ÎJ. štev. Novo meNto I. fobnivarja VMHy. XXIL letnik. DOLENJSK E Izhftjajo 1. in t5. vsacega meseca. Cena jim je s poátnino vred zb- celo leto naprej 2 K, za. pol leta I K. NaraĆntna za Nemčijo, Boeno ÍD druge evropske diiave znaša 2 K 50 h, za Ameriko pa 3 K. — Dopise spreje^ma urednik, naniůnino in oznanila tiskarna J. Krajec nasi, t Novem mestu. aOSPOI^RSTVO. Ali kaže po Dolenjskem trte v zimskem času obrezovati ? Letos imeli emo, potem ko je že meseca oktobra zapadli sneg skopnel, po Dolenjskem jako lepo vreme-V „Laibacher Zeitung" z dne 13, januarja svetoval je nekdo, da bi se vsled tako lepega vremena že lahko tudi trte obrezovale. lieřeno je tam : „V vinogradu se pri Bcdajnem ugodnem vremenu, tam kjer se ni ojstrega mraza bati, tudi laLko trte obrezuje. Da se v zimskem času, da se clo že v jesenskem po našili južnih, vinorodnih krajih kakor v Vipavi, na Groriskem, v Istri itd. trte obrezuje, je občeznana stvar. Povsod tam obrezuje se jih v tem času seveda z dobrim vspe-liom, ker sicer bi se to delo ne izvrševalo in ne prialo bi že davno v občno navado. Vpraša se pa, ali res kaže tudi po Dolenjskem že v zimskem času trte obležati, ako je za tako delo vreme ugodno? Odgovor na to je lahko da, in ne. Ako se misli na popolnoma nizke, glavnato izgojene necepljene ameriške trte po naših matičnjakili, to je na trte, katerih ves stari les le večjo ali manjao tikoma zemlje umeščeno bunko ali glavo predstavlja ; potem je odgovor d a na mestu. — Kavno ta odgovor bi bil umesten, ako bi imeli v Mislih čisto nizke, glavnato izgojene cepljene trte, obmezované na same palce (čepej kakor je to na Nižje-avstrijskem v navadi. Na takili že obrezanih trtah ne ™ore zapadli sneg, in naj bode se tako težak, nikake «kode provzroČiti, kajti on obdaja palce enakomerno od Vseli strani in jih ne more vsled svoje teže iz trt od-Čeaniti, — Ako se pa misli pri vprašanju zimske režnje trt na višje, in ne glavnato izgojene cepljene trte, toraj trte, katere imajo kolikor toliko visoka debla, potem treba pa na vprašanje: ali naj se jih tudi po zimi obrezuje, odločno odgovoriti: ne. Ta odgovor je umesten 'II naj se obrezuje take trte na same palce, ali pa na palce in napnence. liesnica je namreč ta, da visok sneg I" osobito ako je težak južni sneg, veliko večino palcev IZ trt odčeane, to že clo takih, kateri niso trtam popolnoma navpik priraščeni, ampak bolj ali manj stranski. i'o stori sneg vsled svoje teže, in pa krhkosti trtnega lesa v zimskem času. Za poskusnjo le, obrezalo se je leta 1887 ali 1888 v Cerovcili pri Smoleni vasi del starega, necepljenega vinograda kmetiške sole na 'jrniu v pozni jeseni. Takrat je bilo ravno tako lepo vreme, kakor smo ga imeli letos v jannarju, in zato je to delo izvršilo, pa kakor rečeno, le za poskusnjo. A pozneje se ni nikoli veČ ponovilo, kajti, kaj se je Zgodilo ? Na obrezane trte, katerih vsaka ie imela po en palec in en napnenc, in katere seveda tudi povezane niso bile, zapadel je težek južni sneg. Ko je pa sneg skopnel, bilo je kaj dosti palcev na trtali dol visečih, od trt odČesnenih. To je pač popolnoma zadosten dokaz, da po vinorodnih krajih, v katerih kakor po Dolenjskem, Štajerskem itd., po zimi visok sneg zapade, nikakor ne kaže, trte že v pozni jeseni ali pa v zimskem času obrezovati, ramn ako se jih ima čisto nizko brez vsega debla glavnato izgojene, kakor je to po naših ameriških maticnjakih ali pa po nižjeavstrijskih vinogradih v obče običajno. Na Nižjeavstrijskem zapade tudi visok sneg, in vendar obrezujejo tam trte že v jeseni in tudi po zimi brez vse škode. To pa zato, ker imajo tam trte brez vseh debel glavnato čisto nizko izgojene, tako da jih sneg od vseh strani enakotežuo obdaja. Da, tam je tako obrezovanje že clo zato opravičeno, ker trte, ko so obrezane, tudi s zemljo obsujejo, ogrenejo, kakor po Dolenjskem pravimo. No pri nas na Dolenjskem pa tako nizka brezdebelnata glavnata izgoja trt nikakor priporočljiva ni, kajti pri taki izgoji bi nam grozdje vsako leto vse sognilo. Mi Dolenjci moramo našim trtam kolikor toliko debla prigojiti, kakor hitro pa to storimo, ne smemo trt na jesen ali pa po zimi obrezovati, ako nočemo na njih označene škode imeti. Sicer govori pa se en vzrok proti jesenski in zimski režnji po Dolenjskem, in ta je tudi tak, da ga nikakor prezreti ni. Pri nas na Dolenjskem po-zebejo neredkokrat trte v zimskem Čaau, to je, pozebejo jim oči. No in ako se to na že obrezanih trtah zgodi, obrezati jih moramo potem še enkrat, torej dvakrat. Ostanimo torej Dolenjci le pri »pomladni režnji. Več reje in manj barantije! Pri nas se mnogo baranta z Živino. Imamo kraje, kjer se gospodarji že od nekdaj pečajo s prekupčijo živine. Na tem semnju se živina nakupi, na drugem pa zopet proda. Dostikrat se zgodi, da se živina goni z enega semnja na drugega. Za to prekupčijo nudijo dosti prilike obilni sejmovi, ki jih Imamo po Dolenjskem. Ta prekupčija je časih bolj vspešna, časih manj. Vsekako pa donaša našim gospodarjem nekaj dohodka. Ko bi nič ne nesla, bi sama od sebe ponehala. Prigodi se pa pogostoma, da dobi gospodar od enega sejma do drugega po par desetakov. Kakor je ta barantija s tega stališča opravičena, ker donaša res nekaj dohodka k hiši, tako ima po drugi strani tudi svoje slabe nasledke. Koder se z živino močno baranta, tam lahko opazujemo, da se redi najslabša živina. Po takih krajih je tudi vspeeen napredek pri živinoreji takorekoč izključen, in zakaj? Zato ker ni nobene prave reje in zato tudi aobene trdne podlage za zboljaavanje živine, Živina ee po takih krajili preveč menjava. Na rejo lepih in dobrih krav se nič ne da. Zdaj je v hlevu nekaj boljaa živina, zdaj slabsa, v obče pa veliko manj vredna kakor po krajili, kjer se živina doma prireja in za rejo skrbno odbira. To pa ni vse! Po takili krajih, kjer se zanašajo ljudje preveč na barantijo, se tudi drugo kmetijstvo bolj zanemarja. Ko bi se ljudje nameato barantije poprijeli bolj skrbnega obdelovanja in gnojenja, bolj skrbne reje, potem nastane vprašanje, aH bi jim bolj skrbno kmetovanje ne prinašalo več dohodka, kakor ga jim daje bar an t ij a. Pomisliti je dalje, da gre z barantanjem mnogo časa in mnogo dela v zgubo. Ko bi tisti Čas, ki se porabi za barantijo po raznib sejmovih, raje porabili za domača dela, gotovo bi nam več zalegel, zlasti o sedanjem času, ko ae vsepovsod toži o pomanjkanju delavnih moči. In koliko dragega Časa m ne potrati z mnogiistevilninii sejmoví ! Pa tudi iz drugih ozirov, katerih nočemo na drobno razpravljati, ker so itak znant vsakemu, kdor se količkaj zanima za to stvar, so koristi barantanja manjše, kakor se v obče misli. Ko bi vse v postev vzeli, kar zamudimo doma in kar na^) stanejo sejmovi, gotovo bi se začeli pečati v večji meri z rejo in manj z barantijo. Ako nam kmetija v kakem kraju premalo nese, po tem še ne sledi, da se moramo pečati z barantijo. Tu in tam neae kmetija premalo, ker jo premalo skrbno obdelujemo in ker se premalo zanimamo za popolno izkoriščanje gnojil, zemlje, krme itd. Marsikje bi se dali pomanjkljivi duhodki kmetije pa tudi na ta način izboljšati, da bi se ljudje poprijeli kake domače obrti, ki bi jim zlasti v zimskem času lahko mnogo prinašala. Âko se po drugih naslh krajih trudijo tudi na ta način, tako n. pr. v ribniški dolini in drugod, zakaj bi se n. pr. naši Podgorci ne poprijeli kake domače obrti? __—r— Naši sadni vrtovi in gnojnica. ,,Zraven poslopja leži lep velik sadni vrt, katerega obliva gnojnica iz vasi." Tako se je popisavalo posestvo, ki se je ponujalo v zadnjih Številkah „Dol. Novic" na prodaj. Prav ta odstavek, ki smo ga vzeli iz dotičnega razglasa, je vreden, da ga tudi na tem mestu ponovimo, saj nam kaže verno sliko o tem, kako se pri nas ravna z gnojnico. Navadno nam odteka vsa gnojnica iz vasi. Kar se je ne pogubi v tla — že v hlevu in na dvorišču — to nam odplavlja deževnica v bližnji potok. Bolj slučajno kakor ne pride tudi na kak sadni vrt. Tja jo obrne gospodar, navadno v tem slučaju, ako jo pripelje deževnica mimo in ako jo je mogoče spraviti na vrt brez posebnega truda in dela. Tu in tam se zgodi, da jo gospodar obrne iz hleva naravnost na vrt, ali redki so taki slučaji. Se bolj redko se pa zgodi, da bi kdo nabiral gnojnico v posebni gnojnični jami in da bi z njo zalival svoje sadne vrtove in travnike. In vendar bi se moralo povsod tako goditi ! S tem, da puščamo gnojnico v nemar odtekati, si sami znižujemo letne pridelke, zlasti pri košnji. Za gnojenje z gnojnico so posebno hvaležni sadni vrtovi in travniki. Gnojiti se morajo pa na ta način, da se z gnojnico zalivajo. Ako se gnojnica po kakem jarku napelje, nam veliko manj zaleže. Nekatera mesta so v tem slučaju pregnojena, kar ni dobro; druga pa premalo. Mnogo gnojnice se na ta način pa tudi zgubi globoko v tla, kjer nič ne koristi. Ako hočemo z gnojnico doseči ugodne vspehe, naj se gnojnica nabira v neprodirnih gnojničnih jamali in naj se potem porabi za zalivanje sadnili vrtov in travnikov. Na ta način bi jo lahko dobili toliko, da bi je bilo dosti za vse sadne vrtove, kar jih imamo v vasi, in za travnike. Zdaj nam je manjka pa povsod, in le slučajno se zbira na kakem sadnem vrtu. kakor nam kaže predstoječi slučaj, ki sem ga zgoraj omenil. —r— Politični pregled. Avstrijski državni zbor se je sešel sele 30. m. m. Pričetek se je zavlekel za to, ker je hotel ministeraki predsednik baron GauČ ministerstvo izpopolniti s tem, da bi vzel par poslancev za ministre, ki naj bi bili nekaki zaupni ministri breK posebnega druzega delokroga. Nemci, Cehi in Poljaki so imeli dobiti take zaupne ministre, a se je stvar razbila. Vendar pa ni pozabljena, ter se bo prej ali slej gotovo izvršila. Pri tej priliki se je čul klic tudi po jugoslovanskem zaupnem ministru, ki bi zastopal Slovence in Hrvate. Ali bo kaj iz tega, je seveda močno dvomljivo. — Baron Gauč se je lotil ta Čas jako nevarnega dela ; preoanovati in pomnožiti gosposko zbornico, ki obstoja sedaj zvečine samo iz plemičev. Udje gosposke zbornice naj bi postali tudi deželni glavarji, župani glavnih mest, zastopniki trgovinskih zbornic ter poljedelskih in stanovskih zbornic, ki se pa imajo šele ustanoviti. Tako bi prišlo v gosposko zbornico vsaj nekaj res ljudskih zastopnikov. In to plemičem ni všeč. Baron Gauč je mož, ki pozna duha in potrebe časa, ter s tem tudi računa. Po njegovem načrtu naj bi imela zbornica poslancev 448, a gosposka zbornica nekako 350 članov. Bo li kaj opravil, bode pokazalo to zasedanje državnega zbora, ki gotovo ne bo mirno. Zanimivo je še to, da so sli zastopniki kranjskih Nemcev, katerih ni 25.000, prosit barona Gauča, naj jim d» posebej enega poslanca, a njih pot je bila zastonj. Je pa res predrzna ta zahteva, ko vendar Nemci slovenskim manjšinam drugod ne privoščijo prav nobenih pravic. Deželni odbor kranjski je odredil, da se imajo njegovi uradniki posluževati slovenskega jezika v dopisovanju z vsemi deželnimi uradi onih dežel, koder bivajo Slovenci, ter tudi v dopisovanju z vlado. Zadnji nastop naših poslancev v deželnem zboru vendar ni ostal bre^ posledic. Avstrija ima vojsko s Srbijo, ne sicer s topovi in puškami, a vojska je, kakor pravimo carinskih vojska. Ker se tiče ta vojska tudi nas, pojasnimo stvar natančneje. Med Avstrijo in Srbijo bi se bila imela napraviti carinika pogodba. Še med pogajanjem pa je sklenila Srbija trgovinsko zvezo z H ilgarijo-Avstriji to ni bilo všeč, in je zahtevala od Srbije, naj v tej bolgarski pogodbi spremeni to in ono. A Srbij» ni botela. Zito je Avstrija zaprla (brez pametneg» vzroka) mejo srbskim pridelkom in izdelkom, zlast' prašičem, Srbija pa Avstriji, oaohito za poljedelske i" vrtnarske pridelke. Ta b(ij smo občutili na zadnjeifl novomeškem semnju prav izdatno, ko je poskočila cen» praSičem tako neznansko, da že dolgo vrsto let ne tako- Uvoz prašičev iz Srbije v Avstrijo je bil namrefi jako velik, zato pa so sedaj domači toliko dražji. Domači prašičjereji torej ta vojska ne škoduje, a splošno pa bo le Avstrija prizadeta. Za celo stvarjo baje stoje Nemci, ki šuotajo Avstrijo, naj se ne uda. Srbi odobravajo odločni nastop svoje vlade, ki ne pusti uvažati avstrijskih izdelkov. Pridružili se jim bodo bržčas poleg lioli^arov tudi še Rumuni, potem pa je konec avstrijske trgovine na Balkanu. Francozi imajo novega predsednika. Izvoljen je bil kandidat svobodomiselnili republikancev, Fallieres (Ealjer), ki je dobil 449 glasov, njegov nasprotnik pa ÍÍ71. Voljen je za 7 let. Mož bo storil to, kar bodo lioteli framasoni, druzega nič, in naj je sam zase še tako dober človek, kakor ga slikajo nekateri listi. Torej samo senca-mož! Na Angleškem so imeli volitve, pri katerih so zmagali liberalci z ogromno večino. A angleški liberalci niao liberalci „kranjske aorte", ki jim je prvi namen (kakor se oni sami izražajo tako lepo) „farška gonja". Angleški liberalci se borijo za svobodo verstva in za delavstvo, so za nravnost in poštenost tudi v javnosti, ter so odločni nasprotniki alkoholizma in vsake ne-nravnoeti. Zato so pri volitvah ž njimi potegnili katoličani in Irci. Nemški cesar je lani ali kedaj že enkrat šel v atrikansko državo Maroko, da bi postlal pot Nemcem in njih trgovini. Iste namere imajo pa tam tudi Francozi. Zato so bili silno hudi drug na drugega. Da se poravna ta spor, so sklicali na Špansko maročansko konferenco, a bati se je, da se ne bodo mogli sporazumeti. V Rusy! gre na boljše. Na dan 22. januarja, kot obletnico pričetka ruske vstaje, so se bali velikih izgredov, a ni bilo nič posebnega. Mir in red se zopet vrača povsod z malimi izjemami. Božični zvonovi. (Dalje.) Star gospod s sivo brado se je sklonil nad otroka: «Čigav pa je?" vprašal je okrog stojeće. A niliie ni poznal Anice. Zidnji verniki so zapuâéali cerkev, in že je pridreal stari cerkvenik s šopom ključev. Tuđi on je ni poznal, Čeprav je poznal Ijudij neitevilno kakor na z lepa kdo. A cerkvenik tudi ni poznal starega gospoda. Stan gospod vzame otroka na roko, smehljal se je, ko j« dvignil lahko Anico od tal: „Tukaj je vendar ne moremo pustiti," in dal je cerkveniku svoj naslov, če bi kdo povprašal po otmku. Malo neroden je bil stari gospod, ni znal pestovati, „a to ře šlo," S) je mislil, in poskušal ter poskušal, dokler mu bilo priroćno. Anica se je oklenila gospođa ki-og vratu in pol spé, pol bdé je lepetala; „Ljubi JťZUŠĚek, po celem avetu si hodil danes, ali boš aedaj prišel tuđi k nam?" Stari gospod je bil ginjen: „Ali Jezušček ni hotel priti k tebi?" jo je vprašal mehko. Anica pogleda gospoda z žalostnimi oéesci in zasepeĚe: '.Jezušćek nam je hotel prinesti kruha in ozdraviti očeta, a gotovo ni našel k nam, ker stanujemo previsoko." «Za kruh bom že jaz skrbel," je tolaiil stari gospod, „in ce bova ljubega Boga prosila, bo dal tudi očetu zdravje." Zaéudeno ga pogleda Anica: „Ali veš za gotovo?" , Stari gospod se je sedaj sam ustrašil svoje obljube. Od S'oje mladosti sem ni bil v nobeni cerkvi. Ko so nocoj zapeli božižni zvonovi, Ěutil se je nenadoma tako silno osamelega. Dokler je bil mlad in Čvrst ter se boril za ôast in denar in oblast, je užival vse užitke sveta, dovoljene in nedovoljene, dobre in slabe; zato pa ni imel časa, da bi odprl svoje srce ljubezni in prijateljstvti. Sedaj pa nihče ni maral njemu odpreti srca, ko si je tako silno poželel ljubezni in prijateljstva. Imel je, za kar se je trudil: denarja, časti, oblasti, a sčasoma je postal samotarec, starec. Zadnjikrat ga je peljala v cerkev njegova rajna mati; takrat je bil še deček, od takrat ni bil več v cerkvi. Danes je občutil prav živo svojo žalostno samoto. Kaj mu pomaga prekrasno, udobno stanovanje, ko nima nikogar, za katerega bi skrbel in živel. In nesel je tujega otroka varno kakor najden zaklad. Nepopisno dobro mu je delo, ko je ogrnil mraza trepetajočo deklico s svojim gorkim plaščem, da jo obvaruje ostrega nočnega mraza. Mati je stala pred njim. Topih očij je gledala okrog sebe in iskala svojega otroka. „Ali je tale mala vaša? Ali je to tvoja mamica, punčika?" „Mama!" je zaaepetala Anica. Z eno roko se je še tesneje ovila dobrega starega gospoda, drugo pa podala svoji materi. Molče sta gledala drug druzega. Ona se nikdar ni prosjačila. On je sicer dajal stotake dobrodelnim društvom, zlasti a, a še nikdar ni videl bede če sta gledala drug druzega. gospejnemu društvu sv. Vincenci tako blizu kakor v tej noči. Mo „Ali hočete otroka obdržati?" slednjič spregovori mati. „Ali ga morda res hočete dati?" vprašal je gospod. ^.,Pojdite z menoj !" Šla je pred njim ; udje so ji drgetali mraza in slabosti, a napela je zadnje moči. Sel je za njo. Do reke sta šla, ne da bi zinila besedico. Obstala je sele doli pri vodi, ki ni bila zamrznjena; tam je bil namreč odtok iz plinarne. S prstom je pokazala tja doli in rekla: „Otrok je lačen, mož mi umira, in beda narašča vsako uro. Oglasili smo se pri raznih podpornih društvih, pa jih je bilo mnogo se bolj potrebnih, in nišesar nismo dobili. Danes pa ga ni bolj potrebnega nego smo mi. Povsod na okrog božićno veselje, pri nas pa lakota! V enem tednu moramo plačati stanarino, sicer nas vrže neusmiljeni gospodar na cesto. In šla sem iskat pomoći. Glejte, tukaj doli sem hotela, tukaj doli v mrzlo vodo, odtod me ne bo nihče ven podil" — se je nasmejala rezko. (Konec prihodnjiĚ.) t Kanonik Jo/ef Jaklič. | „Da umrl bo, to vsakdo ve, ne ve pa kedaj, kako in kje", te ali podobne beseda so prišle gotovo marsikomu v spomin, ko se je v torek 23. jan. v jutro bliskoma po mestu raznesla novica: gospod kanonik Jaklič je sinoči umrl sede Y kopeli. Čvrstega zdravja rajni gospod zadnja leta sploh ni bil, če tudi je bil cvetoče zanajnosti; pač so premnoga znamenja kazala, da hira in boleha. A da ga bo ugrabila smrt tako nenadoma, ne bi bil verjel nihče, najmanj njegovi gg. to-varisi-kanoniki in drugi duhovni sobratje, ki so se na dan 22. januarja iz cele dekanije zbrali h konferenci. Bil je dobre volje, se pošalil s tem in onim, kaknršen je bil vedno v krogu duhovnikov, a zvečer ga je vzela boija dekla, bleda smrt. — Rajni gospod kanonik je bil rojen 8. dec. 1841. na Kolpi pri Ve). Laščah, po izvrstno dovršenih gimnazijskih in bogoslovnih študijah v mašnika posvečen 30. jul. 1866. Služboval je potem kot kaplan v Loškem potoku, Prečini, Trebnjem ter kot župnik v Starem logu in Dolenji vasi pri Ribnici. Leta 1899. imenovan za kanonika je prišel v Novo mesto 29. septembra. Kakor je bil povsod priljubljen in v najboljšem spominu, tako se je prav kmalu in moćno prikupil našim meščanom radi Ijudomilega, krotkega, tihega, prijaznega vedenja ter vzglednega duhovskega življenja. Bil je na glasu kot dober in mil spovednik in kot tacega ga bo marsikdo v našem mestu pogrešal. Kdorkoli je kedaj občeval ž njim, oatal mu je v spominu blagi mož. — Da je temu res tako, pričajo mnogi dokazi sočutja ob smrti sami ter veličastni pogreb dne 25. jan, dop. Telegraflinim a!i pismenim potom so izrekli kapiteljnu sožalje: Nj. ekacelenca tržaški akof gosp. dr. Nagi, ravnokar imenovani nadškof goriški prevî. çospid dr. Sedaj, preč. stolni kapitelj liubljansiki, msgr- Jiklič, vnjaški suptrijor m siirodnik rajnega, gvardijan in župnik prei g, P. Hagolm Sattier, preblag, gg. C. kr. sod. nadsvetnika Rajmund ricliwitigftr in Iran Šterlj, preč. go^p. prelat in mestni ^.tipnik Janez R izmtin, županstvo občine Doltjoje vasi, koje ćaslai občan je bil in mnog» drugih odličnjftkov posvetnega iu duliorakega stanu. Po opra/l|eneui si ive^tirtm z^duánem opravilu, katero je opravil niii. prost g. dr. Eibert z obilno asistenco, pomikal SB je mrtvaški aprevod doli na glavni trg; spredaj godba meščanske gtide, kouTt^Qt ČĆ. usm Ijt^niii bratov, samostanska diužina čč. i|i. Ker bode predavanje jako zanimivo in je za prvo nav^'denih točk potrebna dv-treijifska večina pravih udov, vabijo se ti, da se p dnoštevilno udeleže. Ziiralisče k skupnemu, neprisiljenemu obedu m prijateljskemu razgovoiu hntel Ko ki tč. P.> udih upeljani gostje in prijatelji šole in učiteljatva: Dobrodošli! Koleginje, kilegi! Zavedajmo se, složimo se! V slogi je moč! T. Ć. predsednik: V, Gebauer, (Plesni venček) voj, veteranskega, društva za Dolenjsko v Rudolfovem se vrši v soboto 3. febr. v pro.stonh gostilne „Pri Slonu". Godba na lok. Med odoiorom prosta zabava. Začetek ob 7, uri z^eier. Vstopnina 40 li za o^eb", za obitelj in dostojne maske 1 K, Pravi in podporni udje vstopnine prosti. Preplačila se za nabavo zastave hvaležno prejemajo. Pripomniti moramo, da imajo samo dostojne maske vstop in bi se iste v dvomliivih slučajih morale pied za to izvoljenim udom veseličnega odbora demaskirati. P. n. gospođe pa, kateri se zanimajo za to prireditev in se jih je povabiti prezrlo, prosimo, da oproste ter se tem gotoveje veselice udeležijo. (Nameravani venček) prost, gasilnega društva v Rudolfijvem se žal ne bode vršil in to vsled te?a, ker ni bilo mogoče preskrbeti godbo za pripraven din. Kakor se nam pa poroča, obhajalo bode društvo tekom leta svojo 301etnic) ter sa bode istočasno priredila večja veselica, na kar se si. občinstvo že sedaj opozarja. Prost, gas društvo se je uitanovilo leta 1876 ter je bilo takrat 70 članov. Izmed teh 80 pri društvu še sledeči gg. : Adolf Gustin, Gustav Luser kot ustanovnika, nadalje gg: Lepič Franc, Stopar Anton, B"'erlič Avgust, še vsi zdravi in čili ter vneti za društvo, kot so bili pri svojem vstopu. Želimo, da bi nam jili B jg ohranil še na mnogaja leta! Njega Veličanstvo dovolilo je z najvišjim odlokom z dne 24 novembra 1906 za 251etno službovanje častne svetinje, katere se bodo potom deželne oblasti razdelile ter d-tbijo iste sledeči gospodje: načelnik Adolf Gustin, pod-načelnik Gustav Luser, Avgust Ferliá, Franc Lepič, Antou Stopar, Josip Škerlj, (Tukajšni obrtniki) prirede dne 11. februarja plesno veselico v hotelu Jakac. Pri plesn svira godba na lok, med Odmorom srečolov. Dobitki so lepi ter si jih zamore vsakdo ogledati pri g. Jakac-u. Ker je Čisti dobiček namenjen onemoglim obrtnikom, nadejati se je obilne udeležbe. Pripomnimo še, da nnrede veselico tukajšnji obrtniki in ne obrtna zadruga, iOdbor „Dol. pevskega društva") sestavil se je za XXII, društveno upravno leto sledeče: predsednik g. prof Reisner, podpredsednik g. adiunkt Kozina, tajnik g. avskultant Kiissel, blagajnik g. zas, Jakše, arhivar g. prof. Germ, odbornika gg. av.sk. dr. Kalan in trgovec Kastelic; namestnika pa gg. avsk. Germ in pis, pom. Grom. („Dolenjski Sokol") ima svoj prvi redni občni zbor dne 10. februarja t, 1. ob 7. uri zvečer v gostilni g. Novaka v Novem mestu. Dnevni red: 1. Poročilo «dburnikov, 2. Volitev računskih preglednikov, 3. Volitev odbora. 4, Riznoterosti. Odbor „Dol. Sokola". (Ljudska knjižnica v Kandiji) dubr» napreduje, pristopilo je že lepo število novih udov. Nakupilo se je zopet mnogo novih knjig, tako da je približno čez 400 različnih knjig zubavne in pnučne vsebine udom na razpolago, ( V „novo Postojnsko jamo") napravimo izlet dne 18, febr. t. I, Odprta bo celo noč v — Kandiji. Kdor je zelo radoveden, naj potrpi ! (Antonov sejem) dne 23, m. m. nihil dobro obiskan; živine ni bilo dosti, silno dragi so bili presiči, 1 K in še več, na živo tehtnici! (Brezobrestno posojilo.) Sklepom visokega deželnega zbora z dne 23. novembra 1906 se je veleslavní deželni odbor pooblastil, da rizleli med vinogradnike, ki so bili vsled trtne uši občutno prizadeti v letu 1«06 — 40.000 K brezobrestnega posojila, I'tti znesek državnega posojila je dovolilo tudi visoko C, kr. poljedelsko ministerstvo z odlokom z dne 9. januarja t. I,, št. 35, 717, tako da se bodo letog na Kranjskem razdelila posojila v skupnem znesku 80 000 K. Oni vinogradniki, ki ao takega posojila potrebni, morajo vložiti tozadevne prošnje pri pristojnem c. kr. okrajnem glavarstvu ali pa C kr. vinarskem nadz irstvu v Rudolfovem vsaj do 28, februarja t, 1, kjer dobijo tndi lahko v to svrho potrebne tiskovine brezplačno. Prošnji se mora priložiti po8e^tni list, izvleček iz zemljiške knjige in proračun stroškov. Prošnja s prilogami je po zakonu z dne 9. oktobra 1891, drž. zak. št. 150, kolekov prosta. Da se vinogradnikom naprava prošenj ola-ša, sprejemal bode c. kr. vinai'ski nadzornik B, Skalický v Rud ilfivetti do 28. februarja ob uradnih dnevih, to je ob pondeljkih take prošnie tudi uitmeno in ae imajo vinogradniki v to svrho v njegovi pisarni zglasiti v uradnih urah in di>-prinestl vsaj posestni list ter poiz^'edeti parcelno Številko onegi vinograda, na katerega želijo dobiti brezobrestno posojilo. — Tam se jim tudi dajejo potrebna pojasnila o tej zadevi brezplačna. (Utopljenec) 22. m. m. so potegnili mrtvega iz potoka Temen C1 pri Trnji 64 letnega zakotnika Janeza Gorišeka iz Malega Vidma, Znikov silovitosti ni bilo na njem najdemh. Denarja se je pri njem dobilo 4 K 76 v. Prenesli so ga v mrtvašnico pri sv. Lovrencu. Mož se ga je bil preveč naleze! in je v pijanosti padel v vodo. d. (Za 1 zasedanje porotnih obravnav), katere se bodo pričele 26, februarja t, I. pri takajšnjem okrožnem so- dišču, izžrebani so glavnim norotnikom n^Bledtiji Çfispndje: Šuklje Anton, pos. in gt>at,., Gor. Lfkïica; Kiinig Južef, pos. in gost., Grarnja vas; G-anser Kami, pos. in liiag., Koéevje; Pire Ivan, pos. in tr^., Sjdražica; Globevnik Ivan, posestnik, Škoejan; Kržičnik Franc, pos. in meaar, Kostanjevica; Pe-terlin Anton, pos. in trg., Dolšaki ; Ve.liovee Al»jïiJ. pos., Žu-žemberki Brinsek Grfgor, pos., Hrastovica; Kňk Jožef, pos, in župan, Pluska; Buiić Anton, poa.. Leskovec; Štefane Franc, pos., liitež; Penea Alojzij, pos., Giunberk; Oražtim Jakob, pos. in ključavničar, Ribnica; išetinc Martin, pus. in gost., Jpsenice; Lnáina Anton, p()S. in giat, Bela cerkev; Bregar IfaD, pos., gost. in župan, R>b; Millier Ignactj, [los. in trg., (irnomelj; KleinenSifi Ivan, pos., Stranje; Malensek Wjin, pog., đt. Rnpert; Kune Avg., poR. in trgovce, Črnomelj; Šuateršić Ivan, poB. m trg,, Semié; Henigraann Franc, pns., Goi'IËa vas; Dim Franc, pos. in gost., Hudeje; Dereani Jakob, pi)3. in trgovec, Žužemberk; Vrtaènik Ivan, pos., Ja-ibine; Komar Mihael, poa,, Dol, Jesenice; Erňul EVanc, pus., Zimide J., pos. in trg.. Stari log; L'ickner Andrej, graaćak, Črnomelj. — Nadomestnim porotnikom naslednji gospodje; Ribrman Franc, poa, in gost., M. Slatenek; Liurić A, pos. Loke; Morauc I, pos,, Rndolfjvo; PauČek I., pos., Cegonca; Košir A., pos. in trg,, Sp. Straža; Umek V., pos. in mizar, Rudolfovo; Dnlar Frane, pos, in goat,, Vavta vas; IRiisrnjin K., pos. in gost,, Rudolfovo; Seidl Franc, pos. in trg., Rudolfovo. Gospodarske stvari. — (Sredstvo proti nšem pri goveji Živini.) Proti napni pomaga v prvi vrsti pridna čeja, tedaj česalo in krtaća. Nastale nši je pa zatreti z mazilom, ki se napravi iz petroleja in lanenega olja ali pa lanenega olja in spirita. Dober je tudi kreolin ali lizol, katerega je vzeti po 2 žlici na en liter vode. — (Občni zbor kmetijske podružnice novomeške) bo v četrtek dné 8 februarja t. 1. ob 2. nri popolndne v bši giispoda Jakse-ta v Novemmestu (pri Slonu). Spored: 1) Poročilo « delovanju 1. 1905, 2.) Poročilo o račtinih, 3.) Vo-iitev rat-unakili iiregledovalcev. 4 ) Predlogi za občni zbor v Ijiubljani. 61 R-brižnost, ako se orodje se le takrat h kovaču spravlia, kadar ga je treba rabiti. Preglejmo tedaj orodje in vozove in kar je poprave potrebno, naj se popravi. Darovi za dijaško kuhinjo v Novem mestu. G, lir, Gvldiin 8r bie 10 K Neiineuuvaa 10 K VeleC, g. /opuik M. Poljak 4. K. Neimeii ivaim 4 K. Nelmetjiivftii 4 K. Prva dol, piiB,)jiliiictt T Metliki 20 K G. .1. Pitek 10 K Vfleú lï, žiiiiuik Sal»>lifir 10 K H J. Giobehiik, «o s ti Iti i čm 1 K. O. iHťlku 10 K, G. U.ocli »'eter. jio-Besmilt 4 K, Mesei'itii lUrovi iî Novena menta ill Kaiirtije 55 K G(m|) Ivan Pernar, flu, tajui*, v jj-Češúeuje H]Mmiiia b at;, fok. )iri»f' B"rja ÍHe pripnročnjem v prav mnogobrojni obisk. — Trgovina na drobno in debelo. (2-3-8) Z odličnim spoštovanjem Ivan BajŽelj. Slavnemu občinstvu vljudno naznaniam, da imam zraven izdelovanja in velike zaloge vsakovrstnih klobukov po naj-uovejKl fazoni — tudi glavno zastopstvo za Dolenjsko vseh kmetijskih strojev svftovnoznane tvrdke K. K. .Mok, in Singerjevih Šivalnih strojev ter se najtoplejše priporočujem v cenjťno naklonjenost. (5 32) Davorin Frančič v Novem mestu, Zaradi preselitve prodam v dobrem stanu naiiajajočo se ue uajd-i nllttili v uežn«i^, Cistezt lica Id odstrauitoT btiljSega In vipe^neje aelnjočega sdrariliieea mila hot. Je tnanr» Bergmann-ovo lilyino milo xnaiiiks: 2 ruitnrja) tvrdke Bergmann & Co., Tečen ob Elbi. ....... Dobi se komad po 80 h pri: lekarn. S. pl, Siadovtč in v trgovini A. Oblak v Novem mestu. Ti PSEHEH ssssEsas asEs^dszsssssassssseszsBS 1 a Prodaja vina. Imam v kleti več sto hektolitrov pristnega belega, črnega in rudečega starega in novega vina, domače rakije, brinovca in finega namiznega o!ja iz oljk po primerno nizkih cenah. f2a»-i«-7t Ivan Pujmann, vinogradn k in trj^uvec (V 'dnja'i DiKnano-Igt.ra. Iščem primernega Ti na Glavnem trgu pod jako ugodnimi pogoji. Hiia je pripravna za vsako obrt in prodajalno, T kateri se tudi zdaj nahaja ie urarska trgovina. (4-it.3) Davorin Frančič, klobučar v Hndolfovem. pristavnika [inajerja^ za majhno posestvo na Dolenjskem. — Natančne ponudbe naj se meni pošljejo. Avgustin ZajeC. reitavraur (18-4-2' L ulil aita. Rijjsh« CfStH 24. Zdravje je največje bogastvo! Zdravje je največje bogastvo! KAPLJICE SV. MARKA. 1266-30-6) Te glasovite in nedosegljive „Kapljice sv. Marica" so uporabljajo za zunanja In notranjo vporabo. Oaobitđ otÍBtraujnjejo trganje in koljanje po kosteh, nogah in rokah, ter iîiBèiju v»alti tiar b.,1. One delujfj.i n-doseglji*» Id apaxíinoflQO pri b(iie*nili n» želuilcu, ubíHÍnjeju kat«r, UT'-jujeju iíujeÉlie, odpwvijn iiadnho bidečin« m krče. pngpeAnjejo in zboljiujpjo prebavo, Ěiatijo kri ta ř.reva. Pri ž-n'']» veliiie in tnale gliste, t.er vae bolesni, iivirajo^e od gli»t. Deluj jo iibomo proti bripavoBti in preblajenjii. Laíyn tm boípxni na jetrih in slezili ter iióliko in šćipanje v želodi;a. Od]»raTÍio Tsako mrzlico in v*e imleani, laviraji te od iiiretice. Te kapljice so najboljSe sredstvi) proti bolfteniin na tnaleriiioi in midroau, radi tega ne bi smele manjltati v nobeni mt-jS-snski in kmetski hiSi. Dobi a ee samii: Mestna lekarna, Zagreb. — Raditega naj ee narava naravnost pod naslovom: ..Mestna lekarna. Zagreb, Markov trg itev. 60, poleg cerkve sv. Marka. Denar ae poáiija naprej aii povzame. Manj kak'ir 13 steklenic se ne poSlje. Ona ju naslednja in sicer franko postavljeno na vaako poŠto: 1 ducat (12 slekl.) 4 K — v 2 ducata (24 stekl.} 6 K - v 3 ducati (36 stekl.] 11 K - v 4 ducat) (46 stekl.) 14 K GO v S ducatov (60 slekl.) 17 K — v Na ra*polai[o imam na tÍRofe prianabih pisem, katerih mi ni luitffoie radi pomanjkanja prostnra n aveu ti. Zato navajam samo imena nekaterih gospodov, ki so uporabljali ..kapljice st. Mark» insjwljSim v^pehom, ter popolnoma OEdravill: Ivan BarelinĚií, nčitelj; Stjepan Barić, íupn k{ Ilija Mamić, opn'tkar; .Janitu Ei^nlj kr. nadioerarj Stjepan Seljanii^, sdjalt; Sofija VukHíé, šivilja itd. ltd. MESTNA LEKARNA, Zagreb, Markov trg št. 50. poleg cerkve sv. Marka. Ustanovljeno leta 1360. O, Preéaatiti duliovlčmi in slavnemu obeinsUu vljudno naznanjam, da sem pievzťl po umrlem bratu vso izdelovalnico za peéi v svojo lastno skrb. Piiporoínjena se tedaj s svojo legato zalogo kar najtoplejše v cenjena naroćila na peci in stedilna ognjišča pripmsto in najfinejše izvrltna v razlicmh barvah in modernih vzorcih jako zanesljivo in trpežno tt-r po najnižjih cenah. Vsa popravila izvršujejo se točno, solidno in ceno. spostoTinjem Ivan Appe, (31-3-1) peĚar v Kandiji pri Novem mestu. Kpojašhego pomočnika sprejme JO S. PAULIN v Rud o If ove m. Franc Klemen poprej Wiltine v v Crniošnjicah n m sfDia inseshs Kaj fino, letošnjo ifi orožno žganje posebno za zdravilo jako priporočljivo, ima na prodaj deželna kmetiška šola na Grmu. Prodaja se le v steklenicah od kisle vode, katere se tudi proti praznim zarapnjuje. (24.0-1) ležeča v davčnih občinali Štale, Ormosnjicali, Blatnikih in Planini, obstoječa » prilično 300 oralov zemljišča, zraven hiš, gospodarskih poslopij itd. itd.; mej tem tudi novo zidan mlin, moderno opremljen na turbine. Prodalo se bo ali skupna posestva ali pa tudi na parcele. V zadnjem slučaju se vrsi parceliranje meseca aprila. — Natančneji podatki se bodo o pravem časti v tem liatu naznanili. (19.3.2) Nmanilo s nno dlDKO Podpisani vljudno naznanjam preí. duhovščini in slay-neniu občinstvu, da izvršujem na tukajšnjem mestu že od 1. aprila 1905 sedlarsko obrt. — PriporoČujem se tedaj prav toplo za cenjena naročila kakor: tapeciranje kočij in vozov, hišne oprave ter sploh vsa v to stroko spadajoča dela. Cene nizke, deio dobro in postrežba soiidna! spostovanjem Anton Valcntiiičič, (17-3-2) sedlar v Kudolfovem. Učenec poštenih atariSev se sprejme pekari jo -pl (ii9-0-l) J. Mehora v Rudolfovem. Proda se iz proste roke po primerni ceni sfistfi Ea iraîi (16-2-2) pol ure od Ajdovca, obsegajoče hišo, pôd, staj«, njive in hosto. Več pove lastnik Anton Kovač, Morava, p. Žužemberk. : : ímewm^mmmmmmmmmmmmmmm Zahtevajte pri nakupu Schicht-ovo štedilno milo (lei-iB-ii) 2 Ono je zajamčeno čisto in brez vsake škodljive primesi. fic^ Pere izvrstno. "^XÊ___ Varstvena znamka. Kdor hoče dobiti zares jamčeno pristno, perilu neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad ime „SCHICHT" in varstveno znamko „JELEN". GZOHG- SCHICHT, Anssi^;:. — Največja tovarna te vrste Dobiva se povsod! — na evropejskeni ozeniljn. i— Dobiva se povsod! m Odgovorni ureduilt Fr. Sal. Watil. Isd^Atelj in »loinik Urban Horvat. Tiflk J. Krajec, naal.