V Ljubljani, dne 2 J. marca 1931. Cena posamezni številki Din 1*50 XIII. leto. „NAŠ GLAS“ izide vsakega prvega, desetega in dvajsetega v mesecu. Naročnina za celo leto Din 40"—, za pol leta Din 20'—, za četrt leta Din 10’—. — Za inozemstvo je dodati poštnino. = Oglasi po ceniku. = Uredništvo: Ljubljana, Frančiškansk i ulica 6/1. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 6. Račun poštne hranilnice v Ljubljani štev. 11.467. Osrednje glasilo državnih nameščencev in upokojencev. Dr. K. D.: Mi, davkoplačevalci Kadar se ;v javnosti razpravlja o najvažnejših splošnih vprašanjih, ka= dar se prerešetavajo osnutki novih za« konov, kadar gre za uvedbo novih ja v« nih bremen ali za druge važne državne ali banovinske ali občinske javne za« deve, vselej slišimo, kako pridobitni krogi zahtevajo zase pravico do sood« ločevanja in kako vselej in povsod poudarjajo, da so prav za prav samo oni tisti, ki vzdržujejo državo in pla« čujejo vso državno upravo. »Mi, dav« koplačevalci...«, to je izraz te fnisel« nosti, ki zahteva iza določen stan po« sebnih, izjemnih pravic pred vsemi ostalimi. In zakaj? Ker so pač ti »dav« koplačevalci« edini, ali pa vsaj glavni in najvažnejši činitelji, !ki nosijo vse dolžnosti in žrtve za državo in ki zato zahtevajo od celokupnosti predpravic in izjemnega upoštevanja. Je pa še drug pomen y ti besedi: da je namreč stan pridobitnikov tisti, ki plačuje in redi drugega, ' namreč stan državnih nameščencev. Vselej, kadar zaide narodno gospodarstvo v zagato, vselej kadar preti pridobitnim krogom nevarnost, da bodo morali znižati' svoje prekomerne dobičke, vsakokrat, kadar država potrebuje no« vib sredstev in hoče zato uvesti nove davščine, prav vselej zaslišimo isti krik, vselej se pojavijo težnje po ena« ki odpomoči. Ta pa je: zmanjšajmo predvsem »ogromne in prevelike« oseb« ne izdatke za državno uslužbenstvo! »Uradništvo samo žre in žre« — tako je bilo proslulo politično geslo pred vojno in Še po vojni pod strankarski« mi režimi. Tolikokrat so listi ponav« Ijali to geslo, tolikokrat se je demago« ški izrabljalo na volilnih shodih in zborih, da smo skoro sami začeli ver« jeti ti laži in da smo se'pričeli že skoro sami čutiti za manj vreden, čisto pa« siven, docela neploden in brezkoristen stan, ki je pravo zlo državni blagajni. Če globlje premotrimo vpfašanje, takoj spoznamo, da sloni ta krilatica na napačnih temeljih. Predvsem stan javnega uradništva ni nepotreben in ni brez koristi. O tem govoriti je čisto odveč. Opozorimo le na to, da je brez pravilne, poštene in točne javne upra« ve sleherni gospodarski razvoj in vsak redni promet sploh nemogoč. JZ urad« ništvom stoji in pade tudi organizira« no gospodarstvo. Da je pa tudi trditev, da uradni« štvo samo žre in da država od njega nima nobenih fiskalnih koristi, čisto neutemeljena, se pa pokaže že pri po« vršnem opazovanju. Kaj mar državno uradništvo ne plačuje nobenih davščin, mar od svojih prejemkov, katere do« biva od države, le«ti ne vrača v''obliki davkov prav nič? Mal statističen pre« gled nas pouči, kako je s tem. To so podatki, katere vsebuje sluz« beno poročilo Delavske zbornice za Slovenijo v Ljubljani, izdano za leti 1929./1930., ki je nedavno izšlo. Iz te« ga zanimivega poročila posnamemo nekaj podatkov. _ I Obremenjevanje stalnih uslužben« cev, pa naj bodo to državni in sploh javni, kakor tudi privatni uradniki in uslužbenci ali pa delavci, pri'nas ne« Prestano narašča. V poročilu je izra« čunano v dinarski vrednosti, koliko je znašal davek na dohodke vseh vrst (na« meščencev na ozemlju dravske banovi« ne v raznih letih. Leta 1912. so plačali ti uslužbenci KM milijona, leta 1926. že 26'3 milijona, a v letu 1929. pa celih 4T3 milijona Din davka od svojih službenih prejemkov. Zanimivo je pri« nierjanje s porastom vseh neposred« nih državnih in samoupravnih davščin na ozemlju dravske banovine. Če va« °riziramo 1 predvojno zlato krono s 15 dinarji, je bilo predpisano leta 1912 na tem ozemlju skupaj 220 milijonov Din, leta 1928. že 227’8 milijonov, a leta 1929. pa že 2597 milijonov dinarjev neposrednih davkov. Od leta 1912. do 1928. se je celokupna davčna obremeni« tev povišala za 7'8 milijonov, davek od službenih prejemkov in mezd sam pa za skoro 16 milijonov dinarjev, dasi so rse po vojni službeni prejemki ab« solutno in relativno znatno znižali in dosegajo' povprečno komaj 60 do 75% predvojnih plač. Od leta 1928. ‘do 1929. je zrasla celokupna davčna 'obremeni« tev z neposrednimi davki za 21 milijo« nov, davki na službene prejemke (pla= če, mezde, nagrade, pokojnine itd.) pa za 21-9 milijonov dinarjev. Torej so se davki na prejemke stalnih nameščen« cev in delavcev v dravski banovini v tem razdobju nele sorazmerno povi« šali v večji meri od neposrednih dav« kov na ostale dohodke, temveč so zra« sli cel'6 absolutno za višji odstotek. Obremenitev z zemljarino 'je do novega zakona o neposrednih davkih, to je do leta 1929., ostala približno enaka stanju v letu 1912. Novi davčni zakon sam je zemljarino še znižal, še« le višje samoupravne doklade so jo dvignile na nekdanjo višino, oziroma časih celo malo više. Tudi dohodki iz trgovine, obrti in industrije so bili v letu 1929. približno enako obrcmenje« ni, kakor leta 1912. Ker se je pa ste« vilo podjetnikov po vojni v naših kra« jih nesorazmerno povečalo, in so tudi dobički — posebno v industrijskih podjetjih — sorazmerno znatno višji, je današnja obremenitev 'teh pridobit« nih skupin precej nižja od predvojne. Novi davčni zakon je tudi znatno zni« žal državni davek na dohodke od hiš« ne posesti, dasi dejanski plačujejo zgradarino itak najemniki, ne pa hišni lastniki sami. Z novim davčnim zakonom so pre« jemki javnega in'zasebnega uradništva in uslužbenstva ter delavcev razmero« ma prav visoko obdavčeni. Pri tem ne mislimo le na že same po sebi dovolj visoke davčne postavke, temveč prav tako tudi na okolnost, da so vprav javni uslužbenci in delavci tisti, menda sploh edini, davkoplačevalci, ki plaču« jejo v resnici davek tako, kakor ga za« kon predpisuje, to se pravi zares od celotnih svojih prejemkov, brez za« tajb, redno, vnaprej in točno. Pri uslužbenskem davku ni treba ne ekse« kucije, ne poizvedb, ne nobenega po« sebnega zavarovanja. Posebno za jav« no uradništvo velja ta trditev abso« lutno. Zato so ,prav za prav davčne postavke za uslužbenski davek znatno višje, nego bi človek na prvi pogled mislil. Saj vemo, da se 'na primer pri pridobnini odmerja davek od fiktiv« ne, dosti niže v korist obvezanca dolo« čene davčne osnove, nego bi se moral po strogem besedilu. Vse to je zakonodajalec gotovo upošteval, ko je v novem davčnem za« konu izrecno določil, da so sleherne samoupravne doklade k uslužbenske« mu davku nedopustne. Vendar je pa izšel zakon o samoupravnih cestah, ki določa prisilno odkupnino za osebno delo za neke vrste davčnih obvezan« cev. To so med drugimi tudi vsi aktiv« ni in upokojeni državni nameščenci. Dejanski je tedaj ta odkupnina za osebno delo prav za prav le samo« upravna doklada k i neposrednemu uslužbenskemu davku, vendar je pa finančno ministrstvo odločilo z odloč« bo od 12. decembra 1930., št. 91.685/IIU., da ta odkupnina (kulukovina) »nima značaja samoupravne doklade«. O tem citiramo poročilo 1'jubljan« ske Delavske zbornice v nadaljnjem: »Kuluk morajo plačevati najslabše plačani delavci in nameščenci, ker je postal samoupravna doklada. In sicer samoupravna doklada svoje vrste, ki gotovo nima primere na svetu. Pri najubožnejših davkoplačevalcih znaša ta doklada 115% 'davčne osnove, po« tem pa progresivno pada. Pri davčni osnovi 10.000 Din znaša doklada že komaj 14'5%, pri davčni osnovi 100.000 Din le 8'4%, pri davčni osnovi 1 mili« jon Din le 6-8%. Tako ni čuda, da dokazujejo urad« ni statistični pregledi o vplačanih dav« kih, da se je v dravski banovini plačalo več uslužbenskega davka nego pridob« nine. Kje so pa bremena od neposred« nih davkov, ki malega človeka in med temi še prav posebno vse javne name« ščence najteže zadenejo? ßaj vendar vemo, da sorazmerno s svojimi dohod« ki plača največ trošarine, carinskih in monopolskih pristojbin in taks vprav K članku »O novem uradniškem zakonu«, katerega smo v poslednji šte« vilki prevedli iz glasila našega Glav« nega Saveza, beograjskega »Činovnič« kega Glasnika«, dodaja sarajevski »Glasnik-Umirovljenika«, ki prav ta« ko objavlja tisti članek, še naslednje dopolnilo: »Tako piše stari uradnik v beo« grajskem »Činovničkem Glasniku« o novem uradniškem zakonu, o katerem se je govorih» in se še govori. . Ta stari uradnik poudarja težki položaj uradnikov, katerim je potreb« na najnujnejša odpomoč, ker so v skrajno težavnem položaju. Razumemo to, prav tako, kakor tudi razumemo upravičenost uradni« ških upov. Kaj pa naj rečemo o nas, starih upokojencih? S kakšno nestrpnostjo pričakujejo ti reveži ureditev svojih pokojnin! Lačni in bosi nimajo 'niti oni sami, niti člani njihovih družin upanja, da bi mogli v službi napredo« vati, ker so bili že davno žrtvovani zli usodi. Brez upa stoje in čakajo, da«li morda končno -solnca tudi njim po« sije, da=li se ne bodo vsaj na stara leta vendar enkrat pomirili in — najedli. Da, tudi najedli, oblekli in obuli. To so pa vendar tako majhne zahteve, da ne morejo biti. manjše. Pred leti in leti so oni bili že 'iz« gubili vsako nado, da se, naj bo že ka« darkoli, izda zakon, .s katerim bi ;se kolikor toliko v boljšem smislu uredile ■—dokler še žive — njihove pokojnine. To so njihove siromašne pokojnine, katere prejemajo oni, ljudje, ki so pre« bili svoje življenje v službi naroda! Združili so se in kot močna skupina ljudi so povsod in ob vsaki priliki tr« kali na vrata in prosili, naj se jim da Po statistiki Glavne zadružne zve« ze za kraljevino Jugoslavijo, ki je ne« davno izšla, je bilo v'imenovani osred« nji zvezi vsega skupaj v letu 1929. včlanjenih 33 zadružnih zvez. V Beogradu so imele v letu 1929. svoj sedež naslednje zadružne zveze: Zveza nabavljalnih zadrug dr« žavnih uslužbencev s 114 zadrugami, Oblasna zadruga za poljoprivredni kredit s 332 članicami, Glavni Savez srpskih zemljoradničkih zadruoa z 1995 zadrugami, Glavni Savez zanat« skih zadruga s 96 zadrugami, Savez zdravstvenih zadruga s 47 članicami. Glavna zadruga za poljoprivredni kre« dit s 6 revizijskimi zvezami in končno stan ljudi, ki žive od stalnih plač tako« rekoč iz rok v usta, in ki imajo, kakor kaže statistika, redno naštevilnejše družine. Koliko pa odpade na posa« meznega javnega uslužbenca recimo še mestne užitnine, uvoznine in drugih sličnih davščin, ki se pobirajo od naj« potrebnejših predmetov vsakdanjega življenja? Mislimo, da smo zadostno osvet« lili vprašanje, komu v resnici pritiče naslov »davkoplačevalec« in vse pra« vice, ki jih neki krogi iz tega dejstva, dasi pogrešno, pa zato nič manj vztraj« no in dosledno ne izvajajo v svoj prid. Bajke o pridobitnikih kot edinih dav« koplačevalcih, ki nosijo vsa bremena za ohranitev državnega organizma, in o uradni pari, ki samö žre in žre in prazni državne blagajne, mora biti vendar že konec. Številke glasno go« vore. tisto kar je najpotrebnejše za obsta« nek in življenje. Po svojih zastopnikih so se udeleževali uradniških zborov, ti zbori so tudi sprejemali resolucije, ki govore tudi o vprašanjih staroupoko« jencev in zahtevajo, naj se njihov po« ložaj izboljša, ker prav nikakor ne do« pušča več odlašanja, saj je naravnost skrajno obupen. Čakali smo na rešitev — dočakali je nismo. In že brez vseh upov nada« ljujemo svojo težko pot koncu naproti. Pa tudi tega mora biti konec. No, navzlic vsemu temu mora priti do rešitve. Odločujoči činitelji so iz« javljali, da se vprašanje bliža končno zadovoljivi rešitvi. Bil bi tudi že čas, ker tisoči in tisoči staroupokojencev in njihovih rodbin pričakujejo konec 'svoje revščine j n obupa. Samo poglej« te kateregakoli upokojenca! Bled, 'shujšan, izmozgan, v oguljeni obfeki, iz vdrtih oči mu pa sije obup in brez« upnost. Bodi že skoro, ali sploh ni/kdar ko« nec ti revščini, v katero so zašli ti ne« srečneži, ki so služili v premnogih slu« čajih kot igrača za časa bivših stran« karskih bojev? Veliki pesnih Dante je nad vrata pekla zapisal: »Vsak up pustite, vsi ki vstopite!« Naj mar po teh besedah opustimo vsa naša prizadevanja, ves naš trud, vse naše delovanje? Zdaj vsaj ni več strankarskih bo« jev in prepirov, pa naj se tudi končno že reši vprašanje staroupokojencev, toda tako, da se bodo mogli tudi oni oddahniti, zakrpati si obleko in naje« sti se. Kaj res samo zaradi pomanjkanja denarja ni mogoče pomagati najbolj siromašnim revežem — staroupoko« jencem?« Glavni zadružni savez sam s svojimi 20 revizijskimi zvezami. V Ljubljani so bile leta 1929. naslednje centralne organizacije: Za« družna zveza s 578, Zveza slovenskih zadrug s 162 zadrugami, Revizijska zveza z 31 zadrugami in Zveza gospo« darskih zadrug za Jugoslavijo s 50 zadrugami. V Celju: Zadružna zveza s 154 članicami. V Zagrebu so imele svoj sedež: Središni savez hrvatskih seljačkih za« druga (323 zadrug). Zadružna sveza (99 zadrug), Hrvatsko gospodarsko dru« štvo kot osrednja zadruga z 62 člani« cami, Oblastna zadruga za poljopri« e o novem uradniškem in pokojninskem zakonu. Stanje zadrugarstva v naši državi. vredni kredit (73 zadrug), Savez agrar* nih zajednica (39 zadrug). V S k o p 1 j u je imel sedež Savez agrarnih zajednica (172 zadrug) ter Oblasna zadruga za poljoprivredni kre= dit s 123 članicami. V Č u p r i j i je bil sedež Oblasne zadruge za poljoprivredni kredit s 381 zadrugami. V N o v e m S a d u so bile nasled* nje zveze: Savez agrarnih zajednica (126 zadrug), Savez srpskih zemljorad* ničkih zadruga (210 zadrug), Zemljo* radnička centralna kreditna zadruga (126 zadrug) in Središni savez čehoslo* vaških zemljoradničkih zadruga. V Velikem Bečkereku so bile v letu 1929. tede zveze: Banatski savez srpskih zemljoradničkih zađru* ga (82 zadrug) in Savez agrarnih za* jednica s 103 zadrugami. V Osijeku je posloval Savez agrarnih zajednica z 58 članicami. V Splitu so bile leta 1929. tri zadružne zveze, namreč: Zadružni sa* vez (197 zadrug), Zadružna matica (68 zadrug) in Oblasna zadruga za poljo* privredni kredit (120 članic). V S a r a j e vu sta'bili dve zvezi: Savez srpskih zemljoradničkih zadru* ga (95 zadrug) ter Oblasna zadruga za poljoprivredni kredit s 137 zadru* gami. Navedene zadružne zveze zašto* pajo vsega skupaj 6338 zadrug, med katerimi je največ kreditnih zadrug, namreč 3974. Konzumnih zadrug, ki se bavijo ali s skupnim nabavljanjem ali pa z zadružnim prodajanjem blaga, je 1107, agrarnih zajednie je 480, mlekar* skih oziroma sirarskih zadrug je 122, obrtniških, produktivnih zadrug je 102. živinorejskih zadrug, ki se pečajo tudi s pašništvom, je 78. Ribiških 'za* drug je bilo 38, od * teh so vse razen dveh v Dalmaciji. Vinogradniških za* drug je 48, zadružnih elektraren pa 58, od teh vse razen ene v'Sloveniji. Prav Ljudsko štetje. Izšel je zakon b popisu prebivalstva in kmetij, po kate* rem se bo na dan 1. aprila ob 8. uri zjutraj začelo ob istem času po vsi dr* žavi popisovanje prebivalstva in kme* tij (gospodarstva in živine ter zgradb in stanovanj). Popis bo ugotovil številč* no stanje, kakor bo o^polnoči 71. mar* ca. Popisovanje vodi statistični odde* lek pri ministrskem predsedništvu za področje dunavske, moravske, vardar* ske in zetske banovine tcrmprave me* sta Beograda. Za dravsko, savsko in primorsko banovino se vrši popis po statističnem uradu v Zagrebu, za vrba* sko in drinsko banovino pa po stati* stičnem uradu v Sarajevu. V vsaki ba* novini so sestavljeni banski popiso* valni odbori. Popisovala bodo občin* ska oblastva po posebnih organih. Vsi javni 'nameščenci in drugi pismeni dr* žavljani, katere 'določi občinsko ob* lastvo, morajo prevzeti posel popiso* valca. Občinski odbori morajo pregled posameznih popisovalcev proučiti in ga potrditi ali pa izpopolniti, nato pa poslati statističnemu oddelku v Beo* gradu, oziroma v Zagrebu in Sarajevu. Vsak državljan mora povedati.resnico o vsem, kar ga popisovalec vpraša. tako je izmed 32 strojnih zadrug, 26 njih v Sloveniji. Stanovanjskih, oziro* ma stavbnih zadrug je bilo 76, zdrav* stvenih pa 47. Revizijskih zvez je bilo včlanjenih 29. Ostale zadruge vrše raz* lične, doslej še ne naštete posle. Iz letnega obračuna Glavnega za* družnega saveza izhaja, da znašajo skupna aktiva vseh1 zadružnih zvez 1.329,229.326 Din, prav toliko pa tudi pasiva, poleg poslovnega prebitka v znesku 3,745.061 Din. Iz aktivnih postavk navedemo sa* mo nekatere podatke. Vrednost ne* premičnin znaša 36,571.307 Din, zaloge blaga 5,640.641 Din, vrednostni papirji dosegajo višino 41,426.466 Din. Od teh je 'v lasti Zadružne zveze v Ljubljani papirjev za skoro 18 milijonov Din. Terjatve po tekočih računih znašajo 418,645.442 Din, a po vseh ostalih ra* čunih 52,762.345 Din. — Vse «zadružne zveze, izvzemši dveh, so izkazale za leto 1929. prebitek. Med pasivnimi postavkami je naj* višja postavka »upniki« z 298,460.523 Din. Vloge na hranilne knjižice in na tekoči račun dosegajo skoro enak zne* sek. Rezervni skladi znašajo 23,036.998 Din. Deleži zadrugarjev predstavljajo pasivno postavko 89,046.732 Din. Na tem znesku je naša Zveza nabavi jalnih zadrug državnih uslužbencev udeleže* na z visoko vsoto 75,885.452 Din. Navedeni statistični podatki pa veljajo zgolj za zadružne zveze, katere so včlanjene v Glavni zadružni zvezi. V teh podatkih pa niso vsebovane po* stavke iz letnih obračunov posamez* nih zadrug, članic poedinih pokrajin* skih zadružnih zvez. Kakor je videti, ‘je že danes za* družništvo v naši državi izredno važen činitelj v narodnem gospodarstvu. Edinole od močnega zadrugarstva je pričakovati trajno uravnovešenje in stabilizacijo gospodarskega položaja. Zato posebno nas državne uslužbence napredek zadrugarstva v lastnem živ* Ijenskem interesu iskreno veseli. Le*ti imajo pravico pregledati vsako hišo in stanovanje. Vsi posamezni osebni podatki se smatrajo za uradno tajnost in se ne smejo uporabljati za nikakršno obremenitev z davki ali do* kladami. Kdor se namenom izogne po* pišu ali prepreči izvrševanje popisa, oziroma ga 'otežkoči, bo kaznovan z globo do 500 Din. Zakon o občem upravnem postop* ku. Podpisan in uveljavljen je zakon o občem upravnem postopku, četrti izmed velikih upravnih zakonov, izda* nih po 6. januarju 1929. Ta zakon ena* ko za vso državo urejuje postopanje v upravnih poslih, razen v upravno* kazenskem postopanju. Izvzeti so se* veda slučaji, kjer oblastva zaradi jav* ne varnosti smejo poslovati brez po* sebnih predpisanih norm. Velja pa ta zakon za vsa državna in samoupravna oblastva, od ministrstev do občin. Najvažnejše določbe novega zakona so naslednje: stranke smejo pregledati vse spise in si jih izpisavati, razen za*, upnih; oblastva morajo prevzemati tu* di po obliki nepravilne vloge, morajo pa jih stranke kasneje spopolniti; red* no postopanje je ustno; dovoljeno je tudi dokazovanje po pričah, z izveden* ci, z listinami in z ogledi na licu me* sta; roki se računajo tako, da se kot prvi dan računa dan, ki 'je sledil ne* kemu dogodku; pritožba gre samo na eno višjo oblast in redoma zadrži iz* vršitev upravne odločbe, razen v po* sebe določenih slučajih. Pri sestavi te* ga zakona je bilo upoštevano načelo koncentracije upravnih poslov. Novi zdravniški zakon. V novem zakonu o zdravnikih so mnoge določ* be, ki tvarine drugače urejajo, kakor je bila doslej. Predvsem se zamenja dosedanja uredba o zdravniških žbor* nicah. Na novo je urejena zdravniška pripravljalna služba, ki naj po novem zakonu traja eno leto, od tega pol leta Stanovanjska V 6. številki »Našega Glasa« sem sporočil stanje stanovanjske akcije Zadruge državnih uslužbencev za na* bavo stanovanj v Ljubljani, ker no* čem, da bi si delali zadružniki prazne upe. Med tem sem imel v Beogradu poslovno opraviti ter sem porabil to priliko, da interveniram zaradi, zapro* šenega posojila pri poštni hranilnici in pri Zvezi nabavljalnih zadrug. Rezul* tat je sledeči: Poštna hranilnica nam po svojem pravilniku ne more dovoliti posojila, pač pa bi bilo to mogoče potom kak* šnega uglednega denarnega 1 zavoda. Koraki v tem ,smislu so že storjeni. Pri »Zvezi« so mi pa merodajni činitelji povedali, da nimamo nič pre* več izgleda, da bi dobili več kot 1,000.000 Din, ki nam je bil v principu že dovoljen, pa se je izplačilo zavleklo — ker vprašanje znanih odtegljajev še do danes ni rešeno. K temu so prišle še odredbe nekaterih nakazovalcev, ki so ukinili nadaljnjo odtegovanje v pri* log našim zadrugam. Tako je še danes vprašanje odteg* Ijajev nerešeno in odbor baje ne more pred definitivno rešitvijo razpolagati z nabranim denarjem, ker bi eventu* elno odrejeno povračilo teh odteglja* jev zadružnike jako hudo zadelo. Zdi se pa, da ostane pri odtegljajih za do* ločeno dobo (36 mesecev), toda tudi potem pridejo na vrsto najprej kraji, kjer je stanovanjska beda še večja kakor V Ljubljani, t. j. Cetinje, Skop* lje, Beograd ... Seveda bomo morali zastopati stališče, da morajo ostati 'v dravski banovini nabrani odtegljaji doma in da se določi ves ta denar za naše zadruge, za druge v‘ostalih bano* vinah pa naj skrbi država sama, ozi* V ponedeljek dne 9. marca 1931. se je vršil redni letni občni zbor dru* štva učiteljev meščanskih šol v drav* ski banovini v poslopju meščanske šole v Celju z naslednjim dnevnim re* dom: 1. Poročilo društvenih funkcijo* narjev. 2. Volitve novega odbora. 3. Slučajnosti. Na predlog predsednika ravnate* Ija Humeka se je odposlala Nj. Vel. kralju vdanostna brzojavka. Nato je podal predsednik svoje in tajniško poročilo od zadnjega zborovanja do danes. Poročilo je bilo izčrpno in zbo* v zdravstveni, pol leta pa v skrbstveni medicini. Zakon določa tudi obvezno zavarovanje zdravnikov za starost, onemoglost in smrt, vendar bo pa ta določba veljala samo za tiste zdrav* nike, ki v tem oziru niso po drugih za* konih zavarovani. Z novim zakonom bo ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje pooblaščeno, da pred* piše maksimalne zdravniške honorar* je, namesto dosedanjih minimalnih taks. Zdravniških zbornic bo po novi ureditvi deset in‘bodo združene v po* sebni zvezi. Glede poslovanja zbornic in njihovih disciplinarnih svetov, so v zakonu določila, ki jim dajejo večjo kompetenco in izvršno moč.1 samopomoč. roma banovine, ter naj jim služi za vzgled naša banovinska uprava! 1 Pri tej priliki naj tudi razčistim Vprašanje višine odtegljajev. Po za* trdilih, ki sem jih dobil sedaj v Beo* gradu, naj bi znašali v najboljšem slu* čaju v celi kraljevini na mesec saftiö 1.000. 000 Din, skupno v 3 letih tedaj 36.000. 000 Din. Pri ustanovitvi naše zadruge se nam je pa zatrjevalo, da bodo znašali 90.000.000 Din in da bo od tega odpadlo na stanovanjske za* druge polovico. Razen tega se nam '‘je namigavalo, da bodo dobile stanovanj* ske zadruge polovico tistih 60,000.000 Din, ki jih more še terjati Zveza lna* bavljalnih zadrug od finančnega mini* strstva iz naslova svoječasnih odbit* kov (pristojbin) od faktur za državne nabave, tako, da bi bila za naše zadru* ge na razpolago čedna vsota 75,000.000 Din. S tem bi zidali, da bi bilo veselje! In z veseljem smo šli tudi na delo, ker smo verjeli pravkar navedenim ve* stem. Zdaj pa tako razočaranje! Če je res, da bodo znašali vsi od* tegljaji skupaj samo 36,000.000 Din, bo odpadlo na stanovanjske zadruge od tega samo 18,000.000 Din, kar je na vsak način premalo. Ako računamo tudi s tem, da bo finančno ministrstvo poravnala svoj dolg Zvezi, bi bilo za stanovanjsko akcijo na razpolago pri* bližno 50,000.000 Din. Zelo bi bilo zanimivo dognati, ko* liko bodo znašali odtegljaji v dravski banovini, oziroma koliko se je doslej že odtegnilo in koliko odvedlo Zvezi, da bi potem naše pravice lahko: uspeš* neje zastopali. Vsekakor pa moramo biti čuječi, da nas razmere ne najdejo nepripravljene. J. S. rovalci so ga z odobravanjem in z za* dovoljstvom vzeli na znanje. Društveni tajnik Rudež je v vzne* šenih besedah na kratko orisal deset* letno zaslužno delovanje predsednika Humeka, kateremu je v imenu dru* štva poklonil za spomin krasno zlato uro. Zborovalci so pa predsedniku na* vdušeno aplavdirali tako, da se jih je komaj pomirilo. Predsednik se je gi* njen zahvalil za dar in pozornost. Blagajničarka Čretnikova je poda* la zadovoljivo blagajnično poročilo, ki se je vzelo na znanje; ga. Kalinova Novi zakoni. Občni zbor društva meščansko-šolskega učiteljstva v Celju. Andre Delorde: Očetova senca. Po obedu so govorili o nekem zlo* činu, kateri je vznemiril vse javno mnenje. Vsi so bili ene misli, da je morilec dedno obremenjen. »Dedna obremenjenost je nei^pro* sen zakon,« je važno izjavil eifen na* vzočih. Doktor Perraud je vzel iz ust smotko, katero je dotlej molče žvečil med zobmi: »Ta dogma je ena najbolj nepra* vilnih in nevarnih, kar jih pozna naša doba. Dednost nikakor ni neizprosen zakon, ker bi sicer moral vsak posa* meznik že v zibelki opustiti vsak boj zoper svojo zlo usodo. Ker ljudje ve* rujejo v organsko že vnaprej določeno usodo, so često posledice res tragične, dasi bi se jim bilo mogoče z malce sa* mozavesti in zaupanja vase izogniti.« Vsi so živahno ugovarjali. Pa to naj bo mnenje zdravnika, učenjaka? Toda doktor Perraud je z neomaj* no trdnostjo nadaljeval: »Dovolite mi, da vam povem slu* čaj, katerega sem sam doživel, in ki je bil brez dvoma zmožen omajati mojo vero v dednost. Pred približno desetimi leti sem bil v družini V. hišni zdravnik. Gospod V., ki je vodil zelo veliko podjetje, je v svojem štiridese* tem letu v blaznosti umrl. Trpel je namreč na neodoljivem nagonu samo* uničenja. V drugem letu zakona se mu je rodil sin, ki je bil šele komaj sedem let star, ko so morali oddati očeta v zdravilišče. Otrok ni prav nič slutil o žaloigri, ki se je odigravala v njegovi •najbližji bližini. Otrok je verjel, da je oče na popotovanju in nekaj mese* cev nato je videl, kako si je mati na* dela črno obleko in izvedel je, da oče* ta ne bo več nazaj. Deček je rasel in čisto gotovo ne bi bil nikdar izvedel nič natančnejšega o tem, kako je njegov oče umrl, če inu ne bi bil vrtnar nekoč v prepiru dejal: »Če ste že tak norec, kakor je bil vaš oče, vas bo pa treba prav tako zapreti!« Za mlađega človeka so bile te be* sede kakor udarec z betom. : »Nor kakor oče?« je zajecljal, »kaj je to, kaj ste hoteli reči !s tem?« Vrtnarju je bilo že žal za te be* sede, zatrdil mu je, da so brez pome* na, in se opravičil. Vseeno je dogodek zapustil v Ge* orgesovem duhu sledove. Od tega dne ga je vznemirjala vsaka, še lažja bo* lezen. Često ga je bolela glava ali pa ga je prevzemala slabost, in vse to je takoj smatral za znake pojavljajoče se blaznosti. Zaman sem mu priporočal mir in popolen odpočitek, kajti s pri* pravami za skušnje si je hudo prena* pel živce. Ni me poslušal, še več, ni se mogel upreti izkušnjavi in na skriv* nem je skušal izvedeti, kaj je bil vzrok očetovi smrti. Ni trajalo dolgo, da je odkril resnico. Z zvijačo je izvedel od ravnatelja zdravilišča, v katerem je oče .umrl, vse podatke. In odslej je bil mladi, nesrečni mož prepričan, da ne more ubežati isti usodi. Najbolj se je bal, da bi si v na* padu blaznosti ne vzel življenja. Tako zelo se je bal, da ni niti za trenotek mogel biti sam. Ukazal je služabniku, da je spal z njim v sobi in ga ni noč in dan nikdar zapustil. Njegovo čudno obnašanje je vznemirilo mater. Slutila je sicer vzrok, toda ker se je bala, da mu odkrije nekaj, česar še ne ve, je hotela'dobiti dokaze za to sumnjo. Ko je nekoč malce pogledala po njegovi sobi, je izvedela več, nego bi ji bil sin sam povedal: našla je namreč pismo, katero je prejel od .zdravilišča. je pa v imenu preglednikov računov predlagala, naj se blagajničarki, ka* kor tudi vsemu odboru, da absolutorij. Dosedanji predsednik Humek se je za predsedstvo lepo zahvalil. Zato je bil občni zbor prisiljen izvoliti nov odbor, v ikaterega so bili izvoljeni: za predsednika Rupnik iz "Šiške, za podpredsednika Fakin z Vi« ča, za tajnico Fajdigova iz Ljubija« ne in za blagajničarko pa Čret« nikova iz Šiške. V odoborso bili iz« voljeni: Rudež iz Trbovelj, Rismal iz Slov. Bistrice, Osterc, Mlinaričeva in Klopčičeva, vsi iz Maribora, in Gaspa« ri z Rakeka. Namestniki teh so: Letošnji občni zbor Zveze. Na odborovi seji !dne 9. marca t. 1. se je sklenilo, da se bo vršil letošnji redni občni zbor Zveze državnih nameščen« cev in upokojencev v Ljubljani v ne« deljo dne 26. aprila t. 1. Kraj in dnevni red občnega zbora objavimo prihod« njič. Za izboljšanje našega gmotnega položaja. Dne 10. marca t. 1. je odpo« slala naša Zveza naslednjo brzojavko, naslovljeno na g. dr. Mih. Jovanoviča, predsednika Glavnega Saveza v Beo« gradu: »Prosimo Vas, da uveljavite v zadnjem ‘hipu ves svoj napor za čim izdatnejše poboljšanje gmotnega sta« nja aktivnih in upokojenih državnih nameščencev. — Zveza državnih na« meščencev in upokojencev v Ljubljani.« Zastopstvo Glavnega Saveza pri finančnem ministru. V smislu sklepa plenarne seje širše uprave Glavnega Saveza, ki se je vršila dne 21. fcbru« arja t. 1. v Beogradu, se je podala dne 24. februarja posebna deputacija k fi« nančnemu ministru g. dr. Stanku Švr« ljugi. Odposlanstvo, katero so tvorili predsednik Glavnega Saveza gosp. dr. Mih. Jovanovič, g. načelnik Doka Po« povič in načelnik naše Zveze g. Maks Lilleg, je predložilo !g. finančnemu mi« nistru resolucijo plenarne seje in mu obrazložilo nevzdržni gmotni položaj vsega aktivnega in upokojenega držav« nega nameščenstva. Gospod minister je ostposlance ljubeznivo sprejel in obljubil, da bo proučil njihove zahte« ve. Nato so odposlanci piosetili še šefa kabineta gospoda načelnika Nestoro« vica in mu prav tako pojasnili svoje težnje. Nove dnevnice ambulančnih po« štarjev. Namesto dosedanjih dnevnic, ki so bile !predpisane s sklepom mini« strskega sveta od 29. julija 1925., je predsednik ministrskega sveta na predlog prometnega ministra predpisal naslednje dnevnice za poštne uradnike in uslužbence, ki vrše na železnicah, ladjah in drugih prevoznih sredstvih ambulančno službo: 1. uslužbencem, ki delajo v poštnih ambulancah: urad« nikom in pripravnikom Ul. kategorije 62 Din dnevno, uradnikom III. katego« rije 52 Din, zvaničnikom 48 Din, slu« žiteljem 40 Din; 2. uslužbencem, ki vozijo pošto v direktne zatvorke: uradnikom in pripravnikom ' II. kate« gorije 40 Din, uradnikom in pripravni« kom III. kategorije 3_8 Din, zvanični« kom 36 Din, služitcljem 34 Din; 3. uslužbenci, ki vozijo pošto v inozem« stvo in bivajo izven mej nad 3 ure, imajo pravico poleg omenjenih dnev« Z veliko težavo se je privlekla v svojo sobo. Prihodnje jutro je pokli« cala sina k sebi. »Georges,« mu je rekla, »nekaj prav resnega ti moram povedati.« »Vem, kaj mi hočeš povedati. Pri« hrani nama pogovor, ki bo naju oba hudo zadel,« jo je prosil. »Ne, pusti, da povem! Bolestno in ponižujoče jc priznanje, katero boš moral slišati iz ust tvoje stare matere. Toda ljubim te nad vse in več mi je do tvojega zdravja, kakor pa do moje časti.« Zbrala je ves pogum in tiho in na« Slo nadaljevala: »Georges, ljubo dete moje, fi mi« shš, da čutiš v sebi strahovito dedišči« no, bojiš se usode moža, čigar ime no« s’š. Pomiri se. Jaz nisem bila vedno zvesta žena in tvoj pravi oče je šele Pred dvemi leti umrl. Bil je naš prija« telj R.« Šterbenk, Cilenšek, Vutkovič in Von« čina. Preglednika računov sta Kalino« va in Roma. Za Zvezinega delegata je bil izvoljen Fakin. Nato so se izvolili še delegati za beograjski kongres: Kve« der, Šegula, Rudež, Šterbenk in Jugova. V svrho nadaljnjega izobraževa« nja in spoznavanja naše lepe domovi« ne se je sklenilo, naprositi prometno ministrstvo za enkratno brezplačno vožnjo vsakega učitelja(ice), ki si želi ogledati najvažnejše kraje naše drža« ve. Razen tega se je pri slučajnostih sprejelo še več dobrih predlogov. F. A. nie še na 30% dodatek. Te dnevnice se bodo računale po splošnih predpisih za vse uradništvo in veljajo od 1. apri« la 1931. dalje. Izplačilo državnih obvez iz prejš« njih let. Finančni minister je izdal sklep o likvidaciji in izplačilu še ne« poravnanih državnih obveznosti iz prejšnjih let do konca marca 1929. in pa predpise za likvidiranje obveznosti iz proračunskega leta 1929./30., ki do« slej še iz kakršnegakoli vzroka niso bile poravnane. Državne obveznosti do konca marca 1929. znašajo nekaj manj od 49 milijonov, iz proračunskega leta 1929./30. pa tudi približno 40 milijonov dinarjev. Obveznosti morajo urediti nakazovalci I. stopnje s tem, da jih iz« plačajo iz lastnih sredstev. Izplačila do 50.000 Din se izvrše takoj, za vsote nad 50.000 Din si pa morajo nakazo« valci I. stopnje preskrbeti poprejšnje dovoljenje finančnega ministrstva. Stanovanjske hiše za železničarje v Ljubljani in Mariboru. Dne 14. aprila se je jvršil pri ljubljanskem 'železni« škem ravnateljstvu prvi ponudbeni natečaj za prevzem gradbenih del pro« jektiranih treh novih stanovanjskih poslopij za železniške uslužbence, ki se zgrade v Ljubljani, dne 15. aprila pa licitacija za zgraditev dveh novih železničarskih stanovanjskih hiš v Ma« riboru. Čudne razmere. V »Činovničkem Glasniku« beremo, da bo dne 22. mar« ca t. 1. občni zbor beograjske uradni« ške nabavljalne zadruge, »ako pride zadostno število članov. Če ne pride zadostno število na ta dan, se bo vršil občni zbor neodložljivo dne 29. marca:« Davčna oprostitev očetov z deve« timi otroci. Davčni oddelek finančne« ga minstrstva je izdal podrejenim di« rekcijam navodilo, da vsi davčni ob« vezanci, »ki so že oproščeni davkov v smislu § 9. zakona o ‘davku na sam« ce, in izvzemši rodbine z 9 ali več otroci, niso dolžni plačati nikake sa« moupravne doklade in tudi ne voja« škega davka. Davek na poslovni pro« met te osebe morajo plačati, ker se ta davčna oblika ne smatra za nepo« sredno.« Občni sibor novomeške nabavljal« ne zadruge. Redni občni zbor »Nabav« Ijalne zadruge državnih nameščencev v Novem mestu« se bo vršil v soboto dne 28. marca 1931. ob 19. uri v porotni dvorani novomeškega okrožnega sodi« šča. Vsi člani zadruge se vabijo, da se občnega zbora v lastnem interesu pol« noštevilno udeleže. — Odbor. Skrila si je obraz v rokah in ko ni sin odgovoril nobene besede, je za« ihtela: »Nikar me ne zaničuj! Saj sem bila tako zelo nesrečna z možem! Od« pusti mi!« Toda on ji je potegnil roke z obra« za in jih pokrival s poljubi: »Nikar se po nepotrebnem ne po« nižuj, predobro te poznam, da bi ver« jel to pobožno laž. Bila si prav tako vzorna žena, kakor si vzorna mati.« »Ti mi torej ne verjameš?« »Ne, to priznanje je prišlo le pre« več o pravem času, da bi me rešilo. Moža, katerega mi hočeš vsiliti za oče« ta, ni več, da bi pričal in stavit grem, da ni nobenih dokazov njegovega oče« tovstva.« »Res je, sežgala sem njegova pi« srna, prav tako, kakor on moja. Storila sem vse, da uničim najmanjšo sled moje krivde. Najbolj .sem se bala, da nekoč ti odkriješ to sled. Zdaj bi pa Občni zboir »Društva jugoslovan« skih geodetov v Ljubljani« se bo vršil v nedeljo dne 22. marca 1931. ob 10. uri dopoldne v prostorih katastrske upra« ve v Ljubljani (Hrenova ulica) z obi« čajnim dnevnim redom. Obleke kemično čisti, barva, plislre in lika tovarna J O S. REICH. Dvojna zaposlitev bo v Avstriji prepovedana. Avstrijska vlada izdelu« je zakonski predlog, s katerim naj se uredi vprašanje oseb, ki izvršujejo dve ali več služb in prejemajo od njih po večkrat plačo. Zakon bo take ose« be z večkratnim zaslužkom razdelil v tri kategorije: 1. osebe, ki prejemajo pokojnino od države, ali od kogarkoli dala življenje za to, če bi imela le en dokaz še v rokah, ki bi te mogel pre«, pričati.« i Toda vse zatrjevanje uboge žen« ske ni moglo omajati sinove vere. »Predobro te poznam,« je ponav« Ijal, »svetnica si.« ;— Ker se je neprestano opazoval, je spoznaval dan na dan nove znake du« ševne bolezni. Živel je v stalnem pri« čakovanju katastrofe. Bil je trdno od« ločen, da se usmrti, čim začuti z go« tovostjo, da se ga polašča blaznost in bal se je samo tega, da seine bi zavedel prehoda iz normalnega stanja v brez« umje. Večkrat si je že nastavil samo« kres na sence, in le misel na mater ga je še ovirala. Iz ljubezni do nje se je tudi sku« šal hliniti, da se je pomiril, vendar mu tega ni verjela. Prav tako se pa tudi ni upala govoriti z njim o ti stvari. Bili so to strašni časi. Končalo se je tako, kakor se je pač morak>. Nekega drugega, imajo pa mimo tega še plačo od posla, katerega aktivno opravljajo, 2. osebe, ki izvršujejo dvoje različnih opravil, pa za obe ali več teh služb prejemajo ločeno posebne plače, 3. osebe, kjer njihov zakonski drug opravlja tudi službo in prejema zanjo svojo plačo. Prva skupina teh oseb po novem zakonu sploh ne bo mogla spre« jeti niti izvrševati nobenega plačanega posla. Drugi skupini oseb prepoveduje zakon dvojno ali večkratno zaposlitev na splošno, kakor je to že urejeno na Nemškem, od zakoncev, kjer oba za« konska druga izvršujeta plačane služ« be, mora pa eden službo pustiti, brez pravice do brezposelne podpore. Za« kon predpisuje, da se uvede zaradi kontrole javen pregled vseh služb in uslužbencev. večera so našli Georgesa tnrtvega v sobi. Kakor očeta, jc tudi njega nagon samouničenja obvladal.« Zdravnik je umolknil. Po kratkem odmoru se je oglasil nekdo: »No, vaša zgodba ni ,baš pfi« merna, da pobije teorijo o dedni obre« menjenosti.« »Ej, vsekakor,« je odvrnil zdrav« nik. »Georgesova mati je namreč ,go« vorila resnico. Njen mož ni bil Geor« gesov oče. Očeta sem sam poznal, (bil je nenavadno zdrav, krepak mož. Georges ni umrl zaradi dedne obreme« njenosti, temveč pod vplivom sugesti« je. Mislil je, da je sin blazneža in to je bilo dovolj, da je res sam zblaznel.« ObSačilRlsaiaf?©¥@?iiIo Ljubila»*, gifikl«šineva cesta štev. 6 priporoča svojo bogato zalogo vseh vrst ma-nufakturnega blaga. Državni uradniki dobijo blago na obroke samo s predložitvijo uradne legitimacije. Vestnik. Zborovanje davčnih uradnikov v Beogradu. V nedeljo dne 15. t. m. se je vršila glavna skupščina davčnih uradnikov v Beogradu. Navzočih je bilo 87 delega« tov. Slovence sta zastopala predsednik ljubljanskega poverjeništva g. Stanko Ribnikar in tajnik Ivan Mešek. š e k. Osmo redno letno skupščino je otvoril predsednik udruženja g. (Kosta Kostič, finančni svetnik fin. direk« cije v Beogradu. Gospod predsednik je pozdravil prisotne in označil v kratkem govoru značaj in pomen skup« ščin davčnih uradnikov, naglašajoč predvsem potrebo edinstvene organi« zacije. Burno je bil pozdravljen sogla« sen sklep, da se odpošlje Nj. Vel. kra« lju sledeča brzojavka: »Davčni urad« niki kraljevine Jugoslavije kličejo z VIII. glavne skupščine, poudarjajoči svojo verno "vdanost: Živelo Njegovo Veličanstvo kralj! Živel Njegov vzvi« šen dom!« y Skupščino je posetil prvi pomoč« nik finančnega ministra g. dr. Dušan L e t i c a , katerega je skupščina srč« no pozdravila. Prešlo se je na dnevni red. Sekre« tarja sta bila: gg. Radulioviič in Mešek, skrutinatof ja gg. R i b n i« kar in Š i j a k , overovatelja zapis« nika pa gg. Tomič in D j o r d j e « v i č. Višji finančni sekretar g. Sveto« zar Stojanovič je prečita! poročilo o delu upravnega odbora v minulem poslovnem letu. Poudarjal je, da je Udruženje po možnosti storilo vse in v vsakem oziru, kolikor je v okviru dopustnosti bilo mogoče. Glasilo Udruženja »Poreska služba« bi lahko bila boljše, če bi imelo več sotrudni« kov. Urednik pa je navezan sam nase in vsakdo lahko sodi, kako je zaposlen in da ne more posvetiti vsega prostega časa samo temu poslu. Napredovanja so se v letu 1930. izvršila v okviru proračunske možnosti v precejšnem obsegu. Blagajna je imela po poročilu bla« gaj nika 68.095 Din dohodkov in 54.922 Din izdatkov, gotovina znaša torej 13.173 Din. V debato glede-tega poročila so posegli mnogi delegati, med njimi tudi tovariš Mešek, ki je zahteval, naj se zahteva plačevanje članarine energič« no od v s e h članov, in naj se ne čaka samo na tiste, ki prostovoljno in red« no plačujejo prispevke. Odboru je bila podeljena po debati razrešnica. Na vrsto so prišli pismeni pred« logd, ki jih je to pot stavilo samo ljub« Ijansko poverjeništvo in pa maribor« ski tovariši. Kontrolor Mešek je preči« tal predloge, ki so obsegali: 1. zapo« stavljanje naših uradnikov pri napre« dovanju. zlasti iz II./2. v II./L; 2. Vpra« šanje napredovanja v II./2. tistih tova« rišev, ki so napravili višji strokovni izpit; 3. željo, naj se premestitve vrše samo na predlog finančne direkcije; 4. specijalne doklade naj se priznajo tudi 4. in 5. skupini tl. kategorije, III. kategoriji in nižjim uslužbencem; 5. prazna mesta naj se spopolnjujejo s strokovnim osobjem, ne pa z dnev« ničarji; 6. davčno uradništvo naj se ne zapostavlja v primeri z drugim urad« ništvom II. kat.; 7. pravilniki gle« de računovodskih poslov pri davčnih upravah naj se popolnjujcjo, odnosno izdelujejo s sodelovanjem davčnih uradnikov; 8. ugotove ,naj se termini za vlaganje davčnih prijav, ki naj bodo vsako leto isti; 9. spremeni naj se člen 7. pravil Udruženja, in sicer tako, fla se pri prispevkih za »Dom« in fc»Po« resiko službo« dostavi sledeče: »Ta prispevek je neobvezen«, ali pa naj se članarina zniža na drug način; 10. v Udruženje naj se vnese več življenja, stiki med poverjeništvi in Udruženjem naj se požive in ojačijo. — Predlogi tovariša Fajta iz Maribora so bili: 1. Število davčnih uradnikov pri po« sameznih upravah naj se poveča z ozi« rom na obseg poslov. 2. Glede preure« ditve davčnih glavnih knjig. 3. Glede vknjiževanja davkov in doklad. 4. Obrazci za perijodične vloge maj se natisnejo. 5. Glede odmere davkov. 6. Glede honoriranja nadur. 7. Glede izpitov itd. Vse predloge bo Udruženje predložilo na merodajna mesta, da se po možnosti upoštevajo. Članarina pa se je znižala na 10 Din mesečno na iz« rečni naš predlog. Od 1. aprila t. 1. se bo plačevalo za članarino 5 Din, za dom 2 Din in za »Poresko Službo« 3 Din. Izvršile so se tudi nekatere dru« Drago Gorup & Čo. kon f e k cij a Ljubljana, Miklošičeva 14 — 16 nudi najceneje pomladanske plašče, obleke, kostume moške in deške obleke! Tudi na obroke!