Pripombe na osnutek zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju
KRAJEVNE ORGANIZACIJE SZDL so na ob-močju naše občine v drugi polovici meseca septembra organizirale javno razpravo o osnutku zakona o pokojninskem in invalid-skem zavarovanju in o osnutku statuta skup-nosti pokojninskega in invalidskega zavaro-vanja v SR Sloveniji v desetih krajevnih skupnostih. Obravnave teh dokumentov, ki so jih obrazložili in dajali na njih pojasnila strokovnjaki skupnosti pokojninskega in in-validskega zavarovanja SR Slovenije se je udeležilo okoli 600 občanov.
Za razpravo je bilo pri občanih veliko zanimanje predvsem za novosti, ki jih vsebu-jeta osnutka, kar se je odražalo v številnih vprašanjih, izraženih mnenjih in danih pred-logih za spremembo in dopolnitve v po-sameznih zadevah v teh dokumentih. Iz vse-bine razprav je vidno, da občani novosti in dopolnitve v predloženih osnutkih glede na dosedanje urejanje družbenih odnosov na tem področju pozdravljajo, čeprav te niso bistvene z ozirom na dosedanjo ureditev.
NAČELA IN MERILO
Podlaga pri izdelavi osnutka zakona in statuta so bili sklepi tretje seje konference ZK Slovenije o socialni varnosti delavcev, solidarnosti in odpravljanju neupravičenih socialnih razlik. Na razpravah je bila izražena zahteva, da se z zakonom uveljavijo vsa tista načela in merila pri določanju pokojninske osnove, s katerimi naj se zagotovi boijšo po-kojnino delavcem z nizkimi osebnimi dohod-ki. Prav tako pa naj se ta načela in merila uveljavijo pri usklajevanju najnižjih pokoj nin. Upokojenci ki so se pred leti upokojili s 35 leti pokojninske dobe pa so zahtevali. da se jih z novim dopolnjenim zakonom iz-enači s sedanjimi upokojenci s 40 leti pokoj-ninske dobe.
Razpravljalci na kmečkem območju pa so zahtevali, da se pokojninsko zavarovanje kme-tov izenači z ostalimi kategorijami zavaro-vancev in menijo, da ne bi smelo biti v našem sistemu takšne difereficiacije. Smatrajo, da ne bi smela biti za kmete omejitev zavaro-vanja kot jo predvideva osnutek zakona, pod pogojem če združujejo svoje delo in delovna sredstva z zadrugo ali z drugo organizacijo združenega dela, ali če so kooperanti. Menijo, da zaradi teh določil oziroma pogojev niso v enakopravnem položaju napram ostalim ka-tegorijam zavarovancev — privatni obrtniki, gostinci itd. — ki prav tako delajo s svojimi delovnimi sredstvi, pa vendar spadajo v kate-gorijo obvezno zavarovanih oseb.
Za ugotavljanje pokojninske osnove za sta-rostno pokojnino je bila deležna širše pod-pore občanov varianta, po kateri skupnost določi maksimalno osnovo za vsako kvalifika-cijsko skupino zavarovancev, ki je predvidena v družbenem dogovoru o delitvi osebnega dohodka. K tej varianti je bil dodan še pred-log, da se za nekvalificirane in polkvalifici-rane delavce ali pa sploh določi tudi mini-malna pokojninska osnova.
Predlagali so tudi, da bi morala biti pokoj-nina za enako ali podobno delovno mesto z enako pokojninsko dobo ista ali bolj izenače-na kot je to dosedaj. Prav tako pa je bilo mnogo kritičnih pripomb na prevelike razlike med najnižjimi in najvišjimi pokojninami in so predlagali da se določi višino najnižje in mejo najvišje pokojnine in da se po potrebš za visoke pokojninske osnove določi degre-sivna lestvica.
V razpravi je bilo izraženih največ različ-nih mnenj in stališč o dopolnilnem delu upo-
kojencev. Za nesprejemljiv predlog v osnut-ku zakona je precejšnje število razpravljal-cev smatralo določilo, da se upokojencu, ki je znova stopil v delovno razmerje ne izpla-čuje pokojnina, oziroma se mu izplačuje zmanjšana. Za spremembo tega določila so bili dani v razpravi naslednji predlogi: pokoj-nina naj se izplačuje nezmanjšana, dohodek iz ponovne zaposlitve oziroma dopolnilnega dela pa naj se dovolj visoko obdavči, ali pa višino na drug način omeji. Polna pokojnina naj se izplačuje tistim upokojencem, katerih pokojnina in osebni dohodek iz dopolnilnega dela ne presegata republiškega povprečja osebnega dohodka povečanega za 50 %. Ta cenzus pa naj bi se zvečal za določeno vsoto za vsakega vzdrževanega člana upokojenčeve družine. Dan je bil tudi predlog, da se onim s pokojnino riad 2.600 dinarjev procentualno zniža pokojnina z ozirom na višino dohodka, ki ga dobivajo z dopolnilnim delom.
BENEFICIRANA DOBA
Postavljena je bila zahteva, da se tudi z dopolnjenim zakonom prizna beneficirana delovna doba za vsa tista delovna mesta in poklice, za katere je že sedaj priznana. Nače-loma so se strinjali glede določil o benefici-rani delovni dobi kot je navedeno v osnutku, da se beneficira doba predvsem v primeru invalidnosti. Mnogi so bili mnenja, da bi bilo treba tudi za starostno pokojnino računati pokojninsko dobo s povečanjem za določene poklice oziroma dejavnosti, ki so posebno nevarne za zdravje in ki hitreje izčrpavajo delavčevo zmožnost za delo. Ugotavljajo da so še nekateri poklici, ki jih osnutek zakona ne zajema, in zato predlagajo, da se ponovno prouči, v katerih primerih se delovna doba beneficira.
Številne so bile zahteve, da se v pokojnin-sko dobo obvezno šteje čas služenja vojaške-ga roka v JLA. Nekateri razpravljalci pa so menili, da se v pokojninsko dobo šteje tudi čas služenja v okupatorskih vojskah onim. ki so bili vanje prisilno mobilizirani. Nadalje so bili dani predlogi, da se študentom univer-ze, visokih in višjih šol šteje določena doba
v pokojninsko dobo, dan je bil predlog 5 let, in da se jim z zakonom omogoči odkup teh let. V pokojninsko dobo naj bi se všteval do-ločen čas materam-aktivnim zavarovankam in sicer za rojstvo vsakega otroka po eno leto.
Usklajevanje pokojnin je bilo na sestankih predmet zelo obširne razprave. Glede tega so bili dani naslednji predlogi: pokojnine naj se revalorizirajo linearno in v znesku ne pa v procentu, ker zaradi tega nastajajo vedno večje razlike v odnosu med nizkimi in viso-kimi pokojninami. Ker je vedno večja razlika y pokojninah med starimi in novimi upok<> jenci, predlagajo da se stari upokojenci pri določitvi pokojninske osnove izenačijo z no-vimi po kvalifikacijah oziroma njihovimi prejemki na osnovi katerih se je določila po-kojninska osnova. Pokojnine naj se usklaju-jejo z rastjo osebnih dohodkov aktivnih za-varovancev oziroma dvigom splošnega stan-darda. Usklajevanje pokojnin naj se izvaja v krajših časovnih razdobjih, predlagajo pol-letno. Do določitve višine revalorizacije pa naj se izplačuje akontacija. Načeto je bilo tudi vprašanje nadomestila delovnim invali-dom zaradi manjšega osebnega dohodka na drugem delu. Sedanji sistem ne ustreza pred-vsem zaradi tega, ker se enkrat določena razlika povečuje v poznejših letih samo z dodatkom povečanja življenjskih stroškov, ne pa tudi s porastom osebnih dohodkov. Za-radi tega se enkrat določeno nadomestilo vedno bolj zmanjšuje v razmerju do dohod-ka, ki bi ga zavarovanec dobival na prejš-njem delovnem mestu. Ce hočemo delovnega invalida zadržati čimdlje v delovnem raz-merju, je v novem sprejemljiva le tista va-rianta, po kateri se enkrat določeno nadome-stilo zaradi manjšega osebnega dohodka po-večuje ne samo z odstotkom porasta življenj-skih stroškov, ampak tudi s porastom oseb-nega dohodka, na vsak način pa vsaj s po-rastom standarda.
To so glavne značilnosti iz mnenj in pred-logov, ki so jih dali občani in delovni ljudje na razpravah v krajevnih skupnostih. Poleg teh je bil dan tudi predlog, da bi bila za bor-ce NOV »borčevska pokojnina« izenačena za celotno območje Jugoslavije, ker so sedaj občutne razlike med posameznimi republika-mi oziroma pokrajinami. Razpravljalci tudi menijo, da se v osnutku zakona v določanju višine pokojnine ne vidi denarni izraz iz na-slova minulega dela. V zvezi z določbami o postopku za uveljavljanje pravic, pa je bilo mnenje, da bi se pritožbe zavarovancev reše-vale v posebnih odborih zavarovancev.