JUTRA Telefon: Uredi n. 440 Uprsva 455 ®SBšSW% Leto II. (IX.), štev. 259 Maribor, torek 13. novembra 1928 gppBffinaMBBBEsaBaa^^^ Izhaj* razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnem ček. zav. v Ljubljani it 11.4-09 Velja mesečno, prejaman v upravi ali po pofiti 10 Din, dotlavljen na dom pa 12 Din U rednietvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št. 13 Oglasi po tarifu Oglase »prejema tucfl oglasni' oddelak Jutra- v Ljubljani, Prešerno« ulica tl. 4 Ho^a metla v Rumunli! VLADA KMEČKE DEMOKRACIJE ODPRAVILA CENZURO IN BO UKINILA TI.TT '7AT(ON O ZAŠČITI DRŽAVE. —AFERA Z RUMUNSKIM INOZEMSKIM POSOJILOM. BUKAKEŠT, 13. novembra. Nova vlada kmečke demokracije v Rumuniji je že na delu, da izvede svoj širokopotezni program. Sklenila je, da najprej odpravi vse krivce in uveljavi dejansko enakopravnost vseh državljanov in vSeh po-krajin. Prvi korak, ki ga je ukrenila v tem pravcu. je odprava cenzure, tako da vlada v Rumuniji zopet popolna svoboda tiska in besede. V kratkem pa bo ukinjen tudi zakon o zaščiti države, ki je bil sprejet za prva leta po prevratu radi rovarjenja komunistov, a je za sedanje čase izgubil svoj pomen in se le še izrablja za politična nasilstva. Že za prihodnje dni je pričakovati, da bo razpuščen sedanji parlament in razpisane nove volitve, ki se morajo vršiti najkasneje 30 dni po razpustu zbornice. Neodvimi rtmumski tisk prinaša vsak dan poročila o velikih manifestacijah za sedanjo vlado, ki pričajo, kako željno jc pričakoval narod režim svobode In pravice. vlada Bratiarv' je za slovo vprizorila še zelo nevarno isro z rumun- skim inozemskim posojilom. Ko je bila namreč že v ostavki in je bilo jasno, da se ne bo več vrnila na krmilo, je izdal Bratianu rumunski delegaciji, ki se je pogajala v Berlinu za posojilo, nalog, da naj podpiše posojilo pod vsakimi pogoji. Znano pa je, da se je bivša opozicija pod Maniom z svemi sredstvi borila proti temu posojilu odnosno proti njegovim težkim pogojem. S tem, da je bivša vlada kljub temu sklenila posojilo, je očividno hotela pripraviti novi vladi se-Ijačke demokracije že v začetku velike težkoče, da bi jo spravila tako v Čim težavnejši položaj. Na drugi strani pa se govori, da gre pri podpisu posojila za veliko korupcijsko afero in da so razni posredniki zaslužili 6 odstotno provizijo, kar znaša okrog ISO milijonov lejev. Kako stališče bo zavzela nova vlada na-pram temu aktu Bratianovega kabineta, še ni znano. Za enkrat namerava počakati, da se vrne rumun. delegacija iz Berlina in poda poročilo, nr^cr šele bo sklepal? vin^a o nadaljnih ukrepih. iiarodna skuoiiina BREZBRIŽNOST VLADNE VEČINE. SPREJEM MADŽARSKIH POGODB. BEOGRAD, 13. novembra. Narodna skupščina je imela danes po večdnevnem odmoru zopet redno sejo. Takoj po prečitanju zapisnika se jc oglasil k besedi zemljoradniški poslanec Novica Š a v 1 j i č, ki je v svojem govoru ostro napadal malomarnost vladne večine. Naglašal je, da jc sedanja narodna skupščina s svojo nedelavnostjo najboljši dokaz, da zastopa KDK edino pravilno stališče, ko zahteva razpust skupščine in razpis svobodnih volitev. V času, ko živi ves narod v težki politični in gospodarski krizi, ne čutijo poslanci večine niti dolžnosti, da bi redno prihajali k sejam ter tako omogočili vsaj trohico dela, ki ga je namenila sedanja vlada razvalinam narodne 'skupščine. Tak poslanec ni samo v nesrečo celega naroda, temveč tudi v sramoto in škodo države. Pri poslancih večine jc padla zavest dolžnosti že tako globoko, da je ne morejo obuditi niti skupščinski zvonci niti grozni z. odvzetjem dnevnic. Ko je posl. Šavljič končal, je vladna večina mirno izglasovala zapisnik, na kar je predsednik sporočil, da je glavna kontrola črtala prejemke državnega podtajnika v finančnem ministrstvu, dr. Dušana Letice, ker njegovo mesto ni predvideno v proračunu. Vlada je predložila skupščini zakona o zemljiškem katastru in o imenih. Nato je posl. Nastas Petrovič vložil na ministrskega predsednika interpelacijo radi nasilstev v Črni gori in prepovedi nadstrankarskega shoda, ki bi se moral vršiti v Podgorici. Protestiral je tudi proti temu, da njegov predlog glede razdolžitve kmetov še vedno ni rešen. Skupščinski predsednik je odgovoril, da je bil ta predlog izročen skupščinskemu odboru, vendar pa on nima moči, da bi prisilil odbor k delu. Končno je prešla skupščina na dnevni red in jc brez debate ratificirala razne konvencije, ki so bile svo-ječasuo sklenjene z Madžarsko, nakar jc bila seja zaključena. Zdra^sl¥en@ mzmer® v naši oblasti DELOKROG OBLASTNEGA ZDRAVSTVENEGA ODBORA. — DOBRO ZDRAVSTVENO STANJE. — EDINO TRaHOM. - ZA 6854 VEČ KOT UMRLIH. - POTREBA UMOBOLNICE. ' p )rauila 120 milijonou škode RIM, 13. novembra. Bruhanje Etne Je nekoliko popustilo. Lava se le polagoma Pomika proti Nunziatl in Carabbl. Znani vulkanolog prof. Ponti trdi, da je napravila lava že dosedaj 120 milijonov lir^ škode. Vlada jc sklenila, da bo na državne stroške znova zgradila vse uničene vasi. . . ka polja u plamenu SAN hRANClSCO, 13,- novembra. Pri Whitlerju v Kaliforniji divjajo v tamkajšnjih petrolejskih vrelcih že par dni silni požari. Ogenj je objel 19 velikih naprav in napravil dosedaj Že preko 30 milijonov dolarjev škode. Na tisoče ljudi si je le z naglim begom moglo rešiti življenje. Ponesrečeni delavci. V kurilnici so 491etnemu strojevodji Josipu Sandu iskre od stroja poškodovale oči. — V Spodnjih Hočah je konj brcnil 421etnega hlapca Jakoba Kronov-šeka ter mu razmesaril lice. — Levo roko si je poškodoval pri rezanju slame na slamoreznici 12letni Franc Doberšek na Pobrežju. — Vsi trije ponesrečenci so v bolnišnici. Rekordni skok. Srečni možje treh žen, ki se bavijo s športom, se razgovarjajo: »Moja žena je s skokom v višino dosegla 2.50 m.« »Moja je doseela skok na daljavo 7.50 m.« »Moja je pa pred par dnevi skočila na stran in se še ni vrnila-« Prenos , sanitetnih poslov na oblast ima najboljše uspehe. V delokrog oblastnega zdravstvenega oddelka spada: Nadzorstvo nad zdravniki, nad sanitetnimi ustanovnimi, javnimi in privatnimi, nad javnimi lekarnami, kakor tudi domačini lekarnami zdravnikov, nad babicami, nadzorstvo nad mrliškimi odgle-dovanji in nad pokopališči, nad prometom živali, nad obrtnimi in industrijskimi podjetji, gostilnami, klavnicami itd. v zdravstvenem oziru, nazorstvo nad Izvzamem cepljenja proti osepnicam. izvajanje predpisov o zatiranju nalezljivih bolezni in sestavljanje statistike o sibanju prebivalstva. Te nalog0 uši diastni sanilemi referent. dci.nns sum dtioma potom treskih sanitetnin .efere.itov, odnosno mestni!: fizikov, deioma pridejo v pošte/ okrožni in privatni zdravniki. V oblasti je 14 srepkih referentov in 3 mestni ikiki 31 bolniških zdravnikov, 53 okrožnih in 5 občinskih zdravnikov. 56 privatnih in 4 vojaški zdravniki. Večina, okrožnih in nekaj privatnih zdravnikov je nameščenih pri okrožnem uradu za zavarovanje delavcev, bratovskih skladnicah in pri železnici. Okrožni zdravniki so bili definitivno prevzeti od oblastnega odbora in vrše zdravstvene agende občin kot sanitetne oblasti. V mariborski oblasti je šest javnih bolnic. Te bolnice morajo sprejeti vsakega bolnika, ki potrebuje zdravniško oskrbo v bolnici, proti plačilu določene dnevne oskrbne takse. Za plačilo nezmožne prejemajo bolnice povrnjene oskrbne stroške od oblastnega odbora, kateremu delno povrne te stroške ministrstvo narodnega zdravja. Nadalje so v oblasti štiri privatne bolnice, dve oblastni hiralnici in ena privat j na hiralnica. V vseh teh zavodih je bilo i letos od 1. aprila sprejeto 10.133 bolnikov, odpuščenih je bilo 9204 bolnikov. ! umrlo je 454 bolnikov, torej je ostalo v nadaljnji oskrbi še 1.385 bolnikov. V mariboroski oblasti sta dve oblastni zdravilišči: Rogaška Slatina in Doberna ter privatno Slalina-Radenci ter 31 javnih lekarn. Med temi sta bili dve novi koncesiji in sicer v Žalcu in v Gornji Radgoni podeljeni tekom leta. Zdravniki imajo 44 domačih lekarn. Pokopališča so po večini cerkvena razen treh ln sicer mestno pokopališče v Pobrežju, občinsko v Studencih in Radvanju. Na teritoriju bivše Ogrske šo pokopališča občinska. Pokopališča se je tekom vojne zanemarjalo in se šc do danes niso uredila. Nadzorstvo nad živili se vrši samo v omejenem obsegu, ker ni zadostnih kreditov za potovanja sreskih sanitetnih referentov in za kemično analizo odvzetih živil. Isto velja tudi za nadzorstvo nad obrtnimi in industrijskimi podjetji, gostilnami, mesarijami itd. Cepljenje prot osepnicam se je izvršilo v vsej oblasti. Stanje nalezljivih bolezni je v mariborski oblasti zelo nizko v primeru z drugimi oblastmi ter spada mariborska oblast med najbolj zdrave oblasti v državi. Edino izjemo dela očesna bolezen trahom, ki je bila na bivšem Štajerskem sploh neznana, razširjena-pa je na teritoriju bivše Ogrske v Prekmurju in Me* djimurju. Upati je, da.se bo s pomočjo denarne podpore oblastnega odbora doseglo uspešno sistematično pobijanje te zelo razširjene bolezni. Na reorganizaciji pobijanja trahoma se ravno sedaj dela. Druge ..alezljive bolezni kakor Škrlatica, trebušni tiphus, davica itd. nastopajo sporadično; zatiranje teli bolezni se vrši vzorno. Osepnice, ki so po vojni nastopile epidemično in zahtevale več tisoč žrtev, se je popolnoma zatrlo, ravno tako zelo nevarni pesasti tiphus v Medjimurju. Na teritoriju mariborske oblasti je po ljudskem štetju leta 1921 skunno 623.604 prebivalcev. V letu 1927. je bilo rojenih 19.234, medtem ko jih je umrlo 12.380. Pribitek prebivalstva je torej 6.854 oseb. Najnujnejša potreba za 1-odočiiost je zgraditev umobolnice z opazovalnim oddelkom. Oblastna skupščina in oblastni odbor morata vzeti to vprašanje kot najnujnejše v pretres. V Ljubljani sta dva zavoda za umoholne; ker pa sta bila do-hr?fna samo za bivšo Kranjsko, sta premala in prenapolnjena in je v omenjena zavod t sprejem bolnikov iz mariborske oblasti nemogoč. Tako ostanejo pogosto za sebe in okolico nevarni urno* bolni doma, ki ogrožajo svojo okolico, drugi se zopet klatijo po deželi, ali se jih pa zapira v policijske zapore in jet-nišnice, kamor ne spadajo. Sleparska čevljarja. Sedaj, ko se bliža zima, sta se dva sleparja specializirala v sleparijah s Čevlji. Prvi je hodil po hišah ter se predstav Ijal za čevljarskega pomočnika neke tvrdke. Pravil je, da dela v prostem času doma in da sprejema popravila po nizki ceni. Tu so mu dali en par, tam dva, drugod še več čevljev v popravilo in moža ni bilo — več. Zastonj so d> bri tudi stari čevlji. — Neki P. pa gre na denar. Po hišah se predstavlja kot zastopnik ali pa tudi kot lastnik nove čevljarske delavnice na Ptujski cesti. Oferl-ra čevlje vseh vrst po jako nizki ceni, zahteva ra malo — naplačilo. V redti izpolni raročilni listek ter sc poslovi z zagotovilom. da bodo čevlji dostavljeni v osmih dneh ali pa še poprej, če je naplavilo* večje, se za ostanek rad porodi tudi za male mesečne obroke. Ko mine dogovorjeni čas, pa čevljev ni od nikoder. Nekateri so se že napotili na Ptujsko cesto. Našli so razne delavnice, prišli so daleč ven do konjederca, samo mojstra P. ni nikjer. Viom v Javorju pri Črni. Neznani vlomilec si je pred nekaj dnevi privoščil trgovino z mešanim blagom k. Franca Kompreja v Javorju pri Črni. Nepridiprav je pristavil ponoči pod okno trgovine neki sod, razbil šipo in potem od znotraj odprl okno. Tiho se je splazil k znlo'vrri blaga ter neopažen odnesel : n blizu tisoč dinarjev perila in Špecerijskih artiklov s predali vred. Prairte predale in korespondenco, ki mu je v naglici prišla tudi pod prste, pa je pustil kakih sto korakov od trgovine V bližnjem gozdu. Pristopajte k stavbni zadrugi »Ribni* ška koča« kot zadružni člani! Deleži i Din 10«, pristopnina Din 20. Pojasnila daje zadruga »Ribniške koče* r. z. z o. z. v Mariboru. Poštnina plačana v gotovini /Sira* t. Mariborski V F Č amaumf F RNIK Icfra Po izletniški sezoni NEDOSTATKI IN VRLINE. — GLAVNE »STACIJE«. — KOMODNOST PU-BLIKE. — VAŽNOST AVTOBUSOV. — NEZADOSTNA REKLAMA. V Mari bo r n, u;ic iJ. X i. i . nrrriMiinHMMMwiiiiiiii».iiiii ■ Maribor, 13. novembra. Doba poslednjih jesenskih izletov je za nami. Kmalu pride zima z vsemi svojimi naravnimi športskimi čari na Pohorju in Kozjaku. Smučarji so že v popolni* pripravljenosti«, ostali hribolazci pa zaenkrat v rezervi. Mesle in mraz jih zadržujejo od nadaljnih pohodov. Zato pa je dovolj časa za bilanco z vsemi napakami in vrlinami, ki so se kazale v letošnji sezoni. Obisk naših izletniških postojank ,je dosegel letos visoko število, ki gre n. pr. na Pohorju v visoke tisoče. So pa zopet kraji, ki so ostali kljub svoji pokrajinski krasoti zapuščeni in niti časopisni pozivi niso mogli vzbuditi ‘dovolj zanimanja n. pr. za naš obmejni Kozjak. Ugodno vreme (pasji dnevi!) je bilo krivo, da je bil obisk okolice jak in intenziven, kljub temu so okoliški gostilničarji nezadovoljni, ker pač vsled splošne krize niso prišli na svoj račun. Točne statistike naši kraji žal ne vodijo, čeprav bi bile tozadevne ugotovitve v interesu zboljšanja tujskega prome ta potrebne. Človek, ki ie kot kritik zase opazoval letošnje izletniško vrvenje v mariborski okolici, ie mogel spoznati, da se večina mariborskih izletnikov ne podaja na pot radi pokrajinskih krasot. Večina izletnikov gre v okolico radi zabave in raznih kulinaričnih špecijalitet (domače pohorsko meso iz »kible«, piščanci, domače slaščice itd.), predvsem pa vabi preljubi »Pekrčan« s svojo omamljivo aromo... Čeprav Badjura v svojih »Vodičih« ni označil teh dobrot, so izletniki vendar potom »ustnega izročila« prav dobro informirani o vseh dobrih »štaci-jah« nedeljskega izleta. Letos smo opazili že tudi neko komodnost izletne publike, ki si želi že precejšnje porcije udobnosti. Prodrlo je že naziranie, da so najlepši »izleti« s pomočjo avtobusov. Kjer ni avtobus-proge, je Človek v nevarnosti, da brez vsake pomoči — omaga. Zato je pač najlepše tako, da se izletnik vsede pred svojo hišo v avtobus (če ni srečen posestnik avta ali motor- ja) in v kratkem času prispe do vznožja zelenega Pohorja, kjer sa bo sčasoma sprejela celo vzpenjača in v nekaj minutah bo v »Mariborski koči« preskrbljen z vsem, kar si želi telo in duša... In res so kraji izven avtobusprog letos prav slabo odrezali, kar je pač znak, da bodo patrijarhalične razmere pri nas prav kmalu morale izginiti in avtobusne proge bodo sčasoma razpredene daleč po mariborski okolici. V zabavah je prednjačilo Radvanju, kjei ni bilo nedelje, ko se ne bi iz 3 do 4 gostiln glasilo muziciranje, ki je posebno privlačilo plesaželjno mladino. Kljub temu so se prireditelj? morali večkrat uveriti, da izdatki niso dosegli dohodkov. Razvanje je prišlo v poštev kot postojanka za pohorske turiste, za izletnike je vsled pomanjkanja avtobusa bila — nedostopna. Ista usoda je doletela Pekre, kjer se občinski očetje branijo popraviti cesto za avtobus! Največ pivcev in pevcev je pogostil Limbuš, ki ima ugodno železniško in avto zvezo. Tudi Ruše so bile dobro obiskane, čeravno je obisk napram prejšnjim letom zelo padel. Puščava in Sv. Lovrenc so obiskali Številni letoviščarji, največ iz Hrvatske in Avstrije. Levi dravski breg je bil bolj — zapuščen. Kamnica je spomladi nudila več izbornih vinotočev, prav tako Pekel in Svečina. Žal so Slov. gorice le slabo po-sečane in je le »Domovinski dan« pri Sv. Marjeti mogel privabiti legije izletnikov. Reklama za vso okolico je namreč največja pomanjkljivost letošnje bilance. Sicer je to težavna in delikatna reč. Reklama je umetnost zase in zahteva co^ga umetnika, ki zna propagando v podrobnosti izvesti. V polni meri je lahko v tem oziru zadovoljno SPD, ki je klmb zaprekam izvršilo veliko delo, ki bo obrodilo hvaležen sad. Upamo, da se bodo sčasoma vsi nedostatki odpravili in bodo prihodnje bilance izkazovale le uspehe s popolnimi aktivami. —or. Mariborski in flnton Hroi/at i* Po dolgotrajni bolezni, katero si je nakopal v svetovni vojni in poslabšal v naporni poštni službi, je preminul 12. trn. kontrolor pisemskega oddelka glavne pošte v Mariboru, g. Anton Hrovat, doma iz Loke pri Zidanem mostu. Bil je priljubljen kot tovariš kakor redko-kdo, saj je bil dober, požrtvovalen in skromen. Dolgo vrsto let, ki segajo daleč nazaj v predvojno dobo, je služboval na glavni pošti. Kako ambicijozen je bil, kaže dejstvo, da je še služboval naprej, ako-ravno je vedel, da nosi v sebi smrtno-nosno bolezen. Bil je vzoren mož in dober oče. Vživaj prijatelj večni mir. Žalujočim naše iskreno sožalje! Pogreb se bo vršil v sredo 14. trn. ob 16. uri iz hiše žalosti Mlinska ulica 32. mariborsko gledališče REPERTOAR: Torek, 13. novembra ob 20- uri »Robert in Marijana« ab. C. Kuponi. Zadnjikrat. Sreda, 1 1. novembra ob 20. »Gejša«, gostovanje v Celju. četrtek. L" mbra ob 20. »Konjcder- ka«. Gostovanje Hansi Nlese Petek, 16. novembra ob 20. »Divji avtomobilist«. Gostovanje Hansi Nlese. »Oblaki« na mariborskem odru. Prihodnja premijera bo Kvapilova lirična drama »Oblaki« v režiji g. J. Kovič?.. Dramaturg in pisatelj K. Kvapil je imel pred leti z »Oblaki« zelo lep uspeh. Pridobil si je s tem delom veliko literarno nagrado češke akademije za znanost in umetnost. Za Kvapilovo šestletnico, ki jo je slavil letos, so v Pragi ponovno vprizorili »Oblake«. Glavni vlogi bosta Igrali pri nas gdč. Kraljeva (gled. igralka) in g. Rakuša (semenišnik). »Gejša« na celjskem odru. Tretje gostovanje mariborskega gledališča se bo vršilo v sredo, {4, novembra. Vprizori se opereta »Gejša«. Pred vsem japonski inilje in zelo ljubka godba odlikujeta to klasično opereto, ki je radi tega ostala še danes na repertoarju vseh operetnih gledališč, pa bo gotovo tudi v Celju sprejeta kar najbolj simpatično. Odstop odbora lug. matice v fHariboru V mariborski podružnici Jug. Matice, ki je bila ena najbolj delavnih v Sloveniji, je nastopila težka kriza. Celokupni dosedanji odbor je na svoji zadnji seji ‘odstopil in utemeljuje svoj korak s sledečo motivacijo: Odbor podružnice Jugoslovenske Mitiče v Mariboru, ki je bi! z malimi izjemami ponovno izvoljen na VIII. rednem lobčnem zboru dne 17. aprila t. 1. in v katerem so zastopane tudi vse politične Stranke, je imel tekom svojega delovanja priliko ugotoviti, da zanimanje za narodnoobrambno delo, ki ga vrši ta vsenarodna in nadstrankarska organizacf ja, vedno bolj pada, posebno pa, odkar so se poostrili naši notranji-politični spori. Ne samo, da se mnogi člani z raznimi izgovori odtegujejo plačevanju članarine, ampak se v zadnjem času tudi prireditve končujejo z deficiti. Skratka, mariborska javnost ne kaže več istega razumevanja za delo Jugoslovenske Ma tiče, ki ga ta organizacija za svoje delovanje po vsej pravici zasluži. Poles teh na so odbor napotili, da v celoti odstopi, naslednji vzroki: 1. Neuspeh akcije, da bi se združile vse narodno-obrambne organizacije v eno organizacijo, kar bi imelo za posledico znatno izboljšanje zgoraj omenjenih razmer. 2. Nerazumevanje in neupoštevanje pokreta Jugoslovenske Matice od strani oblasti, kar dokazuje najbolj dejstvo, da je lestna občina mariborska za spomenik majske deklaracije v mestnem parku, ki je prvi slovenski spomenik v Ma riboru, kljub temu, da služi olepšavi mesta, prispevala samo Din 500, četudi stane Din 12.948. 3. Popolna pasivnost vseh krogov, na katere se je odbor obrnil za pomoč, zlasti v zadnjem času, v katerikoli zadevi. 4. Žalostno, toda resnično dejstvo, da v sedanjih časih uživajo podporo strankarske organizacije in take, s katerimi se delajo politične špekulacije, ne glede na to, ali so narodne ali ne, dočim se s strogo nadstrankarskimi nacijonalnimi organizacijami postopa uprav po mačehovsko. Odbor se zaveda, da bo ta sklep neugodno vplival na narodno mariborsko javnost, naglaša pa, da je storil ta korak v nadi, da se bo s tem zadeva temeljito razčistila in našla podlaga za uspešnejše delo, ne samo tukajšnje podružnice Jugosl. Matice, marveč, da se bo vprašanje enotne narodno-obrambne organizacije vzelo resneje v pretres, kakor dosedoj. Odbor podružnice Jugoslovenske Matice v Mariboru. Pri borzi dela je bilo tekom tedna v evidenci 828 brezposelnih in sicer na novo prijavljenih 222, od poprej pa 606. Moških je 560, žensk pa 268. Dela je bilo na razpolago za 105 delovnih moči in izposlovalo se ie 91 zaposlitev. Med brezposelnimi je največ pomožnih in tovarniških delavcev (55), poljedelskih delavcev je 38; mlinarjev 16, ključavničarjev 17, mizarjev 15, žagarjev 12, krojačev in čevljarjev pa 15, slug, skladiščnikov in podob nih 33, ostale stroke so pa zastopane v manjšem številu. Največja zaposlitev je bila: 30 rudarjev v Srbijo. Sestanek J-Č lige se vrši danes točno ob 18. v »Grajski kleti«, kjer bo poročal član jugoslov. de legacije za trgovska pogajanja s Češkoslovaško, tajnik Trg. obrtne zbornice, g. Ivan Mohorič, o pogajanjih, ki so se pravkar vršila v Pragi. Vsi odborniki se prosijo za točno udeležbo, ker ima g. referent zvečer še drugo zborovanje. Poročilo bo seveda zaupno. Koncert Ivana Noča. Spored klavirskega koncerta, ki ga priredi v petek, 16. tm. prof. Ivan Noč v veliki kazinski dvorani, je sledeči: 1. Bach-Noč: Orgelski koncert a-mol, v priredbi za klavir. 2. Rameau-Godosv-sky: Sarabande in Rigandon. 3. Brahms: Rapsodija op. 79 in Balada op. 118. 4. Schuhmann: Carneval op. 9. 5. Škerjanc: klavirska skladba. 6. Marx: List v album. 7. Glazunov: Miniature. 8. De-bussy: Danse e-dur. 9. Liszt: Etude de Paganini. Vstopnina kakor navadno in predprodaja vstopnic na običajnih mestih. Primorski glas. To je list, ki ga izdaja oblastni odbor Jugoslovenske Matice v Ljubljani za pregnance iz Primorja, da bodo ostali v zvezi z rodno zemljo. List bo izhajal trikrat (1., H. in 21.) na mesec; prva številka je izšla včeraj. Kraljevič Marko 1929. Za našo Šolsko mladino je izdala Družba sv. Cirila in Metoda za leto 1929 prav ičen koledarček Kraljevič Marko. Naša mladina ga bo gotovo vesela, saj ima bogato vsebino povestic in dogodkov, ki jo jih napisali naši priznani mladinski pisatelji. Poleg ilustracij ima tudi nekaj znanstvene tvarine. Radi lepe oblike ii> vezave je zelo prikupljiv. Vsa šolska! upravitcljstva prosimo, da ga priporoče. Cena 6 Din: trgovci dobijo popust. Naroča se pri Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Vodstvo obrtno-nadaljevalne šole v Mariboru naznanja, da se naj zbero kovinarski vajenci. ki so vpisani za novi III. letnik, v četrtek, dne 15. novembra ob 3. pop. v deški meščanski šoli k prvemu pouku. Razen tega opozarja vodstvo vse delodajalce, ki še doslej niso poslali svojih vajencev in vajenk za vpisovanje v pripravnico ter v I. in II. letnik te šole, da to nemudoma store, ker bo moralo vodstvo zamudnike naznaniti obrtni oblasti. S Zopet samomor u fDaribora Danes približno ob dveh zjutraj je velika in žalostna kronika samomorov v Mariboru zopet narasla za en slučaj. Ta slučaj ni iz bede, radi bolezni ali kakega drugega težkega zla, temveč — kakor pravijo ljudje, ki so žrtev dobro poznali iz jeze in nekake rodbinske tradicije. Do blizu polnoči je bila v neki gostilni koroškega predmestja 48Ietn,a Elizabeta Mlakar s svojim sinom in nekim železničarjem. Šli so skupaj domov na Koroško cesto št. 75. Žena se ic doma nekaj kregala in ko je bila sama, se je obesila na kljuko za kuhinjskimi vratml. Domači so jo okrog tretje ure zjutraj našli mrtvo. Nesrečnica s* je gotovo vzela življenje v trenutkih zmedenosti in razburjenja, pravijo pa, da se je že večkrat izrazila, da bo tako končala, kakor sta končala oče in bratranec, namreč s samomorom z vrvjo. Pride 18. novembra Pride Kralj kraljev istočasno v Grajski kino in kino Uinon Za zimsko porotno zasedanje so bili v soboto, dne 10. tm. izžrebani naslednji porotniki: poglavitni porotniki Jožef Trajber, pos. Dubrovnik; Mihael Neudauer, pos. Žice; Karel Janžek, pos. in ravnatelj, Radinci; Martin Muršič, pos. Branoslavci; Janez Fekonja, pos. Smolinci; Anton Šrok, pos. in župan, Ceršak; Alojzij Potnik, pos. Zg. Kungota; Filip Vindiš, pos. Repiše; Anton Za-bukovšek, pos., Sv. Lenart; Anton Martinec, pos. in župan. Murski Petrovci; Franc Pihler, pos. in župan, Zg. Verjane; Franc Tomažič, pos. Kremberg; Andrej Šeruga, pos. Dradinski vrh; Peter Gradišnik, pos. Lokovica; Franc Belšak, pos. Muretinci; Rudolf Senekovič, pos. Sv. Lenart; Florijan Močilnik, pos. Lokovica; Jožef Kajniš, pos. in župan, Jablance; Janez Majerič, pos., Sakušak; Karol Visočnik, pos. in župan, Pohorje; Franc Tivadar, trg., Dol. Lendava; Friderik Prelog, pos., Šalinci; Anton Miki, pos., Sv. Benedikt; Ivan Adamič, pos., Lutverci; Alojz Rajh, pos. in župan, Po-koše; Andrej Kovačič, pos., Obrež; Janko Žunkovič, pos. in župan, Naraplje; Maks Pratnekar, pos., Meža Onkraj; Jože Lupše, pos., Kokoriči; Ivan Drei-siebner, pos., Špičnik; Jakob Rajh, pos., Ljutomer; Jožef Pliberšek, pos. in župan, Pivola; Mihael Danko, pos., Vukovski dol; Franc Artenjak, trgovec, Zgornji Breg; Franc Magdič, pos., Godemar-ci; Franc Seršen, pos., Veržej. Nadomestni porotniki: trgovec Mirko Feldin, trgovec Maks Jaš, gostilničar Alojz Horvat, trgovec Bruno Fatiinger, trgovec Martin Gajšek, trgovec Leopold Guzel, trgovec Ivan Šoštarič, trgovec Rudolf Nifergal, trgovec Fran Kavčič, vsi iz Viaribora. Napad na tovorni vlak PragerskoHPtuJ. Na progi Pragersko—Ptuj so se že ponovno pojavili sumljivi elementi, ki izvršujejo napade na tovorne vlake in plenijo blago po vozovih, nakar zopet izginejo brez sledu. Železniška uprava je bila radi tega primorana, da je zaprosila za policijsko spremstvo tovornih vlakov, kar se tudi redno vrši. Kakor se nam poroča, spremljajo tovorne vlake na tej progi vedno policijski organi. Tako je bilo tudi v soboto, ko so hoteli zlikovci zopet pleniti več vagonov. Čim je namreč prispel tvorni vlak na postajo Sv. Lovrenc, se je v temi pojavilo okrog 10 sumljivih oseb pri zadnjem delu dolgega vlaka, kjer so odprli več vozov. Imeli pa so smolo. V odprtih vozovih je bilo namreč samo žito, obenem pa so jih opazili takoj tudi policijski organi. Da jih prepode, so oddali par strelov, na katere so tatovi odgovorili s protistrell, nato pa pobegnili v sosednji gozd. Požar v Mlakah. Te dni je utrpel posestnik in gostilničar Franc Štruc v Mlakah pri Marenber-gu silno škodo. Zgorelo mu je gospodarsko poslopje z vsemi letošnjimi pridelki, kar predstavlja vrednost okoli 150.000 Dni. Zavarovan je bil Štruc le za malenkostno vsoto. Kako je ogenj nastal, ni dognano. Sumijo pa, da je povzročil požar ta ali oni izmed gostov domače gostilne, ki so prenočevali kritične noči na skednju. Po izbruhu požara so z veliko težavo rešili domačini in sosedje Štrucovo živino ter obvarovali bližnja poslopja pred grozečim oeniem. Oie SS otrok in 172 vnukov MORMONI V AMERIŠKI DRŽAVI UTAH. — RODBINSKO RAČUNOVODSTVO. — 33LETNI PATRIJARH. govarja’ z neko državno preiskovalno komisijo: Koliko otrok ste imeli od l. 1890. Mormoni so verska sekta, ki s* je iz cele biblije vzela za življensko podlago najbolj izrek: Množite se! Ta sekta je nastala v Ameriki in vso njeno čudaštvo je bilo tudi važen či-jiitelj v razvoju ameriške unije. Kakor so izgnanci iz stare sultanove Turčije, ki so si s svojimi haremi morali iskati novo domovino, obljudili albanske gore, tako so tudi mormoni prinesli življenje v civilizaciji nedostopne ameriške pokrajine. Mormoni so pravi ustanovitelji zvezne države Utah. Iz Nevade in Keltona pregnani prvoboritelji sekte so se umaknili južno od Velikega slanega jezera in v dolinah VVahsarch gorovja so kmalo nastale naselbine. To je posebno dobro razvidno iz sledečih podatkov knjige, katero je Amerikanec C. M. Werner spisal o mormonih: Brigham Young je imel. predno je ustanovil mormonsko sekto, dva otroka. V prvi dobi razvoja svoje cerkve pa na leto po tri do štiri, leta 1849. celo pet potomcev. Dosti niso zaostajali za njim do gotove dobe tudi drugi možje, ki so spoznali mnogoženstvo za svojo dolžnost. Mnogi so seveda zaostajali za prvakom Youn-gom, ki je imel že za dolgo dobo na leto po dva otroka. Zadnji njegov otrok je bil hčerka, ki se je rodila, ko je bil star že 68 let. Neki Wii!iam Dixon je zapustil sledečo sliko prvih mormonskih naselbin: »Vsaka hiša je polna. V vsaki hiši je par dojenčkov. Ta dolina je raj otrok. Da ima mož pri mizi okrog 20 otrok okrog sebe, je nekaj vsakdanjega. Obedovali smo pri nekem trgovcu, ki nam je le iz knjig zamogel dati pojasnila o svojih otrocih. Redko sc vidi žensko brez dojenčka v naročju. Šele iz knjige nam je tudi drugi, ki smo ga obiskali, lahko povedal o svojih potomcih. In ta patrijarh je bil star — 33 let. Nekdanji prezident mormonske cerkve Jožef Smith se je takole raz- z ženo Marijo?« »Tri in sicer: Silasa, Rahelo in Jamesa.« »Kaj pa Nežo?« »O, saj sem mislil Nežo! Zmotil sem se. Torej: Silasa, Nežo in Jamesa.« »Čegav otrok je pa Samuel?« »Tudi njen.« »Koliko let ima?«. »Tega pa ne vem na pamet.«^ »Ali jih nima deset jali enajst?; »Res ne vem natančno.« »Kaj pa Vaš sin Kalvin?« »Mogoče 14 ali 16. Res ne vem. Če bi imel čas, Vam lahko sestavim seznam vseh otrok. V glavi res ne morem imeti vsega.« »Ali veste vsaj skupno število svojih otrok?« Iti Smith je odgovoril: »Vseh je 42 — 21 fantov, 21 deklic. — Na vse sem ponosen.« Pridigar Kimball je dejal nekoč na orižnici: »Kaj mislite, kako dolgo bo trajalo, da bo imel neznaten človek, kot sem jaz, milijon potomcev? — Se sto let ne. Sami lahko izračunate, da bodeva imela z bratom Brigha-mom v 25. letih že dvakrat toliko potomcev kot je prebivalcev na našem teritoriju « — Bilo jih je tedaj okrog 60.000. Ob svoji smrti — 1868. — je zapustil Kimball — 65 otrok in 25 let po njegovi pridigi je živelo še 172 njegovih otrok in vnukov. Imel je pa mož nič več in nič manj kot 45 žen, še enkrat toliko kot Brigham Young. Njegov biograf pripoveduje, da je večkrat slišal, kako je vpil s stentor-skim glasom: »Abraham, Izak, Jakob, pridite k molitvi!« — Imena vseh očakov in prerokov je nadel svojim otrokom. Biblija je pa imenik živeh v njegovi hiši. Dua banketa Povodom obletnice boljševiške revolucije je berlinsko sovjetsko poslaništvo priredilo velik banket, na katerem je tekel šampanjec v potokih, 'dočim so se mize šibile pod bremeni kavijarja. Sovjetski diplomati, svetniki in ostali dostojanstveniki so prišli na pojedino v frakih, njihove dame pa v najdragocenejših toaletah. Prisostvoval je ves diplomatski zbor. Vse je bilo prirejeno izredno razkošno, čeprav v znamenju kladiva in srpa. Lenjin pa je iz okvirja z indigna-cijo zrl na šampanjske steklenice, ki so jih praznili sovjetski uradniki v družbi dam z razgaljenimi rameni. Svrlia banketa je bila dokazati, da je sovjetsko poslaništvo enakovrdno drugim poslaništvom. Istočasno je priredil slavnostni večer tudi klub ruskih emigrantov pod predsedstvom princa Gabrijela. Zbralo se je na tisoče ljudi, v dragocenih toaletah, frakih in odlikovanjih. Zvoki balalajke so dvigali razpoloženje. Vse je bilo prirejeno v mejah skromnosti, čeprav so bili prisotni pravi ^ princi in člani vladarskih rodbin. Svrha tega večera pa je bila, da se zbero darovi za podpore ruskim emigrantom. Bankovci in čeki so deževali iz velikodu? nih listnic in se kopičili na dobrodelnih mizah kakor kaviar pri skem poslaniku. Uiktor Rčler ^■^deljo je i)j]0 deset let. odkar je umrl Viktor Adler, eden od najpomembnejših politikov Avstrije. Adler ni bil samo stavbenik socialnodeino-kratične stranke, temveč tudi ustvarjajoči duh nove dobe. Iz tega njegovega duha je ostalo mnogo sen ten c trajne vrednosti in zgodovinske važnosti. Nekai nrimerov: V Avstriji vlada abcel ,rz m omiljen s površnostjo. * Leta 1S90: Samo ena avstiij ' -i državna zavest je, zavest, da se v tej državi ne da živeti. * Če ne bi bila naša ustiva !>." jiva, bi morala govoriti o nma.*:.:. r.;h deželah. * Razlika med žensko in privi'~gira-nim parlrmen^m: Zenska je krona stvarstva, parlament pa ::lv?rstvo krone. O cesarju Francu Jožek': ' no je že umrl, samo tega se r. ;• -pa nihče povedati. O cesarju Karlu: Za par sin) [ ie prišel prepozno na svet; čeden koroški knez bi bil. . O militarizmu: Navadni vojaki imajo isti interes kot generali: v svojih posteljah bi radi umrli. Peč kolesi brzouluka V okolici mesta Koluski na Poljskem se je pripetila nenavadna nesreča, katere žrtev je postala sedemčlanska rodbina. Pri selitvi je ubožna familija natovorila vse svoje premoženje na voz. Med potjo je vprežna živina potrebovala odmor, utrujeni stariši in otroci pa so na vozu zaspali. Konji so se med tem počasi pomikali naprej in po nesrečnem naključju obstali prav na križišču železniške proge. Ne da bi kdo slutil nesrečo, je vseh sedem članov rodbine mirno počivalo na zloženem pohištvu, v tem pa je pridrvel brzovlak in zgnetel pod kolesi lokomotive vprego s konji in ljudmi. Kronanje mikača Največja svečanost stoletja. Pred dnevi so na Japonskem pričele svečanosti, ki bi naj napravile kronanje glavarja japonske države čim dostojnejše in sijajnejše. Prvega dne so se v kraljevi palači zarana vršili verski obredi. Stotisoči zvestega ljudstva so se zbrali v razkošno okrašenih ulicah, da vidijo kraljevi sprevod. Kioto, pravljično mesto daljnega vzhoda, še ni doživelo takega sijaja in bleska nakopičenih bogastev kakor v dneh velikih svečanosti. Prireditvam ni ne konca ne kraja, vrhunec pa so dosegle minulo soboto, ko je bil izvršen sam akt kronanja. Kronanju pa bodo sledile še ves mesec najrazličnejše ceremonije in sVečanost-ne prireditve. V povorki, ki je krenila po ulicah rezidence Tokia, je vzbujala največ pozornosti »sveta skrinja«, v kateri se nahaja sveti zaklad. Skrinjo so nosili izbrani mladeniči v starinskih narodnih nošah. V skrinji sami pa se nahaja dragoceno ogledalo, meč in dragulj. Ogledalo je simbol božanskih nalog mikada, meč je simbol hrabrosti in pravičnosti, dragulj pa znak blagostanja in milosti. Sveto skrinjo odpro samo na dan kronanja, ko prične obred predaje svetih dragocenosti novemu vladarju. Monarh in soproga prisostvujeta obredu v oblačilih iz bele svile. Ravno tako vsi sorodniki, princi in prin-ceze, da izkažejo največjo čast sveti skrinji, ki je posvečena boginji* sobica, katero smatra mistično razpoloženi narod za božansko mater prvega mikada, ki je 660 let pred Kristom udaril temelje današnje mogočne japonske države. V trenotku, ko sprejme vladar sveti zaklad, je v stiku z duhovi svojih prednikov in jim žrtvuje merico riža, ki je vzklil na svetih poljanah. Riž za omenjeni obred so poželi na svetih poljanah na prav svečan način v prisotnosti kraljevih odposlancev. Ob priliki kronanja se odpro vrata, ki vodijo v hram »vzhajajočega solnca«. V spremstvu visokih cerkvenih dostojanstvenikov vstopi novi^ vladar v hram, od koder sporoči svojim prednikom, da prevzema krono in žezlo dinastije. Krona je izdelana v obliki ozke čepice z rogom. Po službi božji, ki so jo svečeniki opravili v templju »vzhajajočega solnca«, zasede mikado prestol, ki je razkošno okrašen. Okrog prestola se zbero najvišji dostojanstveniki države, katerim čita vladar dekret o prevzemu vlade. Ob tej priliki obljublja, da bo pravično in dobro vladal. Ministrski predsednik nato svečano izjavi, da je vladar vreden časti, da poosebi simbole svetih dragocenosti. Obred kronanja traja več ur in konča z versko ceremonijo, _ s katero se vlddarjevi ditsi podeljuje mir. Za časa obreda odloži mikaao svečanostni kroj, da se očisti vseh grehov iti madežev. Z,a tem odide v osamljeno hišico, kjer se na samem pogovarja s svojimi predniki s čimer so svečanosti kronanja zaključene, vendar traja na-lodno veselje in banketi še ves mesec po kronanju. tra,jrsO se radujc ves na-roa. K splošnemu razpoloženju pa je znatno pripomogel vladni kredit v znesku 10 milijonov jenov. Sedanji mikado je 124. potomec rodu, ki ze 2500 let vlada na Japonskem. Rojen je bil 29. aprila 1901 in je najstarejši sin vladarja Jošihita, ki je umrl pred dvema letoma. Nova vladarica Nagako je stara 25 let in je ncerka princa Kunija, glavarja ugledne rodbine, ki je v sorodu s kraljevo hišo. Sptri Pred zaključkom prvenstva. Prihodnjo nedeljo se zaključi nogc-metno prvenstveno tekmovanje prvih moštev v mariborskem okrožju. Srečata se dvojici Maribor—Svoboda in Železničar—Rapid. Zanimivejša bo druga tek ma, ker pojde za osvojitev drugega mesta prvenstvene tabele. Železničar iti Rapid imata enako število točk, a se tudi po moči in znanju približujeta drug drugemu. Zlasti bo borba med Železničarjem in Rapidom za boljši placement napetejša, ker sta se vrnila v enajstori-co Železničarja igralca Ronjak in Konrad, katerima se bo topot v prvenstvenem boju nrvič cridruži' tudi Pavlin, biv ši igralec Rapida. Tudi to tekmo bo vodil najbrž sodnik iz Celja ali Ljjbljane. Spored jesenskih zaključnih tekmovanj. Na včerajšnji seji MOLNP-a so bili določeni za vsa tekmovanja, ki jih morajo še v jeseni absolvirati mariborski dubi, sledeči termini: 18. nov. Maribor Svoboda na igrišču Železničarja ob V* 13 in Rapid—Železničar istotam ob pol 15. Mladina Maribora ob 9. dopoldne na igrišču Maribora. 25 nov. se ponovi srečanje rezerv Maribora in Rapida, ker je MO radi kršenja pravil razveljavil že odigrano tekmo. Istega dne nastopita rezervi Železničarja in Svobode. 2. dec. Rezervna tekma Maribor—Svoboda. — Vse navadene tekme so prvenstvene. 2 decembra pa se bo vršila tudi finalna tekma za Ilgerjev pokal med Mariborom in Železničarjem, s čimer je program ofi-cijelnih tekmovanj izčrpan. Sinou peklenski stroj V Krakovu je prejel neki bogat trgovec od svojega sina lep zaboj. I. »Moja žena,« je dejal Stephen. Podala mu je roko. Segel je v njo. Ne površno, tesno. Njegovi prst! so se oklenili njenih. Ko jo je izpustil, je roka padla med gube zelene obleke. 2. Mesto električne luči so si prižgali sveče. Krog te svetlobe so oklepale težke zavese teme in le od časa do časa sta se pojavila iz-za njih sluga Britton in sobarica, ki sta stregla pri mizi. Včasih se je iz teme prikazala celo samo roka, da je na mizo postavila skledo in jo zopet odnesla. Ko je bila večerja končana, so se v temi odprla neka vrata in posla sta zginila kakor za težko črno zaveso. Rdeče vrtiice so ležale sredi mize. Okrog Jane se je čudno svetlikala njena zelena obleka. Sveče so gorele nizko in v mraku nad svetlobo so viseli obrazi kakor naslikane maske. Jana je motrila obraz Johna Mad-dera. Precej časa je bil razgovor previden in rezerviran. Pravzaprav banalen. Kadar se je sluga pojavil, je zastal in pretrgani stavki so nedovršeni obviseli v zraku. V takih trenutkih se je posrečilo Jani, da je s svetlo besedo pokazala pot do smeha. Njena šala je polnila velike praznine, ki so se vedno zopet odpirale. In vsakokrat je zadel njen pogled pogled Johna Maddena — imel je temno rujave oči kakor ona. Vsakokrat je bil za trenutek blesk radosti v njegovih očeh, v obrazu, na katerem je bila zapisana tragedija in ki je bil še posebno tragičen. ko je nasmeh izginil. Polagoma proti koncu večerje je razumela Jana, kaj se godi okrog nje in kaj to vse politično pomeni. To ni bila zgodovina. To ne! Če je pa bila, potem je bila to zgodovina, ki se — kakor je Stephen dejal — ne da prijeti, ker so mase v teku in preveč razgrete. Tu ni bil sestanek za par ur gostoljubja in prijateljstva. Sovražna nasprotja so bila pod površino. Iz uglajenga glasu člana kabineta, iz vnete uslužnosti njegovega tajnika, iz ostrih izrazov moža iz Ulstra, iz vsega tega je odkrila, da so se ti ljudje združili. da bi nekaj dogovorjenega tako ali tako dovršili. Združili so se proti duši mladega človeka iz Irske. Prišli so, da bi ga kupili. Bil je tujec brez pomoči na dobro organiziranem trgu. Držali in oblegali so ga od vseh strani. Bili so trenutki, ko je videla nekaj v njego- vih očeh — ne strah, pač pa željo bega. skoka preko vsega, kar ga je oklepalo. Večerja je bila že skoraj pri kraju, njene misli so se pa bavile samo z njim. Sama na sebe je pozabila. Razgovor je zopet zastal, ko je našla sama sebe. Zakaj je tu? Bila je tu, da s čarom svoje osebnosti zakrije trda dejstva — lutka, koje krilo naj bi skrilo kolesje vladnega stroja. Zasmejala se je. Nobeden od mož pri mizi ni razumel, kaj pomeni njen smeh. Stephen se je zamislil, a tudi on ni razumel. Pred seboj je videla — kakor na sliki — vse, kar se je dogodilo pred sestankom v teh prostorih. Pred osmimi dnevi je Stephen obedoval z ministrom. Zanimanje vnetega zgodovinarja se je dalo lahko pridobiti. »Ne čudim se. ker me vsi tako začudeno gledate,« je dejala. »Sama se tudi čudim, odkod se mi je vzel kar naenkrat smeh. Kakor, da je škrat prišel v mene.« Minister ob njeni strani, ki je bil na glasu po svoji duhovitosti, je smatral za potrebno, potrditi svoj sloves in tako so vsi pozabili na tuji zvok smeha. Jana je vedno nozornejŠe motrila oder, na katerem ji je bila pripisana uloga mnrijonete. Govorili so o mejah med severom in jugom, o polnomočju in o dolžnosti. »Državna vlada,« je dejal minister, »je dolžna, braniti red. Vse bo storila, da ukroti uporne elemente v Irski. Ljudstvo, ki se odloči za politiko zavratnih umnrov in uničevanja ter to tudi javno izpoveduje, se ne sme uda-ti nadi. da mu bo narodna skunnost dajala svobodo in enakopravnost.« »Vse je odvisno od tega,« je odvrnil John Madden, »kako jemljete pojme zavratni umor in uničevanje. Vse Vas. ki sedite tukaj, vprašam: ali bi streljali na vlomilca, ki pride oborožen v Vaše stanovanje?« »Na vsak način morate najprej dokazati,« je pripomnil mož iz Ulstra, »da je to res Vaš dom!« Jana je videla s težavo pridržano jezo v niegovih in Maddenovih očeh. To je bila Irska, generacije trajajoče nasprotstvo Irske. Dva brata v eni hiši in med njima samo krvavo sovraštvo. Ali je tudi Stephen čital v njunih očeh? Njegove oči so bile uprte v vrt nice. Poznala je ta pogled. V trenutku je bil za eno stoletje oddaljen od svojih gostov. Jana je premotrila tudi druge. Med bratoma s sovraštvom v očeh je sedel tajnik kot inteligenten pes-terrier, ki b»-ani gospodarjevo last in je zadovoljen, da živi v senci moči in oblasti. Ob njeni strani je bil minister z izrazom vljudne samozavesti. »In kako je z rdečo nedeljo?« je vprašal tajnik Canning. Silno vljudno je to zvenelo, saj je imel mladi mož manire najboljše angleške aristokratske šole. Zvenelo je, kot da govori o kakom '-*',''"nem prazniku. »Ali mislite, da ne spada zadeva, ko se štirinajst oficirjev izvleče iz postelje ter hladnokrvno postreli, pod 'vse to, kar zakoniki označujejo z besedo umor'?« (Dalle orlhndnilč.) MMM V////8 JV •btiMtl«; ««u— p • 2*nkv. doptMMkaf* m jJf fS £ # * fevrateg« ai rothn*v»ja Vliltl&l »a*«*: b»*.4a 30 p, £ I Mjmonjil x»w«fc Din tO-— Bambusove smuči, dobro ohranjene prodam za Din 300. Vprašati v Studencih, Slomškova ulica 21. 2158 Naznanilo! Cenj. strankam naznanjam, da sem svojo krojaško delavnico preselil iz Cvetlične ulice v Slovensko ulico št. Otroka sprejmem v dobro oskrbo. Vprašati v 12. Se priporočam Anton ladina, krojač. „ 2156 ¥o*nl ir*«* veljaven ©d oktobra Prihod in odhod osebnih vlakov v postaji Maribor gl. kol. 2157 Velika izbira siikna za moške in ženske plašče od Din 50.— naprej pri I. Trpinu, Maribor, Glavni trg 17. XX Električne Inštalacije popravila, svetilke, likalnike, motorje, aparate, elektro blago po konkurenčni ceni pri Ilič & Tichy, Maribor. Slovenska ulica 16. XX. Suha bukova drva, premog, kolobarji in vsakovrsten rezan les najceneje pri Piščancu na Državni cesti. 1872 Kolesarji pozor! Ravnokar dospela velika pošiljatev električnih svetilk za kolesa »Bosch«. Posezite po njih, dokler traja zaloga-Justin Gustinčič, Tattenbachova ul. 14. 2148 Prihod vlakov v Maribor gl. k. j Odhod vlakov iz Maribora sl k. Vipta vlaka Pi bajfi i / ob uri i Vrsta 'laka 0 Jhaja t ob uri ! br.i . Dunaja ■■■ J 1 15 \ brzi Trst 1-45 1 rsta 2-6« V Zagreb •28 » Kotoribo (Mur. Soboto) 5-35 PoljPan 7 31 >• Celovec 5-40 * “ Prevalja Sl venjgradec) 7*38 Dunaj 6- 5 mešani Št. lija 7-42 mfžaii št. lij 6-40 potniški Ihinaia 8-14 potniški Vel, Kanilo (Mur. Soboto) 8-24 Velike K niže fMur. Sob : 9-10 n Dunai 8 55 l L ju >ijane (Zasrreb) 9-37 n Postojno (Zajreb) 9-20 t# 'irsta (Zagreb) Fale 11-52 it Falo 10-30 11 ‘58 Ormož 1040 Semmeringa 12-3 • Dunai 1310 a Celovca 12-5:1 • Celovec 13-50 brzi Prage (Dunajl 18*53 Bakek 13-25 potniški Ormoža (Mar. Sobota) 14-40 meSaui Št. Ilj 13-30 brzi Brograda (Split) |4 51 brzi Trst 14'f 5 Trsta (Reka) 1502 «* Beograd (Split) 14-35 mešani Št. lija 15 11 Dunaj (Praga) 15-37 potniški Trsta (Zagreb) 1634 potniški Vel. Kanižo (Mur. Soboto) 1(1-18 • Dunaja 18-20 • Falo 17*10 • Vel. Kanite (Mur. Sobota) 18-21 n Ljubljano (Zpgreb) !7-20 Fale 1841 Celovec (Slovenigradee) 18-31 me ani Št Iiia 50-31 mešani Št. lij 18 45 potniftki Bel aka 2I-- » Prajersko 19 20 Bruc-a oh Muri 21-34 potniški vDonat Čakovca 2 n Kolo ibe (Mur. Subota) 21-47 » 2. OB » Zagreba (Ljubljane) 22- • lrst 23-2o Lepa izbirna zaloga KRZNA pri tvrdki L. ORNIK,,MARIBOR KOROŠKA 9 1787 ie dosegi« t zadnjimi pošiljatvami iz Leip-fclgi vrhunec. — Le sedaj ima vsak priložnost izbrati si najlepše in največje komade. Vsevrstno blago za zimska oblačila največjih angleških in čeških tvonic, letos v posebno veliki izbiri v zalogi. Cene priznano najnižje. NAJNOVEJŠE iz domačega m tujega slovstva NAJBOLJŠE za vse iole in pisarne dobite pri TISKOVNI ZADRUGI, MARIBOR ALEKSANDR. 13 O. Bogomir Divjam MARIBOR Trgovina z dvokolesi in pnevmatiko. Isto-tam dobite tudi vse sestavne dele. Glavno zastopsivo svetovnih koles Waffenrad-Steyer Mehanična delavnica z električnim pogonom za popravila dvokoles in motociklov. Lastna poniklovalnica, bakranje in emajliranje. Trgovina: fllavnl tFfl 17 1590 Delavnica: Ključavničarska ul. št. 1 Konzorcij »Jutra« t Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: Fran broiovliv Mariboru, liska Ma«-thorska tiskarna d. (L. predstavnik Stanko Detel* v M*rihnru.