AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 206 CLEVELAND, OHIO, FRIDAY MORNING, SEPTEMBER 2, 1938 LETO XLI. — VOL. XLI. Zahteva, da se vpelje preiskava proti C. 1.0. od strani kongresa. Strahovlada v uniji Atlantic City, N. J., 1. septembra. Eksekutivni odbor American Federation of Labor je na svojem zborovanju v tem mestu zahteval, da kongres vpelje preiskavo proti C. I. O. organizaciji. Eksekutivni odbor trdi, da je John Lewis kot predsednik pre-ttiogarške organizacije United Mine Workers of America, vpeljal pravo "strahovlado" v premogovnikih v državah Illinois, Kansas in West Virginia. Ob istem času je Joseph Oza-nič, ki je predsednik Progressive Miners of America, izjavil, da je Lewis pobiral izredni ases-ment od unijskih premogarjev, da je. plačal stroške volivne kampanje v Pennsylvaniji. Progressive Miners je nasprotna organizacija napram United Mine Workers of America in je bila ustanovljena po American Federation of Labor, da nasprotuje Lewisovi premo-garski organizaciji. Ta izjava Ozaniča je povzročila, da je William Green, predsednik A. F. of L., zahteval, da kongres vpelje preiskavo proti C. I. O., da se dožene, če se je v resnici pobiral nepostavni ases-ment od premogarjev. 5. OLIMPIADA S. D. Z. V Evropi so še vedno pesimisti glede vojne Paris, 1. septembra. Glasom izjav odgovornih državnikov se Evropa še ni pomirila in je vojna nevarnost še vedno v zraku, grozeča enako Ikot pred tednom dni. V Parizu kot v Londonu so prepričani, da čehoslovaška kriza nikakor še ni poravnana in zna vsak čas izbruhniti. Največ Je odvisno od stališča, katerega bo zavzel kongres narodno socia-bstične stranke, ki je pozvan k •zborovanju prihodnji teden v Nueremberg, Nemčija. Narodna socialistična stranka je stranka, kateri načeljuje diktator Hitler. Angleže jezi, ker se poslanstvo lorda Runcimana v čehoslovaki-ji ni posrečilo. Pričakovali so gotovo, da pride do poravnave med sudetskimi Nemci in med čehoslovaško vlado. Toda Nemci, ki se zajiašajo na Hitlerja, so bili tako trmasti, da niso niti za las odnehali. To je povečalo krizo. Konvenčni program Pri John Mišmašu v West Parku se lahko dobijo vstopnice za konvenčni varietetni program ob priliki konvencije S. D. Z. Ta Program se vrši v pondeljek 12. septembra, banket v sredo 14. Sept., v petek 16. sept., je pa zopet varietetni program in ples. Cene vstopnicam so po 25c v Predprodaji, pri blagajni pa 30c. Vstopnica k banketu je $1.00. ^Ir. Mišmaš stanuje na 13200 Crossburn Ave., West Park. Žalostna vest Frank Glavich, 1007 E. 72d ^'ace, je dobil iz domovine vest, d® je v vasi Klečet umrl njegov °če v visoki starosti 77 let. Bil je poznan tudi v Clevelandu, kjer zapušča sina Franka, v domovini pa soprogo, tri sinove in dve hčeri. Naj počiva .v miru! Ponesrečil v rudniku Naš naročnik Mr. Frank Boitz, Lillybrook, W. Va., se je ponesrečil v rudniku istotam. Pri delu mu je neki drugi delavec po nesreči vrgel kamen na noge, da ima sedaj Mr. Boitz prebito kost. Upamo, da bo kmalu okreval. Prenovljeni prostori Lastnica "Rose Cafe," 618 E. 200th St., naznanja, da je popolnoma prenovila prostore in bo imela odprtijo v soboto 3. . septembra. Prijazno vabi prijatelje. Dober radio Na trgu so 1939 Zenith radio aParati, na katerih lahko dobite Vs»ko postajo. Oglejte si jih pri Anton Dolganu, 15617 Waterloo Kd. Francija šteje prijatelje in svoje nasprotnike Paris, 1. septembra. Francoska vlada šteje te dni velesile in manjše države, ki bi v*slučaju vojne prišle .Franciji na pomoč ali ki bi Francijo napadle. Med prvimi nasprotniki Francije so Nemčija, Italija in Ogrska. Te države razpolagajo s 5 milijonsko armado v slučaju sile. Kot svoje zaveznike šteje Francija Anglijo, Rusijo in čehoslovaško. V ugodnem slučaju bi se Franciji priklopila tudi Jugoslavija in Romunska. Te države skupno razpolagajo s sedmimi milijoni vojakov. O tem se je govorilo na tajni seji parlamentarnega odbora, katero je sklical minister-ski predsednik Daladier. Toda Francija ima ponovne težave na svojih lastnih tleh. Generalna zveza francoskih delavcev je silno obsodila ukrep francoske vlade, da se odpravi 40-urni delov-nik. Vlada je to odredila, da se lahko izdela več blaga v vojne svrhe, toda francosko delavstvo to strogo obsoja. -o- Pozdravi Iz New Yorka, Long Island, pošilja pozdrave g. Anton šubelj, nadalje Mrs. B. Kramer, Mr. John Stockert, Pauline Šubelj in še ena Pauline šubelj — Iz Go-wande, N. Y. smo pa prejeli pozdrave od Josephine Gorjup, 15505 Daniels Ave., ki pozdravlja vse svoje prijatelje v Clevelandu in pravi, da se ji na farmah jako dopade. Lepa hvala vsem za prijazne pozdrave. Prijeten obisk Med nami se nahaja na obisku Mrs. Barbara Kramer iz San Francisca, Cal. Vrača se iz obiska v domovini. Mrs. Kramer je znana po vsej Ameriki po svoji naravni šegavosti in prijaznosti. Nahaja se pri Mrs. Albini Novak, 1135 E. 71st St., kjer jo lahko obiščete. Dobrodošla med nami! Zaplenjeni kotli Zvezne in državne oblasti so tekom tega tedna v Clevelandu zaplenile nič manj kot 36 kotlov raznih obsegov, nekateri 10 ga-lon, a največji je lahko nakuhal 1,000 galon žganja hkrati. Aretiranih je bilo vsega skupaj 42 oseb in 12 avtomobilov je bilo zaplenjenih. i Odslovljeni uslužbenci Poroča se, da je bilo odslov-1 jenih 112 uslužbencev v uradu ali pri delih, katere kontrolira okrajni inženir McWilliams. Mc-Williams je velik nasprotnik starega demokratskega bosa Gong-werja; in najbrž so bili odslovljeni vsi pristaši Gongwerja. Veliki dnevi pridejo v soboto, nedeljo in pondeljek zlasti za mladino, ki je včlanjena pri Slovenski dobrodelni zvezi. To so dnevi za mladino, toda k slavno-stim, športnim prireditvam in dirkam je vabljeno vse članstvo Zvez« kot tudi vsa slovenska naselbina v Clevelandu, Newburgu, Collinwoodu, Euclidu in iz drugih mest. Slavnost otvori ogromna avtomobilska parada, ki se začne pomikati v soboto popoldne izpred Slovenskega Narodnega Doma na St. Clair Ave*, in se bo vila po slovenski naselbini do Collinwoo-da in Euclida. Smatra se, da bo v paradi najmanj 50 avtomobilov. Policija v Clevelandu kot ona v Euclidu je obljubila polno sodelovanje, tako da se bo parada lahko vršila v najlepšem redu. Po, paradi se zberejo vsi v S. N. Domu na St. Clair Ave., kjer bo sijajen ples za mladino in druge udeležence. • Glavni dogodki se pa začnejo razvijati v nedeljo dopoldne. Mladi atleti se bodo zbirali pred uradom S. D. Z. na 6403 St. Clair Ave. in ob 10. uri dopoldne se začne ogromna maratonska dirka. Dirkalna pot je dolga 13 milj in pol, od gl. urada Zveze pa vse do Pintarjeve farme na 260. cesti, kjer je slavnostni prostor. Zmagovalec bo seveda dobil prav lepo nagrado. Ob 11. uri je baseball igra na Pintarjevi farmi med dekleti. Nadalje bodo na 'Pintarjevi farmi v nedeljo popoldne še sledeči dogodki. Začetek vselej ob 1. uri popoldne: Dirka za ženske, 440 jardov dirka za moške, visoki skok za ženske, posebna dirka za moške. Miljo dolga dirka za moške. Poram bo metanje diska in še precej drugih nad vse zanimivih dirk in športnih iger. V pondeljek, na Delavski dan, se začne z dogodki ob 10 .uri dopoldne na Pintarjevi farmi. Priredila se bo baseball igra med mladino. Igrajo Royal Comrades (št. 6.) vs. High Fivers (št. 17.) . r Ob eni uri popoldne bo pa nekaj popolnoma novega v dirkanju, kar bo gotovo slehernega navzočih zanimalo. Za k raznim dirkam in športnim prireditvam je doslej uradno priglašenih že 61 slovenskih tekmovalcev. častni predsednik cele prireditve je Hon. Frank J. Lausche, častni referent je pa župan Hon. Harold Burton, častni glavni sodniki so: župan Sims iz Euclida, generalni državni prav-dnik Duffy, Charles Sawyer, okrajni inženir McWilliams in pomožni generalni p r a v d n i k Frank M. Surtz. Sodnik na dirkališču je Max Traven, referent Joseph Nosse, oznanjevalec Rudy'Lokar in od-dajalci znamenj: John J. Vičič, Edward Krapenc in Frank Zupančič. Uradni zdravnik je dr. F. J. Kern. Navzoči bodo poročevalci vseh angleških časopisov kot seveda uradnega glasila. Odbor Mladinske lige S. D. Zveze se je pripravljal več mesecev, da bo vsa prireditev kar najbolj uspešna, dostojna, obenem pa okrajno zanimiva. Letošnja Olimpiada bo mnogo večja in boljša od prejšnjih. Dirke, baseball in enako so jako zdrav sport za mladino, ki se pod pametnim nadzorstvom razvija in obenem dela propagando in reklamo za Slovensko Dobrodelno Zvezo. Potrebno je, da ste navzoči vsi, da bo toliko več zanimanja. Seveda je odbor šel do skrajnosti, da boste vsi dobro, točno, po zmernih cenah in najboljše postreženi, bodisi glede pijače ali jedi. In Pintarjevi prostori so obsežni dovolj, da pride tja 10,-000 ljudi. Odbor je pripravljen in od vaše dobre volje ter zanimanja za mladino je odvisno, da bo prireditev uspeh. Mladina bo šla do skrajnosti, da vam pokaže, da se zaveda svoje pripadnosti k Zvezi in od navzočih članov na prostorih se lahko tudi kaj naučite ali se pa s člani pomenite o dobrotah, ki jih daje S. D. Zveza. To je že peta letna Olimpiada mladine pri Zvezi. Dosedaj so bile še jako dobro obiskane, in tako se pričakuje tudi letos, zlasti ker imajo na sporedu mnogo novosti in zanimivosti, katerih sedaj še niste videli. Vse, kar je treba, je lepo vreme, da bo uspeh vsestranski. Nasprotnikom predsednika Roosevelfa se je skoro posrečilo preslepili ameriški narod Socialna zavarovalnina se bo izboljšala Washington, 1. septembra. Prihodnji teden se zberejo v Washingtonu eksperti za socialno zavarovalnino, in sicer predsednikovi in oni, katei-e je imenoval kongres. Posvetovali se bodo, kako bi se socialna zavarovalnina dala izboljšati. Na primer danes se farmarski delavci in hišni uslužbenci ne morejo zavarovati za starostno pokojnino. To določbo nameravajo odpraviti in sicer bo to naredil prihodnji kongres na priporočilo ekspertov. Govori se, da se bodo asesmenti nekoliko znižali, ker se denar nepričakovano hitro zbira v blagajnah. župan št. 4 Tekom enega tedna je imelo mesto Cleveland kar štiri župane. Zgodilo se je, da je odšel župan Burton na počitnice pretekli teden. S tem je postal poslujoči župan direktor postav Clum. No, v pondeljek je pa šel tudi Clum na počitnice in finančni direktor Gesell je postal poslujoči župan. Včeraj jo je pa tudi Gesell odpi-hal iz mesta in dobili smo četrtega župana v osebi utilitetnega direktorja Wallene. Ako Wal-lena ne bi bito v mestu, tedaj bi ostal Cleveland brez župana, ker mestni čarter narekuje zastopstvo samo do utilitetnega direktorja. I Poroka V^oboto 3. septembra ob 8. uri se poroči v cerkvi sv. Vida Mr. Frank Vidgoj in Miss Angela Škrabec. Poročna slavnost se vrši v S. N. Domu, soba št. 1. Mlademu paru prav iskrene čestitke in obilo sreče! Srebrni jubilej Dekliška Marijina družba fare sv. Vida obhaja 18. septembra svoj srebrni jubilej. Ob tej priliki bo velika slavnost ves dan. Slavnosti se udeležita oba clevelandska škofa. Več bomo o tem še poročali. Zaenkrat le poudarjamo, da kdor se želi udeležiti slavnostnega banketa isti dan naj si pravočasno preskrbi vstopnico. Te vstopnice bodo naprodaj v nedeljo po vseh sv. mašah pri glavnih vratih cerkve, kjer jih bodo prodajali cerkveni odborniki. Cena je samo $1.00. Ruska bojna mornarica pripravljena Moskva, 1. septembra. Ako pride do konflikta radi čehoslo-vaške krize tedaj bo ruska bojna mornarica pripravljena, da napade "uničevalce narodov." Tako se glasi poročilo nekega visokega ruskega mornariškega uradnika. Zadnje čase je sovjetska vlada zelo pomnožila svojo vojno mornarico, dasi natančno število ruskih bojnih ladij ni bilo še nikdar sporočeno javnosti. -o- Poročna sv. maša Poročna sv. maša za poročni par Sernel-Bencar se bo brala v soboto ob 9. uri zjutraj in ne ob 10. uri, v cerkvi Marije Vnebo-vzete. Pismo Pismo ima v našem uradu Miss Caroline šorn. Ne bo lista V pondeljek, 5. septembra, je postavni praznik v Zedinje-nih državah. Na omenjeni dan naš list ne bo izšel in bo urad zaprt od sobote od 4. ure popoldne do torka zjutraj do pol osme ure. Nemška bojna mornarica se nahaja na vežbah Berlin, 1. septembra. Letošnje vežbe nemške bojne mornarice so mnogo bolj obsežne kot se je prvotno mislilo. Manevrov na morju se je udeležila skoro vsa oborožena nemška sila na morju, med 1 njimi tudi nova 26,000-tonska oklopnica Gnei-senau in tri najnovejše križar-ke, ki nosijo po 10,000 ton. Vsega skupaj se nahaja na vežbah G0 nemških bojnih ladij. Obenem je tudi Anglija odredila, da se vršijo letošnje vežbe angleška bojne mornarice v bližini nemških vod. Angleži imajo danes zbralnih v bližini Orkland otokov nad 100 bojnih ladij. -o- Proti šerifu že nad dva meseca se trudijo razne organizacije, da naberejo dovolj podpisov, da se odstrani šerifa O'Donnella iz urada. Za pretvezo za odstranjenje imajo vzrok, ker šerif ni zaprl javnih igralnic. Proti njemu so sedaj Liga za preiskavo zločinov, Delavska nestrankarska liga, C. I. O. organizacija, in končno se je priključil še demokratski bos Gongwer. Kongresman Sweeney se je pa izjavil, da se nikakor ne bo boril zoper šerifa, ki je njegov prijatelj še izza mladih let. Izletniki so se vrnili Mr. in Mrs. Anton Eisenhardt iz Loraina, O. sta se vrnila s par-nikom Normandie iz obiska v stari domovini, kjer sta bila skoro tri mesece. Upamo, da sta se prav dobro imela. Na operacijo Od dela je bila odpeljana v St. Vincent Charity bolnišnico Mrs. Ana Suhadolnik, 1226 E. 169th St. Morala se je takoj podvreči operaciji. Washington, 1. septembra. Predsednik Roosevelt bo imel tekom prihodnjega zasedanja kongresa precej bolj . težavno stališče kot dosedaj. Tekom primarnih volitev je bilo norninira-nih precej kandidatov, ki nasprotujejo predsedniku. Lahko se zgodi, da bo sedanja administracija zgubila kontrolo nad senatom. V South Čarobni je bil zadnje čase izvoljen nasprotnik novega deala Ed Smith, in tudi v Californiji je bil poražen senator McAdoo, prijatelj predsednika. Republikanci po vsej deželi so kar divji od veselja in trdijo, da narod zavrača ideje predsednika. Roosevelt sicer še ni odnehal, pač pa se bori z vsemi sila- mi, da ostane njegov program na površju. Brez dvoma je, da bodo demokrati še vedno imeli veliko kontrolo v obeh zbornicah kongresa, toda med njimi je nekaj takih demokratov, ki nasprotujejo predsedniku. Ti lahko povzročijo, da se uničijo ideje predsednika. Vedno bolj se opaža, da premaguje konservativna stranka pri demokratih. Dasi ni nobene nevarnosti, da bi republikanci pri letošnjih kongresnih volitvah dobili večino, pa bo skoro gotovo izvoljenih dovolj konservativnih demokratov, da bodo ovirali Rooseveltove načrte. In s tem bodo morali prevzeti tudi odgovornost za nadaljno usodo naroda. Lojalisti poročajo o na-daljnih zmagah Hendaye, Francija, 1. septembra. španska lojalistična vlada poroča, da so njene čete prodrle skozi armado nacionalistov na Estremadura fronti in so zavzele mnogo jako važnih točk. Na južni fronti so nacionalisti zadnjih par tednov doživeli precej jako občutnih porazov, dočim so na severni fronti dosedaj odbili vse napade. Upanje nacionalistov, da dospejo do slovitih Al-maden rudnikov, je uničeno, vsaj začasno, ako ne za vselej. V Campanera sektorju so skušali nacionalisti z več ofenzivami, toda so bili v vsakem slučaju vrženi nazaj. •-o- Sin ubil mater, brat ubil brata Bloomington, Ind., 1. septembra. Clifford Cain, ki je ustrelil svojo mater pred tremi leti in ki je danes 9 let star. je bil danes smrtno ranjen po svojem 10-letnem bratu Robertu. Oba sta se igrala s puško, ki se je sprožila. Pred tremi leti je mladi Clifford streljal na svojo mater, rekoč, da jo je hotel prestrašiti. Zopet požar Pred enim tednom je Michael Carney, ki se nahaja v okrajnih zaporih v Clevelandu in ki je sicer policist v Youngstownu, zažgal več žimnic v svoji celici. Za kazen so ga oblekli v prisilni jopič, toda včeraj so mu ga odvzeli, nakar je Carney nemudoma zažgal nadaljno žimnico. Carney se nahaja v zaporih, kjer čaka obravnave. Obtožen je, da je v pijanem stanju vozil 60 milj na uro po Clevelandu. Zlobni WPA delavec Na Alexander Rd. delajo WPA odvodni kanal. Med delavcem Christmanom in formanom Kaj Newmanom je nastal prepir, kateremu je dalo povod vprašanje, kako daleč sme zagnati WPA delavec lopato prsti. Forman Newman je pokazal Christmanu, ta pa je zavihtel lopato in dvakrat udaril z njo 'formana, ki se sedaj nahaja v umirajočem stanju v Parma bolnišnici. Nov grob V četrtek popoldne je umrl na svojem domu John Lušin, star 61 let in stanujoč na 1206 E. 168th St. Bil je 6 let vdovec. Doma je bil iz Sodražice. Pogreb bo imel A. Grdina in Sinovi pogrebni zavod. Podrobnosti jutri. Novi milijoni za cleveland-ske parke Iz Washingtona je dospelo včeraj poročilo, da je predsednik Rcosevelt odredil, da se dovoli za izboljšavo clevelandskih parkov nadaljna svota $8,971,000. To povelje je prišlo v zadnjem trenutku, ker sicer bi moralo biti odpuščenih od dela nekako 14,-000 delavcev, ki so bili zaposleni pri raznih projektih v mnogih parkih mesta Clevelanda. Ko bodo ta dela izvršena bo imel Cleveland najfinejši sistem parkov izmed vseh mest v Zedinjenih državah. Dela bo sedaj dovolj za 14,000 delavcev za nadaljnih 14 mesecev. Pri WPA delih se danes nahaja v Clevelandu in v Cuyahoga okraju nič manj kot 79,000 delavcev. Bogatini v Chautauqua so za prohibicijo Chautauqua, N. Y., 31. avgusta. V tem letovišču, ki je eno najbolj aristokratičnih v Ameriki, kjer se zbirajo večinoma le bogatini, se je ob koncu sezone včeraj vršilo glasovanje o mnogih javnih zadevah. Glasovanje je prineslo na dan, da je 73 odstotkov bogatinov članov republikanske stranke. Nadalje je 80 odstotkov vseh glasovalo, da se vrne prohibicija v Zedinjene države. 90 odstotkov je glasovalo, da se neozdravljivo bolne takoj umori. 85 odstotkov jih je glasovalo, da vlada nima nobene pravice posredovati v industriji. Na obisku iz zapada Iz daljnjega zapada, iz države Washington, sta dospeli v Cleveland Mrs. Josephine Rihtar, ki živi v Enumclaw, Wash., in Mrs. Max-y Potočnik, ki je dospela iz Cumberlanda, Wash. Za nekaj časa se obe nahajati pri družini Mrs. Mary Resaver, 5806 Pros-ser Ave. Mrs. Rihtar je doma iz Divače na Primorskem, Mrs. Potočnik pa iz Kozine pri Škofji Loki. Jako dobrodošli v Clevelandu. Bič za pijance Prometni sodnik Joseph Sil-bert v Clevelandu je izjavil včeraj, da bo priporočil, da se naredi postava glasom katere se bo bičalo pijane avtomobiliste, ki povzročijo nesrečo. Na Public Square bi postavili poseben steber, kamor bi privezali pijanca, nakar bi mu jih kak krepak policist odštel 25 po hrbtu z bičem. L DOMOVIN A "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER •1X7 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio ______Published dally except Sundays and Holidays_ NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00. Za Ameriko In Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta «3.50. Za Cleveland, po raznašalclh: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. _ _ Posamezna številka, 3c. SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months Cleveland, by mall, $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. _Single copies, 3c JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. No. 206, Fri., Sept. 2, 1938 Letošnji delavski dan Kako bo letos ameriško dejavstvo praznovalo svoj Delavski dan? Na dva načina. Za one, ki so bili in so še v dolgih štrajkih, bo Delavski dan le spomin na prestano ali še trajajočo borbo in boljše upanje za bodočnost. Za one, ki so prestali to borbo in začeli zopet delati pod boljšimi pogoji, z boljšo plačo in boljšo organizacijo, za te delavce bo letošnji deavski dan pravi praznik delavske zavesti in napredka. Končno je življenje borba za obstanek, borba za boljši obstanek. Od postanka sveta so se ljudje borili in morili, da bi na ta ali oni način napredovali. Ogromne vojne, v katerih je padlo stotine in stotine milijonov ljudi, so se vršile iz dveh vzrokov: ali iz sebičnosti posameznih vladarjev in mogotcev po večji slavi, vladi in bogatstvu, ali pa iz vzroka, ker je tlačeni narod zahteval svobodo, neodvisnost in svojo lastno vlado. Enako borbo ima tudi delavstvo od pamtiveka. Milijone sužnjev je opravljalo težka dela za bori kos kruha, brez plače, brez lastne volje, v verigah, bičani in priklenjeni kot zverine. Šele krščanstvo je vse ljudi postavilo na enako stopinjo pred Bogom. Krščanstvu je sledila večja kultura, ljudska izobrazba, premišljevanje o obstoječih razmerah, in sledila je nova borba za večjo popolnost za delavca na tem svetu. Sledile so delavske organizacije, pod katerih vodstvom se je delavstvo'združevalo, da je v združenju lahko zahtevalo bolj ugodno življenje. Polagoma so delavci sprevideli, da posamezno ne morejo uspeti nikjer, združeni pa premagajo najtežje ovire, ki jih branijo vsaj količkaj dostojno uživati življenje. Ni še tega 25 let, ko so delavci v Ameriki delali po 10 do 16 ur na dan, pa so dobivali plačo, da so skromno živeli v bornih, nesanitarnih bajtah. Komaj so prišli domov od dela, povžili skromno večerjo, je bilo treba vleči se k počitku in po osmih urah spanja iti ponovno v tovarno. Časi so se spremenili. Delavske organizacije, katerih prva je bila American Federation of Labor, so združevale delavce tekom let, ko je vsak mislil, da je American Federation of Labor — socialistična. Na spreten ameriški način borbe so znale unije izsiliti od kongresa mnogo postav v varstvo delavstva, znižanje delovnih ur in bolj dostojne plače. Posledica je bila, da so se delavci selili v boljša stanovanja, da so znali kupovati boljšo obleko, da so posvetili več časa počitku in izobrazbi in so na ta način finančno in duševno napredovali. Toda življenska borba ni nikdar končana. Kadar se doseže eno, svet hrepeni danes takoj po drugem, še boljšem, včasih pa tudi slabšem. Ko je bil ustanovljen 48-urni de-lovnik, je svet misli, da se bo delavec polenil, da se bo svet porušil. Vendar smo danes iz 48-urnega delovnika že prešli na 45 urno delo na teden, da celo na 40-urno delo, celo na 35-urno delo. Praznovanje letošnjega Delavskega dneva pa bo gotovo motil ogromni nesporazum, da razkol, ki je nastal v delavskih vrstah. Dve mogočni delavski organizaciji sta si v silnem nasprotstvu, da celo sovraštvu med seboj. American Federation of Labor črti Committee for Industrial Organization. V vseli večjih in manjših štrajkih in delavskih borbah nastopati omenjeni delavski organizaciji posamezno, ločeno, in kar odobrava ena, temu nasprotuje druga. To je najhujši udarec za delavce — razkol v lastnih delavskih vrstah. Delavstvo je že toliko napredovalo, se izobrazilo, da bi moralo resno začeti z mislijo, da se mora naseliti prava edinost, največji sporazum med delavci. Dasi ta svet ni bil in ne bo nikdar popolen, in bodo neprestane dražbe, zavisti in nesporazumi močno ovirale do konca sveta končni uspeh popolnosti, pa bi moral vendar sleherni delavec na- Delavski dan posvetiti nekaj časa ideji: delavci držimo skupaj, spore med seboj poravnajmo zlepa, in za nas vse bo boljše! n • • * « «—•—■—•—•—■—■—■—. . .......—■—•—.—•—i - BESEDA IZ NARODA ■i-•-•-- • ----•-------•-——- » • --•-•---------•--- -- SDZ olimpiada Cleveland, O. — Slovenskim materam in očetom v Cleve-landu in okolici želim izročiti iskreno vabilo, da se udeleže 5. SDZ olimpiade, ki se bo vršila na Pintarjevi farmi v Euclidu. Letos je priglasilo u-deležbo mnogo atletov, ki so člani in članice SDZ, da dobe nagrade v zlati, srebrni in bronasti medalji, ki se bodo dale zmagovalcem. Olimpiada se vrši v nedeljo in pondeljek, 4. in 5. septembra. V nedeljo ob desetih dopoldne bo začelo pet dirkačev na 13 in pol milje maratonu do Pintarjeve farme. Tekli bodo po St. Clair Ave., ^152. cesti, Waterloo Rd., 185. cesti, Lake Shore Blvd., 260. cesti na Pintarjeve farme. Prvi tekač bo na cilju okrog 11:15 dopoldne. Ob eni uri se bodo začele pa druge atletske dirke. Med najboljšimi tekači sta priglašena Bertha Somrak, članica društva Modern Crusaders št. 45 Kaj pravite! Ni čuda, da se Hitler tako šopiri, ko se pa vsa Evropa kaže, da se na vso moč trese pred njim. Ko bi Evropa enkrat rekla eno pošteno besedo, naravnost in brez ovikov, bi Hitler ždel kot miška v kotu. Saj veste, kako je bilo z onim, ki je vpil, držite me, da ne bom onega pretepel! • « • Ključ za mir v Evropi ima v rokah Rusija. Ampak upoštevana ne bo prej, da pade Stalin in pride zmernejša vlada na površje, ki bo vsaj nekoliko človeška. Slovanska je bodočnost v Evropi, če se Rusija popravi v deglednem času. če bodo Slovani zamudili ugodno priliko, je bodočnost Evrope rumenega plemena. Drugi narodi so se pa že izživeli, ali se pa še bodo. Bodočnosti pa nimajo. » « * 32. varda je izvolila Slovenca za vardnega vodjo. Tako je prav in ponosni smo na to. V 23. vardi pa precinktni načelniki še čakajo, dasi je 23. varda bolj slovenska kot 32. Kaj čakate? SDZ in Rudy Gorjup, član dr. Eastern Stars, št. 51 SDZ. Ženski žogometni krožki iz St. Clairja in Collinwooda bodo tekmovali v žogometni igri. Mladina SDZ bo nastopila letos prvič na tej olimpiadi in sicer 5. sept. ob desetih dopoldne. Royal Comrades od društva Slovenski dom št. 6 SDZ bodo igrali proti High Flyers od društva France Prešeren, št. 17 SDZ. Ob eni popoldne bodo zopet dirkalne tekme. Za" mlade in stare bo igrala izvrstna godba, Johnny Pecon's orkester. Igrali bodo od dveh popoldne in pozno v noč. V soboto popoldne 3. septembra se prične ogromna parada ob treh popoldne od St. Clairja, skozi Collinwood in po Euclidu. Videli boste krasne flote vseh barv. Ob 8:30 v soboto večer bo igral orkester Frank Jankoviča v SND na St. Clair Ave. Pri tem plesu se bo oddalo nagrado za najlepšo floto. SDZ Mladinska liga vljudno vabi matere in očete, da se udeležijo te krasne prireditve in da pripeljejo tudi svoje otroke s seboj. Mnogo bo najlepše zabave za stare in mlade. Za piknik na Pintarjeve farme ni nobene vstopnine. Pridite in veselite se v nedeljo in pondeljek s slovensko mladino, ki spada k SDZ. Rudy Lokar, predsednik odbora za olimpiado. Povratek iz konvencije Cleveland (Newburg), O. — Potek konvencije KSKJ je bil vseskozi do zaključka lep in miren. Delegati in delegatinje so bili složni. S tako lepo bratsko vzajemnostjo so se vršile seje, da se čudim. Res, to je bratsko. Mesto Eveleth je prijazno. Nad vse prijazni so tudi ljudje. Parada v četrtek večer je bila nekaj veličastnega. Toliko ljudstva, toliko godb, flot, pa vse tako lepo mirno in veličastno. Le škoda, da ni bil navzoč Mr. Anton Grdina. j To bi bil najlepši film, kar jih ima v zbirki. Videl sem zastave in ljudi iz oddaljenih naselbin. Tudi društva drugih organizacij so se udeležila parade. Zopet dokaz, da rojaki na železnem okrožju držijo lepo skupaj. Prav je tako, čast zavednim rojakom v Minnesoti. Vsi smo prinesli lepe vtise od vas. Gotovo bomo s podvojeno močjo delovali za večjo in močnejšo KSKJ. Po končani konvenciji smo se pa pripravljali za odhod od prijaznih Minnesotčanov in mislili zopet na svoje domove. V nedeljo 21. avgusta smo odpravili svojo versko dolžnost v cerkvi, obiskali potem še nekatere prijatelje in nove znance, si stisnili roke in se poslavljali. Ob treh popoldne nas je bila večina delegatov na vlaku. Vlak se je premaknil, mi smo še enkrat zaklicali: Z Bogom, Minnesota in prijazni rojaki! Na vlaku do Dulutha nismo bili preveč dobro razpoloženi. Vsem so uhajale misli nazaj na Eveleth. Od Dulutha do Chicage sta nas pa gostila Mr. Hočevar in Mr. Zefran iz Chi-caga in sicer od samega veselja, ker bo prihodnja konvencija v Chicagu. Ko se je storila noč, so nam prižgali luč, nekateri so pili celo noč, drugi smo pa pospali. Cenjene delegatinje iz Jolieta, Chicage in Waukegana so nam delale prijazno družbo. Največ smeha in pa strahu je povzročil Mr. L. Kastelic iz Maple Hts, O. Kupil je namreč podgano, narejeno iz gumija, ki jo je hotel nesti svojemu sinčku za spomin. Ta nedolžni spominček je bil pa za nekatere delegatinje strah in groza. Ko so se nekaterim delegatinjam za nekaj časa zaprle oči, jim je Mr. Kastelic, poreden kot je, položil to podganco*v naročje. Jej, kakšen vik in krik so zagnale, ko so se zbudile in zagledale v svojem naročju neza-željenega gosta. Seve, drugi pa v smeh. Ker se pa človek vsemu privadi, smo se tudi tej živalici in novotarija je izgubila svoj pomen in je odslej lepo počivala v Kastelčevem žepu. Od Chicaga proti Clevelan-du smo bili pa bolj mirni. Nekaj kar smo bili izmučeni, nekaj pa zato, ker se je naša ekspedicija za polovico zmanjšala. Nekateri so šli še v Le-mont na božjo pot, nekateri pa k svojim sorodnikom in prijateljem po raznih mestih. Upam pa, da smo zdaj že vsi doma in se spominjamo dogodkov iz 19. redne konvencije K. S. K. J. v Eveleth, Minn. Vsem delegatom, delegatinjam, vsem prijateljem in čitateljem Ameriške Domovine pa prav lep pozdrav in hvala za potrpežljivost, ko ste moje spomine iz konvencije čitali. Jacob Resnik. ---o- * Avtomobilske nezgode so se letos v Z e d i njenih državah zmanjšale za 22 odstotkov. Članom in odbornikom društva Najsvetejšega Imena Cleveland (Newburg), O. — Vsled sklepa zadnjega zborovanja zastopnikov društev Naj sv. Imena dne 4. julija, se prihodnja seja ali zborovanje vrši pri sv. Vidu na St. Clairju. Zato se prijazno prosi zastopnike, posebno pa še odbornike, da se te seje gotovo udeleže. Seja se vrši v pondeljek 5. septembra ob desetih dopoldne v šoli sv. Vida. Da so društva potrebna, imamo dokaze dnevno. Najbolj pa je potrebno društvo Najsvetej. Imena. Saj vsi vemo, da zavarovalnino, za katero smo zavarovani v slučaju bolezni, porabimo za zdravnike in zdravila. Smrtnino pa zapustimo svojim dedičem. Toda zavarovalnino, katero nam nudi društvo Naj sv. Imena, pa hranimo za bolezen naše neumrjoče duše, katera nam bo koristila po smrti. Kaj nam pomaga, če si nakupičimo bogastvo na zemlji, če pa nimamo kaj, kar bi ponesli s seboj onkraj groba, pred sodni stol. Po smrti vam gotovo ne bo škodilo, dk ste vneti člani društev Naj sv. Imena Jezusovega. Zato pridite vsi odborniki iz vseh štirih slovenskih fara v Clevelandu na omenjeni dan v dvorano šole sv. Vida, da začrtamo dobro in pravo pot Zveze društev Naj sv. Imena. Tudi drugi, kateri niste odborniki teh društev, pridite, da se navdušite za večjo in močnejšo Zvezo društev Naj sv. Imena. Vsem kličem: na svf-denje in pozdrav! J. Resnik, predsednik. Novice iz Jutrovega Resnica je, da se čitatelji bolj zanimajo za list, ako so v njem lepi dopisj in novice iz raznih naselbin, ali pa kaj za kratek čas. Zato bom jaz poročal izid balincarske tekme Gospodinjskega kluba SDD, ki se je vršila v nedeljo 28. avgusta. Vse se je pravilno in točno začelo. Jaz sem jih pomagal razdelit 8 in 8, potem 4 in 4. Joj in prejoj, kadar se je pa začelo, je bilo toliko govorjenja in šuma kot da bi bilo najmanj 100 moških v igri. Ce se prav ne motim, so še celo krogle otresale svoje jezike. Mene, je bilo kar strah pri takem šundru in dobro se mi je zdelo, da imamo tako postavo, da ima vsak moški samo po eno žensko. Kako bi se en sam moški počutil med toliko gručo žensk. Še precej mirne so bile pa Mrs. Magdalene, Mrs. Kočevar in Mrs. Mi-klaučič. Vendar se je vse veselo in srečno končalo. Prvenstvo je odnesla Mrs. Rose Vatovec drugo pa Mrs. Jennie Kone-stabo. Mislil sem in pričakoval, da bo Travnova Ančka odnesla nagrado, pa ji ni bila sreča naklonjena. Ampak Ančka je dobro balinala, če se pomisli, da so se nekatere vadile cele večere. Anica, Ti in pa France s hriba bosta pa drugič šam-pijona. Zate " je še upanje, France je pa že prestar in ne vem, če bo dočakal. France Stemberger se je nekaj zmislil, ali se mu je pa ponoči sanjalo, kako bi si svoje stare rane zacelil ter me pozivlje, da bi šla midva sama tekmovat. Ko sem tisto prijazno vabilo prečital, sem bil tako vesel in ponosen, da je France ravno mene izbral, da nikoli tegal To je velika čast, da je ravno mene izbral iz vse naselbine. Od drugih sem pa zvedel, zakaj je ravno mene izbral. Toda, France, če bi Ti jaz ustregel, bi s tem kršil klu-bova pravila in bi bil takoj iz kluba izbacnjen. (France, vi- diš, kako jo je Tone pogrun-tal, da se izogne vesoljnemu potopu! Op. Jak.) Meni je pa veliko več za naš klub, kot pa za Tvojo bolezen. Taka bolezen se pa ne da z vodo umiti. Ampak svetujem Ti pa nekaj drugega, namreč, da napraviš prošnjo in sicer pismeno na naš klub, ali pa pridi osebno in se Ti bo mogoče ustreglo. Ako Ti bodo dali priliko, da si sam izbereš tekmeca, si izberi takega, ki bo usmiljenega srca, če ne, boš še bolj bolan. Na 4. septembra se bo zaključila sezona za tekmovanje na Jutrovem. Tisti dan bo ba-linal samo naš klub, brez Franceta. Šlo se bo za nagrado, ki obstoji iz lepega pasu. Balinali bodo samo tisti, ki bodo plačali klubovo pristojbino v tem letu. Tisti dan se bo še pobiralo članarino in to je samo 50c na leto. Vabljeni ste vsi, od blizu in daleč, da pridete gledat to zanimivo igro. Ponosen bo tisti, ki bo dobil tisti slavni pas z lepim napisom. France, le pridi pogledat, Ti bo' v korist. Tekma se prične ob 1:30 popoldne. Pozdravljeni balinarji in naš balinček še posebej. Anton Vatovec —o- Pozdrav iz Pariza Cleveland, O.—Brala sem dopis iz odlične roke našega vzor moža, rodoljuba, g. Antona Grdine« ki piše o pozdravih, kateri našemu voditelju kar dežujejo te dni v naročje. Prav ta dopis mi je porinil pero v roko, da še jaz pišem o pozdravih, povem kaj o dobri, katoliško narodni družini naših Slovenskih goric, o družini Ca-fovi. Posnemala bi rada vsaj malo našega urednika in pisatelja g. Januša Goleč, kateri je z njemu lastno, bogato besedo pisal o domačih ljudeh tako rad, pa zelo veliko o domačih krajih, kjer je doma. Pripomnim pa, da je on naša odličnost, kateremu nisem vjedna odve-zati jermenov pri čevljih. Povabim vas, dragi čitatelji naše Ameriške Domovine, da me za moment spremite tje na prijazni zeleni hribček, kjer se med drevjem sveti bela zidana hiša, tje k sv. Rupertu v Slovenskih goricah, na dom dobre Ca-fove družine. Tu je doma red, delavnost na vseh koncih, a tukaj živi rod, ki zasluži res našo javno priznanje. Blagi oče in zlata mama, sprejmite tje na vaš prijazni hribček naše iskrene pozdrave! Prav te dni me je iznenadilo pismo iz Pariza, s fino žensko pisavo, a na ovitku je bil označen zavod sv. Filipa, Mendon. Podpis mi pove, d«, mi je poslala pozdrave dobra naša znanka, naš srček iz dragega Melja, Lojzika Cafova, zdaj že eno leto č. s. prednica v zavodu sv. Filipa, Mendon, Francosko. Č. prednica, zdaj sestra Ambrozija, piše po desetih letih, da ne more pozabiti ne nas in ne drago Melje v Mariboru, na katero pač veže tudi nas na tisoče lepih spominov. Da, č. sestra prednica, solze so se mi zalesketale pri čitanju Tvojih, tako iskrenih vrstic, katere bi rada tukaj navedla, pokazala tvoje blago slovensko srce, pohvalila Tvojo srečno, tako lepo mladost, ko si tam v domovini kot naša zavedna in verna Slovenka delala odločno za katoliško narodne ideje. Poslovila si se tam v Melju od nas ... Ti si odhitela v samostan za svojo rodno sestrico Zefko. Stopila si odločno čez samostanski prag, da si izv oliš svojega ženina, v tihih samostanskih zidovih posvetiš vse življenje Njemu ... Mi pa smo' kmalu za Teboj zapustili domovino ter odpotovali čez morje. Pišeš, da je tam pri podruž- nici zavoda tudi Tvoja sestrija Zefka, zdaj č. sestra Pavla. V spominu imam trenutke, ko sla odhajali v samostan, a vidim tudi v preteklosti lep dan v maju, ko se je tam pri stolnici v Mariboru poslovil vajin dobri brat, g. Ivan, moj dijak, ter hitel za Vama v samostan k frančiškanom, da bi bil duhovnik. Koliko so žrtvovali dobri Ca-fovi starši, da bi doživeli presrečni dan Ivanove nove maša. O, zlato materino srce, kolikokrat so šli dobra mati v pet ur oddaljeni Maribor, kjer je študiral Ivan. Nič i iso tožili o utrujenosti, le lepa, neizrečeno lepa materina ljubav za Jina se je zrcalila dobri mamici v očeh. "Ivan, priden bodi, pa zdrav!" Tako so se ločili in z lahkim korakom odšli domov na delo z veselim licem. Kaj pa danes, ljubi Cafovi? Niste dočakali dneva, po katerem ste hrepeneli. Vaš dobri sin Ivan je bil poklican na božje povelje v nebeške višave iz samostana, dobro pripravljen na smrt. Tam čaka na vaju. Vaši dve hčerki delujeta kot čč. sestri na zemlji, katero je Marija posvetila s svojim prihodom, tam v srečnem Lurdu, v bližini Njeni v samostanu. Marija, vaša tretja hčerka pa streže že dolgo let bolnikom v mariborski bolnišnici. Vaša zadnja hčerka pa je poročena na vašem domu, kjer molita vidva, da bo blagoslova polno delo va7 ših ljubljenih hčera ter sanjata ob tihem večernem zvonenju o preteklih dneh, o svojih dragih otrocih ter pestujeta ljubljene vnuke . . . Bog živi in stokrat pozdravljeni! Vaša Marija Kurnik. IZ DOMOVINE — Vesti iz Koroške. V štirih mesecih se je močno znižalo število brezposelnih delavcev. Na kmetih zdaj že primanjkuje delovnih moči. Ponekod si bodo gospodarji morali vzajemno pomagati tako, da bodo drug drugemu kosili, želi in spravljali pridelke. Nekaj upanja dajejo tudi poce-njeni stroji, katere iji bodo ponekod že v jeseni nabavile gospodarske zadruge in druge ustanove. — Iz Borovelj je spet odpotovalo 16 puškarjev v Steyer, kjer je velika orožarna. Kadarkoli je imela ta tvor-nica posebna naročila za kake druge države, so bili borovelj-ski tam zmerom radi sprejeti in so mnogi prišli do prav dobrega zaslužka. Delo je trajalo včasih po več let, in ko je bilo končano, so se spet vrnili domov. Danes tam ne delajo več samo orožja, temveč tudi avtomobile in kolesa. V kratkem odpotuje tja nova skupina, v kateri ne bodo samo mladi ljudje, temveč tudi starejši puškarji. — V Podljubelju lepo napreduje zidava velikega poslopja za carinike. Tudi drugod so dela v polnem teku in ponekod že primanjkuje delavcev. — V velikovški in gre-binjski okolici se pritožujejo zaradi neviht in nalivov. V okolici Velikovca je bilo nedavno neurje, kakršnega že dolga leta ne pomnijo. Vsi gorski mlini ob sicer nedolžnem potočku so se porušili. V Klečah so bila stanovanja, hlevi in vrtovi do poldrugega metra visoko nagromadeni s peskom in blatom. V Klečah in okolici so nalivi povzročili največ škode. —Strašen zločin. — V Brežicah je bil te dni Antonov sejem. Ko so se popoldne kmečki ljudje začeli razhajati, se je tudi pre-užitkarica Bara Verstovškova 52 let stara žena iz Piršnega brega v občini Globokem, odpravila proti dmu. Med potjo 1» jo je v Lazcu proti večeru ustavil neki moški, ji storil silo in jo zadavil. Njeno truplo je drugo jutro našel neki pastirček. Živi pa mož kakor sam veliki sultan, nihče mu ne zna prav po všečnosti kuhati. Če odpre mošnjo, se blešče v njej sami zlatniki. Vkljub temu pa se nosi, kakor da bi bil za strašilo. Vsa njegova obleka je si-voškatlasta, tudi klobuk je si-voškatlast pa tako visok kakor minaret na mošeji Omaj-jadov v Damasku." Ko sem čul ta popis, mi je bilo, kot da me je kdo v obraz udaril. Popis se je namreč popolnoma ujemal z osebnostjo mojega dobrega prijatelja, častivrednega sir David Lindsaya. Seznanila sva se v Maskatu v južni Mezopotamiji, prepotovala sva vso Mezopotamijo do Niniv in Mosula, Kurdistan in obmejne kraje Perzije, izgubil sem ga, ko sem bolan ležal Pri babilonskem stolpu, ga spet našel v Baalbeku ter potoval z njim črez Libanon in v Carigrad. In tam sva se pred kakimi tremi tedni ločila. Dejal je, da bo potoval v Jeruzalem domov. Ves tak je bil, kakor ga je opisal. Sivoškatlasta obleka, bogastvo, široka usta, ogromen nos, — on je bil! Računal sem, ali je mogel priti v slabih treh tednih iz Carigrada do Rugove v Sar planini. Mogoče je vsekakor bilo, če se je ko j za menoj v Carigradu vkrcal na parnilt, Se peljal okoli Grške ter šel na suho v Lješu. "Vkljub svoji smešni zunanjosti pa bo Inglis masten Plen," je nadaljeval gosposki človek. "Morebiti še bogatejši ko skaderski trgovec. Nocoj bodo prijeli in vtaknili v fcaraul, ko se vrnem v Rugovo, pa ga pripeljem po ovinkih k tebi, da nas nihče ne b'o videl. Pripravi se, da ga primerno sprejmeš!" "Tako — ?" je godel oglar. "Nocoj ga primejo —? Ce nocoj odpotuješ, si jutri zarana v Rugovi. Saj poznaš pot. Ka-raul leži na samoti, koj lahko odpeljete Inglisa, nihče vas ne bo videl. Jutri do noči ste lahko že pri meni. Ampak — kako se naj spo-i'azumem z njim?" "Turški seveda ne zna. Pa saj ima tolmača." "Sitna reč —! Po tolmaču naj govorim z njim —. Ni var- 110 in tudi prijetno ni —. Ne Pečam se rad s takimi zadevami __ Pa ubogati moram Zutega. pPam, da bo upošteval težko- Ce in mi odmeril večjo nagrado __» "Zadovoljen boš! < Saj veš, naš zapovednik nikdar ne skopari, kadar je treba delo- 111 zasluge nagraditi! Zadeva je torej urejena. Ju- tH zvečer se vrnemo ter pripeljemo Inglisa in tolmača." "Kako pa je Inglisu ime?" "Pravijo mu nekako kakor In tudi njegovo ime je Cuje se kakor Lin-se. Za P°m'ii si t0 ime!" No, — res je t>H moj stari Prijatelj ,sir David Lindsay, dober Človek, pa čudak svoje vrste. Pa čemu je prišel v Rugo-Vo ? Zakaj ni potoval v Jeruzalem, kakor je pravil —? Zalman sem ugibal. Molčala sta. Oglar je godel, Zutov sel pa se je nemirno oziral proti soteski. "Hm —! Čudno —! Da naših ljudi še ni —! Predolgo se mi mudijo! Nerače bi moral biti že davno v soteski —!" "Morebiti pa so pozno odrinili. Junak je pravil, da so še spali, ko je odšel z doma. Utrujeni so —. Sicer pa sta Aladžija naro- čila konakdžiji, naj ne jezdi prenaglo, ker bi sicer utegnili dohiteti Junaka, ki je hodil peš." "Hm —! Meni pa le že predolgo traja —. Najrajši bi šel gledat v sotesko —." "Ne smeš! Utegnil bi jih srečati prav pri Šejtanovi pečini, vse bi pokvaril. Le počakaj ! Časa je dovolj in izpod-leteti nam ne more." "No, bom pa potrpel. Medtem pa mi lahko pokažeš jamo."* Vstala sta. Ležal sem blizu kope, našla bi me, ker je bil vhod v votlino, tako sem sodil, najbrž skozi kopo. Zlezel sem izpod grmovja in pohitel nazaj k tovarišem. Čakali so v goščavi ob vhodu v sotesko. Pa Očko je manjkal —. "Kje je Očko?" sem vprašal-v hudih slutnjah. "Gospod, odšel je," je poročal Halef. "Rekel je, da se kmalu vrne." "Kam je šel?" "Ne vem. Komaj da si izginil za grmovjem, je hlastno dejal, da mora nekam, pa da se v pol uri vrne. In kar odjezdil je, še preden smo utegnili reči besedo." "V katero smer je odjezdil?" "Proti soteski." "Vem, po kaj se je vrnil. Saj vam je znano, čemu jezdi z nami za Barud el-Amazatom. Maščevati se hoče nad njim, ker mu je odpeljal Zenico, hčerko edinico, in jo prodal Ibrahimu v Egipt. Zenico smo sicer rešili, medtem pa jo je iskal križem po sultanovih deželah in šele v Carigradu jo je našel, srečno poročeno z Islo, Maflejevim sinom. Maščevati se hoče za prestano gorje in žalost." "Zakaj pa ga ni ustrelil, ko smo bili na pečini?" "Mene se je bal. Čisto prav je računal, dar mu bom zabra-nil umor. Potuhnil se je, mirno je jezdil z nami pa čakal na priliko, da se sam vrne.! Poskusil bom rešiti Barud el-Amazata. Četrt ure je minilo, kar je odšel, medtem je prišel do Šejtanove pečine, splezati mora po žlebu —. Mogoče, da še dospem. Vranec je nagel. Počakajte v goščavi, da se vrnem!" Skočil sem v sedlo, "Kaw-wam!" sem zaklical Rihu in že je ko puščica šinil po soteski. V štirih minutah sem bil na mestu, kjer je ležalo Manah el-Barševo truplo. Preskočil je truplo, krenila sva v ovinek. Tedaj pa je v skalah odjeknil grozen krik, tako grozen, da sem vztrepetal in da je vranec odskočil ter se sredi skoka vzpel na zadnje noge. Znak bi bil padel, da nisem brž vse teže vrgel naprej, konju na vrat. Ozrl sem se kvišku. In kar kri mi je zastala v žilah. Prav nad menoj, na robu podvese, na kraju, kjer je Manah el-Barša strmoglavil v prepad, tam v vrtoglavi višini sta se borila dva človeka, — Črnogorec Očko in Barud el-Ama-zat. Krčevito sta se drug drugega oklepala, vsak se je od-mikal od roba in skušal nasprotnika treščiti v prepad. Barud el-Amazat ni bil več zvezan. Kakor okamenel sem obstal. (Dalje prihodnjič.) -o ; ; PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE "Kanarčki" Piše Ančka Traven Prva vaja "Kanarčkov" se je vršila 24. oktobra 1934. Pred ustanovitvijo je bilo več teh pevcev in pevk včlanjenih pri "Slavčkih." Kanarčki so od ustanovitve do sedaj priredili lepo število koncertov in iger in se odzvali številnim vabilom raznih organizacij in so od začetka včlanjeni pri Združenih mladinskih pevskih zborih. Prvo pesem, katero zapojo "Kanarčki" sami na bližajočem skupnem koncertu, je spisala Anna P. Krasna iz New "Sforka. "RAJAJOČI DECI" Le rajaj oh deca, le bodi vesela; pomlad ti zdaj cvete, čemu bi ne pela? Navžij se radosti, napij se prostosti; ne misli na tugo, pozabi grenkosti. Oj mlada si desca, korak ti je lahen; v očeh sije sreča, tvoj glas je prekrasen. Kot valčki studenca šumi čez dobrave, budi nam spomine mladosti sanjave. Kako brhko, prožno in poskočno tečejo verzi. Prav kot mladost na zeleni trati. "Budiš nam spomine mladosti sanjave," pravi Krasna. Da, mladosti sanjave, lepe, brezskrbne in prehitro bežeče dni. Če že za drugega ne bi bili naklonjeni mladinskim zborom, moramo biti že zato, ker ti mladci res obujajo mladostne spomine v živi, nearanžirani, ampak naravni sliki. "Tvoj glas je prekrasen," pravi pesnica. Da, le mladost nudi človeku tako kristalen glas, nikdar več potem ne bodo starši slišali takega jaiuou glasu od svojega otroka. In se se pomišljate, bi li dali otroka v mladinske zbore? Starši, če hočete imeti popolen spomin na mladostna leta svdjega otroka, glejte da čujete njegovo petje iz nedolžnih let. Melodija "Rajajoči deci" je milo tekoča, a vendar gibčna ko mladost. Naš sloviti pesnik Ivan Zor-man je pisatelj druge točke tega zbora, namreč: "OKTOBER" Zvenelo pomladno je cvetje dišeče, minulo poletje opojno zoreče. Končano je delo dobrotljive zemlje, slovo od poletja utrujena jemlje. A predno se v haljo sneženo zagrne in k dolgemu spanju za zimo obrne, Ves mesec smehlja se in blaženo sanja, ves mesec se k nebu vsa zlata naslanja. Pesnik se je potopil v naravo. Predno gre k počitku, se poslavlja utrujeno smehljajoče in sanjavo. Tudi v našem življenju je mesec oktober, ki se oziramo utrujeni na, preteklost. Samo če je naša preteklost "opojno zoreča." Mislim, malo komu. Trpin mora delati in garati, dokler se ne skruši pod težo skrbi in trpljenja. Zima— počitek za nas, je onkraj groba. Melodija je nekam otožna, le sem in tja se razgiblje v vese-lost in zopet je mirna in trpka, le pri besedah "ves mesec se k nebu vsa zlata naslanja" se povzpne do v srce segajoče višje lege. Skladatelj je pesem posvetil sodniku Frank J. Lau-schetu., zagovorniku pravice. Zadnjo točko "Kanarčkov" je tudi spisala Anna P. Krasna in to pesem "škrjančku." Spev se nanaša na sončno Primorsko. Spomini vodijo pesmico v "ona jutra zlata." A sedaj vprašuje škrjančka: "Li še pevaš? Li veš, da tujcu pozgolevaš, ki zdaj dom si moj lasti? Kje je pevec zdaj krilati?" — Vse je utihnilo, petje, slovenska beseda in škrjanček. — Skladatelj je mojstersko vdihnil v dveh, glasovih skozi celo pesem ono otožnost sedanjosti, dočim prvi sopran poje veselo kot škrjanček nekdaj. Pesem je zelo pomembna za vse, posebno pa še za primorske Slovence, kar se boste prepričali ko prečitate: "ŠKRJANČKU" O j, kje so tista jutra zlata, ko orač na polju je oral; ko v rosi je blestela trata in vesne vonj je vel iz tal. Oj, kje je pevec zdaj krilati, ki v jutru Vesne je žgolel; ko metulj je ljubil cvetke v trati, on k luči sonca je hitel. Škrjanček drobni, li še pevaš tam nad poljem lepem znanem mi; li veš, da tujcu ti pozgolevaš, ki dom moj si zdaj lasti? Zbor "Kanarčkov" se je seveda kot ostali mladinski zbori tekom štirih let nekoliko zmanjšal, kar je žalostno, a vendar prepričana sem, da pevci in pevke zdaj pri "Kanarčkih" v resnici ljubijo materinski jezik in se ga želijo cobro naučiti. Tekom štirih let so odstopili vsi oni, ki so mislili, da bo pri zboru samo zabava in razvedrilo, ostalo pa je lepo število zvestih "Kanarčkov," ki razumejo, da se brez učenja in truda ne doseže ničesar. "Kanarčki" imajo pevce in pevke, ki so celo v osemnajstem letu in so najbolj ponosni člani zbora. Veseli me, da med mladimi fanti in dekleti "Kanarčkov" vlada taka zavednost in da na vzpodbude staršev kljub raznih praznih izgovorov drugih, ki so odstopili, še vedno tako radostno prepevajo. — Isti odnošaji so se seveda pojavili tudi pri drugih mladinskih zborih. Da sem o "Kanarčkih" mogla bolj obširno napisati je logično, ker redno posečam njih vaje in tako pesmi in pevce bolj temeljito poznam. (Prihodnjič: Mladinski zbor iz Holmes Ave.) --o- ZAHVALA Mislim sem, da bom svoj god praznoval lepo na tihem z družino, ne da bi javnost za to kaj vedela. Pa se človek vja-me, da sam ne ve kdaj. Moj sosed Anton Grdina je po naključju prišel k meni in nisem niti od daleč slutil, da bo on vso stvar takoj drugi dan obesil na veliki zvon. Napisal je zgodovino mojega življenja, da sem kar robantil, ko sem bral. Rekel sem moji Franci: "Vidiš, ti moja ženica, take-le slišiva zdaj na stara leta!" Res je, da ni bilo nič zlagane-ga in moje življenje v Ameriki je že dolgo in vsak dan je prinesel nove doživljaje. Narod je bil pa vedno v veliki potrebi, vsak si je želel pomagati. Obračali so se pa tam, kjer so upali dobiti pomoč. Kar je bilo v moji moči, sem skušal tudi storiti. Vsakemu sem želel pomagati in če nisem mogel, se ne more reči, da nisem hotel. Kar sem storil je pozabljeno. Veseli me pa, ko slišim priznanje od onih, ki se čutijo hvaležne, ko so mi častitali osebno in pismeno. Zahvaljujem se vsem poset-nikom družinskega s 1 a v 1 j a, Rev. A. L. Bombachu, Euclid, O. Mr. in Mrs. Joseph Lekšan, Mr. in Mrs. Fred Udovich ter Mr. in Mrs. Jerry Zupec, vsi iz Barbertona in vsem drugim. Prav iz srca se zahvaljujem mojim prijateljem za čestitke in voščila, za poset in pri jaz nost, ki ste mi jo izkazali meni, soprogi in družini. Hvala Mr. Grdini, Mr. Joseph Svete-tu, Mrs. Marjanci Knaus in družini ter Mr. Matt Hribarju za brzojavne in pismene čestitke. Hvala onim, ki so pomagali, da so gostje dobili postrežbo. V imenu moje družine ob-ljubujem, da bom še nadalje ostal naklonjen našemu narodu. Jernej Knaus -o- — Smrt pod vlakom. V Pod-susedu je prišel pod vlak po nesreči zidarski mojster Mirko Marušič iz Vrtojbe pri Gorici star 42 let. Hotel se je izogniti samoborskemu vlaku, ni pa zapazil vlaka, ki je prihajal iz Slovenije od nasprotne strani, ki ga je na mestu usmrtil. Zapušča ženo in otroka. dnevnTvesti Japonci so bili zopet te-peni na Kitajskem Šangaj, 31. avgusta. Kiajtske čete so ponovno ustavile ofenzivo japonske armade v bližini glavnega mesta Hankova. Dasi Japonci niso bili vrženi nazaj, pa tudi naprej več ne morejo. Kitajci so zlasti hudo udarili pri mestu Juinčangu, katero mesto so Japonci te dni osvojili, a so se morali deloma umakniti iz osvojenih postojank. Juinčang se nahaja komaj 35 milj severno od Hankova. Toda Japonci naznanjajo, da prihaja nova japonska armada na pozorišče, ki šteje 200,000 mož, nakar pričakujejo, da bo kitajske vojne kmalu konec. Bivši Trotzkyev tajnik obglavljen v Parizu Pariz, 1. septembra. V reki Seine so našli v bližini Pariza moško truplo brez glave. V njem so spoznali truplo Rudolpha Kle-menta, ki je bil svoječasno privatni tajnik Leona Trotzkya. Klement je zginil 16. julija, in ko so to Trotzkyu, ki se nahaja v Mehiki, povedali, je izjavil, da je bil prepričan, da so ga sovražniki odpeljali, da ga umorijo. ARCTIC CAFE Vabljeni ste v Arctic Cafe. Serviramo najboljšo pijačo in jedila, fina žganja in pivo, Standard, Leisy, Schlitz in National. Premium. Edino pri nas dobite National Premium pivo. Ples vsako soboto in nedeljo. Igra Frank Čampa. Ob petkih je hrvatska godba. Se priporočamo za obilen obisk. V najem se dajo tri sobe, kopališče in klet. Vse samo za sebe. Vprašajte na 1096 E. 67th St. (206) Posebnosti za ta teden Lepi grahasti piščanci in kokoši od 3-6 funtov težki po 27c funt. Jagnjetina 25c ft. Sveži vampi 12c ft. Najboljše domače suhe klobase po 39c ft. Novo domače kislo zelje po 6c ft. Lepa in velika zaloga doma soljenega in prekajenega mesa. Lepa mlada prasetina po 24c ft. Male suhe šunke 22c ft. Se vljudno priporočam vsem gospodinjam. Anton Ogrinc, 6414 St. Clair Ave. V najem se dajo štiri sobe, kopališče in garaža. Lepo stanovanje, pripravno za novoporočence. Po-izve se na 6424 Spilker Ave. (206) Farma naprodaj Farma obsega 99 akrov, jako rodovitna zemlja. Nahaja se ob tlakani cesti Route No. 534 v Trumbull county, v sredi slovenske farmarske naselbine. Ima okoli 20 akrov vinograda. Jako lepa hosta, skoro vse obdelano, rodovitna zemlja. Hiša in druga gospodarska poslopja. Cena je jako nizka. Za nadalnje podatke se obrnite na Leopold Kush-lan, 6411 St. Clair Ave. (206) Cimperman Coal Co. 1261 Marquette Ave. HEnderson 3113 DOBER PREMOG IN TOČNA POSTREŽBA Se priporočamo F. J. Cimperman J. J. Frericks ZAKRAJSEK FUNERAL HOME, Inc. 6016 St. Clair Ave. Telefon: ENdicott 3113 TREBUŠNE PASOV« IN ELASTIČNE NOGAVIC« ■um t polil nalogi. Pailllaa. tudi p« poiitl. Mandel Dnt Co. 1870» Waterlc« Rd. Clavalaad. < Ignac Slapnik, st. CVETLIČAR 6102 ST. CLAIR AVE. HEnderson 1126 SLOVENSKO PODJETJE BLISS ROAD COAL & SUPPLY CO. Najboljši premog In drva. Pokličite KEnmore 0808 22290 ST. CLAIR AVE. ZENITH RADIO Model 1939 je tukaj! MALI OGLASI V najem V najem se odda trgovski prostor, pripraven za vsako trgovino. Nahaja se na 783 E. 185th St. Prednost imajo Slovenci. Vpraša se pri P. Usay, 783 E. 185th St. (208) PRIJAZNO VABILO Prijazno ste vabljeni na odprtijo prenovljenih prostorov. Servirala se bo okusna kokošja večerja in izvrstno hladno pivo in vino. Igrala bo prav dobra godba, da boste vsi zadovoljni. Odprtija je v soboto 3. septembra. Se vljudno priporočamo. ROSE'S CAFE 618 E. 200th St. Vabilo na ribjo pečenko, katero bomo servirali v petek. V soboto pa pridejo na vrsto pohani piščanci in domače klobase. Igrala bo tu di izvrstna godba štiri večere. Oddali bomo kot nagrado tudi dva lepa koštruna v soboto in v nedeljo. Ne zamudite te lepe prilike, ker boste gotovo zadovoljni. Se toplo priporočamo rojakom. Viktor in Josephine Kosič 6702 St. Clair Ave. Lepa priložnost Hiša 6 sob, za 1 družino, na tlakani in plačani cesti, furnez, kopališče, velik lot, cena $3,200; $300 gotovine, drugo kot rent. Vprašajte še danes po 3. uri popoldne pri Louis Petrieh 18613 Kewanee Ave. KEnmore 3198-W. Imam še več drugih hiš naprodaj. ♦ ♦ 3 SAMO Gotovo želite slišati radio program iz Jugoslavije, ki ga sedaj redno oddajajo vsakega 14. in zadnjega v mesecu. Z Zenith radio 1939 vam je to mogoče in to čisto, da se boste čudili. S tem radio aparatom dobite absolutno vse radio postaje-sveta. Nobenega iskanja lokalnih postaj. Pritisnite na gumb, pa imate postajo, ki jo želite. Krasen kabinet ter mnogo drugih posebnosti, ki vas bodo presenetile. Pridite in oglejte si ta radio. Gotovi smo, da vam bo všeč in da boste zadovoljni. Damo popust na vaš stari radio. Dobite na lahka mesečna odplačila. ANTON DOLGAN 15617 Waterloo Rd. KEnmore 1299 ŽUTI Po nemškem izvirnika K. Maya nmimiimt»»M»ii«»t?mmmt»»MM»!H! i! »»»»i »mtttti ga prime pod roko ter mu reče: —Obljubil sem vam, da vam bom pripovedoval povest o neki nesrečni ljubezni. Tiče se mene. Proteklo je mnogo let, jaz nisem rekel nikomur besede. Toda če tudi sem molčal, pozabil je nisem. Felsing mu stisne roko. — Pridite, Felsing. Vstopiva v gostilno, tu se bova lahko nemoteno razgovarjala. Kmalu sta sedela za pokrito mizo, a Bakunjin je začel pripovedovati o svoji ljubezni. Bakunjinova izpoved —Živel sem kot mlad študent na petrogradski univerzi, — je začel Bakunjin, — zelo varčno, če tudi mi je očim dajal dovolj denarja. To, kar sem prihranil, sem delil med reveže. — Da povečam svoj prihranek, in da obenem spoznam revščino natančneje, sem zapustil svoje udobno stanovanje in najel malo sobico v hiši, kjer so stanovale same revne obitelji. V kratkem času sem vedel, katera od teh obitelji strada, katera se bori v resnici za življenje, a vendar srečno živi. — Moja gospodinja mi je vse . točno pripovedovala. Posebno me je zanimala moja soseda. Gospodična Olga je bila igralka. —< Nekega dne jo slučajno spoznam. — Ko sem se neke poletne noči precej pozno vrnil domov, sem hotel iti v svoje stanovanje, ko zaslišim hud prepir. — Prosim vas, gospod ravnatelj ! — zaslišim njen glas, — dajte mi mir, ali pa pokličem na pomoč. — 'Tega ne boš storila, golobica! — odvrne nek moški glas. — Vendar se ne boš pokazala nehvaležna proti svoje- mu ravnatelju!? — Če tudi ste moj ravnatelj — odvrne Olga kljubovalno,— nimate pravice, da postopate z mano kot z vlačugo! — Saj si me sama privedla v svoje stanovanje! — reče on. — To je laž! — vzklikne igralka. — Šli ste iz gledališča z mano, če tudi sem vam rekla, da mi je vaše spremljanje neljubo. — Sledil ti bom še dalje!— vzklikne ravnatelj. — Za vraga, deklica, ne hlini se! Ti si revna in moraš biti srečna, da dobivaš točno svojo plačo. Olga se grenko nasmeje. . — Torej, mala, daj mi poljubček. — Ven! —vzklikne Olga.— Ven, ali pa bom prebudila sosede! — Zaprl ti bom usta s poljubom, — za vraga, kaj je to? Ni mu bilo treba vprašati. Olga mu je prisolila zaušnico. — Tega se boš kesala! — vzklikne on. — Jutri te bom pred vsemi osramotil, pripovedoval jim bom, da si me prosila, naj pridem k tebi, toda jaz sem to odbil! — Vsemogočni Bog, — vzklikne Olga, — ali me hočete popolnoma uničiti s to lažjo? — Kdo mi bo dokazal, da je laž? — je triumfiral on. — Jaz ti bom dokazal, lopov! — vzkliknem jaz in se vržem na njega. — Kaj se je v temi zgodilo, ne vem več. Spominjam se samo, da je gospod ravnatelj v kratkem času ležal na ulici. — Olga me hvaležno prime za roko ter mi reče, da mi tega ne bo nikdar pozabila. — Od tega časa sva bila prijatelja. — Spoznal sem jo in videl, da je res nadarjena mladenka. Bavil sem se mnogo z njo in se veselil, kadar sem videl, kako napreduje. — Njen ravnatelj ni nikomur povedal niti besede. Olga je bila zelo revna; delil sem z njo, kar sem imel. Ljubil sem jo in bil ljubosumen na vsakega, ki bi jo le pogledal. — Dve leti sva živela skupno, ko se nekega dne spomnim, da še nikdar nisem našel Olge doma, ko sem se vrnil domov. S težavo sem se moral premagovati, da nisem bil proti njej neprijazen. — Ko sva nekega dne sedela pri obedu, mi reče ona: . — Veš li, dragi, da nastopa zvečer v gledališču neka nova igralka? Ne bi hotel iti, jo pogledati? — Brez tebe? — jo vprašam začudeno. — Reči mi raje, da se me želiš zvečer znebiti in da čakaš drugega! Izgovoril sem, česar sem se že dolgo bal. Toda ona se zasmeje in me objame. (Dalje prihodnjič) —A druga?—vpraša Brandt začuden. — Kje se nahaja? Kje živi? — To je moja skrivnost, prijatelj, — odvrne Bakunjin. — Jaz bom to igro narave uporabil za svoj namen. On se približa k baronu Brandtu in mu zašepeče: Klarisa Jagodkin bo izginila. Ne bo vam je teško zapeljati, katero bo oče milijonar smatral za svojo hčer, a nato bo padla na njegovo hišo sramota. — Mislite li, Bakunjin, da se vam bo to posrečilo? Ali se ne bo opazila sprememba? Mati bo morala opaziti, da to ni Klarisa! Mati bi nam mogla biti edina nevarna, — odvrne Bakunjin, — toda k sreči odputuje ona v par dneh v Pariz, kjer bo ostala pol leta. Baron Brandt je hotel Ba-kunjina še nekaj vprašati, toda v tem potrka nekdo na vrata. V sobo vstopi sluga. — Gospod baron — javi on, — pred vratmi stoji neka slabo oblečena deklica. Bila je danes že najmanj petkrat tu in hotela govoriti z gospodom baronom. Ne da se odpraviti. V tem vstopi šivilja Petrov-na in odrine slugo v stran. — Oprostita, gospoda! — reče ona, —nisem vsiljiva, toda hitro sta se pomirila, ko sta videla, da ju šivilja ni spoznala. Hugo Palen je bil vsled svoje lasulje in krive brade popolnoma spremenjen, a Bakunji-na je videla samo v delavski obleki. Ni niti slutila, da je ta elegantni kavalir in navadni delavec ista oseba. — Rešite ga, gospoda, rešite ga, ako je mogoče! — Pomifite se, otrok, govorite jasneje, — reče Bakunjin. — Koga naj rešimo in zakaj se obračate ravno na naju? — Tukaj je začela nesreča — vzklikne Petrovna. — Poslušajte me, gospoda. Sinoči je vstopila v to hišo neka mlada dama. Ostala je par ur v tem stanovanju, in ko je prišla na ulico, jo je pričakal človek, ki je imel pravico do nje, da jo vpraša, kaj je tu delala. Baron Brandt se zdrzne in postane nesiguren. — A kaj je rekla dama? — vpraša on. — Nesrečnica ni mogla odgovoriti, — nadaljuje Petrovna jecljaje, — letela je k Nevi, — on za njo — moj Bog, a nista se vrnila domov. Bog ve, kaj se je z njima zgodilo? —On se zove Konrad Felsing? — vpraša Bakunjin, ki je slutil za kaj gre. Petrovna pritrdi. — Pomagajte, gospoda, — ječe ona. — Nisem vedela, kaj naj storim, pa sem se obrnila na vas. Bakunjin pogleda dolgo in ostro mladega barona, — ki povesi pogled. — Nesrečnica je letela k Nevi? — vpraša. — Šel bom z vami! On odhiti s Petrovno iz sobe. Baron Brandt omahne na stol in zastoče. — Grozno! — zamrmra on. — Jaz sem, — jaz sem pognal Ružico v smrt! NAZNANILO IN ZAHVALA Globoko žalostnega srca naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je Bogu vdan po mučni bolezni za vedno preminul naš nadvse ljubljeni soprog, oče in brat Joseph Kaušek Pokojni je bil rojen dne 8. aprila leta 1874 v vasi Vel. Černelo, fara Stična na Dolenjskem. Preminul ie dne 24. iulija ob 6:40 uri zvečer ter bil položen k večnemu počitku iz hiše žalosti po opravljeni zadušnici v cerkvi sv. Pavla dne 29. julija ob 9. uri dopoldne na sv. Pavla pokopališče. Tukaj zapušča poleg močno žalujoče soproge, pet hčerk in enega sina, brata Franka in v Calliforniji brata Louisa. V hvaležno dolžnost si štejemo, da se iskreno zahvalimo vsem onim, kateri so položili krasne vence ob krsti blagopokojnega nezabnega soproga in očeta. Našo zahvalo naj prejmejo sledeči: Mr. in Mrs. John Oblak Jr., Mr. in Mrs. Louis Zakrajsek in hčerka, Mr. in Mrs. Maxim F. Basey, Santa Monica, Cal., Mr. in Mrs. Louis Kausek in družina, Oakland, Cal., družina Frank Kausek Sr., družina Frank Kaušek Jr., družina Leslie Kausek, družina Mrs. Mary Ger-cin, Mr. in Mrs. Joseph Spendal, družina Frank To-poriš, družina John F. Piters, družina John Jam-nik. Bonna Ave., Mr. in Mrs. Joseph Rauch in družina Basey, Mrs. Mary Tomsic, Glass Ave., družina John Zakrajsek, Mr. in Mrs. J. Lesensky in Margaret in Mr. T. C. Weber, Mr. in Mrs. H. Parker, Misses Mary in Ann Korencic, Mr. Albert LeVar in Mr. Paul Weber. Iskrena hvala za poklonjen venec sosedov in prijateljev. Našo najlepšo in iskreno zahvalo naj prejmejo številni darovalci za svete maše, katere se "bodo darovale v mirni pokoj blage duše. Naša najlepša zahvala naj velja sledečim: Družini Pazicky in Ruzic-ka. Girls at Richman Bros. Shop No. 5, Mr. in Mrs. A. J. Muzič, Mr. in Mrs. Frank Kausek, Girls from Coat Shop No. 1 Richman Bros. Co., Mr. in Mrs. John Rabeda, Mr. in Mrs. Joseph Jaklic, Mr. Stanley Rakar, Mr. in Mrs. Anton Skufca, Mr. Joe Per-cun, Mr. in Mrs. John Kausek. Mr. in Mrs. Gus Chicknes. Mrs. Romich, Mr. in Mrs. John Zakrajsek, Mrs. Frances Broddock in hčerke, Gus in Rose Pike Oakland, Cal., Mr. in Mrs. Leslie Kausek, Mr. in Mrs. Chaš. F. Kikel, Mr. Frank Kausek Sr., Mr. in Mrs. Louis Zakrajsek, Mr. in Mrs. Frank J. Kausek Jr., Mr. in Mrs. John Jamnik, družina Skufca, Mr. in Mrs. John Japel, Mr. in Mrs. John Kovacic, Mr. in Mrs. Anton Kausek Sr., Mrs. Mary Cimperman in družina, Miss Antonette Kausek, Mr. in Mrs. Anton Nadrah, Mr. Frank Zaversek, Mr. in Mrs. Stanley Prochaska, Mr. in Mrs. Jos. Rapina, Mr. in Mrs. Valentin Tich, Mr. in Mrs. Charles Lisjak, Mrs! Mary Stebly, Mrs. Frances Gorše, Mr. in Mrs. Louis Cimperman, Mrs. Mary Tomsic, Mr. in Mrs. Frank Kek, Mr. in Mrs. John Peters, Mr. in Mrs. Anton Kausek Jr., Mr. in Mrs. John Brodnik Sr. Našo najlepšo zahvalo naj prejmejo vsi oni, ki so dali svoje avtomobile za prevoz spremljevalcev na pokopališče brezplačno na razpolago. Najlepšo zahvalo naj prejmejo sledeči: Mr. Chas. Kikel, Mr. Frank Toporiš, Mr. Paul F. Weber, Mr. John Japel, Mr. Geo. C. Richards, M:. Louis Pushlar, Miss Antonette Kausek, Mr. John Rabeda, Mr. Louis Kausek, Mr. John Brodnik, Mrs. Fr. J. Kausek, Mr. Hughes Parker. Mr. Joseph Spendal, Mr. Joseph Rastatter, Mr. Anton Yerak, Mr. Anton ' M ), jf Popravila in razni deli znižani v ceni. I IgJfeByjj Vprašajte za naSega slov. zastopnika. ^jflT..... 715 EAST 103rd STREET CLEVELAND, OHIO Skrivnosti ruskega carskega dvora | ROMAN J VLOGE tej posojiloic zavarovane do Savings A Loan ErllM Insurance Oorpo-ration,, Waahlnc- /J,,*/ 7 _ _ • ton, D. O. Sprejemamo osebne In druit-, vene vloge Plačane obresti po 3% St. Clair Savings & Loan Co. 8235 St. Clair Ave. HEnd. 5670