Neki bebec, ki je z albi! žeblje v mojo krsto, maje — res ne vem ziakaj — zab3 en žebelj tudi; v glavo. To je sicer malenkost, ali •neprijetno je. Jaz sem skoro domneval, da je to neka vrsta zicbnega simbolizma. Moji možgani namreč maj bi se ranili, ravno oni organ, s pomočjo katerega sem jaz sam ljudi na katerikoli način pokvarjevsi. Potem so prilezli črvi. Ti so me, vrag jih vziaimi, strašansko počasi žrli.« »Nu,« reče hudič, »tega jkn vendar ne zamerimo. Z žolčem prepojeno telo je malo .rkusn.? jeiJ « »Kolike, pa je bilo telesa' »a meni? Nič kot r'cr.n kost in 'kttža!« odvrne pisatelj. »In vendar kraj takega požreti, je prej oepri;e'r’a dfelžmost, negcli -veselje ... Vidite n. pr. založnike požro črvi Mtro z veselem.« »To je -razumljive., ti morajo biti zelo okusni ...« »Nu, in kako pe jesemd v grobu; mokrotno?« vpraša hudič. »Oa, nekoliko vlažno... ali temu se človek že privad5. Da povem resnico, me vznemirjajo največ gotovi foebai, ki blodijo po .poikopafeščiu im pridejo tušutam tudi dlo mejega groba. Ne vem, koliko časa ležim v gmbu; ker sem pač jaz in je vse faotf mene nepremičnio, mi izgineva pojim o času.« »iNek&j oeiz štiri leta ležite v grefou, kmalu jih bo pet,« reče hudič. »Tako? Torej vidite .., Med tem Sasom 90 bile ob miojesn -grobu tri osebe. Ti ljudje človeka le vzmemširjajo; prekleti naj bedo. Eden njih, veste, je naravnost zanikal mejo eksistenco. Prišel je, bral napis na kamnu in dejal papotecma prepričan: »Tak človek ni nikoli a vel! Nikoli nisem ibra'1 kaj njegovega,. Ali družinsko ime mi je zelo znano; za mesje mladloeiti je itanure® živrf mož tega imena v naši ulici, ali bil je fosfarik tajne zastevl aterce. — Kaj pravite k temu? Meja dela so- se skozi šestnajst let tiskala v najbcij razširjenih listih, in še za časa mojega življenja so trikrat zbrali Sn izdali moja dela v posebnih zbaknh.« Jugoslavije mogoča le z receptom kajpjtalističneiga družabnega ustroja. Jugoslovensko delavstvo pa ve točno za pomene ek in rešitev iz takih in sličnih zagat in Mporabilo bo jih: eksprcprijacija, nacionalizacija — komunizem z eno besedo. IZ STRANKE Not e strankine izkaznice so prisl« ■ Rima in so tiskane. Za Vipavsko, Soško dolino ■ Brda so na razpolago pri scdrugu H. Tomi, odvetnika v Gorici Viale XXIV. Maggio 8 I. nad. Za vse druge kraje pa pri uredništvu »Dela« v Trsta. -X- Deželna soc. zveza Jul. Benečije sklicuje na dan 11. in 12. septembra redni deželni kongres s sledečim dnevnim redom: 1. Imenovanje predsedstva in verificiranje; 2. moralno in gmoitno poročalo, poroča Benetti; 3. propagandno, poročata Benetti in Regent; 4. politično in sindikalno gibanje, poroča PassigH; 5. deželne zveze iin pokrajinski odbori, poroča Tonet; 6. tisk: a) moralno poročilo, poročajo Passigii, Fovel, Regent; b) gmotno stanje, poroča In-winkl; 7. upravni svet »Lavoraitoca«, poroča Inwmkl; 8. zvezni statut; 9. volitev zveznega odbora; 10. slučajnosti. Pravilnik za pristop in prisostvovanje pri deželnem kongresu: 1. prisostvovati morejo vsi priglašeni odseki, ki •majo toliko glasov, kolikor izkaznic fe odsek dvignil in plačal. Kongresu morejo prisestvovaif tudi člani deželnega Izvrševalnega odbora, nadzorstvo in ravnatelj *Lavoratora«, vsi ti imajo pa pravico glasovanja, ako so hkrati delegaije kakšnega odseka; 2. vsak odsek pošlje neglede na število svojih članov le enega delegata. Odseka z nad 200 članov volijo na vsakih nadaljnih 100 članov še enega delegata. Pri tem na? se upošteva, da bo zastopana tudi manjšina. Ti delegati se izvolijo na posebnem zborovanju z večino glasov; 3. vsak delegat pride na kongres s poverilno listino ali izkaznico odseka, ki ga zastopa. V listini mera biti razvidno število izkaznic, ki jih je toza devni odsek dvignil; 4. pri poimenskem glasovanju, ki se vrši nai zahtevo predsedstva, oziroma vsa’ 15 članov, vsak delegat odda tolike glasov, kolikor je število članov njegovega odseka. Ako odsek zastopa na kongresu več delegatov, in ni enemu samemu poverjena pravica glasovanja, potem se glasova enakomerno porazdele med delegate; 5. vsi odseki lahko p redki že Izvrševalnemu odboru spremembo ali dostavke k dnevnemu redu, to pa do 25. avgusta, potem priporočenega pisma tajništvu. Deželna eksekntiva. • • • Priglašenje z imeni delegatov treba javiti zveznemu tafmištvu do 20. avgusta. Poslati je hkrati po nakaznici 3 lire. Vsi odseki, ki še niso plačali izkaznic za 1. 1920. naj to store čimprej, da se od kongresa ne izključijo. Tajnik. X--------------- Naznanjeni so sledeči shodi za komunistično posojilo, ki se bodo vršili vsi v petek ob 20K v sledečih okrajih: Sv. Jakob: Dvorana cinsmatogratfa »Circoio di studi sodali«. Poroča sodr. P assigli. Sc ogli et to: Dvorana Circoio di coltura«. Poroča sodr. Regent. Rocol: Valle di Rozzod št. 683. Poroča sodr. Milost. Delavci, sodrugi! Udeležite se teh shodov v polnem številu. Odbor trž. sekcije I. S. S. Vabilo na nouo naročilo! Naš list „DELO“ izhaja trikrat na teden in sicer vsak pondeljek, vsako sredo in vsa kpetek. NAROČNINA za celo leto znaš; „ pol leta . . „ tri mesece / mesečno . . . Posamezne številke se bo podajalo tudi v nadalje po 20 stotink. Lir 30-— »» 15— •» 7-50 M 2-80 Domači vestnik Krvavi spomini Bilo je 27. julija 1914. 'ko je izročil avstrijski poslanik v Belamgradu srbski vladi spomenico koja je bila tako močno podobna vojni napovedi, dal je zbudila po celem svetu trepet in grozo. Saj ni bilo nikogar, ki bi si bil upal verjeti, da bo mogoče vojno preprečiti. Kdcrkoli je zasledoval tajno politiko diplo-matičnih intrig, ki so jo vodile vse evropske velesile je vedel, da je bila vsa' Evropa orjaška ssnodnisnica in, da je bil avstrijski ultimatom Srbiji ona iskra, ki bo to smcdnišnico vnela. Stara diplomacja se je sicer kazala takrat kakor da želi preprečiti plamen, a vsakdo je vedel, da je to le igra brez pomena in, da se bližamo strašnim krvavim dnem. Padla je iskra in na tližnjem Balkan« s« je vnel resnično plamen, ki se je kaj kmalu ražširil po celi Evropi. Tako se ;e moralo zgediti. Boj med kapitalizmom posameznih držav, ki je iukal nova pota novega profita; ki ]e iskal in h&el imeti nove trge za razprodajo svojih industrija!nih pridelkov in za dobavo potrebnih surovin; boj zdt gošpedstvo nad posameznimi se ne raz ■vitimi narodi in za gospodstvo nad morskimi ožinami in nad trgovinskimi sredstvi, ta boj je moral poroditi vojno, krvavo vojno katere posledice občutimo še danes in bomo občutili še dolgo časa. Imperijalistič-ni nacijonalizem vseh narodov je pa služil temu zločinskem« početju kakor bandit staremu trinogu. Trepetali so naredi, plakale so matere v skrajnem obupu objemajoč svoje sinove in od juga do severa se je razlegal obupen krik ljudstva, iki se ni moglo izogniti krvavemm orkanu. Premalo je bilo solz, da bi ugasle orjaški plamen. Presuženska je bila narav narodov, da bi se bili zamegli upreti strašnemu nasilju. Ljudstvu je bile ukazano naj pojde v bojne jarke se -pobivati. in ljudstvo je šlo in se klalo. Klalo se je celih pet let kakor da nima človeško življenje nobene vrednosti, kakor da moral s'svojo krvjo pognojiti in oploditi poljane na katerih bo žel kapitalizem bogate sadove. Težki in krvavi so ti spomini. Nanje gledamo danes kakor v sanjah im skoro ne verjamemo, da je bilo mogoče kaj sličnega. In danes, po šestih letih se ozremo nrzaj in gledamo kakor v kšcematograiu si sledeče slike strašne groze, krvi, sclz in bede, danes, da tudi danes se vale po ozračju temni oblaki. Kapitalizem je še vedno žejan proletarske krvi. Plačani banditi pripravljajo n.civo krvoprelitje; nacionalizem in militarizem dvigata glave. Kam? Do kedaj? Na} žt-ve v nais krvavi spomini. Trdno naj žive. Gorje kdor bo pozabil nanje. Iz teh spominov kujmo naš odpor. Iz solz iz grozot, iz bede naj zraste in se ojači v naših vrstah ona silna moč, ki bo zgradila na razvalinah te krvave petletne vojne mejnik med meščansko in proletarsko civilizacijo. Boj vsem imperija!ističnim vojnam; boj vsem državnim mejam; boj narodnemu sovraštvu, boj kapitalizmu. To je naš klic, to je naš poziv vsem brezpravnim in izkoriščanim, vsem v katerih srcih še živi čut pravice in človečanstva. In krvavi spomini bodo obrodili lepše in boljše dni. X------------ Pomagajmo političnim preganjancem Političnim, strokovnim In kulturnim organizacijam v Jul. Benečiji Sodrugi, delavci ! Ona reakcija, ki divja že nekaj mesecev kakor vihar v teh naših nesrečnih pokrajinah, nima namena da bi pojenjala Na sto in sto naših sodrugov ječi po ječah ker so zakrivili velik zločin, da so se izjavili za komuniste. To so sodrugi iz Vodnjana, Pulja, Trsta, Krasa ;n mnogih drugih delov Goriške in Istre, ki že dolgo časa čakajo na razpravo, koja naj jih reši zapora. Mora jih rešiti, ker niso ni esar za- krivili. Toda v zapore prihajajo vedno novi sodrugi, vedno nove žrtve. Naša dolžnost je, da pomagamo na vse mogoče načine onim, ki se žrtvujejo in trpe za komunistično idejo. Otroci in družine onih, ki ječe po zapoi ih in bolnišnicah, vprašajo po pomoči za svojce in mi smo dolžni, da jim jo damo. Po incljativi političnih in strokovnih organizacij se je izvolil v Trstu „Permanentni odbor za politične preganjance", ki si je prevzel tudi na logo, da poskrbi zatožencem pravovarstvo. Ta odbor bo pričel nabirati prispevke la preganjance Nabrane svote v denarju se bo objavilo v strankinih listih. Sedež odbora se nahaja v Delavski zbornici v Trstu, via Madonnina 15, vrata št. 1. Nabirajte pridno in pošiljajte n.brane svote redno na omenjeni urad. X------------ Voda primanjkuje. Sicer je kom. Mosconi imenoval po sebno komisijo, da prouči načrte, po katerih bi Trst naj prej prišel do vode. Komisija pa j^ te dni prišla do sklepa, da prepusti odločbo v tej zadevi novemu občinskemu svetu, če in ko in kadar se bo vnovič izvolil. Bog daj dež! »Po vaši smrti sta izšli še dve izdaji),« mn sporoči hudič. •»Torej vidite! Pozneje sta prišli zopet dve osebi k grobu, in prva reče: »Ah, to je tisti!« — »Dai, on sam,« reče drugam — »Nu ja, tuidi njegja so svoj čas brdi.« — »Berejo se vsi.« — »Kaj je pravzaprav ta prepovedoval v svojih delih?« — »Nu, navadno ... iAefe o lepem in dobrem ... in vse druglo.« — »Da, da, spominjam se tudi jaz.« — »Njegov jezik je bil nekoliko okoren.« — »Oj, koliko takih leži’ v zemlji.« — zDa, ruska zemlja je bogata na talentih...« Ir odšla' sta bedaka! Jaz dobro vem, da tople besede me crooTejjp dvigniti temperature v grefc«, tudi ne hrepenim po temi.., Vendar je to žaljivo! Oj, s kalem veseljem bi bil ozmerjal ta dva-« »Nu, vi bi gotovo temeljito zmerjali!« se je za-aroejal hudič. »Ne, to ravno n«; to je tlako mučno, veste. Stojimo ob predvečeru dvajsetega stoletja, in da bi celo mrtvi pričeli zmerjati! Kakšen vtis bi to naredilo? In -kaj bi k temu sklepčno materijah s ti dejali?« Hudiča je prevzel zopet, dolgčas. Te pisatdj jie za. svojega; življenja hotel biti »pri vseh porokah ženin in pri vseh pogrebih mrlič,« in tudi zdaj, ko je na njem vse odmrlo, živelo je še vedho njegovo častihlepje. Ali pa je posamezen &ovek kot tak za življenje tako važen? davna; reč je pač večni duh, ki se v njem zrcali. In samo temu ck^vu gre vse priznanje, vse oboževanje,^ ki se obrača do človeka. Kako dolgočasni in polni zahtev so ljudje! ... Že je hotel hudič predlagati pisatelju, naj se vrne v grob, ter se porodi v njegovi zlobni glavi nova "misel. Stala sta ravno na tngu, ki so ga krog in krog obdajala visoka, obsežna poslopja. Črno, deskro nebo se je skorodane spustilo ujai hišne strehe, ter si s turobnim očesom ogledovalo umazano zeml-jo. »Cujte!« reče hudič ter se pisatelju ud vomo prikloni, »ne bi li radii videli, kako živi vaša žena?« »Odkrito povedano, res ne vem, jeli to hočem,« je cilja, pisatelj. »Tedaj ste res mrlič!« vzklikne gjalsno hudič, spedbujarpč pfearte&ja. »Ne; kako?« — In pisatelj odločno zravna svoje okostje kvišku, »Jaz nimam nič proti temu; saj me tudi ne bo videla, in če bi me videla,, me ne bo spoznala?« »Gotovol« aagotavija hudič. »Jalz to rečem, veste, ker ni nikoli marala1, da sem dolgo izostal od dom«,« razlaga pisatelj. Stena neke hilše se je ta hip premaknila, ali je izginila, ali pa postlala prozorna kakor stekilov Pisatelj je videl v notranjščino velikih soban; svetlo je bilo v njilfa, udjcifano, lepo ... wKra::n.a oprava!« je zaškripalo iz koščene -ustne dupline pisatelja, »zelo lepa epraval Ako bi ixi živel v taki opravi, gotovo ne Ibi1 še umri.« »Tudi meni uigajfa, da,« se smehlja, hudič, »saj ni nit ti tako draga — jedvta 'tri tisoč ...« »Hm, to mi dražjo? Spominjam se še, da sem za svoje najboljše ddo sprejel 'c osemstepetnajst rubljev, in sem skoro celo leto delal. Tcre s, fcdo stanuje tukaj?« »Vaša žena,« odgovori' hudič. »Tako, tako?« reče pisatelj, kako dobro... za njo... In to gospa? Jeli to moja žena?« »Seveda, to je ona ... Zdaj pride todi njen mož.« »Postala je pa zelo ljubka... in kakoi krasno opravljena! M-m-mož, ste dejali? Kakšen jedrnat, zdrav človek, njegov obraz j;e sicer precej buržu-azijski... zdi se pa vendar dober človek. Obličje ■sicer precej neumno! Da, celo nizkotno... sicer pa ravno taki obrazi ugajajo ženskam.« (Dalje prihodnjič.] Nove pristojbine za orožne liste. Tukajšnji 'generalni civilni komisarijat razglaša nastopni odlok: 1. Orožni listi za puške, revolverje, pištole in žilavke, ki jih izdajajo zasebnikom politične oblasti v smislu predpisov veljavnih na primorskem ozemlju, so podvrženi — poleg kolka od L 1 05 — tudi še naslednjim pristojbinam: a) za puško L 25 20; b) za revolver ah pištolo L 31'50; c) za žilavko L 21. Orožni listi so veljavni za eno leto, račn najoč od dneva, ki je na njib zaznamovan. Za prošnje o-rož. listov je predp. pristojb. L 1*05, ako se predi, oblasti I. stopnje, a L 2,10, ako se predložijo oblasti II. stopnje. — 2. Kolkovne in posebne pristojbine se plačujejo s kolkovanimi obrazci, ki jih izdaja davkarija (kolkovni urad) v sedežu tiste politične oblasti, ki je izdala orožni list- — 3. V slučajih, kjer prihajajo v poštev pristojbine opisane v čL 1., ne veljajo pristojbine, ki jih predvideva zakon od 9. februarja 1850. B. L. I. N. 50 s poznejšimi izpremembami. — 4. Določbe pričujočega odloka stopijo v veljavo s 1. avgustom 1. 1920. Orožne liste, ki so bili izdani pred razglasitvijo tega odloka in ki zapadejo 31. decembra t. 1., je treba prinesti do 30. septembra t. 1. v davkarijo (kolkovni urad) v sedežu tiste politične oblasti, ki jih je izdala, v svrho, da se izvrši doplačilo polovice pristojbine, o kateri je beseda v čl. 1. To plačilo potrdi davkarija s posebno pripombo, podpisom, datumom in pečatom na ozadju orožnega lista. Orožni listi, ki ne bodo urejeni na ta način, izgubijo svojo veljavo s 1, oktobrom 1920. — 5. Nedovoljeno nošenje orožja, naštetega v čl. 1,, se bo kaznovalo, poleg drugih kazenskih posledic, ki jih predvideva zakon, z denarno globo v znesku dva kratne pristojbine več eno petino. Isti kazni so podvržene oblasti in uradniki, ki bi izdajali orožne liste proti pred pisom pričujočega odloka. Tudi ribji trg je prazen. Poleg primanjkanja mesa, zdaj še to. Krivda leži v tem, da ribiči, ko hitro se določijo tržne cene, bojkotirajo tržaški ribji trg, ko pa komisar ne določi cen, (ker to se enkrat prakticira, drugič zopet ne), pa so ribe sila drage. Nevihta. Po dolgih tednih suše in vročine smo pred-včeranjem popoludne imeli kratko nevihto, ki je nekoliko ohladila zrak. Na morju je nevihta povzročila pri zasidranih ladjah sicer nekaj škode, ali resne nezgode ni bilo nobene. Barometer pada, predvidevajo se severni vetrovi. Zdi se, da se bo vreme prekotalilo. Junaštvo. Pred dnevi se je v kopeli pri svetilniku neka Viktorija kazzaro oddaljila predaleč od brega ter pričela potapljati se. Ko je to opazil občinski redar Avgust San-tin, je skočil oblečen v morje in je po hudem naporu re šil mladenko. Sprejel je za ta svoj čin pohvalo od svojega poveljstva. Razstava ženskih rečnih del v izobr, društvu pri sv. Ivanu (ul. delle Linfe na vogalu) bo odprla v soboto, nedeljo in ponedeljek ter vsakemu brezplačno pristopna. Lovsko orožje. Kdor poseduje orožne liste za lovsko orožje, ki so bili izdani pred odlokom št. 0801—4083 z dne 15. t. m., in ki zapadejo po 31. decembru t. 1., jih mora vsaj do 30. septembra t. 1. predložiti davčnemu uradu (kolkovnemu uradu), da vplača polovico pristojbine, o kateri govori I. odst. omenjenega odloka. To vplačilo se bo potrdilo na obratni strani orožnega lista. Kdor tega ne stori, mu orož. list stopi iz veljave z dnem 1. oktobra t. 1. Nagrobni spomeniki. Vrste 14. do 17. polja XIII. pokopališča pri sv. Ani se prekopljejo, torej one, kjer leže preminuli v razdobju od 25. maja do 31. julija 1911. Kdor ima lastninsko pravico do kakšnega nagrobnega spomenika v teh vrstah in ga hoče ohraniti, se mora o-bmiti do 31. t. m. do IX. oddelka v ul. Sanita štev. 25 s tozadevnimi lastninskimi dokazili. Sol za živino in ze industrijo, ki so jo dosedaj delile Trgovska zbornica in kmetiške zadruge se bo lahko dobivala tudi v glavnih razjprodajalnicah kakor navadna sol. Razprdoajalci dvignejo živ. sol v skladiščih po ceni 12 L kvintal ter z ažjo 1 L 50 st pri kvintah«, prevozne stroške do razprodajalnice plača/ uprava. V občinah, kjer ni takih razprodajalnic se bodo na zahtevo pooblastile nekatere trafike, da razprodajajo živ. sol po ceni 14 L 15 st, ker pade v tem slučaju ažjo 2'50 L na kupovalca konsumenta. Tuberkulozni iz vojne, ki so potrebni pomoči naj se takoj obrnejo do urada: »Opera nazionale invalidi guerra« v ul. Acque št. 7 od 16.30 do 17.30 dnevno, iz-vzemši praznike. Izvoz. Trgovska zbornica obvešča, da je do nadaljne-ga dovoljen izvoz vsakoršnega svežega sadja. Blodeča mina je bila opažena ob istrskem obrežju. Pristaniški kapitanat in poveljništvo obrežne brambe sta ukrenila potrebno, da se zasledi ter uniči to nevarno vojno igračo. DELAV fskh X---------------- Dramatični odsek podružnice »Ljudskega odra« na Kontovelju uprizori v nedeljo 1. avgusta t. 1. pod vodstvom režiserja Bana v prostorih Gosp. društva na Kontovelju svojo 3. predstavo: Finžgarjevo ljudsko zgodbo, »Veriga« v treh dejanjih. Med odmorom svira proseška godba. Čisti dobiček je namenjen nabavi kulis in garderobe. Začetek točno ob 17. (5 pop.) — K obilni udeležbi vabi odbor. —X----------- Požar. V skladišču št. 71. pri sv. Andreju je izbruhnil včeraj popoludne požar, ki je uničil 300 bal bombaža. Požar je bil v kratkem pogašen. Rop. V ulici Dante Alighieri je bila napadena cvetličarka Ana Brišček, stara 70 let, iz Gabrovice. Ropar ji je z roko, naštupano z neko klorovo kislino segel v nedra in iztrgal novčarko z 90 lirami. To je ubogo žensko tako potrlo, da leži danes v bolnišnici. Dozdevni ropar otrok, neki Alojzij Širca, o katerem smo svojčas poročali, da je bil aretiran na ulici, ker so ga osumili, da »krade otroke,« je bil spoznan nekrivim in izpuščen na svobodo. Nato predlaga drž. pravdnik, naj se oproste sledeči obtoženci: Blaž Marinuzzo od Andreja, Pavel Mokrovič pok. Dominike, Ivan Jukerič od Petra, Franc Giacometti od Matije, Paskval Goriato pok. Dominika, Andrej Geisa od Ivana, Martin Civitico pok. Antona, Martin Svič od Martina, Ivan Zanghirella od Ivana, Dominik Fiorante pok. Antona, Dominik Zanghirella od Antona, Pasqual Moscarda od Dominika, Dominik Giachin od Jakoba, Ivan Boglium od Antona, Just Pastrovicchio od Antona, Lovrenc Furlan od Antona, Nikolaj De Marin od Ivana, Ivan Malusa pok. Mateja, Franc Moscarda od Antona, Blaž Pastrovicchio od Antona, Viktor Genso pok. Jožefa, Peter Mazin pok. Bernarda. Za ostalih 26 obtožencev zahteva kazen zapora od 6 mesecev do 25 let; skupno 225 let in 6 mesecev zapora! Nato povzame besedo branitelj Zennaro, ki v krasnem govoru brani obtožence. Radi pomanjkanja prostora prinesemo ta govor v daljšem izvlečku v ponedeljkovi številki. Dslavci! Naročajte in širite „DELO“. To je vas iist, list si-koriiča^ih in brezpravnih. liudski oder Podružnica v Barkovljah naznanja, da se vrše ob ponedeljkih, sredah in sobotah redne pevske vaje. Podružnica Ljudskega odra pri Sv. Jakobu Vabi vse člane na občni zbor, ki bo v nedeljo 1. avgusta 1920. v društvenih prostorih ul. Molino a Vento št. 72. pritličje. Dnevni red: I. Volitev novega odbora; II. Slučajnosti. Ljudski oder Sovranišče. Samo še v petek, uoboto in nedeljo vpisovanje za mandolinistični odsek. Poučevanje se začne 2. avgusta, poučevalo se bo vsak pondeljek in četrtek od 19% do 21 K’- DelBPShl pregled Lep zgled. Občni zbor tesarjev in kovačev stavbinske-ga sindikata Julijske Benečije je sklenil dne 25. t. m., da ustanovi podporni fond za slučaj bolezni in nezgode. Člani bodo v ta fond vplačevali 1 L tedensko, pričenši s tem tednom. Stavka transportnih delavcev traja nezlomljena dalje. Delavci se bore za pravico do dostojnega življenja in morajo zmagati. Zahtevajo 4 80 na dan poviška. Velika podjetja so bila že pripravljena ponuditi 3 lire, radi trme malih podjetij pa ni moglo priti do sporazuma. Stavko zasleduje vse delavstvo z velikim zanimanjem. Vsi sindikati so ponudili svojo pomoč stavkujočim. Ladjedelnica sv. Marka je še vedno zaprta. Industri-jalci še vedno prelepljajo tržaško zidovje s svojimi lepaki, ki se jim že mačke smejejo. Predvčeranjem so bili zastopniki kovinarske organizacije in sodr. Malatesta ter Passigii pri gen. komisarju Mosconiju, ter mu pojasnili, kako da so delavci vedno pripravljeni predložiti sporno zadevo mešani komisiji, ali pa vstrajati v najboj žilavem odporu. Gen. komisar je nato imel sestanek z dr. Cimadorijem. Izid še ni znan. Železničarji, pomorščaki in kovinarji so izprtim delavcem ponudili svojo pomoč. Zveza cestarjev v Julijski Benečiji. Upravni odbor Zveze cestarjev ima v nedeljo, 1. avgusta ob 20. uri v Herpeljah v navadnem prostoru važno, sejo na kateri se bo razpravljalo o prihodnjem izrednem občnem zboru. Ker je stvar važna, naj ja nihče ne manjka. Dogodki \f Vodnjanu (Vojaško sodišče) V sredo ob lOih zjutraj je nadaljevala razprava. Najprej se prečita zapisnik o ogledu na licu mesta. Predsednik vpraša brambo, ali vzdržuje zahtevo, da se postopa proti priči maršalu Canzanelli radi krivega pričanja. Bran. Cosattini najprej precizira izpovedi Canzanel-lijeve pred sodiščem, po katerih bi moralo sklepati sodišče, da so obtoženci streljali iz shrambe, kjer je bila ledenica. Ogled na licu mesta pa je ugotpvil ravno nasprotno. Na stenah Del. Doma ni niti enega sledu puškine krogle, po katerem bi se dalo sklepati, da se je streljalo iz shrambe. Tej shrambi nasproti stoječa stena je nedotaknjena. Njegova trditev, da se je neka omara pozneje prenesla, se je izkazala kot potvorjenje dejstev. Ker pa je maršal Canzanelli nato preklical svoje izpovedi, bramba nima povoda vzdržati obtožbe krivega pričanja. Na vsak način pa je hotela bramba dokazati, na kakšen neiskren način si organi javnega reda izmišljujejo obdol-žbe v škodo obtožencev. Nato se vnovič zasliši Bankoviča, ki je bil na zahtevo dri. pravdnika aretiran vsled sumnje krivega pričanja. Bankovič je ves zmeden in odgovarja reči, o katerih ga nihče ni vprašal. Drž. pravdnik sodi, da je priča resnično pozabljiva in predlaga, naj se jo stavi na svobodo, čemur sodni dvor pritrdi. Izpovedujejo nato priče Fioranti, Manjin, Oambalesta, Damiani, Giacometti, Filucaglia, Lupieri, ki so z onimi obtoženci, kateri so baje ustavili avtomobil, govorili ravno ob istem času na povsem drugih krajih. Nato prične drž. pravdnik major Manassero svoj govor. Pravi, da hoče dokazati resnico. Ne sodi se tukaj polit, prepričanja, pač pa dejstva- Nato preide k dokazovanju o kompetenci vojaškega sodisča ter pravomo-čnosti vojaških proglasov. Dalje omenja, da so se obdolženci pregrešili proti onim odstavkom Zanardellijevega zakonika, ki govori o skupni pripravi zločina potom več oseb. Ni potrebno, da se je j zločin tudi izvršil, samo da je dokazan namen in soude- j ležba pri istem. _ I Nato hvali poročnika Errica, ki je bil za to svojo briljantno operacijo odlikovan z bronasto svetinjo! V naslednjem spravlja v zvezo vse točke obtožbe in trdi, da je Biasol res streljal. KONTOVELJ. Naša buržuazija in njeni zvesti pristaši takozavna inteligenca, so vsi iz sebe. V bivši narodni trdnjavici se je ustalila komunistična ideja, katera ima vedno več pristašev. Propaganda »prokletih boljševikov-« je tudi pri nas pokvarila tiso dobro in nam zvesto ljudsvo. J ako pravijo, Pred letom dni se je ustanovila na Kontovelju podružnica »Ljudskega odra«, ki je spravila gospode ob ravno-dušje, s katerim so se pasli tako dolgo. Ko smo pa ustanovili sekcijo soc. stranke za obe vasi, so nas takoj obsodili da peljemo naše ljudi v pogubo, ter so sklenili, da se začne takoj z reševanjem »zaslepljenih« vaščanov, ki jim nočejo več slediti. Spravili so se najprej nad Konto-velj, ki se jim je zdel bolj boljševiški. V to svrho so bojkotirali in hoteli uinčiti »Lj. oder«, kljub temu da so imeli na svoji strani stare, zakrknjene in vsaki novotariji nasprotne »očake«, ki so bili in so deloma še na čelu »Gosp. dr.« na Kontovelju. »Sokolom« se je dala dvorana na razpolago, da pridejo s tem »rešitelji« lažje do svojega cilja. Nas gospoda ni treba, da vi rešujete, ker to poskrbimo že sami. Ljudstvo je sito vaših fraz, obljub, domovin in narodov. Danes vidi, da vam je bilo dooro le do tedaj, dokler ste imeli nad njim potrebo .Zraven tega je med vami »poštenjakov«, ki so si posebno tekom vojne napolnili žepe na račun sestradanega ljudstva, in ki imajo na svoji kosmati vesti veliko grehov storjenih ob razpadu Avstrije. Naši buržuaziji in njenim petolizcem, takozvam »inteligenci« vsetujemo, naj že enkrat odjenjajo z gonjo Pr°ti komunistom, ker drugače pridemo na dan z natančnejšimi podatki. Delavcem in kmetom pa svetujemo, naj pridno segajo po njim namenjenem glasilu »Delo«, ki je edino slovensko glasilo zasedenega ozemlja, ki podpira prole-tarčeve koristi. GORICA. Sindikat železničarjev v Italiji. — Goriška sekcija. Železničarji! Delavci! Ob priliki razvitja društvene zastave, zastave proletarskih zahtev vseh dežel, vas vabi bojna organizacija na slovesno proletarsko manifestacijo, Id bo v nedeljo 1. in v ponedeljek 2. avgusta 1920 na obširnem prostoru prejšnje železničarske zadruge na solkanski cesti s sledečim vsporedom: Ob 10. uri: Slavnostno razvitje društvene zastave z nagovorom. Govornik sodrug Pedrini od centralnega vodstva v Bologni. Pred in po razvitju se vrši koncert s petjem in godbo. Ob 16, uri: Začetek vrtne veselice s plesom, prodaja rož in raz-gglednic. Vhod na veselico je vstopnine prost. Vstopnina k plesu za vsake tri komade eno liro. Na veseličnem prostoru bo preskrbljeno z izborno gostilniško postrežbo. Čisti dob’ček veselice je namenjen v sklad vdov in sirot železničarjev. Darila so dobrodošla. V slučaju slabega vremena veselica se bo prenesla na nedeljo, dne 8. avgusta 1920. Gorica, dne 27. julija 1920. — Odbor. TRŽIČ. Po premirju se je tržiška ladjedelnica precej razširila, mnogo novih stavb je bilo prizidanih, ena teh ie ladje-delska delavnica, v kateri se nahaja kotlarski oddelek. V tem oddelku se je predvčerajšnjim dogodila straSna ne- Šole sedaj vidJjo ne#i da tez oi^nizacfe ni vspohov, torej skupaj ku, da bud'u i spolja čiste. Teško vama književnici i farizej,!, licernjeri, što ste kao okrečeni grobovi, koji se spolja vide lijepi a u n utr a su puni kostiju mrtvačkijeh i svake nečistoče. Tako i vi spolja se pokazujete Ijudima pravedni, a i znmtra site puni licumjenja i bezakonja. Teško vama književnici i farizeji, licemjen, što zidate grobove prerocima, i .krasite rake pravednifca', i govorite, d,a. smo mi bili m vrijeme svoj tj eh otaca, ne bismo s njima- pristali u krv proroika. Tijein samo svjedočite za sebe, da site sinovi ontjeh, koji s« pobili prorc.ke. I vi dopunite mjeru otaca svoji jeli. ..... Zmije, porodi asjidi! Kako čete pobjec, od presuJe i oganj pa.klen i? Zato evo ja ču v,am poslati proroke i premusdre književnike; i vi čete ;edne ipebiti i raspeti, a jedne biti po zbornicama svojima i 'go.niti odi grade do grada. Da dedje na vas sva krv pr.rvedna, što protivena na- zemlji od krvi Abela pravedaoga do krvi Zaha-rije Barahijc-a, kojega ubiste medju cikvom i Preveo Vuko Štel. KsradSc. OdSoI pod soojefsKGm uprauom U s^e&ecu decembru prešle gotdiae dao ‘je Stm-a-:£arski, ruski boljševistički .ministar narodne ,pros-vjerte, cpš Lrno izviješce c .prosvjetnom rai&u za gob,i u školama c-cSlo do večeg lusp^eh-ai, nego Sto je blo ucinjen za iposlednju igodinu najipe god me 1918. temelj šk-clsike naobrazb-e jes*te poidpun