3 Hude težave s ■J^gndenzatorji i nji'®"- Zastoi Pfoizvod-J!j^"zemberški Iskri l'konSniw! ,skrine tovarne jŽuzemt°i! kondenzatorjev v ^ne kondp 1 3 milijo- ^OZD nf at°rjev' ki Jih Je ta /R°mumjn ra,Vala izvoziti v TO»d?seaarDrJ.esklepčast' 'barski Tr, ■ ? ZVezm 8°-'*čil češ h^ izvoz prepre- •kurenco ta§re ^ neloJalno kon-•Gevgeiii ^f111 kondenzatorjev ^kei2;klJeJ°?D Elektron. «Bnl,et?ilZu2fimt.«rea- :,«ie l"toiraValUetosinP»' ! (pogodba JS -V R°mun'J° V miliioL v aA skleniena). p Zaradi ni!! kondenzatorjev. j£ tržiL n 127023 (druge - nis° riašin kondenzatorje še ',Varni delenretl žužemberški to- >0bširne^ Proizvodnje. i^isr10 0 ,em na PRVENSTVO v ODBOJKI fe»0kSa Zw*> za te-viteljstvom n f ?°d Pokr°- 0rgani2irala do Usta *v0 v 0dWi?enjsko prven-ženske rjkl Za, in P^enstvo 7Je,nske 86 bo 3- febniarin r • V nedeljo, «ri v telovad (-pnčetek ob 8. Je.Gr^^snovnešo- nJ° nedeljo 2° pa nas^ed- j ,2Plača se! >tnin, so u?1?.3 Predelovanja , ^ tiVelan1faePko i. jkot 160 t 50 odP'odali t'1 20 t„6n° > rdeče P~ i" fe)e>lsadfe?™ nc'Jmedtera iu"®1 hajev d« e dovažal iz > ^r:°r^ve ter fe po" *xz dTet0v Prid k ukrepali v 'len i? v Beli u ^ .u80t°vili, ipr?1 ^i in eko!aJnni P°vsem g rfc'sk™'™- p ba~ka »k se predstavlja Bogdan Osolnik (na levi) izroča glavnemu uredniku DL Marjanu Leganu red zasluge za narod s srebrnimi žaiici — odlikovanje, ki ga je listu podelil predsednik Tito. Dolenjski list odlikovan Odlikovanje izročil Bogdan Osolnik na slav- nostri? seli [zaJajateljskega svota DL Predsednik republike Josip Broz-Tito je ob 25-letnici izhajanja za posebne zasluge na področju informativne dejavnosti in za prispevek k razvoju slovenskega novinarstva odlikoval Dolenjski list, z redom zasluge za narod s srebrnimi žarki. Visoko odlikovanje je izročil Bogdan Osolnik, odposlanec predsednika republiške konference SZDL, 13. februarja na slavnostni seji izdajateljskega sveta Dolenjskega lista glavnemu in odgovornemu uredniku Marjanu Leganu. Na tej seji, kije bila v Dolenjski galeriji v Novem meštu, je Bogdan Osolnik govoril o vlogi novinarja, SZDL in še posebej o tem, da je v SZDL mesto tudi za verne občane (več na 4. strani današnje številke), predsednica delavskega sveta ČZP Dolenjski list pa o poti, ki jo je ta kolektiv prehodil v četrt stoletja. Ob svojem jubileju je Dolenjski list dan pred slavnostno sejo izdajateljskega sveta priredil ^asben koncert, na katerem so peli; Slovenski oktet in solisti ljubljanske Opere: »-pranistka Vilma Bukovec, basist Ladko Korofcc in terprist ^ Rudolf Ffahčl. To^ldanska predSava je bila ža novomeško mladino, večerna pa za povabljene in ostalo občinstvo. Prireditve za praznik Osrednja slovesnost občinskega praznika Ribnice bo pri spomeniku pri Jelenovem žlebu. v okviru praznovanj občinskega praznih občine Ribnica (26. marec) in 30-letnice zmage nad fašizmom bodo zaslužnim šest članov in šest namestnikov - V komisijo za ugotavljanje izvora premoženja v občini Krško so predlagani: Stane Kukovičič iz Krškega za predsednika, Ernest Brezovar s Senovega za namestnika predsednika, Janko Špiler iz Celuloze za tajnika, Božo Gelb iz Krškega za namestnika tajnika. Vili Jurečič s Senovega za člana, Martin Gmajnar s Senovega za namestnika člana, Jože Rajterič iz Krškega za člana, Alojz Pavlič s Senovega za namestnika. Drago Šterban s Senovega za člana, inž. Vladimir Rostohar iz Krškega za namestnika, Rajko Župevc iz Krškega za člana in Marija Urek iz brestaniške elektrarne za namestnico člana. Komisijo bo imenovala občinska skupščina na seji 25. februarja. sodelovanje velika plana-bre2ice Gostje iz pobratene Velike Plane v Srbiji so te dni obiskali Brežice in se dogovarjali za oblike gospodarskega sodelovanja. Kmetijsko-trgov-slčb podjetje Agraria iz Brežic naj bi na novi tržnici v Veliki Plani odprla trgovino s cvetjem. Predstavniki iz Velike Plane so obljubili, da bodo pomagali Agrarii pri odpirahju cvetličarn v sosednjih občinah. Izrazili so željo, da bi njihov kmetijsko-industrijski kombinat odprl v Brežicah specializirano trgovino z mesnimi izdelki. Ta kombinat namreč trikrat v tednu redno zal^a svoje poslovalnice v Ljubljani in tako bi njihovi prevozniki mimogrede oskrbo-"valt brežiško"trguvinu. Prostori"za" trgovino bi jim najbolj ustrezali v bodočih stolpnicah ob Bizeljski cesti- občanom in organizacijam podeljena občinska priznanja, plakete 26. marec in Urbanove nagrade. Podeljena bodo tudi priznanja nekaterim udeležencem vaje „Jesen 74'\ Vrsta zabavnih, kulturnih in športnih prireditev, ki se bodo ^zvrstile VLCelem ted.nu,. bo zaključe-„ na z osrednjo slovesnostjo ob spomeniku padlim žrtvam pri Jelenovem žlebu. Po sklepu predsedstva SO Ribnica bodo na glavno proslavo vabljeni tudi predstavniki pobrate-> nega mesta Archevia iz Italije. V načrtu je tudi izdelava pregleda razvoja industrije in kraja kot celote, s čimer bi pomembni jubilej dobil še večji poudarek. F. ŽELEZNI K uspela šola in seminar Minuli petek se je v Trebnjem končala politična šola, ki sta jo pripravila komite občinske konference ZK in delavska univerza za člane Zveze komunistov. Šolo je uspešno končalo 17 slušateljev, večinoma iz vrst mladih. V minulem tednu so uspešno zaključili tudi izobraževanje delegatov vseh treh zborov občinske skupščine. Seminarje so pripravili v večjih krajevnih središčih. Trajali so dva dni, udeležba delegatov je bila dobra.---------------- -------------- združitvah besedo delavcem »Integracijska prizadevanja ne smejo zamreti na ustih prvih sobesedni-kov,« je dejala Ivanka Vrhovščak, sekretarka RS ZSS, v Sevnici 12. februarja so obiskali sevniško občino Ivanka Vrhovščak, generalna sekretarka republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije, sekretar sektorja za samoupravljanje pri RS ZSS Ivan Kukovec in _^kretar republi^cega odbora sindikatov delavcev tekstilne in V Lisci so goste seznanili z uresničevanjem ustave in z nagrajevanjem delavcev. Letošnji program varčevanja v tej tovarni predvideva za skoraj 5 milijonov dinarjev prihrankov. Delavci TOZD Senovo predlagajo udarniško delo na proste sobote, dohodek pa naj bi namenili za stanovanjsko gradnjo. Zato se zavzemajo, da za tako delo ne bi bilo treba odvajati prispevkov. Gostje so tako na razgovoru v Lisci kot popoldne s političnim aktivom opozarjali na nujno povezavo konfekcijske industrije v občini in navzven. Kot sta opozarjala Ivanka Vrhovščak in Jože Kukovec, izhoda za razne težave (financiranje šolstva in drugih potreb) ni iskati v širjenju tako imenovanega kluba manj razvitih občin v Sloveniji, ko doma niso niti izkoristili vseh možnosti povezovanja. Na obeh razgovorih so spregovorili tudi o letošnjih izkušnjah za financiranje splošne in skupne porabe. V V današnji Prilogi objavljamo zapis z našega prvega uredništva v gosteh: obiskali smo Hinje v Suhi krtini Kako živijo ljudje v teh krajih, s kakšnimi težavami se ubadajo, česa si želijo - vse to lahko preberete v reportaži na tretji strani V ZOBOTREBCIH NI RESITVE. Kot navadno boste lahko pre-brah v današnji Prilogi: Trdinove notese, gradove - tokrat Po-gance, o vremenu, Gosje pero in humoreske na sredini, na šesti strani med samorastniki Leskov-ca z Mirne, med Dolenjci v drugih krajih generalpolkovnika Staneta Potočarja - Lazarja, eno stran, namenjeno kulturi, eno stran pa domačim novicam.-- sevnica: spet solidarnostna stanovanja Samoupravna stanovanjska skupnost v Sevnici razpisuje drugi natečaj za delitev stanovanj, zgrajenih z denarjem solidarnostnega sklada. Gre za eno garsonjero v stolpiču heroja Maroka 20 v Sevnici in dvoje enosobnih stanovanj v stolpiču Naselja heroja Maroka 26. Po posebnih pogojih razpisa lahko dobijo ta stanovanja družine in občani z nižjimi dohodki, mlade družine in upokojenci.----------- —---------— »Občina naj plai^a in uredi!« S torkovega posveta: toda občina so vsi občani, vse organizacije, vse krajevne skupnosti Precej več denarja kot doslej bo treba v prihodnje nameniti vsej negospodarski dejavnosti v novomeški občini, na tem po- Lisci so nazorno prikazali, kakšne težave jim pri planiranju povzroča pozno poznavanje raznih prispevnih stopenj. Po mnenju Ivanke Vrhov- )penj. , ščalc naj hi letošnjo časovno stisko pn tem dogovarjanju, posebno pri obravnavah v delovnih organizacijah, morali sprejeti zavestno kot izjemno, zatem pa bi se morali nemudoma lotiti priprav za prihodnje leto, da ne bi ponovno zamujali. V bodoče morajo imeti delavci hkrati podatke tako o programih interes-nili skupnosti kot tudi o finančnih načrtih. A. ŽELEZNIK Žužemberk: v spomin ^ skojevcev Jutri, 21. februaija ob 13.30, bo pri spominski plošči na žu-žemberškem trgu slovesnost v počastitev spomina mladih skojevcev, ki so jih februarja 1945 zverinsko pobili domobranci-belogardisti. Na slovesnosti bosta spregovorila Zdene Mali, sekretar republiške konference ZSM, in med-vnjni sekretar okiožnepa komi- teja SKOJ Novo mesto inž. Jože Legan. Kulturni spored bodo pripravili: mladina iz Žužemberka, šolarji žužemberške osemletke ter Dolenjski oktet. Prireditelji vabijo svojce preminulih skojevcev, preživele medvojne in povojne skojevce, družbenopolitične organizacije yter krajane. ^vičkaodisT^- rt ma|,ca v Novem mestu ^tevn> "* prona Strokovn°> »^eden h i &andno pri- Ci^>erD^ske8a ?vi- S^tno^. Postal Je' ^ ^ sodfti °> zato J znano "ao'^5^«: a Pa bo od 15. do 20. marca v hotelu Kandija, tako da si jo bo lahko ogledalo več obiskovalcev kot prejšnja leta. Ob razstavi bodo strokovna posvetovanja, namenjena vinogradnikom in ljubiteljem dolenjskega cvi-vodili jih bodo znani strokovnjaki za vinogradništvo. Govor bo tudi o obnovi vinogradov ter iztrebljanju Mmorodnice iz naših vinogradov, ki jih po novem zakonu v 8 letih ne sme biti več. F..PLANINC dročju namreč močno zaostajamo za slovendcim povprečjem — so poudarili na torkovem sestanku predsednikov delavskih svetov in direktoijev OZD -ter—-^ZĐ,—i)redstavn3cov občinske dcupščine, družbenopolitičnih organizacij ter samoupravnih interesnih skupnosti novome^e občine. Posvet je bil v bistvu pomenek o izhodiščih za izdelavo srednjeročnega načrta družbenoekonomskega razvoja občine Novo mesto od 1976-1980. Temeljne naloge v tem obdobju razvoja so znane, treba jih je le izpolniti, veliko pozornost vseh občanov pa zasluži apel predstavnikov občine, naj delovne organizacge ob sprejemanju zaključnih računov uresničijo lani sprejete obveznosti za graditev nov^a mostu, zaosnov-■ ne in gednje Sole ter-potrobc SLO— Sprejete obveznosti so naš samoupravni dolg do družbe in samih sebe, na dandanašnji ravni razvoja ni več mogoče zamahniti z roko in reči; „Občina naj plača, občina naj uredi!" tekmovanje mladih kmetijcevvbre2icah ---V~soB5f6;~22. Tebruaqa; bO"?5tr~ 10. uri v domu JLA v Brežicah drugo regijsko tekmovanje aktivov mladih zadružnikov na temo „Kaj veš o kmetijstvu? ". Pomerilo se bo sedem ekip mladih kmetijskili proizvajalcev iz Trebnjega, Novega merta. Metli- y ke, Črnomlja, Krškega in Brežic. Najboljša ekipa s te^ tekmovanja bo zastopala našo regijo na republiškem kvizu mesec dni za tem v Kostanjevici. Lani je dolenjska ekipa na republiškem tekmovanju v Skofji Loki osvojila prvo mesto. Tekmovanje „Kaj veš o kmetijstvu? " zajema teme iz živinoreje, poljedelstva, mehanizacije in splo&ie teme. M. Z. V sevniški Lisci imajo zelo dognano organizacijo proizvodnje m normiranje. Ob obisku tovarne 12. februarja se je zato generalna sekretarka republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije Ivanka Vrhovščak (v sredini) v neposrednem pogovoru z delavkami za strojem zanimala za mnenja o takem nagrajevanju. (Foto: 2eleznik) V začetku tedna smo imeli suho in hladno vreme, tako, da so bile v ponedeljek in torek najnižje jutranje temperature v letošnji zimi Po prehodnem Š manjšem poslabšanju vremena v I sredini tedna, se bo vreme j ponovno izboljšalo. Do konca ? tedna bo prevladovalo suho in i nekoliko toplejše vreme. št- 8 (1335) Leto XXVI NOVO MESTO, četrtek, 20. februarja 1975 IlillilBBiKtlilM tedenski mozaik Obisk britanskega premierja Harolda Wilsona -v Sovjetski zvezi (o čemer poročamo na tej strani drugje) je mimo vseh drugih koristi prinesel še eno: pre-vričal je nekatere opazovalce, da je z Leonidom Brežnjevom vse v redu. Zadnje čase so namreč v zahodnem tisku začeli na široko pisati in razrahljati o tem^ da je Brežnjev resno bolan - medicinsko ali kako drugače. Nekateri „dobro obveščeni" krogi so zatrjevali, da mora sovjetski voditelj ležati, da ima raka (in hud revmatizem, bronhitis, okvaro hrbtenice, noge, ledvic..in da je tudi sicer politično slab. Vsa ta razglabljanja so šla tako daleč, da jih skorajda ni bilo več mogoče ločiti od „resnice", ki pa so jo sedaj v Moskvi elegantno zanikali. Leonid Brežnjev je bil simpatično sposoben in zdrav na vseh pogovorih . . . Ta čas pa so v Etiopiji (kjer imajo sicer hude notranje težave zaradi tega, ker se želi pokrajina Eritreja odcepiti) vojaške oblasti segle po resnih ukrepih zoper nekatere, ki niso hoteli sodelovati z novim režimom. Oblasti so namreč razglasile, da so zaplenile vse premoženje sedmim veleposlanikom, ki se niso hoteli vrniti v domovino potem, ko so vzeli oblast cesarju Haile Selassieju. Za kolikšna premoženja gre, ni čisto natanko znano, dodali pa so, da velja zaplemba tudi za nekatere eritrejske voditelje, ki da kopičijo zlato in dragulje, istočasno pa njihovi sonarod-njaki, za katere svobodo naj bi si prizadevali, umirajo v puščavah od lakote in pomanjkanja .. . krute obtožbe... Kruto pa je bilo tudi v New Yorku, ko je začelo goreti v spodnjem delu lOl-nadstrop-nega nebotičnika. Ljudi je zajela panika in nekateri so začeli v strahu odpirati okna, da bi se pognali v globino in tako rešili ognja. Na srečo tega ni bilo treba storiti, ker je uspelo gasilcem prej pogasiti plamene, toda ta primer je znova pokazal, kako resna stvar so lahko požari v visokih nebotičnikih. Vprašanje je namreč, kako gasiti, če gori, na primer, v devetdesetem nadstropju, ko pa nikjer na svetu ni tako dolgih gasilskih lestev in cevi... Dva obraza prispevkov Rozlična obremenitev kmetijskih pridelkov I^etije bi bflo treba urediti tako, da bi kmečki ljudje bili s svojim delom enako zadovoljni kot delavci v tovarnah, sem omenil pred kratkim. S stroji si kmetje olajšujejo naporno delo in skrajšujejo delovm^ čas. Vzlic temu je še precejšnja razlika med tako imenovanimi čistimi kmeti, ki se preživljajo skoraj samo s kmetijstvom, in kmeti, ki so hkrati delavci. Veijetno se nam je vtihotapila acozi zadnja vrata. Nanjo pa je treba opozaijati in jo odpravljati. Vsi delavci so zavarovani pri delavskem pokojninskem in invalidskem zavarovanju, čeprav so nekateri hkrati kmetje, kot pravi sedanji z^on, ker živijo na kmetiji in v prostem času obdelujejo zemljo. Njihova kmetija je lahko enako velika kot kmetija čistega kmeta. Prispevke za pokojninsko zavarovanje pa plačujejo le iz osebnih dohodkov iz zaposlitve. Njihovi dohodki iz kmetijstva niso obremenjeni z njimi, delno pa so res obremenjeni z dodatnim prispevkom za zdravstveno zavarovanje. Ob pripravi zakonov se je to zdelo povsem prav. Zakaj bi iz dveh virov plačevah za pokojninsko zavarovanje? Kme^e, ki niso redno zaposleni drugod, morajo vzdrže- vati svoje pokojninsko in zdravstveno zavarovanje s prispevki iz kmetijstva. To pa pomeni, da s takimi prispevki bolj zvečajo svoje pridelovalne stroške kot kmetje delavci. Z drugimi besedami: delo čistega kmeta na kmetiji je bolj obremenjeno s stroški, ki niso odvisni od iyega, kot delo kmeta-delavca. Če bi to hoteli strokovno razložiti, bi rekli, da je za vsak kilogram kmetijskih pridelkov, pitancev, Uter mleka in drugega porabil več sredstev kot kmet delavec. Njegova proizvodnja je torej dražja. Kmetje to povedo preprosto takole; „Imam enako veliko posestvo kot sosed, plačujem pa veliko več davka (med davke PHNOM PENH — Vojna v Kambodži se nadaljuje z nezmanjšano srditostjo. Lon pA ( odločil, da evakuira vse družine tujih diplomatskih predstavnikov, ker je postalo nevarno. Osvobodilne sile so obkro^e kamboško ^avno mesto in presekale vse preskA^^j^jj; Mesto sedaj oskrbujejo s pomočjo Američanov samo še po zraku. Na sliki: ranjenec režini^ bojih blizu Phnom Penha. (Telefoto: UPI) j Iz zadnjega PAVLIHE - Tovariš, tele črne zobe bi vam pa lahko popravil kvečjemu doma, na črno... šteje vse prispevke) kot on, čeprav ima še dohodke iz zaposlitve. Zakaj se torej ne bi zaposlil tudi jaz? Imel bom redne dohodke in manj plačil za kmetijo." To je hudo zavozlan vozel. Hudo zato, ker . je s pravega stališča tako prav, ne pa tudi z gospodarskega. Če bodo dohodki čistih kmetov iz kmetijske dejavnosti bolj obremenjeni kot kmetov—delavcev, je povsem naravno, da ne bodo hoteli biti taki kmetje. Le s priložnostnimi kmeti, ki pridelujejo le toliko, kolikor se jim v pri-meijavi z delom v tovarni ali kje drugje splača, pa gotovo ne bo moči zagotoviti dovolj živil in obdelovati vse zemlje. Družbena kmetijstva ne marajo takih kmetijskih zemljišč, ki jih ni moči obdelovati z velikimi kmetijskimi stroji in malimi stroški. Ko so pripravljah zakone, se menda nihče ni spomnil na to. Zato sem v začetku dejal, da se je menda vtihotapilo skozi zadnja vrata. Zdaj, ko kmetje že opozarjajo, pa bo treba proučiti, kakšne so možnosti za enako obremenjevanje, vse kmetijske proizvodnje. JOŽE PETEK tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled Ob koncu minulega tedna je tri dni (od sobote do ponedeljka) trajalo tokratno srečanje samoupravljavcev Jugoslavije „Rdeči prapor", na katerem so se letos že sedmič zapored zbrali delegati združenega dela iz vseh naših republik in pokrajin (skupno jih je bilo kakšnih 1300) ter so na tej samoupravni tribuni v Kragujevcu obširno spregovorili o zelo pomembnem vprašanju našega samoupravnega razvoja: izmenjali so samoupravne izkušnje o planiranju v združenem delu. Uvodni referat o tej ključni temi „Planiranje v samoupravnih razmerah v luči ustavnih sprememb v Jugoslaviji" je imel predsednik odbora letošnjega srečanja samoupravljavcev France Popit. Razpravljavci na letošnjem srečanju „Rdeči prapor" so bili soglasni v oceni, daje delavec v združenem delu poglavitni nosilec samoupravnega družbenega planiranja — le-to pa ne prizna drugačnih planskih modelov, kot je npr. centralistično-etatistično načrtovanje, v katerem ima država s svojo administracijo glavno vlogo, pa tudi ne anar-ho-liberalističnega „tržnega" stališča, po katerem je trg edini regulator proizvodnje. Tema, o kateri so samoupravljavci na ler tošnjem srečanju razpravljali, sodi med velike in prednostne naloge, s katerimi se sooča naša družba v tem trenutku. Nova ustava in kongresni sklepi, za katere smo se plebiscitarno opredelili — je poudarjeno v sklepnem dokumentu z letošnjega srečanja v Kragujevcu — nam nalagajo, da si kar najbolj prizadevamo, da bo čimprej in v praksi uresničen takšen sistem samoupravnega načrtovanja, kot ga predvideva ustava. Odločno se moramo boriti proti vsem pritiskom — ki so še vedno živi — da bi se vrnili na preživeli sistem direktivnega osrednjega planiranja, s katerim bi država odtujevala dohodek od delavskega razreda ter ga nato vračala v družbeno reprodukcijo prek admini- Pomembno samoupravno načrtovanje tedenski zunanjepolitični pf^ Nova runda raz-govorju uspešnih predpogap J'.. jfL ni več sporno. Spo^L^ i če bodo lahko na nj > j segli veljaven in P0^ i/< razum, ki bi zag010^f; čevanje zakonitih P < stinskega naroda. j BRITANSKO-S0v ji DIALOG sel : Nekako obene^ ^ Moskvi končal *u sovjetski dialog na i^J j s čemer so Pozdraw^' tere stare rane v 0 ^ I obema državama ^ To je rezultaf J obiska britanskega | Harolda Wilsona «(J zvezi, kjer je imel oD^pJ meljite pogovore s ^ voditelji na čelu z sekretarjem CK j dom Brežnjevom. . Obe strani sta ^ J \ boljšata odnose ^ Jr. < željo podprli tudi d i petih konkretnih < na področju g^P 3 ' I znanstveno-tehnič^ y j lovanja. 1 To je seveda ne 4 BERLIN - Tuka) joU lom delovna grUP^tMi#V^ novila redakcijska s f pravljalnem sestanku komunističnih in ? J Evrope v Budimpešti- V V TANANARIVE U mestu Malgaške rep kopali polkovnika (■ Ratsimandmvo, ki torek komaj šest d*11 gjfi- f\ prevzel predsedniško Qi,\sSWh govi smrti je prevze jVf vojaški direktorij, bo vladal toliko ČasjC pa še ni znano. kjer menijo, da bi® stinci prišli v p^£.e ■ ^ l. gajanja šele v zadnj1 ^ { vi na ženevski ^ j,j ferenci. ^ ž Kdaj bo ta, je fU znano, da pa bo vrh ^ P strativne delitve. Boriti se moramo tudi proti pritiskom, da bi gospodarsko in družbeno življenje še naprej prepuščali stihijskemu delovanju trga, anarhističnim učinkom ekonomskega liberalizma, kar nam je v zadnjih letih povzročilo veliko gospodarsko in politično škodo. Liberalistične težnje v gospodarstvu so škodljivo vplivale na naš razvoj — so ocenili samoupravljalci na srečanju „Rdeči prapor" v Kragujevcu. Pripravljanje za podpis družbenega dogovora o letošnji porabi v republiki se je v minulih dneh še nadaljevalo — z nepo- srednimi posveti prizadetih, občin ter predstavnikov SIS in nadaljevalo se je usklajevanje začrtanih denarnih možnosti s programi, kakršne so oblikovala posamezna področja skupne porabe. Ker sprva začrtanega datuma za podpis tega pomembnega družbenega dogovora zaradi mnogih še nerazjašnjenih vprašanj in podrobnosti ni bilo mogoče uresničiti, je sedaj že prevladalo stališče, naj bi začasno financiranje porabe po dosedanjih zakonskih predpisih podaljšali za en mesec (o tem bo morala republiška skupščina sprejeti posebno zakonsko spremembo), dotlej pa naj bi bilo pripravljeno vse potrebno za podpis družbenega dogovora ter za vse ostalo. Vsekakor bodo morale interesne skupnosti sedaj še enkrat zares kritično pregledati svoje programe letošnje porabe ter jih uskladiti z dejanskimi možnostmi. Na vseh dosedanjih dogovarjanjih (o tem je v minulih dneh razpravljal tudi širši politični aktiv Ljubljane) je bilo slednjič poudarjeno mnenje, da bo treba poskrbeti za racionalizacijo porabe in za varčevanje do skrajne možne meje. To je nujno, saj za vse potrebe sicer ne bo dovolj denarja. Na zvezni ravni je že pripravljen predlog besedila izredno pomembnega družbenega dogovora — dogovora o pridobivanju in delitvi dohodka in OD — in ta dogovor bodo dokončno določili na seji sveta Zveze sindikatov Jugoslavije že prve dni marca. Najpozneje do konca leta bo potem treba uskladiti vsa besedila dosedanjih samoupravnih sporazumov glede teh vprašanj z besedilom novega družbenega dogovora. Omenimo, da sindikati odločno vztrajajo na stališču (kije bilo izraženo že v javni razpravi), daje treba uresničili ustavno načelo glede nagrajevanja po rezultatih dela — ob tem pa je tudi odločno stališče, da je vsako delo izmerljivo in da ga je po teh merilih tudi treba nagrajevati. Zvezni izvršni svet je prejšnji teden že sprejel akcijski načrt letošnje spomladanske setve v državi. Po tem načrtu je predvideno, da se bo spomladi pri nas zasejalo 4,5 milijona hektarov orne zemlje. Bančništvo v Sloveniji se vedno bolj povezuje — nov korak k temu bo pomenila tudi integracija novomeške Dolenjske banke in hranilnice z Ljubljansko banko v enoten denarni zavod. Sedaj so dokumenti o tej integraciji že v javni razpravi med upravljavci bančnih sredstev obeh bank - integracijo pa naj bi izvedli (predvidoma) z začetkom letošnjega julija. Po statističnih podatkih je bil povprečni OD v Sloveniji januarja 3.262 din, kar je za pol odstotka več kot mesec poprej. Ob tem pa kaže drugi podatek na občuten skok življenjskih stroškov letos v januarju - saj so se ti stroški v povprečju povečali kar za 3,4 %. Največji delež pri tem je imela podražitev elektrike, ki jo od novega leta dalje plačujemo kar za 40 % dražje. Med km . ___=___ ^ Veliko^ihfp111^3 °Prayila sodi nap.avljanje I?1 kot družina V kl ^ ta čas mudijo po gozdo-5 ^miču. LeS . ?z®[a Konde iz Osojnika 2 pri v !?°, odkar im 0 Pr°dati in delo ni več t0: R. BačerTam° m0t°me žage " & rekel vel'ka loka: v bodoče BaUŠA ŽAGA Zamrzia Sušica vsak dan zvabi mlade na zaledene-lo gladino, kjer se poskušajo v prvinah hokejske igre. Razvedrilo ml^ih ni brez nevarnosti, saj se dogodi, da kdaj led pod težo igralcev odpove, in vroča kri se ohladi v mrzli, na srečo ne globoki Sušici. (Foto; Mikulan) Z literarnega večera dolenjskih pesnikov in pisateljev 14. februaija v Dolenjski galeriji v Novem mestu: Boris Savnik, predsednik občin^ega sveta ZKPO, podeljuje priznanje Marici Založnik iz Krškega, eni od udeleženk na tem večaii. (Foto: Mikulan) Nova tovarna avtomobilskih filtrov v Veliki Loki dobiva vse določnejše obrise. Montaža novih proizvodnih dvoran, predvsem zaradi preizkušenih montažnih elementov trebanjskega TRIMA, hitro napreduje. Minuli teden so delavci že postavili smrečico na ostre^. (Foto: Železnik) t J*"tvo - T02D T U -80Sp0" i werava izbniif? TrebnJe, na-I J* Loki m i žagalnico v ,ahko letno Medtem ko sedaj /l000 do4n05oolZrSj° le od \ ** Po preurpd +Ublkov lesa>bi Je dobilo nnt Vi' bo Podje- P°sodobili že let b°do *ag0 d0 Popravili iiet0S' s*cer pa bo- l\Tčnf-s^- j° gozdarii ve^u občine j^nim R07?M ati usluge ?m- Posek v ln? Posestni- ^fetos^^naigozdp- ČUnanimimoS°Stajazaizra-»oznimi poseki # ^ 111 i I M II111 „2e več let nam manjka po 40 do 50 jamskih delavcev. Kaže, da nihče nov noče več v jame," je pred kratkim izjavil inž. Tomo Plečko, direktor kanižarskega rudnika. Prav zaradi pomanjkanja delovne sile pri kopanju premoga in drugih jamskih delih v preteklem letu kolektiv rudnika ni dosegel predvidene proizvodnje. Ta je bila celo manjša kot leto dni prej. Kljub primanjkljaju najmanj. 40 ljudi pa so v letu 1974 nakopali in prodali 118.000 ton premoga. 2 BREŽICF '.Sh 74 mlajših prašii' all: prodali ? je baVn° MESTO - v hen> Cen0v°meški seiem ?°"e.deljek ^remS6 pa 50 ostaK I 3 živa" i S nJetle v S v 8'avnem ne-' ^čkn eJci so L^^avi s prej-* SW° l2^dPn?elj:}li 396 Pra- i' Scft,> cel" 7tar0Sti in 38 i fa ^StCli 4°0 do tirtmJ?jše.50 iP' "••osJOdo?«®: Vsakdanjost v premogovniku Kanižarica Tudi v obratu gradbenega materiala niso imeli takega uspeha, kot so računali v začetku leta. Investicije » bile končane prepozno, jeseni pa je nagajalo dolgotrajno deževje. Da v kolektivu ne dobijo potrebne delovne sile, je vzrok tudi v niz-kDi osebnDi dohodkih, čeprav je delo naporno in nevarno. Ker je še dovolj prostih detovnili mest drugod, se domačini raje zaposlujejo v dru-gili panogah gospodarstva. V rudnik prihaja največ delovna sila iz Bosne. Trenutno je v rudniku zaposlenih 420 ljudi, ofcbhi dohodek pa je lani za kvalificiranega jamskega delavca znašal v poprečju 3.000 dinarjev. Za celoten kolektiv pa so izračunali samo 2230 din poprečnega zaslužka v rednem delovnem času. Od letošnjega januarja dalje so prejemki zaposlenih nekaj večji ravno zato, da bi privabili nove delavce. Rudnik ima izdelan sanacijski program do leta 1977 in je že predložen banki s prošnjo za kredit. Potrebujejo 25 milijonov za osnovna sredstva in okrog 10 milijonov dinarjev za obratna sredstva, pri čemer zagotavljajo seveda 20-odstotno lastno udeležbo. Ta. naložba je nujna, da bi zagotovili povečano proizvodnjo v letu 1977, ki bo znašala 220.000 ton piemoga. R. B. * Zazidani denarji Ker nekateri raje verjamejo gospodom kot tovarifem, tujcem bolj kot domačim ljudem, naj navedemo mnenje g. Davida Forbe-sa, Watta, izvedenca mednarodne organizacije za kmetijstvo in prelira-no, ki je prvo in drugo hkrati. Taje pred dobrim letom dni s skupino strokovnjakov obiskal Slovenijo, se spoznal z našim kmetijstvom in ob slovesu izjavil, da takega razsipništva . ni nikjer na svetu. zazidamo v zgradbe, 30 odstotkov ga namenimo kmetijskim strojem, 20 odstotkov pa za vse preostalo. Tako neučinkovito ne nalagajo denaija verjetno nikjer drugje v svetu. Morda je za to kriva tudi značajska napaka naših ljudi, ki hočejo z velikim hlevom in železo-betonsko stavbo pokazati sosedom, da imajo denar. Drago je plačana ta bahavost, saj predraga poslopja odjedajo denar za druge investicije, ki bi se prej izplačale. Ni treba daleč po taka- primere, že na Dolenjskem jih je precej. Prideš v vas, stopiš v nov hlev, misleč, da bo hlevu p^^imema tudi živina. Toda zanjo je zmanjkalo, ostala je slaba čreda. Kaj pomaga visok „cimper", nova streha, slaba molznica bo ostala slaba, zlasti &, če sta bila na račun novega poslopja prikrajšana tudi njiva in travnik. M. L. i "Postavljen travnati svet ^ kr Jan° je da °2iromarn° Jeniliernnr#Vnatem svetu s^abo gospodarimo. Največ-• %)tavr ^ Primprnismo ^ Pa Še navadili, da bi tudi dajali, ®jj °Mei0Ja; zelo nrii° Strokovna pospeševalna služba preUsm n° zemlio n° kmetov primerno intenzivno izkorišča đ i^° nov^anje kmetiip ° ^ ce^0' ^ kmet, ki se odloči za J ^rien^a VeČieea It' Za nabavo drage mehanizacije, za grad- drugo, varčuje pri nabavi gnojila, ^ \Tn?°j®a le 7^1' ^ kmetje namenijo hlevski gnoj in ^ živ!« to je kai dlH0 zenAi°» češ: trava bo zrasla sama od ^ 0reje je ie L! 0 računanje. Osnova napredne in dono-% , Do cen Una ln kakovostna, doma pridelana osnov-ji ^nejh P°rabo gnoiiim !iva*\tetne domače krme pridemo le z ii i ^ikik tU(b naiva7no';« . je ^enostavnejši, najhitrejši in 2a dv 111 nJ'vah 7 Jk-i ? 23 povečanje proizvodnje na J in še več1 8n°jenjemje m°Č Vontoti pride- ^ lat^1^ nioram^^ naiosnovnejših napotkov. Na gno-r rJa .trav, ne na °1frav}ti Prvo košnjo zelo zgodaj, to je v ), .^adis^v^ene travnit u $ navada, da kosimo prvič šele v 4 !^VeČie • Moramo c *-e kosimo najmanj trikrat. Posušiti in i ^be, zatn ^ manj ^Snbami. Pri sušenju na tleh so f ^3? bomo krmn ^°m° sušUi na različnih sušilih. Po /, ^aj poJJ^jb ali silirali °SUŠevah s prevetravanjem, sušili na $ ^ ^elež k P.ravilnim prednosti, ki jih prinaša pravilno f; ^0jili oh j^b trav ^ jfnien\izboljšamo travno rušo, poveča J v^^timo krmn ® J. 'n. povečamo pridelek mrve. Z l 0Vršini. to °niogočaZ h*2?1!? branili, ki vplivajo na zdravje ' oa lahko redimo več živine na isti ^^ffietijsid kotiček Kmečko dvorišče Pri tem je imel v mislih kmetijske naložbe, glede katerih se obnašamo, kot da smo pravi bogataši. Strokovna služba namreč ugotavlja, da'kar polovico vsega dena^a, namenjenega zasebnim kmetijskim investicijam, kočevskih gozdovih Odpovedi kupcev Znano je, da so v lesni industriji nastopile težave, s prodajo končnUi proizvodov v druge države, in tudi na domačem trjgu-je povpraševanje nekoliko usahnilo. Gozdarstvo je v veliki meri odvisno od boljšega ali 'slabšega povpraševanja po lesnih izdelkih, zato je omenjena situacija fKJsredno prizadela tudi njega. Da je prodaja lesnih proizvodov več ali manj problematična, potrjuje dejstvo, da so nekateri kupci že sporočili gozdnemu gospodarstvu, da niso zainteresirani za bukovo hlodovino. Prav zaradi tega so se gozdarji odločili omejiti sečnjo bukovine v prvem polletju v družbenih in zasebnih gozdovih. Vsi hite s spravilom in prevozom lesa do kupca, ker se bojijo, da jih ne bi zaradi ugodnega spomladanskega vremena presenetili razni škodljivci ali počrnelost lesa. Tudi kmetje naj torej čimprej zaključijo s sečnjo in spravijo les na skladišča ali neposredno kupcem. Gozdarji in kmetje.se morajo truditi, da pripravijo kvalitetno hlodovino, kajti omenjena situacija bo vplivala tudi na to, da bodo kupci pri prevzemu lesa malo strožji. Vsakega ■ vrha še ne bodo prevzeli za hlod. Gozdaiji se dogovarjajo z lesnoindustrijskimi podjetji zaradi dobave bukovine v poletnem času, če bo to potrebno, saj nova tehnologija, to je sečnja, spravilo in prevoz, to omogočajo. Tako sečnjo pa bo treba opraviti v oddelkih, kjer ne bo zaradi letne sečnje oziroma spravila povzročena škoda. F. M. Za vsal(o mero Majhni in debeli, veliki in suhi, skratka vsi tisti, ki „niso po JUS", imajo precej težav, če si hočejo v trgovini kupiti hlače. Naše koriifek-cijske tovarne so se do zdaj v glavnem ravnale po nekakšnem povpre-«ju--in_so upoštevale standarde, ki jih predpisuje JTJS. Novomeška tekstilna tovarni „Novoteks" oziroma njena TOZD Konfekcija pa se je prva v Jugoslaviji lotila novega programa, ki ga imenujejo „Program 108". En model moških hlač so izdelali v 108 številkah in v 8 barvah in zatrjujejo, da bo sedaj lahko vsak moški dobil hlače zase. Pravijo, da je tako široko zasnovan program sad sodelovanja med potrošnikom, trgovino in industrijo. Moške hlače iz tega programa so že v prodaji na jugoslovanskem trgu; to je tako imenovana poskusna serija. Od povsod še zbirajo podatke, da bodo vedeli, Jcaterih številk gre največ, da bodo lahko proiz-vodnio nrUagodili povpraševanju. Inž. A. CANKAR končno zimskega bogu, problem resen (Karikatura; Marjan Bregar) - Hvala turizma V Novoteksovi TOZD Konfekcija izdelujejo mo^ hlače v 108 številkah, tako da si jih lahko res vsak moški izbere za svojo postavo. Ce se bo Novoteksov poskus ob-nesel, bodo program razširili na več modelov, v načrtu pa imajo, da bodo v 108 številkah izdelovali tudi ženske hlače. _A.B. •predavanje ©skandinaviji člani metliškega foto-kino kluba Fokus so pred kratkim pripravili zanimivo predavanje o Skandinaviji. Opremljeno je bilo s 150 barvnimi diapozitivi, ki so pokazali pokrajino in življenje ljudi na evropskem severu. Predavanje je dobro uspelo, vsi udeleženci pa si želijo, da bi člani foto-kino kluba pripravili še več podobnih predavanj. D. A. rredtto le zapisatn ••• . Predsedstvo republiškega sveta Zveze sindikatov je na seji 12. februarja samokritično ocenjevalo skromne rezultate pri nastajanju novih samoupravnih sporazumov o delitvi dohodka in OD: 120 dni, dobčenih za rok po uveljavitvi zakona o družbenem usmerjanju dohodka, je že zdavnaj poteklo, toda do začetka februarja je bilo sprejetih le 12 novih sporazumov. Za nastajanje sporazurriov je bilo na voljo pravzaprav leto dni Kot je razmere ocenjevab sindikalno predsedstvo, so sporazumi bolj dodelani tam, kjer so akcijo kot svojo stalno nabgo spremljali republiški sindil^lni odbori Mrtvi tek Izkušnje gospodarstva osvetljujejo ta mrtvi tek še v drugi luči Kot so dejali v sevniški Lisci ob nedavnem obisku generalne sekretarke RS ZSS tov. Vrhovščakove, bi morab biti usklajevanje samoupravnega sporazuma konfekcbnarjev že zdavnaj končano, vendar sporazum niti v. treh mesecih ni prišel skozi center za uskbjevanje sporazumov! V Lisci so v pripravo sporazuma vb žili mnogo truda. Radi bi vgradili tak dodatek na stalnost, ki bi bil za delavke za stroji večji tudi za 50 odst., ker so ugotovili, da jim sposobnost pada že po 15 letih, medtem ko tistim v upravi lahko ceb narašča. V Lisci so v dohodkovne odnose vgradili norma minute, potrebne za izdelavo izdelkov, kar zasluži pozornost vseh konfekcbnarjev, kot je to ocenil Ivan Ku-kovec, sekretar sektorja za samoupravljanje pri RS ZSS. Pre^sem je očitno, da novega samoupravnega sporazumevanja še nismo racb-nalizirali. Kot pravijo v Lisci, tudi izhodišča niso bila dodelana, kar predstavlja že nevzdržru? stanje. Osebni dohodki med kon-fekcbnarji močruD odstopajo (do 30 odst.) sicladi na zaposlenega se razlikujejo tudi na desetine milijonov, vrsta podpisnic ne dosega kalkula-tivnih OD. Delavci se seveda sprašujejo, kaj je z novo sindikalno listo. Žal je spet tako, da morajo čakati za-ostankarje tisti, ki dobro delajo. A. ŽELEZNIK DOLENJSKI. UST 1 Bogdan Osolnik — med govorom. S koncerta ob 254etnici izhajaiija Dolenjskega lista v novomeScem Domu kulture: Slovenci oktet. Ljubitelji slovenske narodne in umetne pesmi ter lepe pesmi sploh so uživali tako med nastopom tega okteta kot med petjem opernih solistov Vilme Bukovec, Ladka Korošca in Rudolfa Francla. (Foto: S. Mikulan) s SLAVNOSTNE SEJE IZDAJATELJSKEGA SVETA DOLENJSKEGA LISTA V DOLENJSKI GALERIJI / List naj ostane kritična vest družbe! Odlikovanje, ki ga je Dolenjskemu listu ob 25-letnici izhajanja podelil predsednik republike, je glavnemu uredniku Marjanu Leganu med slavnostjo izročil Bogdan Osolnik Od prejšnjega četrtka se tudi v prostorih ČZP Dolenjski list blešči medalja — red zaslug za narod s srebrnimi žaiki. Na listini, ki je prišla z medaljo, piše med drugim, da je z ukazom predsednika SFRJ Josipa Broza-Tita Dolenjski list odlikovan za posebne zasluge na področju • informativne dejavnosti in za prispevek k razvoju slovenskega novinarstva ter ob 25-letnipi izhajanja. Odlikovanje je 13. februarja na slavnostni seji izdajateljskega sveta Dolenjskega lista v Dolenjski galeriji izročil glavnemu in odgovornemu uredniku Maijanu Leganu odposlanec predsednika republiške konference SZDL Mitje Ribičiča znani družbenopolitični delavec in prijatelj Dolenjskega lista Bogdan Osolnik. Poleg celotnega kolektiva C2T Dolenjski list, družbenopolitičnih delavcev iz Novega mesta in drugih dolenj^ih pbčin, predstavnikov ustanoviteljev Dolenjskega lista — občinskih konferenc SZDL in drugih gostov so se slavja udeležili tudi zastopniki uredništev lokalnih časopisov iz Slovenije in Hrvaške ter drugih iz^jateljskih hiš, s katerimi Dolenjski list kakor koli sodeluje. J ne samo informator! V govoru, ki ga je imel pred izročitvijo odlikovanija, je Bogdan Osolnik poudaril, da Dolenjski list že od prvih številk pred petindvajsetimi leti ni bil samo vesten ^onist vsega, kar se je dogajalo na širšem dolenjskem območju, ampak je kot politično glasilo OF in zatem kot glasilo Socialistične zveze neijehno dajal spodbude, prenašal dobre izkušnje, mobiliziral, pri tem pa se tudi kritično odzival na dogodke in ppjave. Dejal je, da delo novinarjev pri vsem tem ni bilo laliko, saj „kar novinar napiše, je odprta knjiga vsem bralcem, zanjo pa ne dobiva vselej priznanja, čeprav je pisana s še tako tenkočutnim političnim posluhom". Delo novinarjev pri lokalnem časopisu je dostikrat težje kot tistih pri osrednjih sredstvili informiranja, ker mora novinar pisati o dogodkih, pojavih in ljudeh v okolju, v katerem sam živi, to pa mnogim ni preveč prijetno in prečesto povzroči. odpor. Bogdan Osolnik je dal novinar- jem in ostalim delavcem ČZP Dolenjski list veliko spodbudo. Ip ke želel, naj Dolenjski list tudi v prihodnje, po tem jubileju, opravlja svoje poslanstvo s takim posluhom za vsa dogajanja kot do zdaj. szdl - fronta tudi za verne „Dolenjski list je veliko prispeval k mobiliziranju socialističnih sil," je nadaljeval, ,oglasilo ni samo informator, je politični dejavnik, je kritična vest, ki govori o na^ni delu, napredku in napakali. Živimo in delujemo v času, ki nam nalaga izjemno odgovornost, še posebno odgovornost pa političnim silam. Uresničujemo zgodovinsko nalogo, da preobrazimo delovnega človeka iz samoupravljalca—podložnika v samoupravljalca-ustvarjalca, odločujočega činitelja. V boju za uresničevanje ustave in reševanje perečili vprašanj je potrebna široka fronta, v kateri bodo našli dovolj prostora vsi iskreni pristaši oblasti delovnega ljudstva, vsi, ki jim je pri srcu napredek naše dežele in njena neodvisnost. Na tej osnovi je Socialistična zveza odprta za vse, ne glede na versko- pr^ri-čanje ali verske razlike. Crta ločnica, po kateri moramo v naši družbi izvajati diferenciacijo, ni odnos do vere, ampak odnos do socializma, samoupravljanja in neuvrščenosti. To želim poudariti zato, ker so nekateri pojavi oživljanja klerikalizma na Slovenskem povzročali, da tudi nekateri naši tovariši že začenjajo dvomiti, ali je veren človek lahko iskren patriot in socialistični samo-uoravlialec. Taka diferenciacija Posebni 3oli: 7.255 din Delavci CZP Dolenjski list Novo mesto se lepo zalivaljujemo vsem posameznikom, vodstvom družbeno-političnih organizacij, občinski skupščini, članom izdajateljskega sveta lista, Dolenjskemu muzeju in Zavodu za kulturne prireditve v Novem mestu, ki so kakorkoli pripomogli, da sta koncerta Slovensk^a okteta in solistov ljubljanske Opere ter razširjena,slavnostna seja ždajateljskega sveta Dolenjskega lista potekli v tako prijetnem vzdušju. Posebno zahvalo izrekamo članom Slovenskega okteta ter njegovemu umetniškemu vodji tov. Antonu Nanutu, pevcem mojstrom Vilmi Bukovffevi, Ladku Korošcu in Rudolfu Franclu, pianistu Andreju Jarcu ter televizijski napovedovalki Milanki BavconovL Hvaležni smo za pomoč pri organizaciji oktetovega obiska njegovemu zaslužnemu članu Tonetu Kozlevčarju in vsem, ki so ta večer napolnili premajhno dvorano Doma kulture v Novem mestu. Končno izrekamo hvalo tudi vsem kolektivom in posameznikom, ki so nam v preteklih dneh izrekli pismene ali osebne čestitke. Naša zahvala velja tudi Dolemskemu oktetu in kolektivoma uredništev NOVEGA TEDNIKA iz Celja in KARLOVAĆKEGA TJEDNIKA iz Karlovca, ki sta nam za jubilej podarila umetniški sliki - delo Jožetu Horvata-Jakija in novinarja tov. Lcbariča. Prav tako hvala redakcijama JEDINSTVA iz Siska in PRIMORSKIH NOVIC iz Kopra za njuna knjižna darila! Celoten izkupiček popoldanskega in večernega koncerta Slovenskega okteta in Ijubljanslcih solistov v znesku 7.255 din smo 17. 2. 1975 nakazali Posebni šoli v Smilielu pri Novem mestu za gradnjo nove, tako zelo potrebne šole za prizadete otroke. Zahvaljujemo so vsem, ki so z nakupom vstopnic posredo podprli plemenite namene Posebne šole in njenih vzgojiteljev! DELAVCI CZP D01.KNJSKI UST Red zasluge za narod s srebrnimi žarki — odlikovanje Dolenjskemu listu za četrtstoletno pot in poslanstvo. pa ni sprejemljiva. Že med vojno se je izkazalo, da se ie kljub vsej sovražni propagandi, ki je vključevala tudi velik del duhovščine, velika večina vernih opredelila za OF, za partizane in ljudsko oblast. Za tako širino sodelovanja so danes prav tako velike možnosti. Vsakdo, ne glede na versko prepričanje, se lahko vključi v aktivno delovanje, v samoupravljanje in v javno življenje sploh. Naša socialistična družba ne želi povzročati notranjih konfliktov v zavesti vemjočega človeka, da se bo moral odločati ali za vero ali za socializem. Dokazujemo mu, da je lahko veren, kar je njegova zasebna stvar, in hkrati dober občan in samoupravljalec. Poudariti pa je treba, da tudi cerkev ne bi smela verujočih odtujevati^ od aktivne 'Vloge v družbi, od družbenega življenja, od njihovih tovarišev pri delu, s katerimi jih veže toliko skupnih interesov pri urejanju družbenili vpra-šanj. Spoštovanje ustave nalaga cerkvi, da se vzdrži kakršnega koli vpletanja v politiko. Zavrnili bomo vsak poskus zlorabe njenega vpliva na mišljenje ve mikov z nameni, ki nasprotujejo smotrom samoupravnega socializma in neodvisnosti Jugoslavije." Govoreč o nadaljnjih nalogah tiska kot mobilizatorja vseh naprednih sil v družbi, je Bogdan Osolnik dejal, da bo razvoj družbe tudi od Dolenjskega lista zahteval še več posluha za obravnavanje družbene problematike. Ker pa narekuje samoupravljanje vi^o stopnjo komuniciranja, bodo morali vprašanje informiranja s posluhom in odgovornostjo reševati ne samo na „vi^i" stopnji, ampak prav tako v občinali, delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih. Pri tem je treba pozchaviti idejo o oblikovanju občinskih informacijskih centrov, od česar bodo številne korist, predvsem pa bo to neobhodno za enoten pretok najbolj potrebnih informacij. Pomembno vlogo pri infonnira-nju bodo imele lokalne radijske postaje, ki jih v Sloveniji dograjujemo in s tem dopolnjujemo mrežo . informacijskili sredstev. dl-mnogim edina tiskana informacija O prehojeni poti Dolenjskega lista, katerega prva številka je izšla 17. februarja 1950, tega najmlajšega političnoinforma-tivnega pokrajinskega tednika v Sloveniji, je na slavnostni seji izdajateljskega sveta govorila predsednica delavskega sve^ CZP Dolenjski list Jožica Teppey. Dolenjski list, ki se je rodil iz potreb po obveščanju v tedanjem novomeškem, črnomaljskem in trebanjskem okraju, se je kasneje razširil še na Posavje, pred enajstimi leti, ko so se mu pridružile še Kočevske novice, pa je postal glasilo devetih občinskili konferenc Socialistične zveze in to ostal do danes. Slavnostno sejo, ki jo je v odsotnosti predsednika izdajateljskega sveta vodil inž. Niko Rihar, predsednik medobčinskega sveta SZDL za Dolenjsko, je začel in končal Dolenjski oktet s'sporedom partizanskih in drugih pesmi ^ /ORAN Čestitke ob jubileju Sprejmite, prosim, ob srebrnem jubileju Dolenjskega moje iskrene čestitke. Vseh 25 let je ta list uspešno L svoje poslanstvo. Delovnim ljudem cebtnega dolenfi^ območja ni bil samo vesten informator, ampak tudj^P pomočnik svojemu ustanovitelju Socialistični zvezi ga ljudstva v političnem in kulturnem usmerjanju in 12 . ževanju. Želim, da bi Dolenjski list v bodoče s'e izvrševal te svoje mloge in še bolj razširil krog svojih 0 -- vse v korist nadaljnjega, čim hitrejšega in čim uspesnej razvoja Dolenjske. n„Ji Marijan Btfg predsednik skupščin Čestitam za jubilej. O vaših dosežkih in uspehih volj povedal v intervjuju. Moja srčna želja je, da bl prihodnje tako lepo napredovali. * t:nC, FranrfzKS sekretar IK predsedstva LN y 5Jt Ob 25-letnici celotnemu kolektivu iskreno čestita"1 jem imenu in v imenu upravnega odbora Društva novj Slovenije. Želim, da tudi v prihodnje tako uspešno de k0,d0SH Stavko BezAP^. Društva novinagev Četrt stoletja življenja in dela vašega lista 1 zlomljivost in nesebičnost vaših prizadevanj za ne*ffaJ$l nesluten, danes pa že v veliki meri uresničen v&w ^ družbeni in gospodarski napredek Dolenjske, £ omogočila naša revolucija in narodnoosvobodilni boj, ^ ^ na vnema in samoodpovedovanje debvnih ljudi Vase danje delo, volja in snovanje za nadaljnji napredek M zagotavljajo listu tudi v prihodnje nezamenljivo dru ^ politično vlogo v naši samoupravni družbi, še pose ,a Dolenjskem. hee^ Z željo, da bi izpolnili vaše načrte in obsežne M čim bolje in kvalitetne je obveščali delovne ljudi M ^ £ občane, vam iskreno čestitamo za obletnico izhajanfl n Usta. ArtM, Marko Kozman,#«jj$i za informacije prl ^ p Ob jubileju in visokem odlikovanju se pridružuješ j & kam in želim kolektivu Dolenjskega lista mnogo usp . $ { svojim delom ste dokazali, da imajo tovrstna glasila v ^ n čevanju našega socialističnega samoupravnega razV,'mjir: d membrto mesto. Prepričan sem, da boste s svojim na ^ P delom, posebno pa še s prizadevanjem za uveljavitei ^ in drugih dokumentov to svojo vlogo okrepili. Vx$ u Darko Marin,J za informacije skupst Diagi tovariši! Ob četrtstoletnici izhajanja D°^e!fs0\ lista vam pošiljamo tovariške in predvsem delovne c "še posebej zato, ker je vaš časnik, ki ima sicer lokalni pomen, ne le dobra in tehtna informacija, hkrati tudi v nemajhni meri usmerjevalec celotnega 7- ^» in dela na področju, ki ga pokriva. Njegova razširjeno* ski način pisanja, resnična usmerjenost v vsa tista vP' ^t ki vsak dan zanimajo delovne ljudi in občane, tef^e0 \ nostj ki sega tudi izven meja občin, ki so ustanovitelj1 vam nalagajo vedno nove in odgovornejše dolžnosti ,j V; loge, ki jih boste prav gotovo še uspešneje uresniču1 pa smo prepričani, da bomo v prihodnje še utrdili ter ; medsebojno sodelovanje. vnto& VlajkoKrivokapič in Janez za novinarje slovenske izdaje KO"1 is^ Dolenjskemu listu in vsem njegovim sodelavcem čestitam za jubilej, želec mnogo uspehov za bodočno• 1 i°lC t i ; đđf^j Dragi 25-letniki! Čutimo vaše razpoloženje od / razširjeni slavnostni seji izdajateljskega sveta D° ra$ , > lista. Spoštujemo 25 let neutrudne, včasih tudi sarn.lSpe^'. > ške prizadevnosti vaščga kolektiva, ki je dosegel lepe ^ ( ' Naj bo naše sodelovanje, mislimo skupno, drugo str ,^1* listov, ki jo vsak teden posredujemo desettisočem bri Dolenjskem in v Pomurju, s to obletnico prav P°se krepljeno in s tem naravnano na nove dogovore z J .^0 t ( krajinskimi listi v Sloveniji. Čestitamo in vam ze , veliko debvnih uspehov. . ; l Juš Makovec, direktor in glaVIH J Zavoda za časopisno in radijsko o vMursk>%r Čestitam za četrt sto letni jubilej - vesel, da sem j sodeloval. , cmf* Lado 5"1 i/ Čestitke ob jubileju! ' 1 Čestitamo Dolenjskemu listu ob srebrnem jubileju , Kolegi pri Novem tedniku in Ra Še mnogo let življenja in vedno več uspehov v ^ /' stvo vseh Dolenjcev in še posebej vas pri „Dolenjcu ob srebrnem jubileju od srca želijo „Primorci". . pf; Zavod Primorske novi#' Naše iskrene čestitke za 25-letnico vašega lista. . • ptUjSKl ob/\ Za 25 let dela, za velike napore in prispevek k Prtvlj£^ j in razvoju za to, da si postal nepogrešljiv v našem ^ jof j ti, dragi naš Dolenjski list, izrekamo iskreno hvato . čestitke z najboljšimi željami za nove uspehe. ; Tabor slovenskih likovnih sam°r > sestiK'11! Ob 25-letnici izhajanja vašega lista vam iskreno ^ ^ r , Želimo, da bi bil Dolenjski list še naprej stalen g ' dolenjskih domovih. nvo«11 ! • Posebna šola — .J r ieP \ Ob jubileju čestitam celotnemu kolektivu te v mnogo uspehov. Fra„Sek P«"8/ si. 8 (1335) - 20. lefc'ji! 4 ^0 stran ste napisali sami! — To stran ste napisali sami J — To stran ste napisali sami! r- Rodnost za borce Ja° občinskega od- nih v hnrA ,ocevJe je včlanjeni nad 18Vnn -i°rganiz,acije ne~ ni» bili h1i - ,clanov> ki doslej 'a prisnlvu 0Pr°stitve plači-mestiia v - 23 ?drav.Ua 'n nado-Zato ™ ^ bolniškega stale-določiij l?-zcl° zadovoljni z nem varc£ E-S^y .° zdravstve-P'JMiška dni jf sPfejela re-lega iet.. Psc,ma konec minu- ^vstvenn do'°čajo, da je borcem NOV**0 za^otovljcno ° -| Sodba brez rednosti *^drži_besede« ■ lanj0 mest0 sta sklenila 5,CVilka x bo občini; ... uvezuje, r^je v roku n Ji- zvezi Ko" ^Poinitvi S"? 100 dni (po : f.^avil ozS. ^ obveznosti) •kladiJča 4 avt Pr®dal iz svojega MV—160g0 hne n°benebnoiSu 23 kuPca °ave-iv^n da je treh 6 obveznosti, ' I na z opremi štiri vozila. ! **• PečatiS Skupaj 278-264 ! ? imv pri1snifpmevzemom na ra" Prsan i« tifn- j ^ Novo mesto Na 1 tu?e je S23gasilska zveza (GZ) Ko- .^2°0.000SU?f la"i vplS L°stalih 78 264 h' okt°bra pa še ' S^ra, kol ; dlP- Do konca J je cz 2^ VOzila f,S L974' ko JeET--(14-febru- f?s|gfemvs ^ ^elo so veseli ra ® kupcem l^ snrif ,Šalka (Sta" f'>0 S?,la njihov IMV gasilec Ne, Krka ne bo presahnila zaradi rib Ribarstvo - export-obrat »Krka« Dvor odgovarja na članek v Dolenjskem listu Delovni ljudje obrata ,,KRKA" Dvor Ribarstvo-export Ljubljana čutimo dolžnost odgovoriti na članek objavljen v Dolenjskem listu 13. februaija 1975. Članek z naslovom „Bo Krka presahnila 7aradi rib? " je žaljiv za vse sirojcovne službe, ki so sodelovale pri izdelavi idejnega projekta, in kaže tudi na nepoznavanje obstoječili zakonitih predpisov, ki določajo količino vode, ki se lahko.odobri posameznemu uporabniku in koliko vode mora ostati v strugi. O tem odločajo pristojni upravni organi in ne uporabniki Ribarstvo expott Ljubljana. V celotni dokumentaciji je govor o največ 3 fnS/S in ne 5 m3/S, kot je navedeno v članku. Predvi: dena količina vode 3 m3/S temelji na pretoku 7,72'm3/S pri enoletnem nizkem vodnem stanju, ki bi se zmanjševala postopoma od stoletnega nizkega vodostaja na 1 m3/S ali celo nekaj manj. Pti stoletnem nizkem vodostaju ostaja še vedno 1,81 mm3/S v strugi Krke. Torej so trditve v članku, da bo struga reke Krke presahnila, popolnoma brez osnove in zavajajo javnost. (Mimogrede, izvir se imenuje Tominčev, ne pa Trpinčev.) Očitki, da nismo obvestili Ribiške družine Novo mesto o nameravani gradnji, so neresnične. Z našim dopisom z dne 8. aprila 1974 smo zaprosili RD Novo mesto za sestanek, na katerem bi se pogovorili o name-"»vani gradnji nove ribogojnice v Dol. Kotu pri Dvoru. Do danes. t. j. 15. 2. 197>. nismo prejeli nolwnega odgovora. Ifditev v članku, da bodo uničeni slapovi Krke v Kotih (obstaja samo eden, ostalo so kaskade), jo neresnična. Dejstvo jc nasprotno. Ob izgradnji ribogojnice bi sc sedanji SPOMINJAJO SE NAS V Delu sem prebral neko pismo, v katerem piše bralec o tem, kako se podjetja spominjajo svojih nekdanjih delavcev. To pismo me je spodbudilo, da zapišem nekaj besed. Upokojenci podjetja Novoteks so deležni vse pozornosti, a ne samo ob novem letu. Ob zadnji podelitvi nagrad za delovne jubileje smo upokojenci prejeli «nake nagrade kot ostali delavci Za to skrb najlepša hvala Novoteksu, vodstvu in celotnemu kolektivu. Želeli bi, da bi te vrstice spodbudile še ostale kolektive, da bi posvetili malo več pozornosti svojim nekdanjim delavcem. Marsikomu bi taka pozornost naredila veliko veselja v jeseni življenja. jvaNKA SECNJAK Novo mesto slap oz. jez, ki je ob desnem bregu pri Debeljakovem mlinu močno poškodovan, uredil. Tako bi voda enakomerno tekla čez jez, kar bi zagotavljalo, da bi kaskade v dolžini pribl. 250 m od sredine proti levemu bregu ne bile suhe že pri enoletnem nizkem vodostaju, kot je to sedaj, ampak bi imele stalen enakomerni pretok vode. 1 ako bi prav izgradnja ribogojnice pomagala čuvanju naravnUi lepot v tem predelu Krke. Kar zadeva škodo, ki naj bi jo utrpeli lipani, laliko rečemo, da je NEKOČ ta predel reke IG-ke bil sloveč, kar pa že dolgo ni, čeravno nova ribogojnica še ne stoji.' Do sedaj je bila izvedena predlo-kacijska obravnava 25' 10. 1974, ki jo je razpisal in vodil Republiški sekretariat za urbanizem za določitev lokacijskih smernic. Republiški sekretariat za urbanizem je po svoji presoji povabil 16 organov in organizacij, ne pa Ribarstvo-export Ljubljana. Novinarjeva trditev, da gre le za nekaj ton več ali manj rib, je daleč od resnice. Od proizvodnje, ki smo jo dosegli v letu 1974 (71.400 kg), želimo po izgradnji nove ribogojnice doseči 300.000 1^. To bi pomenilo dvig vrednosti bruto proizvodnje od . 4,720.000 din v letu 1974 na 19,800.000 din. V desetletnem obdobju je ribogojnica „Krka" na Dvoru ra/vila prr»iTvoHn>o in preskrbo 0 osemletki v vojaško šolo! Gojenci letalske "^mnazije „ Maršal Tito " med poukom ^ladj pre ---- 0 Poznajo možnosti in pogoje šolanja v srednjih vojaških a ' Ugodni pogoji in zanimiv ter lep poklic za mlade \ stvaobramhZn^ ° poklice, to posebno obliko dela r vPrato ?n°tnosti tpr 6 ve' nJene svobode, neodvisnosti, brat-. sanje bi težko _ ,samouPravne poti graditve socializma? Na to ^jeser°d~. .^k° l«o. i^\-rsslc.~ ' i*«ialMcn,'je v V0M5kc ' J1 Solania in ' ,0^gsni^v°i=s°ii!ilnekai ° I S6« če "C1 osmega ?a.VSU}Je? Vs> j ^Jtnani preiSni- eda osem- i w5^sa,!» " ^^)mšh»j=.a(ss 23 voiaLTr?JO zdravi Jasko službo ter V imeti privoljenje svojih roditeljev ali skrbnikov. Vse srednje vojaške šole so priznane kot srednješolske in gojenci po končani šoli dobe srednješolsko izobrazbo> V službi v JLA morajo ostati najmanj dvakrat tako dolgo, kot je trajalo šolanje. Pouk v vojaških šolah 'sestavljajo vojaški predmeti in splošno izobraževalni, poteka pa v učilnicah, kabinetih in laboratorijih, ki "so opremljeni z najmodernejšimi učnimi pripomočki Praktični pouk poteka v različnih oblikah: letna in zimska taborjenja, stažiranje, hospitiranje, poligonski pouk in strokovna praksa, upravljanje motornih vozil. Ves čas pouka stanujejo gojenci srednjih šol v vojaških dijaških domovih, v katerih se hranijo. Brezplačno imajo obleko, učbenike, šolske potrebščine, zdravstveno zavarovanje, poleg tega pa dobe še mesečno žepnino. Če gojenec šolanje prekine, morajo roditelji povrniti stroške šolanja. Ta* . caj kmečke žene I«* ^«ea Tk, . !?trbinoVaVodila p^'avke zadruge. Mil? 25 l* MirSe ^j "^^eljica 2ari.žena. 2a ' obiskovalo pa ^^anje teč*J je vladato ti rečke •• « AS*"* zadru- ' 50 >0 ka se zna ]\ P°novno ' K^[ Xlčkfl» žena hZCV za ! Ptih Ne^ektorju 7 aH Hvaležnc ^žb.Janiču, ki Jgjuge inž m*vwč;c!r, pri rnoderniziranju in napredku njihovih kmetij. Vesele smo bile tudi obiska tovarne Kolinska na Mirni in tovarne Dana. Ogledale smo si proizvodni proces v obeh tovamali in z zanimanjem spremljale besede vodičev. Ko smo bile zunaj tovarne, nas je za hip spreletela malodušnost ob misli na naše kmečko delo. Za trenutek bi si kar želele, da bi zamenjale z delavkami za stroji. .. MALCI KOSTEVC Sentrupert Poglejmo nekaj srednjih vojaških šol. Srednja vojaška šola za kopno vojsko je v Sarejevu. Tri leta se gojenci šolajo skupaj, zadnje leto pa v centrih rodov, za katere so se odločili (oklopne enote, pešadija, artiljerija itd.). V Zagrebu je tehnična srednja vojna šola, v Rajlovcu letalsko-tehnična, v Splitu mornari-ško-tehnična, v Sarajevu intendantska, v Novem Sadu sanitetska in v Zemunu glasbena srednja vojaška šo- la. . D.MARAŠ Razočarani potrošniki Zadnje čase dobivamo delavci vsak mesec tudi bone za malico v vrednosti 100 din. Z njimi lahko kupujemo živila. Na osnovni šoli v Kočevju smo se zaradi delavcev, ki so zaposleni na podružničnih šolah, odločili za Mercatorjeve bone, ker ima le-ta svoje poslovalnice tudi v manjših krajih. Nemalo sem bil te dni presenečen, ko sem v kočevski trgovini z zelenjavo kupil vrečo krompirja, pa prodajalka ni hotela sprejeti bonov za plačilo. Menim, da sodi krompir med osnovna živila kakor zelenjava in sadje ter da si kaj takega v tej Mercatorjevi trgovini s sadjem in zelenjavo ne bi smeli dovoliti. Ne bi se čudil, če bi me prodajalka v trgovini s tekstilom zavrnila in ne bi sprejela bonov, kCT so namenjeni le za nakup živil. Prepričan sem, da bodo odgovorni pri kočevskem Mercatorju to stvar proučili in seznanili prodajalce v Sadju-zelenjavi, kaj sodi med živila in čemu služijo njihovi boni FRANCE BRUS KOČEVJE trga na širšem območju Dolenjske. Naše delovanje sega od Sevnice do Zagreba in od Velikih Blok na Notranjskem do Vinice in Karlovca. Oskrbujemo vse tržnice na tem območju in večino hotelov ter gostišč, garnizone JLA in tovarniške menze. Nismo se zaprli v ozek krog in se tudi ne bomo. Na področju Dolenjske ni bil pred desetimi leti prodan niti en kilogram rib, v preteklem letu pa smo prodali več kot 200.000 kg sladkovodnih in morskih rib. Vse to delo opravlja devetčlanski kolektiv, ki si je zadal nalogo dvigniti porabo ribjega mesa v naslednjih desetih letih od sedanjega 1 kg na 2 kg letno na prebivalca, kar pa je še vedno daleč pod jugoslovanskim povprečjem, da ne omenjamo evropskega. ■ Novinar govori v imenu občanov in se sklicuje na javno mnenje. Postavljamo vprašanje: zakaj nas ni obiskal ali povabil? Postregli bi mu z uradnimi in strokovnimi podatki ter rešitvami ki so dostopni vsakomur. Naš kolektiv postavlja javnosti vprašanje, ali ima pravico do razvoja, usklajenega s čuvanjem Krke in okolje, kar so strokovne organizacije pri izdelavi idejnega projekta zelo upoštevale. V naši delovni organizaciji delajo ljudje, ki so pred dolgimi leti utemeljili in postavili ribo-gojno panogo na območju naše občine na noge. To delo Je terjalo veliko požrtvovalnosti. Zakaj rušiti nekaj, kar je dokazalo sposobnost za življenje in sposobnost za nadaljnji razvoj? Kdo bo odgovoren, ko bo javnost čez nekaj let vprašala, zakaj ni več rib na trgu? Čutimo, da smo dolžni pravočasno ukrepati, da do tega ne bi prišlo. Zakaj preprečevati razvoj Suhe Krajine na tem področju? Investicija predvideva 14,000.000 din, od tega največ ^adbenili del. Vas Dol Kot bi dobila asfaltirano cesto, telefpn, nov transformator, torej ne samo negativne stvari < kot trdi članek. Predsednik ZDL STOJAN JAKOVLJEVlC dolenjski okthf za praznik za slovenski kulturni praznik 8. februar smo tudi učenci osnovne šole Milke Šobar-Nataše pripravili proslavo. Ob 8.30 smo se zbrali v dvorani dijaškega doma, kjer nam je Dolenjski oktet zapel nekaj pesmi Pevcem srno vsi zelo hvaležni, da so se odzvali našemu vabilu in nastopili na proslavi; to je bilo za nas izredno doživetje. Nato so člani reci-tatorskega krožka recitirali nekaj Prešernovih pesmi za zaključek pa so člani literarnega krožka prebrali svoja najboljša dela. Tako smo učenci dostojno proslavili Prešernov dan. DARJA JARNOVIC OŠ Milka Šobar-Nataša Kje bo tekla nova cesta » Pod tem naslovom je bil 6. februarja v Dolenjskem listu objavljen članek, v katerem se pisec Alojz Suštaršič poteguje za neustrezno izpeljavo cestnega odseka Ručetna vas-Semič. Naj povem, da je ta del odcep od partizanske magistrale, ki je že trasirana, zakoličen pa je tudi že odcep Ručetna vas-Semič. Po vsestranski proučitvi terena so med več variantami izbrali najboljšo in najcenejšo. Pisec se zavzema, da bi bila cesta speljana med Vavpčjo vasjo in Trato, križišče pa naj bi bilo v Semiču pred novim vrtcem, šolo in samopostrežno trgovino. Tako bi l>il ta del ceste velika nevarnost za šolarje in odrasle. Pisec tudi ne upošteva zazidalnega in urbanističnega načrta. S prestavitvijo na nerodovitni teren bi cesta izgubila svoj turistični pomen. Od te ceste je predviden asfaltiran priključek do Sv. Roka, ki bo povezal tudi Nestopljo vas in Lipovec. Povrh vsega bi bila nova trasa daljša in bi bilo potrebno zbrati nove milijone, stran pa bi bil vržen tudi denar za že opravljene meritve in trasiranje. Cesto so trasirali strokovnjaki, ki so upoštevali širše perspektive Semiča in-njegovega razvoja. Na ta odcep s podaljškom teži tudi vsa Semiška gora, ki bo tako dobila nove možnosti za razvoj. ALBIN GOLOBIC Sad inja vas 10 Semič Štirje jubileji Jožeta Kneza nagrade za vojake v enoti Rada Petroviča so najboljši vojaki pred kratkim prvič dobili značko „Vzoren vojak". To priznanje se sicer podeljuje za odličen uspeh v vojaški strokovni ter družbenopolitični vzgoji, za vzorno obnašanje, pomoč tovarišem-pri učenju, rokovanje in vzdrževanje orožja ter še za več drugih aktivnosti S tem priznanjem dobi vojak tudi 15 dni nagradnega dopusta. Do sedaj so to priznanje dobili vojaki: Milorad Crepulja, Dra-goslav Jurič, Dragoljub Belano-vić, Ibrahim Hodžić, Darko Le-meci, Cedo Babić, Savo Proda-nović, Jožo Duvnjak, Boris Si-monić. Marko Hrban, Anto Nabilo, Milan Jugovič, Bojan Cetina, Zlatko Karen, Dušan Sobot, Lazar Antoski in Dragan Stoja-novič. V__L.Dv^ gasilci zborujejo v ribniški občini potekajo gasilski občni zbori. Na njih pregledujejo v preteklem letu opravljeno delo in načrtujejo delo za letos. Velika večina gasilskih društev v občini je zelo prizadevna, za kar zaslužijo posamezniki ki vodijo društva in članstvo, pohvalo. Med taka gasilska društva sodi brez dvoma tudi PGD Bukovica, ki je imelo med prvimi letni občni zbor. -r pionirji v galeriji Na dan slovenskega kulturnega praznika so bili v Dolenjsko galerijo povabljeni predstavniki pionirskili odredov občine Novo mesto in' njihovi najbolj zaslužni mentorji Prejeli so priznanja. Temeljna izobraževalna skupnost je tudi naši šoli podelila pohvalo in priznati moram, da sem zelo vesela, ker je naše delo kronano z uspehom. ALENKA SLIHADOLNIK OS (irm Štiri jubileje slavi letos generalni direktor Novelesa Jože Knez; 50-letnico življenja, 35-letnico revolucionarnega dela, 25-letnico dela v gospodarstvu ih 20-letnico dela na Dolenjskem. Prvi in najpomembnejši jubilej - 50. rojstni dan - je proslavil 8. februarja, na dan slovenskega kulturnega praznika. Rodil se je v Črni na Koroškem. Gimnazijo je začel obiskovati v Murski Soboti, nadaljeval jo je v Mariboru, končal pa v Ljubljani. Že kot srednješolec je začel politično delovati in je bil leta 1940 sprejet v SKOJ. Okupacijo je preživel v kraju, za katerega je Hitler ukazal: ,J^apravite mi to deželo spet nemško!" Bil je eden glavnih organizatorjev protifašističnega odpora na Koroškem. Leta 1942 se je znašel v zaporu. Član KP Jugoslavije je postal leta 1943. Po vojni je opravljal dolžnost sekretarja republiškega odbora Tehnike in športa, bilje organizacijski selaetar fizkulturne zveze Slovenije in sekretar ministrstva za lesno indiistrijo. V Novo mesto je prišel prvič leta 1950 in bil do leta 1954 direktor LIP. Dolžnost ga je vodila na okraj za načelnika za gospodarstvo. Bil je glavni pobudnik zasnov za gospodarski razvoj ožje Dolenjske. V Novoles je prišel spet leta 1958. To obdobje štejejo v podjetju za eno najpomembnejših. V letu dni so v celoti zgradili tovarno vezanih plošč, kar je pomenilo pravcati gospodarski čudež. Pod njegovim vodstvom je bila v letih 1963-1964 grajena tovarna drobnega pohištva. Kot gospodarstvenik se je Jož3 Knez trajno zapisal na Dolenjskem. Za vse, kar je naredil, so mu prisodili^Krai^erjevo nagrado. Nedvomno je je bil vesel, toda Knez ne bi bil Knez, če ne bil priznanja delil z drugimi; „To ni samo moja nagrada, to je nagrada vsega Novole-sa, vseh novolesovcev!" Zato je v kolektivu postal še bolj priljubljen. Sicer pa je nekdo dejal; „Knez je našel svoj smisel v gospodarstvu, njemu v celoti podreja tudi svoje življenje." ogled plesov Na predvečer slovenskega kulturnega praznika smo si pk)nirji in mladinci osnovne šole Grm ogledali nastop folktorne skupine ,4''rance Marolt". Zaplesali so nam nekaj slo-- venskih in srbskili ljudskih plesov. Zelo smo bili navdušeni nad prireditvijo. V zahvalo smo«ia koncu ma-roltovcem podarili šopek cve^a. LILIJANA KAPŠ OŠ Grm v vojski do poklica Se ena generacija vojakov iz enote tov. Rada Petroviča se je pred kratkim poslovila od prijateljev in zadovoljna odšla domov. Odslužili so kadrovski rok, poleg tega pa so si pridobili poklic. Govor je o vojakih. Ki so iz centra za šolanje voznikov prišli v to enoto na praktično vožnjo. Tu so prevozili več kot 300 tisoč kilometrov pri izvrševanju vsakdanjih nalog, sodelovali pa so tudi na vaji „Jesen 74". Poudariti je treba, da se jim na tej dolgi poti ni pripetila niti ena nesreča in da nobeno vozilo ni odpovedalo. ,,Gotovo so to dosegli zaradi svoje dobre teoretične pripravljenosti, discipline in .skrbi za vozila," je dejal Ivan Ku-vač, ki skrbi za vozni park v tej enoti Povemo naj še, da veliko teh vojakov ostane v Novem mestu, kjer jim ni težko dobiti zaposlitev. L. DRA2IC dolenjski ust 5 Lovski blagor na medvedjem lovu Zgodilo se je predlanskim. Šele zdaj pa se mi je ponudila priložnost za pogovor z lovcem Alojzem Veselom. Gledam ga in poslušam. Občudujem njegovo pripovedovanje in neizmerno navdušenost o doživetju, ki ga je bil deležen na m^-vedjem lovu. Res se mu je nasmehnil zavidljiv lovski blagor, da bo v mislih nanj živel in lovil do konca dni. Moje oči so uprte vanj, v njegov polni, zdravi in vedno nasmejani, zagoreli obraz. Vse bi mi rad povedal v eni sapi. Čokat je in zbit, da ga je sama mišica. In čeprav malce zavaljen, je uren in okreten, da mu zlepa ni para. Pokušam ga in občudujem. Pred devetimi leti so ga sprejeli v članstvo lovske družine Banja Loka pri Kočevju. Veliko je že do sedaj napravil v tem lovskem revirju za gojitev in pravilen odstrel divjadi. Imajo ga za pravičnega lovca. Ni štedil časa in moči pri delu v lovišču. Delal je sol-nice in krmišča, gradil preže, krmil divjad, sem in tja pa tudi odstrelil kako žival, ki je morala iz lovišča, da je prišel kak dinar v družinsko blagajno. 2^1o rad zahaja v revir ter opazuje naravo in divjad. Kaj ne bi? Saj je vendar rojen med temi gorami, zato mu ni nikjer na svetu lepše kot tu. Najraje pa je vedno poslušal prigode lovcev z medvedi Veliko zanimivega je s to zverjadjo tudi sam doživel v minulih lovskih letih. pojavil se je velikan v družini je imel veliko možnosti, da se izkaže. Z največjim veseljem je skrbel za medvedja krmišča. Tja je odvažal mrhovino, da so živali imele kaj jesti Zlasti pa se je izkazal pri gradnji in oskrbovanju novega krmišča, ki so ga napravili pred dvema letoma. Tu je s tovariši zgradil nad dvanajst metrov visoko lovsko prežo za opazovanje in čakanje medvedov. Potem mu je na njej izteklo precej časa, ur, dni in noči, ki so se mu globoko vtisnile v spomin. Tudi na tem novem medvedjem krmišču so kosmatinci kmalu prijeli in pospravljali mrhovino, da jo je moral stalno dovažati od koderkoli. Pojavil se je tudi velik medved. Videli so ga in slišali, kako je hropel, trgal meso in z zobmi mlel debele kosti, da mu je pod čeljustmi pokalo, kakor bi raz- bijal krožnike. Po sledovih in velikosti šap so lovci sklepali, da ima okoli dvesto kilogramov. Vedno je prihajal okoli osmih in pospravil veliko mesa, da so se kar čudili. Toda bili so v zmoti o njegovi veličini, zakaj bil je večji in težji. Zato je sklepanje po odtisih šap često zmotno. Tedaj je Lovska družina Banja Loka dobila lovskega gosta iz Nemčije. Želel je upleniti medveda, odobrenega za odstrel. Bilo je sredi meseca marca 1973. Lovec Alojz .Vesel ga je spremljal v revir. Dospela sta do krmišča, kjer je bilo vse poteptano in zgneteno od medvedjih šap, da se je tujec kar čudil. Nista obšla krmišča niti stopila nanj, da ne bi dah po njuni sveži sledi odgnal medveda, in tudi čakat sta šla dosti prej, ko je bilo sonce še na nebu. Medvedi so vsako noč razvlekli mrhovino. Posamezne kose so zavlekli tudi iz jase v gozd. In vsako dopoldne je bilo treba to zvlačiti in zgrniti v kup okoli navezane poginule živali, krave ali konja, ki ga ima medved najrajši. To je bilo treba napraviti, da ne bi medved imel kaj obirati v gozdu, kjer ga ni mogoče videti in bo moral izstopiti h kupu. Pazljivo- sta zavila do lestve in se povzpela po nji na prežo, kjer sta se namestila, pripravila orožje in razvrstila druge stvari. Začela sta po tiho čebljati. Vesel se je mučil. Jezik se mu je zapletal v slabi nemščini in vendar sta se lepo sporazumevala'z lovsko govorico. Gostje vzel daljnogled ter začel opazovati jaso. Videti je bilo, da je tu vsako noč pravi direndaj. Veselu pa ni šlo v račun, da morajo tudi najlepše lovske trofeje v tujino za devize. Te nesrečne devize! Potem pa zanje trgovci uvažajo tudi nepotrebne reči in ravnajo z njimi potratno. Sonce je zašlo za Kapičem in Stružnico. Tedaj se v tem letnem času z^čno nad strugo reke Kolpe dvigati prameni sive megle, ki kmalu napolnijo dolino. V gori pa je skoraj vedno lepo, vedro in jasno. Tako je bilo tudi ta večer. Zagledala sta mesec, ki je otožno plaval na nebu. Vedno bolj ga je bilo videti in postajal je svetlejši. Okoli njega so se začele prižigati zvezde. V siju so se začele snežne lise čarobno svetlikati. Videti so bile, kakor da so v njih kristali. V bližnjih vaseh je vse utihnilo, le sem in ^a je zalajal kak kužek. Tudi od ceste, ki pelje iz Kočevja proti Brodu na Kolpi, je bilo slišati vedno manj avtomobilov. Tedaj pa so zaživeli gozdni prebivalci in začeli križa-riti v nočnih pohodih. Nekaj je zašelestelo in počilo v bližini. Slišala sta tudi škripanje snega v počasni hoji. Lovski gost je postajal nemiren. Potem je vse utihnilo in nič ni stopilo na jaso. Gosta je nekaj začelo v prsih mučiti in siliti h* kašlju. Vesel se je bal, da bo gost zakašljal. Potem bo vse zaman in pokvarjeno. Z roko je segel po steklenici s toplim čajem, odvil poklopec. nalil čaja in ga ponudil gostu. Rad ga je spil in se zatem malce pomiril. In glej! Zdajci se je na gozdnem porobku pred jaso premaknila temna senca. Bil je medved. Prikradel se je kot duh, se od tam razgledoval in poslušal. Lovec Vesel je s komolcem dregnil gosta pod rebra in mu pokazal medveda. „Od sile je previden," mu je šepnil. Medved se je spet premaknil in začel obkrože-vati krmišče. Vedno bolj je stiskal obroč okoli njega. Nazadnje se je le približal k mizi in se usedel na zadnjo plat, se razgledoval in poslušal. Potem je pričel jesti. Videti ga je bilo kot starega deda. Tedaj je lovec ukazal gostu, naj se pripravi in strelja. Šele zdaj se je začftla prava lovska mrzlica. Gost je bil od sile nervozen in nemiren. Kaj ne bi bif! Pred seboj sta imela oijaško zver, kakršne še ni videl. „Devize za njen kožuh bodo prinesle lep kupček dolarjev v družinsko blagajno, gosta pa ii Medvedji kožuh z upleniteljem Alojzem Veselom, članom LD Banja Loka. Kožuh je razpet na žaganicah, dolgih štiri metre. utrnile krepko po žepu," si je dejal lovec. Puškina cev je zlezla skoz okence zaprte lovske preže. Telo tujega lovca je začelo drgetati, ko je nameril na medveda. Puškina cev ni bila mirna. Mučil se je, premikal in popravljal, da bi jo ukrotil, pa ni in ni hotela ubogati. Zdaj je lovski gost nekoliko prenesel še svojo zadnjo plat na klopci, da je zaškripala, kot bi rahlo zajokala. In medved se je vrgel kvišku, puhnil in planil proti gozdu, da je bilo videti le temno gmoto, ki se je odvalila in izginila med drevjem. To noč se ni več vrnil. ostal brez k02uha Lovca sta šla čakat naslednji dan dosti prej, ko je bilo sonce še visoko. Dan se je bil že potegnil. In sonce je zatonilo zopet kakor prejšnji dan, le luna se je pojavila eno uro kasneje. Podplatar je imel dokaj točen vozni red, zakaj spet je prišel okoli osmih. Gost pa je bil nemiren in je medveda odpodil kakor prejšnji večer. Tretji večerje gost vzel s seboj še nekega svojega ostarelega prijatelja ali sorodnika, da bi videl medveda. Ta je že vtretjič dospel natanko ob svoji uri. In vse se je spet spridilo zaradi nemirnega gosta, kije plačal lovski družini predpisane pristojbine in zapustil ta revir brez medvedjega kožuha. Nekateri banjeloški lovci so kar osupnili ob Veselovem pripovedovanju. „Škoda časa s takim gostom! Pa takšni stroški z medvedjim krmiščem in škoda, ki jo moramo plačati kmetom? Sama izguba." Kar vrelo je iz Vesela. Tedaj pa so se odločili, naj gre medveda uplenit on, lovec Alojz Vesel. Sam sebi ni mogel verjeti. In šel je. četrto noc pa zares Četrto noč je luna posvetila že precej pozneje. Sam je sedel na preži, čakal, oprezal in poslušal. Oziral se je na uro. Bližalo se je osem. „Zdaj, zdaj bo," si je dejal. Pa nič. V rokah je držal daljnogled in si ga potiskal na oči, oprezal na vse strani ter poslušal. Ničesar ni videl niti slišal. OkoH desetih pa ga je nekaj privzdignilo. V daljavi je slišal šelestenje in korake. Vedno bolj so se bližali. „Hresk, hresk . . Že jih je slišal ^ zakaj medved je bil blizu-spet vse utihnilo, zakaj m® bil navajen vedno opre®>v^j izkušen, zato je dočakal « rost. Ničesar suniljive?a ničesar slišal, bil je lačen, iz pa je močno dišalo. Niv , šljal. Premaknil se je in 0 . pojedini ter začel jesti. . je umirjeno lovčevo oko ^ muhi. Strel je rezko odje sekal nočni mir. Medved. zarjovel ter začel jokati ^ Metal se je proti gozdu. -y setih skokih pa je omaM na tla. Lovec Alojz Vesel je 1 kal v' zaprti hišici, se P klopci, vstajal in s Prsn , < fcjjij nil skoz okence. Ni v j j$ d: začne. Praviloma bi ® . ^ ki vsaj eno uro, da bi se jj J e do kraja, saj nl mrtva. Toda nestrpno lo miru. Svoje stvan* Lje« 4gl hrbtnik in se P°. 7 nap{i5 de lestvi spustil s preže.. vjoU*M; ško in električno svetil^ ^l$r krenil za krvavo sledjo. obsvetil velike črne ga žala na trebuhu. Zadnje _;eVe. iztegnjene in kar zazija Previdno je obšel mrt\ tjj^c;f2d ter hodil okoli njega. * fc, ga ogledoval. Zdaj se in k-'Sk] ko večji, kot prejšnje noc^.- opazoval živega. Sv°J mogel verjeti, da je ^^jgale v-ter Misli so mu neurejeno bir in ni vedel, kaj naJ P°c-:i da1^ Nazadnje se je odi10 o)]!0 do avtomobila in x ° sti-^ot njo Brigo do lovca * C ki mu bo pomagal- L TEHTAL 300 KI LOG RA1^ grc Mesec je kukal med d• \ njegovem siju sta lov«* ^jjt medveda. Postala sta P čas molčal in gledal- Potem sta lovca v iztrebila medveda. Zrav na desno stran, na levo p . žila zeleno vejico. Tak° re pravljen za prenos iz g° sta morala nazaj in na . po lovca Jureta Križa. in f konja. Brez tega ne bi šlo- Ocenili so, da je bil ^ f jbj tristo kilogramov. Ver)e motili, zakaj njegov že u ^ pi } žuh je dolg 233 in širo metrov. Ocenili so ga s vltiitr.ei mi. To pa je ena izme 1F°V medvedjih trofej v Sl°v^ nalna mera od prednje pe je 309 centimetrov, njih nog do šap pa 244-in glava je izredno lePa'^£ Jurčki premagali lovce Bela kranna je znana po svojih naravnih lepotah, ki jih še ni oskrunilo zlo neodgovorne industrializacije, in po svoji vlogi, ki jo je o^grala med NOB. Od tistih časov do danes se ta deželica in njeni ljudje niso prav nič spremenili. Bela krajina sprejme popotnika kot starega znanca. Tujec ni tujec, temveč dolvodošel prijate^. Tudi mene je lovska pot popeljala v mirne belokranjske gozdove, kjer med lovci preživljam nepozabne trenutke. Starejši lovci so bili vsi borci, če niso bili v partizanih, pa so pomagali kot aktivisti, kurirji, obveščevalci itd. Njihove pripovedi so za nas mlajše zelo zanimive. Biti lovec v Beli krajini pa ni ravno lahko; lovske površine so velike, ker ni cest, moraš vse obhodili peš. Naj poudarim, da ni prva lovče-va naloga, da strelja živaH, v prvi vrsti je lovec čuvaj narave, gojitelj divjadi, skrbi za mir v lovišču, dela krmišča, postavlja preže itd. Lovče-va dolžnost in odgovornost sta tesno povezani z vsakdanjim bojem za čisto okolje oziroma haravo, v kateri živi naša divjad, ki je prav tako življenjsko ogrožena. lovski sinji vrh Sicer ni moj namen, da bi pisali o dolžnostih, rad bi le popisal nekaj zanimivih dogodkov, ki sem jili doživel v Lovskem društvu Sinji vrh, katerega član sem. Vas Sinji vrh leži 8 kilometrov nad Vinico v majhni kotlini Med vojno je bila v vasi italijanska postojanka. Znano je, da so se italijanski vojaki v tej postojanki tako bali partizanov, da se niso upali iz vasi Ogradili so se z visokimi kamnitimi zidovi, ki pa niso mogli preprečiti njihove kapitulacije. DOLENJSKI LIST Sinji vrh, majhna vasica sredi naravnega parka, si močno prizadeva, da bi v prihodnjih letih postala turistični kraj. Najprej so se prizadevni vaščani odločili, da bodo zgradili vodovod. S samoprispevkom so zbrali že precej denaija, za pomoč so zaprosili tudi sklad za manj razvita področja ter druge organe. Vsega tega pa se ne lotevajo zato, da bi v svoj kraj privabili tuje turiste, marveč naše delovne ljudi, ki želijo del dopusta preživeti v miru na deželi, daleč od mestnega trušča in smradu. Lovišče LD Sinji vrh obsega okrog 3.500 ha površine. Po mejah lovišča meje popeljal prijatelj Mirko Sneler, ki je lovski čuvaj. Naletela sva na divjo svinjo, ki'so jo ustrelili divji lovci, morda celo med kotenjem. Žalosten je bil pogled na mrtve mladiče poleg ostankov samice. Kdorkoli je že na dan prvega maja, ko so samice tik pred kotenjem, ubil to žival, je gotovo ni zaradi lakote. najbolje - bezati Izkušeni lovci odsvetujejo, da bi lovec sam šel v oddaljene predele lovišča; če bi se mu pripetila nesreča, bi bilo lahko zanj usodno. Domačini so mc tudi poučili, kaj mo- ram narediti, če bi srečal kosmatm' ca; zlasti je nevarna inedvedka z mladiči V takih primerih so najboljše orožje hitre noge. Včasih pa se zgodi, da to „orožje" odpove. Bilo je zadnje dni julija, ko sem klical srnjaka. Med tem počenem na zapuščeni gozdni poti sem opazil, da neka žival v bližini razkopava mrav-yišče.' Čeprav se je to dogajalo le nekaj deset metrov stran, nisem dobro videl, ker je bilo mravljišče za gostim brinjem. Že sem hotel vstati, da bi si ogledal, kaj se dogaja, ko se pred mano na poti pojavi medved. Gledala sva si .z oči v oči Obstal sem kot prikovan, noge so mi bile težje od svinca. Na srečo je bil medved bolj miroljuben; obrnil se je, nekaj zagodrnjal in odhlačal v gozd. jelenji ruk Lani jeseni sem hotel poslušati jelenji ruk. Z lovcem pripravnikom Petrom Kuzmo sva se zgodaj zjutraj neko oktobrsko soboto iz Ljubljane odpravila na pot. Ko je zmanjkalo asfalta, sva se počasi peljala po makadamski cesti od Livolda proti Sinjemu vrhu. Spotoma sva iz avtomobila videle jelenčka in lisico. Vasi Mozelj, Predgrad, Stari trg so zelo čiste, skozi pelje asfaltna cesta; prijetni in lični kraji popotnika vabijo, da se vsaj za krajši čas ustavi Blizu cilja nama je pot zaprl velik kmečki voz, poln jurčkov. Takega prizora gotovo ni videlo veliko ljudi. Peter je v hipu pozabil, da greva poslušat jelenji ruk; brez besed se je zapodil iz avta v gozd. Cez slabe pol ure je vesel prišel nazaj: ,,Kosilo že imava!" se jc pohvalil in pokazal lepe jurčke. V vasi Špeharji sva se ustavila pri gospodarju lovišča Josipu Trohi, pa ga ni bilo doma: tudi on je nabiral gobe. Lovčeva hčerka je sedela pred velikim kupom lepih jurčkov in jih pripravljala za sušenje. Mimo jc prišel sosed Lakner, star in izkušen lovec, specialist za lov na zajca. Vprašal sem ga, kakšen je letos jelenji ruk, pa o tem sploh ni hotel govoriti, zato pa je več pripovedoval o jur-čkih. Tisti dan je celo znana belokranjska kapljica imela okus po jurčkih . . . Na Sinjem vrhu sva se poslovila in se dogovorila, da greva popoldne delat visoko prežo. Kadar sem tukaj, stanujem pri Petru Hrovatu. Od Mirka sem sicer že dobil starejšo kmečko hišo, ki pa jo moram še urediti, da bo primerna za bivanje. Povedati moram, daje kruh, ki ga Horvat sam peče, najboljši daleč naokoli in da ni gospodinje, ki bi mu bila kos. Pred leti je bil tudi on lovec, sedaj pa gaje nasledil njegov sin l'rance, ki je tudi blagajnik društva. Med NOB sta bila oče in sin v partizanih, oče Peter je bil tudi delegat kočevskega zbora. Po vojni je bil predsednik tega kraja. Pred njegovo hišo se včasih zberemo in steče pogovor o lovu ali o dogodkili iz NOB. vsi Sli po gobe D^nes teče pogovor le o gobah. Vsi vaščani, mladi stari, lovci in celo kmetje, so opustili drugo delo in s koši na hrbtih krenili v gozd. Lovci so celo prekinili delo na krmni njivi za divjad. Sicer imajo opravičilo: saj ni nobenega kmeta, ki bi njivo po-branal. In poslcdice? Na njivi bo zrasla kvečjemu kakšna uborna repa in divjad se bo hodila gostit na kmečke njive .. . Lovska blagajna pa bo morala poravnati škodo! Upamo lahko le, da letos ne bo tako obilje jurčkov, da se bodo lovci lahko bolj posvetili skrbi za divjad. Ob dogovorjenem času pride Peter, oborožen s puško in — košem. Že po nekaj korakih ga vzame ^-ščava. Hitro sem se podvizal za njim, sicer bi ga premamili jurčki Na poti proti kraju, kjer naj bi postavila prežo, bi še mene kmalu premagala gobarska strast: vsepovsod sami jurčki, da človek ne ve, katerega bi najprej utrgal. Prežo sva postavila visoko; iz nje je moč opazovati jelenjad, divje prašiče« srnjad, pa tudi lisico imajo tukaj stečino. Namenjena je lovcem, vendar trdijo izkušeni lovci, dajo bodo uporabljali tudi nečlani Vse te prosim, če jo že morajo uporabljati, naj je ne porušijo, kot se je že zgodilo. Ža postavitev je potrebno veliko trdega dela, požagati pa jo je lahko. Sicer pa LD Sinji vrh sprejme v svoje vrste vsakega neoporečnega državljana, le v 2-letni pripravniški dobi mora z dejanji dokazati, da je pripravljen gojiti divjad, spoštovati lovsko etiko in se prizadevati za napredek lovstva. Po končanem delu sva se vračala skozi vas Gorico. Pri kmetih sva si pogasila žejo. Gorica je kot otok sredi gozda; divjad bi gotovo uničila vsa polja, če jih ne bi dobro zavarovali. Odnosi med kmeti in lovci so se v zadnjem času precej izboljšali Lovci bi morali pomagati pri nakupovanju žice ali električnih pastirjev. Lovski gospodarski načrt se ukvarja tudi z vprašanjem, kako pomagati kmetu in obenem zagotoviti divjadi dovolj hrane. V zadnjih letih smo za divjad pripravili njive z deteljo, koruzo, peso, krmnim ohrov-tom in repo. Tako je bila lani škoda na kmečkih njivah precej manjša kot prejšnja leta. V lovišču LD Sinji vrh bo treba najbrž za nekaj let zaščititi srnjad, ker je je premalo. Ko sva iz Gorice prišla mak) v ro-žicali na Sinji vrh, je Peter takoj pobegnil domov, jaz pa sem se odpravil do Mikulikinega Viktorja. Njegove hčere so ravno kuhale žgance; ker sem pomagal mešati sem za to dobil dobro večerjo; žgance in mleko. Pri mizi jc ob polni čaši sedel še sosed i ka"0 d Grge in pripovedoval. 0ve'3 šnjo noč medved na n-^sjov°/i rišču tresel hruške, sp#:'i potrkal na okno njeg°v V nedeljo zjutraj se vstal in moj sin m> sploh nisem lovec; p0*. so drugi lovci iz S°f , 0yci ji polne koše srnjakov- ] imeli polne koše, v nji jj jurčki. nof LOVSKE ZGO"^ Vaška gostilna je družaben prostor. Ta1*1 , ščani in pogovor kma iz sosednje vasi prip°v ^ pri nabiranju jurčkov p mlada medvedka. Bo* ^ rjoveč iz goščave p'al1 ^ ji , medvedka. Postavila # noge, njeni krem pij' lezni kavlji. Samo & * in medvedka bi ga z e ^i pokončala. Prestraše11 0v jf» spustil v divji beg- P0^11'1 brez koša, suknjiča i" J dar cel in živ. . vjšV Drug vaščan je grabil pokošeno de^'1 \j\*J lice je stopil v senco, j-o/jj čil in okrepčal. ^e^tCet'»lv/ cal, mu je nekdo raZl' j« 0! ce. Pridušal se je, temu neslanežu, ko Je :c hlačal medved. močne medvedje šaP^^ minila želja po maSC glavem begu je pre ^ j/ prepletene z robido, n(j« / mirnem času) nepre ^ Doma je njegova ?% t*'. i*,-, dolge ure, da mu je. :e if*. vse trnje. Junak pa žil s slivovko, in to Jj znotraj! j |cpjv Poletni dnevi, P° .■$ ''J Ijajev, so prehitro ostali brez repe, ker J gali jurčki. Preže drli, zato pa niso Prl ■ $ V težki lestvi, po katL. n»11 / nanjo. Lestev bom0 . stavili, dobro bi pa podiralce kam za nekaj časa „na i v Št. 8 (1335) - 20. febj^ 6 ' 'Novomeška > renesansa DriieHM osvobo- ^"""'urno-nrn "ovomcška Zveza ^fsbruajja^v 14. večer u'' galeriji lite- i liubljan^kp !■> 'katerem sta član jSledališ^a Rnj *^^8^ amaterskega I °'«S brala dela *Maiicg Zair,^ r ^ pisateljev ftgorčiča 7 Avgusta Metlike ter Dularja t ""'a Baica L Kolenca, Vla-mesta Zorana iz No- fPolnil dSi r "lu Je Hribar ftr^K in J?, mesta 7 nni Nove- plkladh. ^ odlomki iz znanih Ob !lCrt'ci MC ZaloTv11 proznem delu fet0 Pesniški VC- * bil v^er »lol if "mer je vse-'tn^anih z ' Uvodnih pesmi, Ž ,.m Posledici0111 ,VOjne in hkrat-4aIJevano še v L u človeka, na-d5b^ieS?n°bntem času, prek Sh 1VetiJ dO hum ntWlnih liričnih "aptT1Stlčn°^tirično Sedati, da hr, verzih- ki hoče gre S111 Neresnih "£1S0V" (»mo- • mtlvživalsffsvetuUPn0Sti) "e ^ečer ip K;I 'fi^5s55=a5 ■?' *°eSi s0^0^lodS; V Sem* , ed« nShe"' 2fdovi-fedj^^vcev je m h naJb°ljših ' kot ' -a Je ta literarni -ruglm P°" ?'«nL"Cetrto reneSnm^ecer d°živel lenj ?nja v Novenf literarnega iCJraiam' Pri tem seTe? in Do" neni] je, Ha n ' Jef hi dela tiska- '"embn0m° 80vorU?kvC--tU nikakor prisPevku Jemu o po-rVstveno zakladnik V slovensko J- J UST NOVO UMETNIŠKO PRIČEVANJE O KOSTANJEVICI: Barvni film »Zeleni otok« Slovenska projekcija je bila prejšnji teden v Kostanjevici, film pa pojd^j tudi na spored Evrovizije - S predvajanjem tega filma so se začele v Ko;?-tanjevici 20. prireditve Dolenjskega kulturnega festivala s^elujte v \ *8888 Ko«4. Žl'T' kl>"> prK Jak* sprcjcli "1 Ustan°vnem katerimi • konkretnih f li °h rev'je- Naloon naJvažncjša t8 l°kVenskem smo izpolnila' i/ b.ruarju k0 j Ur"e'n prazni-;i pevskih razgled^3 X??3 Ste' vkiav.°bjavljeni tc->stc" VT„l°qev k i "i P^dvsetn pri- Cl^raHih'so^bll,Žeobj4e-PŽna?iU- ^?o v Ki'CV Pa hi * A- P^lieir. ^ ni tm vse' ki jim t ranijo i"0]® Prispevki1'' d? nam t 2a obi-' bi bil; h • za katere W&£- žaenLdt0v°Jj kvalitetni f'poHiet ® ^ nelm P^spevki v ffoSj^Pesnii, Pr5znoriranL Uhko 7 Sol ZaPise t?C scstavk^ zgo-uScoijaje'žc nekailrjUje in jI *e- proj Pa s« „ llvKaJ dni v nro- i !tir^at nd°ma boa^itudi nar°či- •I la 2a iev a 'eto Pristv> u V^at do J M COLARIC Slovenci radi pišemo, ne samo prošnje in pritožbe, tudi beletri-stiko. Tradicionalno srečanje pisateljev in pesnikov,začetnikov v Gradišču v Slovenskili goricah je odkrilo stotino in pol novih imen, ki se poskušajo s peresom. Med njimi so pisci, ki se bodo z vztrajnim delom kmalu prebili. Kajpak potrebujejo pomoč. Na srečanju v Gradišču je bilo slišati, da potrebujejo revijo, prostor, kjer bi svoja dela lahko objavljali. Želijo mentorsko revijo, želijo pa tudi literarno kolonijo po zgledu likovnikov amaterjev, da bi si izmenjavali izkušnje, kritično brusili svoja dela in nazore. Bolj bi se radi povezali tudi s slovenskim pisateljskim društvom. Pripravljeni so storiti vse, da bi se prebili. Pisana iskrenost Kot je nu srečanju poudaril pisatelj Ivan Potrč, prinašajo začetniki pristne glasove iz življenja, književniki pa jim bodo lahko pomagali pri literarnem oblikovanju. Strastno privrženost življenju in pereči tematiki ter zazrtost v naš čas so izpričali tudi prispevki, poslani na natečaj, kateremu je potem sledilo srečanje. Svežina, pristnost in iskrenost so glavne vrlino teh prispevkov. Kaže, da bo tovrstnemu ustvarjanju pri nas poslej posvečena precej večja pozornost. Prav gotovo bo imelo to odmev tudi v sami organiziranosti pišočih. Tako je že slišati, da bo ZKPO vplivala na to, da bodo literarni krožki še bolj zaživeli, da se bo delo klubov razmahnilo, da bo delo že delujočih literarnih skupin še živahnejše in načrtnejše. Ne nazadnje naj omenimo, da že nekaj let deluje taka skupina tudi na Dolenjskem in da je tudi tu pričakovati Se večje prizadevanje, da bi ustvarjalci dobili stalen prostor za objavljanje svojih del (v Dolenjskih razgledih). J. J UST V počastitev slovenskega kulturnega praznika in 20-letnice Dolenjskega kulturnega festivala so predvajali 12. februarja v Kostanjevici barvno inačico filma „Zeleni otok". Film, ki je imel med snemanjem naslov „Neobičajna šola", je umetniško pričevanje o Kostanjevici in njenih ustvarjalcih od davnine preko Forme vive do grafičnega bienala jugoslovanskih pionirjev. Božo Milačič — pesnik, ki mu ni uspelo dokončati pomembno delo o „dolenjskih Benetkah". Prvega predvajanja filma ..Zeleni otok" v barvali so se udeležili predstavniki T V Zagreb z glavnim urednikom Mirkom Bolfekom, Karmen Milačič, ki je prevzela listino, ki potrjuje, daje Božo Milačič 38. častni član Dolenjskega kulturnega festivala (izvoljen je bil lani avgusta, nekaj dni pred smrtjo 10. septembra). Predvajanje je bilo slovesno dejanje. Udeležili so se ga predsednik dolenjske toplice: prijeten večer s pevci 15. februarja so poslušalci v prosvetnem domu v Dolenjskih Toplicah preživeli prijeten večer z Dolenjskim oktetom in pevci zbora „Maks Henigman" iz Dolenjskih Toplic pod vodstvom Iranca Mileka. Dolenjski oktet je s svojim stotim nastopom ogrel poslušalce z ubrano narodno in umetno pesmijo. V zboru ,,Maks Henigman" pa so presenetili mladi, katerih glasove je znal dirigent zliti z glasovi starejših v ubrano melodijo. , Tli KA MARKOVlC občinske skupščine Krško inž. Niko Kurent, številni krajani, pa tudi vse člahstvo osnovne organizacije ZK, kar je bilo sprejeto s še posebnim zadovoljstvom. Kakor so zapisali že številni jugoslovanski časniki, je lilm „Zeleni otok" pričevanje o otoku miru in tišine, polnem globokega ustvarjalnega zanosa, kjer je bogata umetniška tradicija prinašala in dodajala vsakič nekaj svojskega do da-naSnjili dni, ko umetniki iz vsega sveta nadaljujejo z ustvarjanjem ria Formi vivi. To je otok neprekoslji-vih naravnih lepot, tihe 'dilike, poezije. Posebno lepi so pejsaži s starodavnim kloštrom, parki skulp-tur in arhitektura opatijskega dvorišča. Tudi šola s svojim edinstvenim okoljem ni zaostajala. Prisrčni so bili otroci, ki so nastopali pri igri in delu. Pomemben uvod v film je dal Ivan Pisek s koso in pesmijo. „Zeleni otok" pripravljajo še za predvajanje na slovenski TV, prijavili pa so ga tudi za nekatera mednarodna tekmovanja. Že od vsega začetka pa je bil namenjen za predvajanje na Evroviziji. LADO SMREKAR Tone Kralj: RUDARJI, hrastov les, 1971. — Izrez z vrat osnovne šole v Kostanjevici na Krki. Kočevje: naloga - stalna razstava Likovni salon je lani obiskalo nad 22.000 ljudi, od tega več šolarjev »Dolenjski list« v vsako družino Čeprav je vse delo uprave Likovnega salona v Kočevju ljubiteljsko, se salon hitro razvija, uspehi pa so iz leta v leto večji. Da bi to točneje prikazali, se moramo poslužiti nekaterih številk. Lani je bilo v salonu dvanajst razstav, od katerih je vsaka trajala štirinajst dni. Obiskalo jih je 22.6.S4 ljudi, od tega 6.742 šolarjev, ki so si razstave ogledali skupinsko. Za vse razstave so prireditelji izdali kataloge z nekaj reprodukcijami slik in opisi razstavljenih del, dodani pa so bili kratki podatki o umetnikih. Pokrovitelji razstav so bila domača podjetja in organizacije, katerih predstavniki so razstave tudi odprli. Likovni salon je dobil lani od Zveze kulturno-prosvetnUi organizacij 41.000 din. Denar so porabili zaposlovanje salona in za nakup likovnih del za bodočo stalno razstavo v salonu. Čimprejšnja ureditev in otvoritev stalne zbirke je večletna želja in ena osrednjih nalog salona. Trenutno obsega zbirka 34 del, ki so jih od razstavljal-cev ali odkupili ali pa so jim jih razstavljalci podarili. Z občasnirfii razstavami je salonu uspelo likovno umetnost približati vsem občanom, tudi podeželanom. Ko bo odprta* stalna razstava, bo to še bolj knjiga pošla Knjiga Toneta Ožbolta ,4)ežela Petra Klepca", ki jo je izdala založba Borec v 3.000 izvodih tik pred novim letom, je že razprodana. Zdaj je v ponatisu. Ponovno bo naprodaj pri založbi in v knjigarnah predvidoma od 15. marca naprej. omogočeno. Pri tem je treba reči, da gre priznanje vsem članom odbora in uprave, za prizadevanje pa še prav posebno Ladu Gašparcu. A. ARKO tretja nagrada v novo mesto Na jugoslovanskem splošnem (anonimnem) natečaju za izdelavo idejnili osnutkov za razpoznavni (zaščitni) znak, ki ^ je v sodelovanju z Društvom likovnikov - oblikovalcev Slovenije razpisala Bombažna predilnica in tkalnica Tržič, je sodeloval tudi Novomeščan Peter Simič s sodelavcem Jovom Grobovškom. Med 119 prispevki iz vse Jugoslavije je ocenjevalna komisija prisodila njunemu delu tretjo nagrado. Izvrsten glasbeni večer ob jubileju V novomeškem Domu kulture nastopili: Slovenski oktet ter perni solisti: Vilma Bukovec, Ladko Korošec in Rudolf Franci iz Ljubljane / leS ^aglert že prej- Strniša, I ranček Rudolf. V zbirki Znamenja bodo izšla dela Tomaža Šalamuna, Ifigenije Zagoričnik in Primoža Kozaka. V strokovni, znanstveni, publicistični literaturi načrtuje založba 22 del, v Razpotjih dvoje, v zbirki Iz slovenske kulturne zakladnice pa tudi dvoje. Dodati je treba tudi to, da bodo Obzorja izdala tudi več besedil marksistične literature. SREDNJEŠOLSKI PROGRAM OHRANJA DOSEŽENO - V naši republiki deluje 169 srednješolskih zavodov (gimnazije, poklicne, tehniške, zdravstvene in druge šole) z okoli 77.500 učenci in nekaj n;(d 6.000 pedagoškimi dclavci, medtem ko je^ drugega osebja okoli 1.000. Domov za srednješolce premore Slovenija 58; v njih je 12.000 gojcncev, s katerimi dela 420 pedagoških de-lavcc\. V letošnjem šolskem letu si program dejavnosti in financiranja predvsem prizadeva ohraniti to, kar ze imamo, večji korak naprej pa je predviden šele v naslednjem šolskem letu. fcl'3351 - _ " [ebrunrjg 1975 V okviru praznovanja svojega srebrnega jubileja ter v počastitev slovenskega kulturnega praznika in 30-letnice osvoboditve je priredil Dolenjski list 12. februarja v Novem mestu dvoje glasbenih prireditev, na katerih so sodelovali: Slovenski oktet, prvaki Ijub^anske Opere Vilma Bukovec, Ladko Korošec in Rudolf Franci ter napovedovalka ljubljanske TV Milanka Bavcon, ki je povezovala spored. Popoldne je bil koncert za mladino, zvečer pa za povabljene goste in druge obiskovalce. Že takoj je treba reči, da sta oba koncerta, poSebej še večerni, zanikala trditve, da visoko kvalitetne prireditve v Novem mostu niso dobrodošle in obiskane. Obakrat je bila dvorana v Domu kulture zasedena, občinstvo pa je zlasti od Slovenskega okteta zalitevalo dodatne pesmi ih ponovitve. Koncert je uvedel in zaključil Slovenski oktet, kije zapel nekaj najlepših pesmi iz svojega sporeda, s katerim se je proslavil tudi po svetu. Slišali smo skladbe domačih avtoijcv, pesmi z dolenjskimi motivi, za konec pa še onega od biserov črnske duhovne pesmi. Operni solisti ~ sopranistka Bukovče-va, trebanjska rojakinja, basist Korošec, velik prijatelj Dolenjske, in tenorist Franci so pripravili nekaj samospevov in arij iz znanili opernih del. Poslušalci so še posebej toplo sprejeli nastop Ladka Korošca in njegov duet z Rudolfom Franclom v odlomku iz Smetanove „Prodane neveste", pri čemer je zlasti Korošec pokazal, da ni samo izboren pevec, ampak tudi i/.vrsten igralec. OTROK IN POKLIC Mnogi starši menijo, da ima otrok, ki ga neko delo močno | j zanima, tudi sposobnosti zanj. Pravijo, da „človek zmore | j vse, kar hoče". Res je, da trdna volja dela včasih čudeže, | i vendar se moramo zavedati, da je sposobnost vselej možno = i razviti le do določene meje. Prav zato pa moramo, ko naš | j otrok izbira poklic, dobro razmisliti tudi o njegovih zmožno- e i stih oziroma sposobnostih. Človek ni nezadovoljen s svojim § e delom samo zato, ker zahteva njegov poklic od njega več, | \ kot zmore, ampak lahko tudi zato, ker določenih sposob- | i nosti v poklicu ne more izkoriščati in razviti. i Starši poznamo in spoznavamo otroke od prvega dne, s i kljub temu pa marsikdaj ne bi vedeli natanko povedati, § I kakšne sposobnosti imajo, za katero področje imajo smisel. = i Marsikdaj zato, ker ne vemo, kako se kažejo posamezne | i otrokove sposobnosti, marsikdaj pa zato, ker zaradi naše | I čustvene navezanosti na otroka nismo zmožni nepristransko §j 1 oceniti njegovih sposobnosti. Janez Zalaznik v Občanih in delu 1974, št. 12, str. 12 š | UMSKE SPOSOBNOSTI IN N ASA OBČUTLJIVOST | Bolj kot druge sposobnosti se umske sposobnosti izražajo | | že v osnovni šoli. Od umskih sposobnosti otroka je namreč |j | odvisno, s koliko truda in kako uspešno bo osvajal šolsko | | snov. Ker pa mora v naši kulturi vsak človek obiskovati šolo, | | je razumljivo, da o nobeni sposobnosti ni tako kočljivo go- = I voriti kot prav o umskih sposobnostih oz. bistrosti, ki odraža | | neko splošno raven naših umskih sposobnosti. Res je nam- | | reč, da ljudje mnogo laže priznamo, da smo nerodni, da | | imamo manj spretne roke, da slabo razlikujemo barve, kot | | pa da smo manj bistri. Isto velja, kadar starši ocenjujemo | | svoje otroke. Vendar se moramo, prav ko se pogovarjamo o | e izbiri poklica, otresti vseh teh predsodkov ... Kot je v pokli- ^ i cih, za katere se je treba dolgo šolati, potrebna večja bi- | | strost, tako je v drugih poklicih potrebna večja ročna spret- | E nost .. . urnost .. . natančnost. e Navedeni avtor na str. 13 | Franc Curk: SINGER, kazein, 1975. Z razstave v Dolenjski galeriji. Stran uredil: IVAN ZORAN dolenjski list kultura m izobraževanje ro zamisli pesnika Boza Muacića je film posnel režiser Zvonko Kolar že lansko poletje. Smrt je prehitela .Milačića, tako da je napisal komaj prvo stran rokopisa za spremno be sedo. Besedni del je dokončala njegova žena Karmen Milačić, univerzitetna profesorica iz Zagreba, ki je ves čas zvesto spremljala moževo delo. Ob temu bodi povedano, daje bil Božo Milačić (rojen v Črni gori leta 1920) na Kostanjevico izredno navezan in j^ več kot petnajst let zavzeto poročal o vseh dogodkih v tem kraju. S Francetom Kosmačem sta skupaj posnela film o Kajuhu, po snemanju pa vsa navdušena prišla v Kostanjevico, češ: „Zdaj ste vi na vrsti. Boš videl, kakšen film bo to. Pesem!" Kosmač je kmalu nato umrl, Milačić je posnel-gradivo, besedila ni utegnil več. 7 z lučjo iščejo sposobne Mladinski aktivi v brežiški občini se ubadajo s kadrovskimi težavami v breži^i občini je trenutno 51 mladinskih aktivov. Pomnožili so se predvsem v minulem letu, ko seje občinska konferenca Zveze mladine lotila reorganizacije. Med delavsko mladino so ustanovili pet novih aktivov, pa tudi konferenco mladih delavcev. Ta je v začetku precej obetala, ob številnih kadrovskih zadregah pa je prvo navdušenje postopoma splahnelo. v krajcvnili skupnostih so v minulih dveh letih povečali število osnovnili organizacij Zveze mladine od 16 na 23. Toda to povečanje še ne pomeni boljše, učinkovitejše organiziranosti, če aktivi ne delajo. V Nov rekord kegljišča Na kegljišču „Gorjanci" v Novem mestu se je v nedeljo končalo dvodnevno izbirno tekmovanje najboljših mladih kegljačev in keglja-čic. Kegljači so tekmovali za vstop v mladinsko državno reprezentanco, ki bo te dni nastopala na turnirjih v Bolgariji. Z odličnimi igrami so se izkazali predvsem mladinci, medtem ko so mladinke kegljale nekoliko slabše kot na prvem mladinskem turnirju v Zagrebu. Tako je Jager iz Zrenjanina postavil z 959 podrtimi keglji nov rekord kegljišča, prav tako Adilovi-ćeva iz Zenice, ki je podrla 803 keglje. zadnjih letih je bila približno tretjina aktivov samo na papirju. V poročilu občinske organizacije beremo, da bi kadrovske težave mla- jdi laže reševali ob sodelovanju drugih družbenopolitičnih organizacij v krajevnih skupnostili. V občini se zdaj pripravljajo tudi na .skorajšnjo ustanovitev konference mladili v krajevnih skupnostih. Delo krajevnih aktivov pa ne bo steklo, dokler mladina ne bo imela na voljo prostora za shajanje in pomoči za nnanci-ranje njenih programov. Mladi v aktivih na vasi bodo potrebovali več skrbi občinskega komiteja ZSMS. V občini je še aktiv mladih za- družnikov, ki dela v okviru brežiške Agrarie. Ustanoviti nameravajo še dva: enega na Bizeljskem in enega v Pišecali.. Do sredine aprila se bo prvič sestala tudi konferenca mladih v kmetijstvu, ki bo povezala kmečko mladino, za katero predvidevajo pozneje še regionalno posavsko konferenco. Načrtov jc veliko, dolžnosti prav tako, toda vse te oblike bodo zaživele le ob večji zavzetosti članstva. Tesen poraz Kočevcev Dvoboj na radijskih valovih med ekipo Kočevja in ekipo Velenja • Velenjčani zmagali Občinski komite ZSMS Kočevje je 15. februaija oiganizi-ral v Sfeškovem domu v Kočevju javno radijsko oddajo „Spozna- Obe telcmujoči ekipi sta pokazali solidno znanje, žal pa je kočevski dcipi ponagajal slab začetek. PROSTA DELOVNA MESTA! Trgovsko in proizvodno podjetje „PETROL" LJUBLJANA poslovna enota Brežice razglaša prosta delovna mesta za vec prodajalcev na bencinskem servisu 2lebic - p. ribnica Pogoji: končana osemletka. odslužen vojaški rok Poskusno delo traja tri mesece. Lastnoročno napisane ponudbe s kratkim življenjepisom je treba poslati v 10 dneh po dnevu objave tega razglasa navedeni poslovni enoti. PROSTA DEIOTNAMESTA!^ >betit metlika komisija za kadre DSSS razpisuje prosti delovni mesti: 1. TAJNICE glavnega direktorja 2. TRGOVSKEGA POTNIKA tekstilne stroke za območje SR Slovenije POGOJI; Kandidat mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje: pod 1: da ima srednješolsko izobrazbo ali šolo za tajnice, znanje strojepisja; zaželeno znanje stenografije in 3 leta delovnih izkušenj. pod 2: da ima srednješolsko izobrazbo — visoko kvalificiran trgovski delavec in 3 leta delovnih izkušenj Kandidati morajo imeti osebnostne in moralnopolitične kvalitete. Vse zainteresirane vabimo, da vložijo pismeno prijavo z dokazili. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 10 dneh po odločitvi pristojnega samoupravnega organa. 8 DOLENJSKI UST vajmo svet in domovino". V znanju sta se pomerili ekipi mladincev iz Kočevja in iz Velenja. Začetek oddaje jc pripadel velenjski ekipi, ki so jo sestavljali Iztok Hudomalj, Eta Gaberšek, Janko Kukner, Darinka Drame in Jože Hu-dales: vodili so s 3:0. V nadaljevanju [)a so domačini začeli dohajati Ve-enjčane. Na vsa zastavljena vprašanja so pravilno odgovarjali. Vse je kazalo, da bo kočevska ekipa v sestavi Bojan Ciglič, Bojan Sobar, Bojan Mohar, Tone Rakovič in Vlado Orel dosegla uspeh, toda na zaključku so Velenjčani spet „potegnili". Končni rezultat je bil 12:11. Torej tak, s kakršnim so kočevski mladinci premagali ekipo iz Koroške. Poraz je bil zelo tesen. V nadaljnja tekmovanja se je uvrstila velenjska ekipa. V oddaji so sodelovali: Irena Ko-hont, letošnji Prešernov nagrajenec Frane Milčinski-Ježek in zabavni orkester RTV Ljubljana pod vodstvom Atija Sossa. Oddajo sta vodila in povezovala Milanka Bavcon in Vili Vodopivec. F. BRUS —KAKO ŽIVIMO?— Tone Vilčnik. delavec iz Stil-lesa, je postal predsednik občinske konference ZSM v Sevnici šele decembra lani. Nekaj mesecev dela na tem položaju je sicer kratek čas, vendar ima Tone vpogled v mladinsko delo že od dela v podjetju. „Najprej razčistiti med nami, potem nastopati zunaj," je bilo njegovo načelo ob oblikovanju mladinske organizacije po novih načelih. Sedaj imajo v občini že 26 osnovnih organizacij Zveze socialistične mladine, marsikje, npr. na posebni osnovni šoli v Sevnici in klubu študentov, so tik pred ustanovitvijo, tako da se akcija že približuje kraju. Ne več sami Mlade zanimajo predvsem povsem določne stvari. Tone zato rad navaja organizacije, kjer so že dosegli lepe uspehe; „Mladi iz krmeljske Lisce sodelujejo z Metalno. Pohvalno je, da so v organizacijah po TOZD v sevniški Lisci sprejeli v svoje programe tudi izobraževanje mladili, zaživelo je prizadevanje za sprejem novih članov v ZK, prav tako v Stil-lesu. Med terenskimi organizacijami je dobro zastavljeno delo mladih v Loki. Izredno dobro sodelujejo z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami v kraju in društvi." Vse kaže, da bodo vnaprej v občinskem vodstvu morali črtati nekatere akcije, ki so jih načrtovali. Nekaj takega so delovne brigade, kar bi koristilo sodelovanju med mladimi. Tako bi mladi iz vse občine sodelovali pri obnovi prosvetnega doma v Šentjanžu, ^adnji ceste v Krmeljski dolini in na Bučki ter seveda na Kozjanskem. Mladi sicer povečujejo proračun občinske organizacije. ZSM v okviru dogovorjenih stopenj, to pa glede na tiizke osnove izpred minulih let vseeno pomeni še skromno blagajno. A. Ž. LICITACIJA! RIBIŠKA DRUŽINA Novo mesto RAZPISUJE javno odprodajo avtomobila IMV KOMBI — KAMIONET, tri osi, dvojna kabina, podaljšan kason, letnik 1971, prevoženih 56.000 km, v voznem stanju. Izklicna cena 35.000 din. Javna prodaja bo v torek, 4. marca, ob 10. uri v sejni dvorani na rotovžu v Novem mestu, Glavni trg 7. Ogled kamiona je možen vsak dan, razen nedelje, v ribogojnici Temenica pri Prečni od 8. do 12. ure. Ponudniki morajo pred javno licitacijo položiti 10-odstotno varščino izklicne cene avtomobila. V ceno avtomobila ni vštet prometni davek. Kupnino plačate pred prevzemom vozila. PROSTA DELOVNA MESTA! Slovenija avto TOZD SERVIS KRŠKO Krško, Bohoričeva 9, razglaša vec prostih delovnih mest kv avtome-hanikov : Pogoj: KV avtomehanik z odsluženim kadrovskim rokom. Kandidati naj pošljejo svoje ponudbe s priloženimi dokazili v 15 dneh po objavi* v tem listu na-naslov: SLOVENIJA AVTO, TOZD Servis Krško, Krško/Bohoričeva 9. vsak četrtek DOLENJSfflUST Stran uredU: JANEZ PEZEU 1. februaija so v Jasnici zaključili četrti dvomesečni . na katerem se je 28 slušateljev iz vse Slovenije seznan® upravljanjem, političnim delom, dobrim gospodaJjeAf tega pa je poslušalo vrsto zanimivih predavanj. V P*?*?® ■_ februarja, se bo začel peti tečaj. Prav bi bilo, ko .J kočevska občina poslali na koristna predavanja kar naj aktivistov. Na sliki so slušatelji četrtega tečaja. Dogovor je štipendij Lanskega oktobra sprejeti družbeni dogovor o oblikovanju in izvajanju štipendijske politike določa dvojne štipendije. Stipendije iz združenih sredstev naj bi izenačevale materialne pogoje za študij študentom in dijakom. O uspešnosti novega načina štipendiranja zaenkrat še ni mogoče govoriti, dejstvo pa je, da družbeni dogovor še ni v celoti uveljavljen. Posledica tega je, da veliko študentov in dijakov v tekočem študijskem letu Se ni dobilo štipendij. Kaj pomeni to ob nenehnem zviševanju življenjskih stroškov, ni težko presoditi, zato bi marsikje lahko že uporabjli sankcgska določila iz družbenega dogovora (v nasprotnem primeru bo slednji dokaj hitro razvrednoten). Višina življenjskih stroškov za študente in dijake je bila nazadnje ugotovljena leta 1972, zato že zdavnaj ne drži več. Zategadelj, je socialno-ekonomska komisija pri predsedstvu UK ZSMS s sodelovanjem enake komisije pri združenju študentskih pokrajinskili klubov izvedla anketo o stroških študija in izvajanju družbenega dogovora. Anketa, v kateri je sodelovalo okoli tisoč študentov', je vsebovala tudi vprašanja o deležu staršev pri kritju osnovnih življenskih potreb študentov ter nekaj drugih odprtih študijskih vprašanj. Glede na štipendije o najbolj zanimivi podatki o življenjskih stro- ških. Poprečna višJn^ študente, ki stanujcR j, jemniki P" dmarjev; studenti, v Ljubljani ali Maribotu> poprečno 1.900 Med tema skrajni^ ^ študentov so (joi stanujejo v študentsK" se vozijo. Za kritje vseh^J^^^ škov v mesecu 2-'^ ski študent jev. Toda to saj vemo, da jc .g. blokih čedalje vec avi ^ modne novosti so » J ^ u ravno študenti, netnai ^ j hodi na nekajdnev j Avstrijo itd. f Toda tudi to ne J vemo, da študira v skronui^' va štipendija pa J® „jesrt J prebijanje iz meseca J Ko torej govoru^ t življenjskih stroško ^ moramo zavedati, . ugotovljena višina škov sama po sebi n mov študga, koUkor i ^,6 gođljivi tudi tisti, ^ je. Glede na očitno, da je f zvečati štipendije dalj časa otepajo z g . mi. Nekaterim pa . j novougotovljeni VI stroškov štipendij® p,F^_ PROSTA DELOVNA MEST* SOP KrSko Odbor za medsebojna razmerja delovne SPECIALIZIRANO OPREMO KRŠKO PODJETJE ZA 1 razpisuje prosta delovna mesta in vabi k sodelovanju vec kvalificiranih kleparj^^ nekvalificiranih delavcev Kandidati naj vložijo pismene ponudbe pri kadro SOP Krško, Gasilska 3, Krško. Razpis velja do 1. 3. 1975. ivsl<' .v PLAKAT! j ob" j Pripravljalni odbor za proslavo 30. obletnice j Dolenjske, komisija za propagando, Novo mesto, objavlja RAZPIS NATEČAJA za PLAKAT, . \\tn namenjen osrednji prireditvi proslave, ki bo 27-Novem mestu. Obvezno besedilo na plakatu, vedba mora biti prirejena tako, da bo na po<"^ osnove mogoče izdelati tudi značko, se glasi: trideset let svobode Novo mesto — 27. april 1975 Osnutke plakata v izvedbi 1:1 je treba najkasj^.^ marca 1975 predložiti hkrati z avtorjevo naslovom v priloženi zaprti ovojnici) na naslov te, ravnatelj osnovne šole Grm, Novo mesto (za ^ misijo proslave za 27. april). . Plakat bo tiskan v formatu 50 krat 70 cm ^ barvah. j Za najboljši osnutek je pripravljena nagrada din, pet osnutkov pa bo odkupljenih in nagraj®*^ din. ŠL 8 (1335 =5* rokomet Dobovčani na četrtem mestu IgralkB sGvnišk© Lisc6 so v nadaljGvanju zimskoga rokornetnoga pj"v©n-stva SRS v zadnjih dveh kolih izgubile - Dobre igre Dobove, lf*j l i l I j J Na sliki; Krke, ki se je uvrstila v II. republiško •Jotiveli 7mL' . Krke so že odigrali prvo kolo, v katerem so eu zmago m poraz. (Foto: Dušan Pezelj) Rokometaši Dobove so do sedaj dobro igrali. V šestih tekmah so doživeli dve zmagi, enkrat pa so tekmo igrali neodločeno; s petimi točkami so trenutno na četrtem mestu. Kot kaže, bodo v zgornjem delu lestvice tudi ostali, kar bo za to dobro ekipo nedvomno uspeh. Dobovčani so v tekmi z drugo ligašem Slovanom odlično igrali Vse do druge polovice drugega dela so vodili z enim ali dvema zadetkoma prednosti, ob koncu tekme pa so popustili in izgu- Krka vil. kegi jaški ligi kolu II. republiške lige so Novomeščani zmagali in izgubili v«op v Postojni so bile 8. in 9. februarja kvalifikacije za ^ 0 .klubov ^ K^ljaSco ligo-zahod. V kvalifikacijah je nasto- KruSič 9.47, Židanik 945, Badavinac 833, Rožič 820 in Jarc 930. V Postojni sta se obe ekipi še enkrat po-merilL V drugi tekmi so bili boljši igralci Kopra. Rezultat: Koper -Krka 6988:6959. Za Krko so nastopili; liren 954, Mrzlak 920, Židanik 885, Krušič 888, Turk 845 Vesel 871, Jarc 817 in Badavinac 782. V drugem kolu bodo kegljači Krke nastopali v Brežicah (1. marca) in v Novem mestu 2. marca. B.D. "testo eR£ ^ zastopala KD Novo t tekme so bile ves čas enakovredne nasprotnice. K odmoru sta obe vrsti odšli z neodločenim rezultatom 9:9. V nadaljevanju so rokometašice Slovana zaigrale precej bolje in tekmo dobile s štirimi zadetki prednosti (15:19). KOCEVJE - "V prijateljski trening tekmi sta se prejšnji teden v Kočevju pomerili enajsterici Ribnice in domače vrste. V izredno izenačeni in lepi tekmi so tesno, a zasluženo zmagali domači nogometaši. Dosegli so kar štiri zadetke, Ribni-čani pa tri. Igralke Kočevja tretje Na turnirju mladink za prvenstvo SRS 9 ekip meznice: 1. Zupančič 407, 2. Žagar 397, 3. Podlogar 394, 4. Antič 391, 5. Arh 387, 6. Sofronov 384 idr. RIBNICA - V prijateljski trenmg tekmi sta se pomerili vrsti domačih nogometašev in Kočevja. Tel^e med Ribničani in Kočevci so bUe vedno zanimive in izenačene. Tudi v tej smo gledali dobro i^o, zasluženo pa so z najtesnejšim izidorn, zmagah domači nogometaši. V Kopru se je,prejšnji teden končal prvi odbojkarski turnir mladink za prvenstvo SRS. Nastopilo je devet ekip, med njimi pa ni bilo štirih najboljših slovenskih ekip: Krke iz Novega mesta, mariborskega Branika, ravenskega Fužinarja in Prevali. Tako sta se v finalu pomerili vrsti Maribora in Jesenic. Presenetljivo so zmagale Jeseničanke z 2:1. Na turnirju so sodelovale tudi i^alke Kočevja. Zaigrale so dobro in zasedle odlično tretje mesto. Rezultati: I. skupirla - Maribor -Koper 2:0, Kočevje — Izola 2:0, Kočevje — Koper 2:0, Koper - Izola 2:0, Maribor - Izola 2:0, Maribor - Kočevje 2:0, polfinale; Maribor -Kamnik 2:0, Jesenice - Kočevje 2:0; tretje mesto: Kočevje - Kamnik 2:0. Končni vrstni red: 1. Jesenice, 2. Kočevje, 4. Kamnik, 5. Koper, 6. Mislinja, 7. Merkur, 8. Izola in 9. Koper. Z. FAJDIGA atletika Vodi Krško Pred kratkim se je pričelo tekmovanje v dolenjski zimski k^ljaški ligi Prijavljenih je 11 moških in 6 ženskih ekip. Tekmovale bodo na kegljiščih v Novem mestu,.Krškem, Brežicah, Trebnjem in Mirni peči V prvem kolu v Mirni peči so ekipe dosegle naslednje rezultate; Krško I 4922, Krka I 4902, Krka II 4847, Trebnje 4831, Brežice 4806, Krško II 479*^ Novoteks 4779, Mirna peč 4759, Železničar 4665. Vseh devet 4644 in Novoteks II 4588; posamezniki; 1. Židanik 888, 2. Spilar 879, 3. Krušič 860, 4. Planine 854, 5. Gričar 853, 6. Mrzlak 850 in drugi Ženske; Pionir 2209, Trebnje 2196, Krka 2156, Novoteks 2045, Krško 1985 in Brežice 1942. Posa- Novomeščani vodijo za točko Povratni pionirski dvoboj bo v Novem mestu 14. marca na Grmu Jfoo v novi sezoni? lovalo tudi ZSAM iz Kočevja Verjetno bp komisija organizirala tudi centralno proslavo ob prazniku šoferjev, družabno srečanje vseh udeležencev in v Kočevju mimohod vseh ktekmovalnih vozil. F. ŽELEZNIK Prejšnji teden so pionirji osnovne šole Grm gostovali v Ljubljani na prvem dvoboju pionirskih atletskih reprezentanc Ljubljane in Novega mesta. Vrsti sta se pomerili v dvorani hale Tivoli Pri pionirjih so zmagali domačini, pri dekletih pagos^e. Novomeščani so se v Ljubljani izkazali, saj so se z ljubljansko ekipo, ki so jo ' sestavljali najboljši atleti 15 ljubljanskih osnovnUi šol, enakovredno kosali Za zmagovalca se ni vedelo prav do konca prijateljskega in koristnega srečanja, ko sta obe ekipi z zmagama v štafetah priborili svojima ekipama tudi skupno zmago. Končni zmagovalec v obeh konkurencali bo znan po povratnem dvoboju v Novem mestu 14. marca. Za sedaj za eno točko vodijo atleti Grma. Rezultati; pionirji - 30 m: God-nič (Lj) 4,0, Keržan (Nm) 4,3, Klan-. čar (Nm) 4,3; troskok: Kranjčič (Nm) 10,81, ićrižman (Nm) 10,20, Tome (Nm) 9,48; suvanje težke žoge: Gorjanc (Lj) 11,60, Stupar (Nm) 10,30; 600 m; Čuden (Lj) 1:50,6, Saje (Nm) 1;51,8; štafeta 4x2 kro- • Ljubljana 2:08,3, Novo mesto ŠPORTNI KOMENTAR Ribnica. da v^k»n4e1tenrTiVidel0 Hlk^mosti tet.1 p.osveti izri ^ftu se ,v , Valnemu . ala kot »fe*? SFRJ^0," <3' mes"> V prvensS rltov Žele^ Č8^1 nad ?ad U5nU taJerska 74 i, mesto * k niu0.ccm S 7.4 v kategoriji j« obvj^ drugih doh lu Dra5koviča Pre Celotno dn.trezultatov) »iT'i«n.^e.^-0 aP°d- w«fr' uP"'s ffeia d*v- PodpoJI?^sničitev n 'odbor društva 115 Prven Pačili ®rama dal vso .Ni, Jetd SFRJ d?e' tekm^?0 Si v tUrit» ?Vema na hi!? tnbfnftri"fcjS°; ■» Steva. ti nje z» marca ^',?rvatekma ll nafi^enstvo SFR /Tara 75> ^ilskim Vale še c Rj Pa se bo- v ap,"a z k. 5% ^"lovaicp h mesecu maju ? prC„ U rallv U; Beograd, 15 ?>aC?° Enope }?, "Uje tudi ISitia ^ada £koJ,UniJ? Je na J° se K5" prvenStv?°n,Je>julija j^aliy O zaključi 2a letošnje ^ n°vo« tstva in p° °ktobra z gfadi « v letošnUh "0Jnosti"- I" ri ^isii? menjenih h , ^movanjih: Športne ^biij^.^hko v t Ribnica manjši 4>t lfni " av,Jo «ji?»a®®s8 mIn$e„. kor>stnili p0- sS /pOrtn^i 42 delovnem šah je močno napredoval Tekmovanja v slovenskih šahovskih ligah so se končala. V prvi ligi-zahod je ekipa Novega mesta zanesljivo osvojila prvo mesto. Zbrala je kar 3,5 točke več kot favoriti, igralci ljubljanske Iskre, in kar 15,5 točke več kot tretje uvrščene Jesenice. Druga dolenjska ekipa v ligi Kočevje je zavzela solidno četrto mesto. Novomeščani so vse dvoboje odbčili v svojo korist z zanesljivo in borbeno igro. Pomembna je zmaga v igri z ljubljansko Iskro. Rezultat, dosežen v ligi, se bo štel v srečanjih z dvema najboljšima ekipama iz vzhodne skupine prve slovenske šahovske lige (mariborski Kovinar in Celje) za klubskega prvaka Slovenije. Ekipa Kočevja je igrala v spremenljivi formi V zadnjem kolu so Kočevarji odlično zaigrali in si z visoko zmago zagotovili odlično če- trto mesto. Prav gotovo je, da bi šahisti Kočevja lahko z bo'^'šimi igrami zavzeli tudi tretje mesto. Lep uspeh sta dosegla novinca v II. ligi Crnomaljci so si z drugim mestom zagotovili nastop v /. shvenski ligi V prvo li^ se bodo lahko uvrstili tudi igralci Ribnice, če bo ekipi Novega mesta ali Iskri uspelo priti v II. zvezno ligo. Da je kvaliteta in množičnost šahovske igre na Dolenjskem v vse večjem vzponu, kažejo rezultati omenjenih ekip. Zato je toliko bolj nerazumljiv odnos nekaterih forumov do šahovske dejavnosti, zlasti v Novem mestu, A li bo moralo vodstvo novomeškega šahovskega kluba, ki je v Novem mestu prav gotovo najboljši športni klub, na višku svoje dejavnosti razmišljati o nadaljnjem delu in obstoju kluba? J. UDIR Pi 4,4, Rajer (Nm) 4,5; 300 m; Avsec (Nm) 57,8, Demšar (Lj) 58,2,GaIič (Nm) 58,9; višina: Pečaver (Nm) 155, Papič (Nm) 145 in Hribar (Nm) 130; suvanje težke žoge; Tomlek (Lj) 9,79; štafeta 4x1 krog: Novo mesto 1:10,2, Ljubljana 1:13,0; ekipni vrstni red - pronirji; Ljubljana 57 točk. Novo mesto 55; pionirke: Novo mesto 57,5, Ljubljana 54,5; skupno: Novo mesto 112,5 točke, Ljubljana 111,5 točke. 60m: KER2AN7,0 v nedeljo se je v Celju končalo tridnevno republiško atletsko prvenstvo v dvoranah. Nastopilo je kar 158 tekmovalcev iz 11 klubov, med njimi tudi mladi novomeški atleti. Med njimi je bil še najboljši mladi-ncc Vane Keržan. V teku na 60 metrov je dosegel drugi čas in z Mariborčanom podelil drugo do tretje mesto. Glede na to, da je Kerž^ „specialist" na 400 metrov, je njegov čas odličen in obeta, da bo No- KOCEVJE - LOKA 74 71 :70 V domači telovadnici so košarkarji Kočevja premagali novomeško Loko 74 z> najtesnejšim izidom 71:70 (38;29). V prvem polčasu so bili boljši domači, v nadaljevanju pa so se znašli tudi gostje. Tako Kočevju, ki igra v drugi slovenski lijgi, kot Loki 74, kije v dolenjski ligi, se pozna pomanjkanje treningov, zlasti Loki 74, ki zaradi znane stiske v novomeških telovadnicah pozimi sploh nima vadbe. Kakovost igre je kvaril tudi izredno spolzek parket, razen tega pa sta obe ekipi nastopili olunjenl vomeščan v b!l?.fnjj tekmovalni sezoni dosegal še dobre rezultate. ^Ijub temu da ostali Novomeščani niso dosegli vidnejših mest, so se z nastopa vrnili zadovoljni Dosegli so vrsto osebnih rekordov, o katerih bomo pisali prihodnji četrtek. nogomet NKELAN-GROSUPUE8:2 v prijateljski trening tekmi sta se v nedeljo v Novem mestu pomerili enajsterici domačega Elana in Grosupljega. Doinači nogometaši so bili precej boljši in so doživeli visoko zmago. Strelci za domačo ekipo; M. Grabić (2), I. Grabič (2), Skulič 2, Brakočevič in Juršič po 1 zadetek. Za goste sta bila uspeha Sejdinovič in &zetič. M. GORENC MERCATOR - KOČEVJE 5:0 Nogometaši Kočevja so gostovali pri ljubljanskem Mercatorju. Trenerja Bejetovič in Komac sta v tej tekmi preizkusila skoraj vse igralce in bila z njihovo igro zadovoljna. Izkazali so se Cilenšek, Kožic in Kovač, nastopili pa so še Struna, Bokan, Košorog, Merhar, Cilenšek, J. Ne-kič, (F. Nekič), Turk, (Arko), Kožic, Kopač , (Briški), Dobrič, (Muller) in Kovač. Igralci Mercatoija so bili boljši in so zasluženo zmagali Povratno srečanje bo v četrtek, 20. februarja, ob 15.30 na stadionu „Gaj". Z. FAJDIGA Pomaga »Obutev« Letos praznuje športno društvo Bršlin prvo leto obstoja. V kratkem 'času so fanjje v Bršlinu ustanovili društvo, v katerem delujejo naslednje sekcije: košarkaška, odbojkarSca, namizno-teniška, rokometna in nogometna. Na vseh dosedanjih turnirjih je SD Bršlin dobro igral in v društvene vitrine prinesel že precej diplom in pohval. O delu in načrtih kluba je spregovoril predsednik društva, študent Rudi Mraz: „V upravi društva delajo razen mene še Gorazd Tomljano-vič, Ladislav Kirn, Zvone Vidmar, Bogdan Avbar, Jože Drag-man in Dušan Grabnar. Kljub temu da smo majhno dru^vo (včlanjenih je okoli 50 mladincev in mladink), imamo precej dela. V glavnem se mladi zanimajo za košarko. Ekipa je sestavljena predvsem iz mladincev. Nastopamo v dolenjski košarkarski ligi Ko smo začeli, smo vsi želeli, da ne bi bili z^njL Z malo več sreče bi morda lahko že letos nastopali v II. republiški ligi V njej bodo letos nastopali vrstniki iz Črnomlja. V nekaj zadnjih prijateljskih srečanjih smo dokazali, da smo precej boljši. Zato se bomo potrudOi v dolenjski l^i, v kateri so nedvomno najboljši izkušeni košarkarji Loke. Glede na to, da smo mi precej mlajši in da pomeni za nas košarka čisto nekaj drugega kot zanje, pričakujemo, da se bomo v prihodnji sezoni srečali z ekipami v drugi republiški ligi Prav gotovo pa ne smem pozabiti na našega pokrovitelja. Industrijo obutev. Odkar nam porna- ga, se je ekipa dobro opremila, nabavila nekaj košarkarskih žog, tako da smo sedaj dobro preskrbljeni Ce nam „Obutev' ne bi priskočila na pomoč, bi v le-to^ji sezoni težko nastopili v dolenjski košarkarski ligi Kljub slabim možnostim za vadbo se Metličani, ki bodo tudi letos nastopali v dolenjsld kockarski ligi, na tekmovanja redno pripravljajo. Na treninge pride tudi do 20 Predovič, Žabčič, Popovič, Prevalšek, Kremesec, Vukmanič (stojijo od leve proti desni); Grac, MUek, Vidic, Štefanič in Guštin (čepijo). Stran uredil: JANEZ PEZELJ DOLENJSKI LIST ^335J __ _ ^1975 I 9 BEBA MURN IKEBANA Cvetlično dekoracijo, kakršno vidite na sliki, lahko naredimo v kateremkoli letnem času. Potrebujemo le vejico bršlana in 5 gerber ali maijet. Aranžma je preprost in primeren za okrasitev otrobe sobe. ( boim»i«m b«< gnižBieti Pogoj razvoja RAZMEROMA HITRO razvijajoča se industrija je občuten potrošnik električne energije. S povečanjem kapacitet nekaterih obratov v Beli krajini se bo že tako nestalna uravnovešenost v celoti porušila. Tudi elektrifikacija podeželja in uvajanje novih strojev v kmetijstvo bosta letos in v naslednjih letih občutno povečala potrebo po električni energiji. Nakazana problematika zahteva temeljite preučitve .ter nujnih ukrepov, kajti le tedaj se bo lahko gospodarsko zaostala Bela krajina uspešno razvijala po sedaj začrtani poti. MLADINSKA VESELICA je bila nedavno v zadružnem domu v Gornjih Sušicah, na nji pa so. se okrog enajstih ponoči fantje stepH. Eden je potegnil iz žepa krivec iri porezal po rokah dva fanta, da so ju morali odpeljati v novomeško bolnišnico. MAŠKARADA. Poseben pripravljalni odbor je pripravil prvi . povojni sprevod pustnih maškar v Novem mestu. Vse maškare so se zbrale ob 13. uri v bivši gostilni Košak, odkoder je ob 14. ur4 krenil sprevod proti stavbi okraja, mimo barake in Metropola na Glavni trg. ZVEZA ZADRUŽNIC Črnomelj je priredila, kakor vsako leto, ob zaključku tečaja svojo razstavo. Pokazale so modele iz pletilstva, šivanja in krojenja. Čudno se nam zdi, da ni bilo nobenega vzorca narodnih noš in nobenega izdelka iz domačega platna. Poskrbeti je treba, da ne bomo na takih razstavah videli samo tisto, kar smo videli že v vseh preteklih letih, ampak tudi kaj novega, modernega in predvsem ljudske izdelke. Z VELIKIMI materialnimi in moralnimi žrtvami in napori je bil na spodnjem delu Loke urejen lep fizkulturni park, ki ni le v korist naši mladini, ampak v okras mestu samemu. Brez dvoma se danes posveča lepemu izgledu mesta velika pozornost. K lepemu izgledu pa bodo športne naprave prispevale le tedaj, če bodo zadostno in pravilno vzdrževane. (Iz DOLENJSKEGA LISTA, 18. februarja 1955) msmumau NI DOBILA BO DOBIL! Znani ameriški dirigent Shitch Henderson je lani v davčni prijavi navedel, da je daroval univerzi VVisconsin 350.000 dolaijev, in jih zato odbil od davčne osnove. Natančni davkarji so preverili hvalevredno umetnikovo gesto'in ugotovili, da univerza ni in nikolj ne bo* dobila omenjene vsote dolarjev. Po ameriških zakonih pa se lahko zgodi, da bo dirigent dobil - tri letd zaporji! KJE SO MAČI^? - Neka ekipa britanskih teologov (s statistično žilico!) je objavila rezultate dolgoletnega proučevanja o pogostnosti uporabe posameznih besed v svetem pismu. Za zoologijo zadolženi „iskalci" so dognali, da je pes.omenjen oscmnajstkrat. mačka pa nobcnkrat. Ali lahko glede na to sklenemo, da mačk ni bilo niti na -Noctovi barki? DRAG ODHOD Najnovejši statistični podatki kiižejo, da porabijo Američani na leto 1 milijardo 600 milijonov dolarjev za pogrebe. Običajen pogreb stane 042 dolarjev, toda k temu je treba dodati še na-daljniii 246 dolarjev za vence, cvetje, sveče in fotografije. Glede na te podatke je smrt luksus, ki bi ga pri nas gotovo še podražili! OBOLEL JE, UBOŽEC! - Iz zaupnih krogov se je izvedelo, da je bil Richard Burton nekaj dni v neki bolnišnici v Švici. Zdaj nekateri ugibajo, za kakšno bolezen je šlo. Slišati je marsikaj, od žuljev do prebavnih motenj, najbliže resnici pa so-morebiti tisti, ki trdijo, da Rich;tfda daje ciroza jeter, kajti javna tajnost je, da spije možak tudi po dva ali tri litre viskija na dan. „TAKA Ml JE VŠEC!" V Franciji je nekaj tisoč dečkov, starih šest let, opisalo „popolno lepotico". Velika večina' se jih je odločila za deklico, staro sedem ali devet let, ki ima dolge plave lase s pentljo, modre oči in nosi - obleko (nikakor pa ne hlač)! ZNASLA se je Margareti Goreham iz predmestja Toronta so iz zdravstvenih razlogov prepovćdali voziti avtomobil. To je bila zanjo velika nerodnost, ker se je pogosto vozila v središče mesta na obisk k vnukom. Zenička se je dokaj hitro spomnila, da ima štiri kolesa tudi vsaka kotalka; v dveh dneli se je naučila kotalkati in zdaj se spet „vozi" k vnukom svojim 91 letom navkljub! OSKRUNJENA! Katedralo v. Rheimsu je napolnilo pet tisoč mla-deničev in deklet, ki so prisostovali koncertu „pobožnih pesmi" v izvedbi pop skupine Tangerine Dream. Po koncertu je nekaj sto vernikov podpisalo peticijo, s katero zalitevajo od pristojnega nadškofa, da ponovno posveti katedralo. In zakaj? Veliko najstnikov je med koncertom kadilo marihuano, na veliko so se poljubljali, zaradi pomanjkanja klopi ležuli v parih na tleh in kar mimo grede opravljali razne potrebe. Dovolj vzrokov torej za ponovno posveče-nje katedrale, v kateri so nekdaj kronali francoske kralje, zdaj pa vanjo vabijo mladino, ki je potrebna spreobrnitve! Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjske Novice. Prijatelji kmetskega stanu (V kranjskem) ,deželnem zboru so se pokazale kaj čudne reči. V dveh prav važnih zadevah, v katerih vbogi kmet potrebuje nujne in izdatne podpore, združili so se slovenski liberalni poslanci z nemškimi zoper poslance narodne stranke. Le-ti so hoteli izpremeniti lovski zakon tako, da bi kmetu ugajal, ki naj bi imel več pravice do divjačine, katera mu po vrteh in sadovnjakih dela veliko škodo. A zveza sloven-skili liberalcev z nemškimi je to preprečila in stvar tako zabrnila, da bo novi lovski zakon kmetu prav za prav še v večjo škodo, nego doslej. To so res lepi zastopniki in prijatelji kmetskega stanu! (Gospod V i š n i k a r), ki kandidatuje za državni zbor, je imel v nekaterih dolenjskih mestih volilne shode, na katerih.se je pač prepričal lahko sam, da zanj se skoro nihče og ogreva. Nekateri ga bodo seveda volili, toda kar je nezavisnih volilcev, njemu ne bodo dali glasu. Tisto skromno zaupanje, katerega so popreje imeli nekateri v njega, se je stajalo, ko je glasoval za 1000 goldinarjev, s katerimi naj bi se nemškutarstvu na Kranjskem zopet pomagalo na noge. (Gorelo) je v Loki tik Črnomlja. Dvema gospodarjema sta pogorela skednja, jednemu tudi kašča polna žita, drugemu pa vozovi, ker dotičnik je kolar. Ogenj se ni razširil, ker je debelo sneg3 in vetra ni bilo. Kdo je^ažgal ni znano. (Ladij a bodočnosti.) Francoski inžener Bazin hoče oživotvoriti čudno svojo idejo. Izumil je namreč ladijo, kije povsem različna od dosedanjih. Njegova ladija je plošnata in plava na velikanskih valjcili, ki ob je dnem gonijo ladijo naprej. Bazin je izdelal model in ga poskušal na nekem jezeru blizu Pariza s prav dobrim vspehom. Pozneje hoče zgraditi 130 metrov dolg parobrod. (Iz DOLENJSKIH NOVIC 15. februarja 1895) Čarodeji spolnosti Ustanove diletanti zrna Pred slabim desetletjem je bUo govoijenje o spolnih težavah v z^onu ne samo neokusno, ampak kar stvar, o kateri niso spregovorili niti zakonci sami. Toda odkar je seksualna revolucija izbojevala v nekaj letih boj s tabuji na spolnem področju, so v ospredje stopile tudi skrbno čuvane in prikrivane težave v spalnicah. Psihiatri in zdravniki so se lahko vprašanju spolnih neskladij med zakonci lotili izčrpneje in bolj odkrito. Veliko dobrega je bilo stogenega in marsikateri zakon se je rešil gotovega poloma s tako imenovano spolno terapijo. Toda, žal, tudi tu je zdrava in pametna pot naia svoje vijugave in blatne odcepe. Na svetu je v borih nekaj letih nastalo okoli 5000 ustanov, ki dajejo teoretične in praktične napotke zakonskim parom, ki so zašli v krizo ali pa sami ne morejo najti poti'iz nje. Število je zelo veliko in dvom o strokovni učinkovitosti teh številnih ustanov upravičen. V ustanovah dela veliko nestrokovnjakov, okulistov, mistikov, dobronamernih diletan-tov in čisto navadnih goljufov, ki so pripravljeni od pomoči potrebnih ljudi izvleči čim več denaija. Uspeh je seveda porazen: denar že vlečejo, toda zdravilnega učin^ za zakonske težave ni. Niso redki primeri, ko prihaja celo do izrabljanja pacientov, ki jih lažni strokovnjaki pod krinko terapije silijo v spolne odnose na tleh (osvežitev nagona!) ali v skupinski seks. O tistih, kijih je taka metoda „zdravljenja" pripeljala do samomora ali v umobolnico, „strokovnjaki'' molče. Svetovno znani seksolog Masters je sicer dvignil precej prahu z objavo člankov o teh ustanovah, žal pa je malo takih, ki mu veijamejo. Tehniško Kolumbovo jajce: naprava za pridobivanje čiste vode, najenostavnejša, najcenejša ui najbolj priročna do sedaj. Pili bomo rečno vodo Ni dolga tega, kar je neki strokovnjak zapisal, da čaka svet največja in najtežja borba v vsej zgodovini človeštva: borba za pitno vodo. Onesnaževanje okolja je doseglo tako mero, da nevarnosti ne moremo več omalovaževati. Velike reke so se spremenile v industrijske kanale, v katerih je več škodljivih snovi kot vode. Nikomur še na misel ne pade, da bi pil vodo iz teh rek. Toda prav to hoče neki Kurt Strauven, podjetnik, ki dela v tovami tapet. Mož je pravzaprav brez prave tehniške izobrazbe. Z izumitelj-stvom se ukvarja le iz čistega veselja. Toda prav njemu je uspelo narediti to, kar so speci-aUzirani raziskovalni oddelki z močno strokovno zasedbo imeli za nemogoče. Kurt Strauven je izdelal majhno, ceneno napra-, vo, s katero je mogoče očistiti še tako onesnaženo vodo. Naprava je lalika, prenosna in za svoje delovanje ne potrebuje dodatne energije. Izum je tako preprost, da so strokovnjaki, ko jim je bil predočen, samo debelo pogledali. Pravo Kolumbovo jajce. Naprava sestoji iz majhnega zbiralnika, v katerega natočimo umazano rečno vodo, in iz treh filtrov, skozi katere z ročno črpalko tđ vodo potisnemo. Delovanje je učinkovito. Strokovnjaki so z analizami ugotovili, da naprava očisti vodo vseh človekovemu zdravju nevamili bacilov. Strauven je izdelal že več sto primerkov te naprave. Zanjo se zanimajo bolnice, turistične agencije in raziskovalne ekspedicije. i i i i Pokopavanje pusta Po vsej naši deželi so na pepelnično sredo pokopavali pusta, ki je živel in vladal le en dan. Škoda, da niso z njim pokopali še neumnosti in napak, ki nas bodo morile celo leto. Marsikdo bi jih rad sežgal kot slamnatega pusta, pa bi bilo najbrž treba preveč kurjave za tako veliko gomilo. .. . V Ljubljani, Ribnici in še po drugih krajih, kjer sem jezdil kobilico zadnjo sredo, serfi srečal jokajoče procesije maškar. Tožile so nad težavami, kar počnemo ceh leto. Namesto da bi zijale, ki jih je bih vse črno, bile zavoljo tega na smrt resne, so se režale. Tako se je meni godih na Dunaju, kadar sem kakšno žaltavo povedal, pa so me hoteli obdržati za dvornega norca. Ljudje se ne spremenijo tako hitro. V Mišjem doki je tako kot na pokopališču. Tam ne poznajo ne veselja, ne žabsti, ne maškar in ne zijal. Hladni so kot mrliči in zaprti so vase. O, precej drugačni so Tožbanjci. Radi se kregajo, tepejo s kopačo ali vilami, potlej pa iščejo zdravniška spričevala za nekaj tednov nazaj, ko ni o bunkah ne duha ne sluha. Še nad zdravnika se spravijo, ako jim ne da potrdila za pravdanje. Že leto in dan vidim pred Zalaznikovo hišo veliko lužo. To je že jama, ki je noče nihče zasuti, akoravno je nekaj korakov proč kup peska. Vaščani so se zmenili, da uredi pot vsak pred svojo hišo. Eni so to opravili, drugi ne. Zabznik ima raje lužo in blatne zidove in komaj čaka, kdaj se bo v jami sosedu po-bmil avto. Vidite: pri norčijah, delanju škode ali kadar je treba dobiti novce, takrat so vsi takoj zraven; ko pa je treba pomagati bližnjemu v težavah, takrat je pa konec veselja. MARTIN KRPAN Fotografija Fra"^ek „Popoldanski p°cl « nekdanje družin , spremenila v drag«1 lepo vsoto denaIjjf,. 1,750.000 n°v%t manjšo vre dno s novih dinarjev n > ben album'stan" prejšnjega st0^vM Strokovnjaki p ^ • šele zdaj fotograf priznanje, na . j, čakala; PoS , ip: Seveda so v skla ^ njem umetniškeij:,^ ve č vre dne jih je avtor na* ^ možnosti uniKa negativom. ,ja]o: To pa je PJ.'P V vadnega p°ČetJa demih umetnost' ^ Lee Friedlander- hels, Ralph W ; izdelajo iz nega j*} fotografij, j'^joIzpišejo in prodajaj ,, ne. Tako P00'V kritike, ki 'ep ■; fija splošno cio ^ po svojem b'st ^ števila, zato taK ? p njajo.-Spet drug off meneč, da ima ^ ta-način dvigni*1 ga dela. V tem P^tj*1'' samo zbiratelji« nov predmet za Starali« lep jg! Starim f°t0gjjj raste cena^ Kar je foto^J skoraj nesluten r J stala vsakdanjo . domu, bi nihce, -prav v času rg^j postaja dragoc . velJa t0 J8"1 ,?sto$ je, nastale v ^ da gre za stare d* grafije, mestnega živlJ J ^ raste, obeneni p vršita zbirateljev- Najvišjo ceno> » dosegle fotogr^L;; rete Cameron ( ^ za katere je neKi , ralec odštel naja^ M 33. „Stoj, »'.M Ničesar bolj ^ i0 v Tokrat morda c j' Zaustavila J« jI' . : nih višin v Y* gostoljubne r°lfl1; v«1! tisti mehki h»l^drf njih sanjala vsa tu! ^ ^lenjski ust . ' lST — št. 8 — 20. 2. 1975 VABILO K JAVNI RAZPRAVI O osnutkih gradiva za integracijo Dolenjske banke in hranilnice Novo mesto z Ljubljansko banko Ljubljana Obrazložitev k predlogu dokumentov o integraciji Dolenjske banke in hranilnice Novo mesto z Ljubljansko banko Ljubljana V prizadevanjih, da se organizacija in poslovanje DBH Novo mesto 'čimbolj ustrezno prilagodi novo nastajajočim družbenim in ekonomskim odnosom, vlogi bančništva v družbeni reprodukciji in da se še ustrezneje poveže s sedanjimi in dolgoročnimi interesi organizacij združenega dela, so v zadnjih mesecili tekle v organih DBH razprave o njenem prihodnjem razvoju in organiziranosti. Te razprave so izhajale predvsem iz naslednjili izhodišč: - Nedvomno je DBH s svojim .delovanjem veliko prispevala k velikim rezultatom v družbeno-ekonomskem razvoju območja, kjer ima DBH poslovne enote. Svojo poslovno politiko, svojo organiziranost in delovanje je prilagodila zahtevam in interesom v njej združenih gospodarskih organizacij in drugih družbeno pravnih oseb. Upravljalski odnosi v banki so dosegli raven, da lahko upravičeno trdimo, da so oblikovanje ih izvajanje poslovne politike DBH dejansko določali njeni upravljalci; - Nov položaj bank in vloga v družbeni reprodukciji, predlogi zakonov o kreditno-monetarnem sistemu in o bankah so bili posebna spodbuda razmišljanjem o zasnovah nadaljnje organiziranosti DBH. Komisija DBH za statutarna vprašanja in organiziranost banke je zato v novembru 1974 pripravila posebne teze, o katerili je nato v decembru razpravljal izvršilni odbor DBH in v tem mesecu še poseben medbančni odbor, ki spremlja uresničevanje samoupravnega sporazuma o poslovno-tehničnem sodelovanju med DBH in LB;. — Združena sredstva v bankah še vedno pomenijo znatno postavko v investicijah organizacij združenega dela. Še dalj časa pa bo veijetno potrebno, da se bo okrepila lastna reproduktivna sposobnost gospodarstva do take mere, ki bp omogočala, da bi v kreditnem odnosu prevladovali elementi prelivanja sredstev znotraj gospodarstva. Zato je potrebno ustvariti takšno banko in takšno organiziranost te banke, da bo sposobna sodelovati v uresničevanju dolgoročne poslovne usmeritve gospodarstva. Sedanji procesi v organiziranosti združenega dela, ki vse bolj narekujejo združevanje in povezovanje in s tem nastajanje velikih integracijskih sistemov, zahtevajo velike bančne organizacije, ki bodo sposobne celovito opremljati gospodarsko in poslovno aktivnost doma in v tujini. Taki procesi so prisotni tudi na širšem območju ožje Dolenjske, Posavja in Bele krajine; slediti jim mora torej oro-ces poslovne integriranosti bančništva. Zapiranje bančne organiziranosti v ozke okvire bi bilo v nasprotju z dolgoročnimi interesi združenega dela. — V juliju 1973 so upravljavci DBH in LB, izhajajoč iz načel medsebojnega povezovanja, poslovnega sodelovanje in dolgoročne poslovne politike obeh bank, sklenili samoupravni sporazum o poslovnem in tehničnem sodelovanju. S tem spđrazumom sta se obe banki zlasti sporazumeli o usklajevanju poslovne politike, združevanju sredstev za naložbe širšega pomena, za realizacijo razvojnili načrtov gospodarstva; o usklajevanju odnosov na področju kreditiranja stanovanjske graditve, o določanju enotnili obrestnih mer in plačil za bančne storitve in o drugih pomembnih zadevah za obe banki. Dogovorili sta se tudi, naj bi DBH opravljala plačilni promet s tujino po pooblastilu LB, se dogovorili o medsebojnem zagotavljanju dnevne likvidnosti, o sporazumnem širjenju mreže poslovnili enot, o bančno-tehničiiem sodelovanju, o izobraževanju kadrov in o drugih zadevah bančnega poslovanja. Uresničevanje sporazuma je že v prvem letu pokazalo številne prednosti in pozitivne učinke za upravljavce obeh bank. Banki sta se sproti dogovarjali o izvajanju investicijskih projektov, ki so bili v skupnem interesu. Poslovni politiki barje sta se usklajevali, kar je poglabljalo medsebojno povezanost bank. Zato je bil sporazum o poslovnem in tehničnem sodelovanju med bankama v preteklem letu dopolnjen, tako da se je DBH vključila v skoraj celoten sistem združevanja sredstev v LB. Preko sistema združevanja sredstev v LB se združujejo sredstva za naslednje namene: Za naložbe, s katerimi banki sodelujeta v uresničevanju srednjeročnih družbenih načrtov SR Slovenije, posebej za investicije v infrastrukturo, za razvoj kmetijstva v skladu s programom 1974-78, za kreditiranje objektov na manj razvitih in obmejnih območjih, za kreditiranje domače opreme serijske izdelave, za kreditiranje izvoza opreme na kredit in za kreditiranje izvajanja investicijskih del v tujini, pa tudi za druge namene, kadar je to dogovorjeno v poslovni politiki obeh bank. Doseženi rezultati sodelovanja DBH in LB, teze o nadaljnji organiziranosti DBH, stališča in sklepi IIL seje CK ZKS ter ugotovitve in stališča političnega aktiva za Posavje so pripeljali do zasnov in osnutkov dokumentov o integraciji DBH z LB, ki so priloženi. Izvršilna odbora DBH Novo mesto in LB dajeta priloženo gradivo v razpravo in opredelitev upravljalcem obeh bank. Prepričani smo, da predloženi dokumenti, ki so plod širšega 'razmišljanja, izražajo hotenja in dolgoročne interese \ STRAN 11 obeh bank. Zato pričakujemo, da bodo dokumenti v javni razpravi ugodno sprejeti. Priloge: 4. 3. Osnutek pogodbe o integraciji DBH Novo mesto z LB Osnutek sklepa o organiziranosti LB na območju občin Novo mesto, Trebnje, Metlika, Krško, Brežice, Sevnica in Črnomelj Osnutek sklepa o vključitvi podružnice DBH Krško v LB Osnutek dogovora o opravljanju nekaterih skupnih bančnih poslov in storitev prek podružnice LB Novo mesto Novo mesto, 4. 2. 1975 Ljubljana, 13. 2. 1975 IZVRŠILNI ODBOR DOLENJSKE BANKE IN HRANILNICE NOVO MESTO IZVRŠILNI ODBOR LJUBLJANSKE BANKE LJUBLJANA ^ osnutek ^ Združitev Dolenjske banke in hranilnice Novo mesto z Ljubljansko banko Ljubljana Izhajajoč iz temeljnih ciljev, zaradi katerih smo ustanovili banki in upoštevajoč, da bomo združeni zagotavljali uspešnejše gospodarjenje z denarnimi sredstvi ter s tem uresničevali skupne in širše družbene interese, sklenemo upravljavci Dolenjske banke in hranilnice Novo mesto in Ljubljanske banke Ljubljana, na podlagi 6. člena zakona o bankah ter o kreditnem in bančnem poslovanju (Ur. list SFRJ št. 58/71), 45. člena statuta Dolenjske banke in hranilnice Novo mesto in 36. člena statuta yubljanške banke, na 12. zboru Dolenjske banke in hranilnice Novo mesto dne ................. in po poprejšnjih sklepih zborov podružnic LB na 16. zboru Ljubljanske banke dne 24. 4. 1975 naslednjo POGODBO o integraciji Dolenjske banke in hranilnice Novo mesto z Ljubljansko banko Ljubljana 1.člen S to pogodbo določamo pogoje in način integracije Dolenjske banke in hranilnice Novo mesto (v nadaljevanju DBH) z Ljubljansko banko Ljubljana (v nadaljevanju: LB) ter pravice in obveznosti podružnice LB Novo mesto. 2. člen DBH Novo mesto se s 1. julijem 1975 integrira z Ljubljansko banko Ljubljana, po knjigovodskem stanju na dan 30. 6. 1975 ter pridobi status podružnice LB s pravicami in obveznostmi, kot je to določeno s statutom LB in s to pogodbo. Z dnem integracije DBH Novo mesto z LB se podružnica DBH Krško'izloči iz sestava podružnice LB Novo mesto in se konstituira kot podružnica LB v skladu s sklepom o organiziranosti bančnega poslovanja na območju občin Novo mesto, Trebnje, Metlika, Krško, Brežice, &vnica in Črnomelj, ki je sestavni del te pogodbe. Sestavni del te pogodbe je tudi sklep o vključitvi podružnice DBH Krško v organizacijski sestav Ljubljanske banke po določbah ustanovitvene pogodbe in statuta LB. Ob konstituiranju podružnice LB Krško se nanjo prenesejo pravice in obveznosti podružnice DBH Krško;. V sestavu podmžnice LB Novo mesto poslujejo ekspoziture v Metliki, Trebnjem, Bršlinu, Straži, Mirni in ekspozitura Cesta komandanta Staneta v Novem mestu. 3. člen DBH Novo mesto posluje od dneva integracije z LB pod firmo; i l LJUBLJANSKA BANKA — podružnica Novo mesto, Trdinova 2. Od tega dne sprejema pravice in obveznosti v imenu in za račun Ljubljanske banke v skladu s statutom LB in z določili te pogodbe. Podružnica LB Novo mesto je pravna oseba in samostojno ugotavlja ter razporeja dohodek. Ima svoj žiro račun pri pristojni službi družbenega knjigovodstva. Delitev dohodka opravi podružnica po veljavnih predpisih, upoštevajoč statut LB. Poslovni predmet 4. člen Podružnica LB Novo mesto opravlja vse bančne posle, ki so poslovni predmet LB, razen zadev, ki so skupnega pomena za banko in jih v skladu s statutom LB opravlja centrala LB. Te zadeve so zlasti; izdajanje vrednostnih papirjev, najemanje kreditov v tujini, trgovanje z devizami, prevzemanje garancij za posle v tujini in vzpostavljanje odnosov z narodnimi bankami. Upravljavcem drugih bank podružnica lahko odobrava kredite ali jih najema pri drugih bankah, če je to v interesu banke kot celote. Za posle upravljavcev llB, ki poslujejo prek podružnice Novo mesto, prevzema podružnica vse dinarske garancije do višine garancijskega potenciala podružnice. Devizne garancije za upravljavce LB, ki poslujejo prek podružnice Novo rrtesto, bo prevzemala banka na predlog podružnice. Plačilni promet s tujino opravlja podružnica za svoje upravljavce, za upravljavce drugih podružnic pa v mejah pooblastil. Podružnica lahko opravlja tudi druge posle, če se o tem dogovorimo upravljavci in je to v skladu s statutom LB. Poslovna sredstva podružnice 5. člen Poslovna sredstva podružnice so: — sredstva sklada upravljavcev, vključno tista, ki so jih do integracije upravljavci DBH združevali pri centrali LB, — sredstva rezervnega sklada v višini kot jih določa zakon, — sredstva, ki so pri njej naložena kot depozit, — sredstva hranilnih ylog, — sredstva, ki jih podružnica najame pri banki, — sredstva iz kreditov banke pri drugih bankah, — sredstva obveznic, ki jih izda banka za poslovne potrebe svojih upravljavcev. . <975 DOLENJSKI LIST - št. 8 - 20.2. '7 STRAN 12 -h sredstva iz kreditov banke pri narodni'banki, — sredstva iz kreditov banke/najetih v tujini, in — druga sredstva, ki jih pridobi podružiiica. Sredstva iz kreditov banke pri drugih bankah uporablja podružnica, če je kredit najet za potrebe^ upravljavcev podružnice. Sredstva iz kreditov.pri narodni banki uporablja podružnica v višini predložene dokumentacije, ki jo narodna banka upošteva s svojimi merili pri dajanju reeskontnih in drugih kreditov. Sredstva iz kreditov bdnke, najetih v tujini, uporablja podružnica, če.je kredit najet za potrebe upravljavcev podružnice. Sredstva po prejšnjih odstavkih pridobi podružnica pri banki praviloma po enakih pogojih, kot bodo veljali za najete kredite oziroma izdane obveznice. 6. člen Prenos sredstev in plasmanov, ki so ob integraciji prenesejo iz centrale na podružnico, se uredi s posebnim sporazumom. Praviloma se prenesejo na podružnico iz centrale vsa sredstva podmžnice in njenih komitentov ter- vsi plasmani, odobreni upravljavcem podružnice. S posebnim sporazumom iz 1. odstavka tega člena pa se določi: — katera sredstva in plasmani se prenesejo, ~ rok izvršitve prenosa, — rok in način poravnave razlike med prevzetimi in prenesenimi sredstvi ter prevzetimi in prenesenimi plasmani glede na ročnost sredstev in plasmanov, višino obrestnih mer ter druge pogoje. Upravljanje banke in podružnice 7. člen Upravljavci DBH Novo mesto postanemo upravljavci LB in s tem prevzemamo vse pravice in obveznosti, ki jih določata pogodba o ustanovitvi LB in njen statut. Podružnica ima svoja pravila, s katerimi podrobneje uredi upravljanje, notranjo organizacijo in poslovanje. 8. člen Upravljavci podružnice LB Novo mesto oblikujemo naslednje organe upravljanja: -- zbor podružnice, — izvršilni odbor podružnice kot kolektivni izvršilni organ, in — nadzomi odbor. Za upravljanje zadev v baaki kot celoti upravljavci, ki poslujemo prek podružnice LB Novo mesto, oblikujemo petčlansko dele^cijo. Direktor podružnice je individualni poslovodni organ podružnice. Varčevalci oblikujejo svoje organe pc statutu LB. 9.,člen Pristojnosti zbora podružnica so: — predlaga poslovilo politiko banke in ukrepe za njeno izvaja ije, -- sprejema načrt kreditne bilance podmžnice, — razpravlja in potrjuje poročilo o uresničevanju načrta kreditne bilance podružnice, — da e mnenje k sklepu zbora banke o združevanju sredstev v merilu banke kot celote za namene, ki jih določa usti rovitvena pogodba banke, — i;prej'ima pravUa o upravljanju in poslovanju podružnice v '"kladu z ustanovitveno pogodbo in statutom banke, — oc-loča o pripojitvi k drugi podružnici, o združitvi z drugo podružnico ali o izločitvi podružnice iz banke, — daje mnenje k aktu o politiki obrestnih mer in tarifi nadomestil za bančne storitve, — odloča o pogodbi z delovno skupnostjo podružnice in o udeležbi ^ za kritje stroškov skupnih služb v centrali banke, ! ' — sprejema finančni načrt in zaključni račun podružnice in odloča o delitvi dohodka podružnice, — voli delegacijo v zbor banke, ' — voli in razrešuje člane izvršilnega odbora podružnice, predlaga izmed svojih članov člana izvršilnega odbora banke, — voli in razrešuje direktoijvv podružnice na predlog izvršilnega odbora podružnice ter v soglasju z izvršilnim odborom banke in delovno skupnostjo podružnici, — razpravlja o delu podružnice in daje smernice za napredek njene organizacije in poslovanja, — odloča o zgomji meji zadolžitve podružnice, — obravnava in sklepa o vseh drugih vprašanjih, ki so pomembna' za poslovanje podružnice oz. za poslovanje banke kot celote. ' 10. člen I Pristojnosti izvršilnega odbora podružnice so; — skrbi za uresničevanje poslovne poHtike banke v podružnici, — sprejema na predlog strokovne službe podružnice odločitve o zahtevkih za kredite, o izdaji garancij, skupnili vlaganjih', vlaganjih sredstev v organizacije združenega dela, ki so v sanacijskem postopku in o drugih zadevah, ki so v zvezi z uporabo sredstev podružnice, j — spremlja i in uravnava kreditne in druge dejavnosti podružnice, j — obravnava in sklepa o zadevah," o katerih razpravlja in sklepa zbor podružnice, ! -■ odloča o ustanavljanju i" prenehanju poslovnih in organizacijskih enot podi"žr/:e,v soglagu z njeno delovno skupnostjo, — razpravlja in daje predloge pristojnim organom banke o organizacijskih in kadrovskih zadevah podružnice, — odloča o dmgih zadevah, za katere je pristojen po ustanovitveni pogodbi banke, njenemu statutu,'pravilih podružnice in po pooblastilih njenega zbora. j > Direktor podružnice in drugi vodilni delavci j 11. člen I Ugotovi se, da je bil Sergej Tliorževskij izvoljen na 10. zboru DBH {Novo mesto za direktorja te banke dne 26. 6. 1973. ' Sergej Thorževskij opravlja funkcijo direktorja podružnice LB Novo mesto do izteka 4 letne mandatne dobe, računano od dneva izvolitve. ' Delavcem DBH Novo mesto, ki po dosedanjimi aktih DBH Novo mesto zasedajo vodilna delovna mesta in jim poteče štiriletna mandatna doba, se mandat podaljša do imenovanja po določbah pravil podružnice. \ I . : 12. člen •v' * Pristojnosti nadzornega odbora in organov varčevalcev, način izvolitve vseh organov upravljanja, način izvolitve in pristojnosti individualnega poslovodnega organa podružnice ter način njihovega dela določajo statut LB irl pravila podružnice; Samoupravna organiziranost delovne skupnosti podružnice 13. člen Delovna skupnost LB podružnice Novo mesto se vključi v delovno skupnost LB, LeNjski list - št. 8 - 20. 2. 1975 stran 13 Delavci DBH Novo mesto z dnem integracije združujejo delo z delavci LB. Delovna skupnost podružnice LB Novo mesto se samoupravno organizira v skladu z določbami samoupravnega sporazuma o združevanju delavcev LB. Delovna skupnost podružnice LB Novo mesto sprejme svoj statut, s katerim določi način in oblike uresničevanja svojih samoupravnih pravic in dolžnosti. Sedanji samoupravni in drugi splošni akti delovne skupnosti DBH Novo mesto morwjo biti usklajeni s samoupravnimi in dmgimi splošnimi akti delovne skupnosti LB najkasneje do konca leta 1975 oziroma do uveljavitve nove samoupravne organiziranosti delovne skupnosti LB, v skladu z zakonom o bankah. Podpisovanje podružnice 14. člen Za podpisovanje v podružnici LB Novo mesto se pri pristojnem sodišču ali SDK kot podpisniki lahko priglašajo: 1. direktor podružnioj, 2. namestnik direktor a podružnice, 3. vodje oddelkov in druge pooblaščene osebe v oddelkih, 4. vodje ekspozitur in pooblaščeni namestniki. Obseg pooblastil za podpisovanje določa poslovnik o podpisovanju LB. Pravila kontinuiteti 15. člen Podioiž lica LB Novo mesto je pravni naslednik DBH Novo inest'> z vsemi pravicami in obveznostmi te banke. Izločitev podružnici 16. člen Podružnica LB Novo mesto z vsemi sedanjimi in bodočimi organizacijskimi enotami, se lahko izloči iz sestave LB v primeru, da to zahtevata 2/3 njenih upravljavcev. V primem izločitve se pravice in obveznosti podružnice na dan izločitve določijo z aktom o izločitvi. Prehodne in končne določbe 17. člen Podružnica LB Novo mesto začne poslovati po splošnih in posamičnih aktih LB od 1. 7. 1975 dalje. I 18. člen Do sprejetja pravil posluje podružnica po določbah začasnih pravil, ki jih sprejme prvi zbor podružnice LB Novo mesto. ^ 19. člen Članom izvršilnega odbora in drugim organom upravljanja DBH Novo mesto, ki jim poteče mandat februarja 1975, se podaljša ta mandat do 30. 6. 1975. 20. člen Za razlago določil te pogodbe je pristojen izvršilni odbor LB ob poprejšnjem mnenju izvršilnega odbora podružnice LB Novo mesto. 21. člen Generalni direktor LB je v 15 dneh po podpisu te pogodbe dolžan izvesti pri pristojnem gospodarskem sodišču priglasitev izbrisa DBH Novo mesto iz registra in vpis podružnice LB Novo mesto v register organizacij zdrliženega dela. 22. člen To pogodbo podpišejo v šestih enakili izvodih predsednik izvršilnjga odbora DBH Novo mesto, predsednik izvršilnega odbc r i .3 :n direktorja obeh bank, V...............dne...............1975 Za DBH >;Cvo Ti«;sto: Zal.B Ljubljana: Zdravko Petan, Gregor Klančnik, predsednik izvršilnega odbora' predsednik 10 Sergej Thorževskij, direktor Metod Rotar, generalni direktor C OSNUTEK J Sklep o organiziranosti bančnega poslovanja na območju občin Novo mesto,Trebnje, Metlika, Krško, Brežice, Sevnica In Črnomelj Upoštevajoč ustavno določbo, daje banka posebna organizacija za opravljanje kreditnih in drugih bančnih poslov, da je organizirana tako, da zagotavlja temeljnim in drugim organizacijam združenega dela, samoupravnim interesnim skupnostim in drugim družbenim pravnim osebam neposredno in učinkovito uresničevanje ciljev, zaradi katerih so banko ustanovile, upravljavci Dolenjske banke in hranilnice Novo mesto na 12. zboru banke dne............in upravljavci Ljubljanske banke na zborih njenih podružnic in na 16. zbom banke dne 24. 4. 1975 sprgemamo naslednji \ SKLEP o organiziranosti bančnega poslovanja na območju občin Novo mesto, Trebnje, Metlika, Krško, Brežice, Sevnica in Črnomelj L Upravljavci Dolenjske banke in hranilnice Novo mesto in Ljubljanske banke Ljubljana ugotavljamo na podlagi pogodbe, da se bo s 1. 7. 1975 Dolenjska banka in hranilnica Novo mesto integrirala z Ljubljansko banko. t DOLENJSKI LIST - št. 8 - 20.2.1?75 STRAN 14 11. v organizaciji Ljubljanske banke in Dolenjske banke in hranilnice Novo mesto se po stanju 30. 6. 1975 izvršijo naslednje spremembe: 1. iz organi^cijskega sestava podružnice LB Celje se isdočita ekspozituri Brežice in Sevnica in pripojita v organizacijski sestav podružnice LB Krško. 2. Iz organizacijskega sestava DBH Novo mesto se izloči podružnica Krško"! di>govotom lahko dogovorijo, da se v podružnici Novo mesto, zaradi razlogov racionalnosti, lahko opravljajo določeni bančni posli za celotno območje, ki ga pokrivajo občine po tem sklepu. . ' V. Upravljavci Ljubljanske banke z območja občin po tem sklepu bomo praviloma združevali sredstva in poslovdi prek podružnice LB, ki posluje na območju sedeža naše OZD, samostojne interesne skupnosti ali druge samoupravne skupnosti. IIL VI. Od 1.7. 1975 dalje je Ljubljanska banka na območju Novo mesto, Trebnje, Metlika, Krško, Brežice, Sevnica in Črnomelj organizirana tako-le; 1. Ljubljanska banka, podružnica Novo mesto, Trdinova 2, Novo mesto — z ekspoziturami: ! — Metlika,, ' — Trebnje, — Novo mesto. Cesta komandnnta Staneta št. 10, - Bršlin, — Straža in — Mirna. 2. Ljubljanska banka, podružnica Krško, Cesta 4. julija štev. 42 z ekspoziturami: — Brežice, — Sevnica in — Senovo. 3. Ljubljanska bai^ka, poJri. nica Črnomelj, Trg svobode IV. Podružnice Ljubljanske banke v Novem" mestu, K) šl Sklep o vključitvi podružnice DBH Krško v organizacijski sestav Ljubljanske banke Na podlagi 21. člena pogodbe o ustanovitvi Ljubljanske banke, 30. in 41. člena statuta Ljubljanske banke in ob upoštevanju pogodbe o integraciji Dolenjske banke in hranilnice Novo mesto ter sklepa o organiziranosti bančnega poslovanja v občinah Novo mesto, Trebnje, Metlika, foško, Brežice, Sevnica in Črnomelj, sprejemamo upravljavci Ljubljanske banke na 16. zboru dne 24. 4. 1975 ob poprejšnjem mnenju zborov vseh podružnic Ljubljanske banke, na predlog konference upravljalcev LB iz Krškega, Brežic in Sevnice z dne............naslednji Splošna in organizacijska določila 1. Ob ugotovitvi, da se podružnica Krško z dnem 1. 7. 1975 izloča iz dotedanjega organizacijskega sestava Dolenjske banke in hranilnice Novo mesto, se upravljavci Ljubljanske banke strinjamo, da se ta podružnica s tem dnem vključi v organizacijski sestav Ljubljanske banke. SKLEP o vključitvi podružnice DBH Krško v organizacijski sestav Ljubljanske banke Podmžnica Krško posluje pod firmo: UUBUANSKA BANKA, PODRUŽNICA KRŠKO, C. 4. julija 42 DOLENJSKI LIST - št. 8 - 20. 2. WlS STRAN 14 / ^ ] ~t~ Od dneva vključitve v sestav jLB sprejema podružnica Krško vse pravice in obveznosti v; imenu in za račun ljubljanske banke v skladu s statutom hB. j Podružnica LB Krško ima lastnost pravne osebe in samostojno ugotavlja ter razporeja dohodek, ki ga doseže s poslovanjem. ! j Ima svoj žiro račun pri pristojni Službi družbenega ^knjigovodstva. j j Delitev dohodka opravi podriižnica po veljavnih predpisih, upoštevajoč statut LB. { ! V sestavu podružnice LB FCrškb poslujejo ekspoziture v Brežicah, Ulica prvih borcev 31, Sevnici, Kvedrova 49, m na Senovem. ' Poslovni preilpiet 4. Podružnica LB Krško opravjaj-'so bančne posle, ki so poslovni predmet LB, ra/en z;-c'e\| k- so skupnega poriiena za banko in jih v skladu i statuton; LB opravlja centrala! LB. Te zadeve so :;lasii: zdajanie vrednostnih papirjev; najemanje kreditov v tujini trgovanjejz devizami, prevz3nianje p,arancq za posle v tu ir i ir. vzpostavljanje odnosov z naiod-nijni bankami. i | Upravljavcem dmgih bank po4ružnica lahko odobrava krsdite ah jih najema pri drugih bankah, če je to v intejresu banke kot celote. i j Za posle upravljavcev LB, ki poslujejo prek podružnice "Ci-ško, prevzema podružnica vse dinarje garancije do višine .';a^ancijskega potenciala podružnice). i Devizne garancije, upravljavcev; LB, ki poslujejo prek pcdiužnice Krško, bo prevzemala banka na predlog podruž- nice. tem Podružnica lahko opravlja tudi idruge posle, če se o dogovorimo upravljavci inje to v skladu s statutom LB. Poslovna sredstva podružnice 5. Poslovna sredstva podružnice so: - sredstva sklada upravljavcev, ki so jih do izločitVe iz DBH Novo mesto združevali upravljavci priDBH injcen-trah LB, če posamezni upravljavci ne odločijo drugače, - sredstva rezervnega sklada v višini kot jih določa zakon, - sredstva, ki so pri njej naložena kot depozit, - sredstva hranilnih vlog, , i - sredstva, ki jih podružnica najartie pri banki, - sredstva iz kreditov banke pri dijugih bankah, - sredstva obveznic, ki jih izda b»nka za poslovne potlrebe svojih upravljavcev, ; - sredstva iz kreditov banke pri narodni banki, - sredstva iz kreditov bank)^, najetih v tujini, in - druga sredstva, ki jih pridobi podružnica. Sredstva iz kreditov banke prijdrugih bankah uporablja podmžnica, če je kredit najet za potrebe upravljavcev družnice. i Sredstva'iz kreditov banke prij narodni banki uporkblja podružnica v višini, kot dovoljuje; njena dokumentacija za reeskont in druge kredite. I I Sredstva iz kreditov banke najetih v tujini, uporkblja podružnica, če je kredit najet za ipotrebe upravljavcev podružnice. i po- Sredstva po prejšnjih odstavkih pridobi podružnica pri banki praviloma po enakih,pogojih, kot bodo veljaU za najete kredite oziroma izdane obveznice. 6. Prenos sredstev in plasmanov, ki se ob vključitvi v LB prenesejo iz centrale na podružnico in iz podružnice LB Celje, se uredi s posebnim sporazumom. Praviloma se prenesejo na podružnico iz centrale in iz podružnice LB Celje vsa sredstva njenih komitentov ter vsi plasmani, odobreni upravljavcem podružnice. S posebnim sporazumom iz 1. odstavka tega člena pa se določi: — katera sredstva in plasmani se prenesejo, — rok izvršitve prenosa, — rok in način poravnave razlike med prevzetimi in prenesenimi sredstvi ter prevzetimi in prenesenimi plasmani glede na ročnost sredstev in plasmanov, višino obrestnih mer ter druge pogoje. Upra^janje sredstev v podružnici Upravljanje sredstev v podružnici je organizirano po določbah statuta LB. Upravljavci oblikujejo v podružnici naslednje organe upravljanja; , -- zbor podružnice, ki ga sestavljajo vsi upravljavci, ki vanjo združujejo sredstva, — izvršilni odbor, kot kolektivni izvršilni organ podružnice, in - hadzorni odbor. Za upravljanje zadev v banki kot celoti izvolijo tričlansko delegacijo v zbor banke. Direktor podružnice je individualni poslovodni organ podružnice. Varčevalci se organizirajo v zbor in v odbor varčevalcev z delegati v organih upravljanja podružnice in banke. Pristojnosti zbora podružnice so: predlaga poslovno politiko banke in ukrepe za njeno izvajanje, sprejema načrt kreditne bilance podružnice, razpravlja in potrjuje poročilo o uresničevanju načrta kreditne bilance podružnice, daje mnenje k sklepu zbora banke o združevanju sredstev v merilu banke kot celote za namene, kijih dobča ustanovitvena pogodba banke, sprejema pravila o upravljanju in poslovanju podružnice v skladu z ustanovitveno pogodbo in s statutom banke, odloča o pripojitvi k drugi podružnici, j združitvi z drugo podružnico aU o izločitvi podružnice iz banke, daje mnenje k aktu o politiki obrestnih mor in tarifi nadomestil za bančne storitve, odloča o pogodbi z delovno skupnostjo pcdjužrice ino -udeležbi za kritje stroškov nku])niJi slJilb v centrali banke, sprejema finančni načrt in zaključni račun pDdrižnice in odloča o delitvi dohodka podružrif.e. voli delegacijo v zbor banke, voli in razrešuje člane izvršilnega odbora podružnice, predlajra izmed svojih članov člana izvršilnega odbora banke. voli in r{ zrešuje direktorja podružnice na predlog izvršilnega odbor? podružnice ter v soglasju z izvršilnim odborom 'omk n dalovno skupnostjo podružnice. SENJSKI UST - št. 8 - 20. 2. 1975 STRAN 13 — ia7.pv;>v\ja < > deVu podruimce iii daje smeimce za napredek ; ene r rganizacije in po slovanja, — odlo č i o zgornji meji zadolžitve pod^žnice, — obravnava in sklepa o vseh drugih vprašanjih, ki so pomembna za poslovanje podružnice oz. za poslovanje banke kot celote. 9. Pristojnosti izvršilnega odbora podružnice so: — skrbi za uresničevanje poslovne politike banke v podružnici, — sprejema na predlog strokovne službe podružnice odločitve o zahtevkih za kredite, o izdaji garancij, skupnih vlaganjih, vlaganjih sredstev v organizacije združenega dela, ki so v sanacijskem postopku in o drugih zadevah, ki so v zvezi z uporabo sredstev podružnice, — spremlja in uravnava kreditne in druge dejavnosti podružnice, — obravnava in sklepa o zadevah, o katerih razpravlja in sklepa zbor podružnice, — odloča o ustanavljanju in prenehanju poslovnih in organizacijskih enot podružnice v soglasju z njeno delovno skupnostjo, — razpravlja in daje predloge pristojnim organom banke o organizacijskih in kadrovskih zadevah podružnice, — odloča o drugih zadevah, za katere je pristojen po ustanovitveni pogodbi banke, njenem statutu, pravilih podružnice in po pooblastilih njenega zbora. 10. Pristojnosti nadzornega odbora in organov varčevalcev, način izvolitve vseh organov upravljanja, način izvolitve in pristojnosti individualnega poslovodnega organa podružnice ter način njihovega dela določajo statut LB in pravila podružnice. 11. V zvezi z vključitvijo podružnice Krško v organizacijski sestW LB se poveča število članov izvršilnega odbora LB za enega člana. Zbor LB izvoli dodatnega člana izvršilnega odbora banke na predlog zbora podružnice LB Krško. 12. Prvi zbor podružnice LB Krško mora biti opravljen najkasneje do 30. 6. 1975. . Prvi zbor podružnice razpravlja in sklepa o naslednjih zadevah: - poročilu o organizacijskili, kadrovskili in,tehničnih pripravah za začetek poslovanja podružnice LB Krško, aktih o poslovni politiki LB za leto 1975, - sprejemu otvoritvene kreditne bilance podružnice, sprejemu finančnega načrta podmžnice za drugo polovico 1975. leta, - sprejemu pogodbe med podružnico in njeno delovno skupnostjo. \ \ . . . . — spie^emu ptavVipodiuituce, — voli člane izvršilnega odboia podružnice, nadzornega odbora in vršilca dolžnosti direktorja podružnice, 1 ' ■ I Za vršilca dolžnosti direktorja podružnice LB Krško do imenovanja po javnem rkzpisu se imenuje Ivan Glogovšek, dotedanji direktor podružnice DBH Krško. ! i 14. ' f V^arčevalci podružnice organizirajo svoje organe najkasneje do konca leta 1975. Samoupravna orga^iranost delovne ^upnosti 15. Delovna- skupnost LB; podružnice Krško se vključi v delovno skupnost LB. I Etelovna skupnost podružnice LB Krško se samoupravno • organizira v skladu z dolofebami samoupravnega sporazuma o združevanju delavcev LB. " Delovna skupnost podružnice LB Krško sprejme svoj statut, s katerim določi način in oblike uresničeviuija svojih samoupravnih pravic in dćlžnosti. 16. Notranjo organizacijo; podružnice i i sister.ii.'.aci;c delovnih ijiest sprejme delavski svet podružnica najla sieje do 31. 10. Ii975. I Do sprejema teh dveh; aktov se delavce podružnice Krško sprejema na delo in raz^reja po sklepu o začasri organizacij in sistemizaciji, kijjo sprejme zbcr delegi ;o-' delovne skupnosti LB. j Podpisovanje podni.^nice i [a podpi.ovanje podružnice LB Krško se pri pristojnem sodišču ali SrtK kot podpiisniki lahko priglašajo; 1. podružnice, j 2. rtamestnii: direktorja podružnice, 3. \lodj3 odde-kov in diiuge pooblaščene osebe v oddelkih, 4. vjodj: ek'.pc zitur in pooblaščeni namestniki. pbso r)cblastil za' podpisovanje določa poslovnik o podpisov mj*. LB. ■ 17. Generalni direktor LB je v 15 dneh po vključitvi podružnice LB Krško v LB dolžan izvesti priglasitev vpisa vključitve podružnice LB Krško v' Ljubljansko banko pri pristojnem sodišču. I Ljub|ljana,...........\............................ ! Predsednik 16. zbora LB: Dogovor o opravljanju sku in storitev v podružnici C OSNUTEK 3 Upravljavci Ljubljanske banke, ki združujemo svoja denarna sredstva v podružnicah Novo mesto, foško in Črno- snih bančnih poslov LB Novo' mesto melj in prek teh podružiliic poslujemo, smo sporazumni, da se zaradi večje racionairvjsti in učinkovitosti opravljajo do- DOLENJSKI LIST — št. 8 — 20. 2. ^ STRAN 12 ločena bančna opravila na enepi mestu in v ta namen sprejemamo naslednnji DOGOVOR o opravljanju skupnih bančnih poslov in storitev v podružnici LB Novo mesto 1. Podružnica LB Novo mesto opravlja poleg opravil, ki so njen poslovni predmet, še naslednje posle in storitve: - plačilni promet s tujino za svoje upravljavce in za upravljavce podružnic Krško in Črnomelj, -- strokovna in bančno telinična opravila pri združevanju sredstev v banki za skupno dogovorjene projekte na območju vseh treh podružnic, - pospeševanje vključevanja gospodarstva za območje, na f katerem poslujejo podružnice, v mednarodno tržišče, -- sodelovanje in organbir u\j( združevanja sredstev med domačimi in tujimi k r n ;rji za skupne naložbe ob .kupnem riziku na obn.o 5 a ;eh treh podružnic, - zvaja akcije, ki so v skupnem interesu razvoja območja, la katerem poslujejo vse tri podružnice, — omogoča dogovorno prelivanje sredstev med vsemi tremi podružnicami, in — opravlja druge posle skupnega pomena za to območje, v skladu s statutom, z drugimi splošnimi akti banke in medsebojnimi dogovori. 2. Dohodek in stroški poslovanja za opravljanje skupnih zadev se delijo po ključu, ki ga sprejmejo izvršilni odbori vseh treh podružnic. Za spremljanje in izvajanje skupnih zadev po tem dogovoru oblikujemo stalni koordinacijski odbor. Sestavljajo ga predsedniki izvršilnih odborov podružnic in pa dva člana izvršilnega odbora vsake podružnice. Stdni koordinacijski odbor se sestaja po potrebi, vselej pa takrat, kadar to zahteva izvršiJni odbor ene ali druge podružnice. Stalni koordinacijski odbor obravnava poročilo o opravljanju skupnih bančnih poslov in daje smernice in priporočila za izboljševanje dela pri opravljanju skupnih bančnili zadev. Strokovne in administrativne zadeve za odbor opravlja podružnica. Način dela si stalni koordinacijski odbor predpiše s poslovnikom. 4. Stalni koordinacijski odbor lahko skliče po predhodnem soglasju z izvršilnimi odbori podružnic konferenco zainteresiranih upravljavcev LB za območje, na katerem poslujejo vse tri ali dve podružnici, Če meni, da naj se o določenih skupnih zadevah opredeljujejo upravljavci LB z določenega območja. Konferenca upravljavcev dela po poslovniku, ki ga sprejme za vsako zasedanje posebej. 5. Ta dogovor je veljaven, ko ga sprejmejo konference upravljavcgv z območja podružnic LB Novo mesto, Krško in Črnomelj, potrdita pa zbora DBH Novo mesto in Ljubljanska banka. V Novem mestu, dne.......................... 1975 Predsednik Predsednik 12. zbora DBH Novo mesto: 16. zbora LB: Izvršilna odbora Dolenjske banke in hranilnice Novo mesto ter Ljubljanske banke Ljubljana sta na svojih sejah dne 4. in 13. februarja 1975 ocenila, da je gradivo za integracijo obeh naštetih bank primerno za javno razpravo. To velja tudi za dokumente, ki pojasnjujejo osnutek pogodbe o integraciji Dolenjske banke in hranilnice Novo mesto z Ljubljansko banko Ljubljana in ki so objavljeni v tej posebni prilogi: 1. osnutek pogodbe o integraciji Dolenjske banke in hranilnice Novo mesto z Ljubljansko banko Ljubljani; 2. osnutek sklepa o organiziranosti bančnega poslovanja na območ^^u občin Novo mesto, Trebnje, iVIetlika, Krško, Brežice, Sevnica in Črnomelj; 3. osnutek sklepa o vključitvi »ciružni-ce DEiK Krško v organizacijski sestav Ljubljanske banke, in 4. osnutdk dogovora o opravljanju skupnih Laiičnih poslov in storitev v po-drui r i( i LB Novo mesto. Dc i. i )iio javna razprava dejanski odraz V3^j; ipravljavcev obeh bank, sta izvršilna i^dtiorii sklenila, da bodo v kratkem sklicane področne konference upravljavcev. Po razpravah in usklajevanju stališč, sprejetih na konferencah upravljavcev, bosta izvršilna odbora obeh bank oblikovala končni predlog dokumentov, o katerih bosta nato odbčala zbora upravljavcev obeh bank. IZVRŠILNI ODBOR DOLENJSKE BANKE IN HRANILNICE NOVO MESTO IZVRŠILNI ODBOR BANKE LJUBLJANA LJUBLJANSKE Izdala izvršilna odbora Dolenjske banke in hranilnice Novo mesto in Ljubljanske banke Ljubljana kot brezplačno prilogo vsem naročnikom in bralcem Dolenjskega lista v štev. 8 z dne 20. 2. 1975. f^^Prejšnje križanke ^ 0_J< A _L r^B-r-ssA V_ A.K «U ] i TT S'orlffTfr---3-^ - o k. m o v prejšnje križanke (Ne)resnice z napako ..'/asu, ko tanacija (vest). ^nemiija našo pest na. (počastili) Prešer- |!,«iiiiiiiiiiiii fDL SPOMINI SOZVOK 1 M.IME SUKANEC GR.ČRKA ™pi_______SL^ PLIN - ■ ■ ' Af>^ > fCNIROOOVI _____imami i____ ZABAVIŠČE NX DL IGRALEC —— UJM UL DELON M.IME ---•-----mmw----fflKT-- ifaNSPASS. SOBOTA w ŠIM0N~ IMACT PEGA JENt(0 ^IME ' SPIS _____ODEJA____R]BA________ SV.BOKS KRANJ ■ / MINERAL PRVAK' INGE (LUSKINE) ________JUN____:_______ KRAI I x LAPITOV KREPELCE ZAPISEK MILANO r I ^kalnik nekdaj in danes | I ''^9|niki na Kitajskem že v 4. stoletju - Načičkani, pisani,veli- | ' m majhni, težki in lahki, nerodni in zelo uporabni pripravljenost°'^''' SV0J'm zbirateljskim strastem, so ljudje 1ih Poslov den^atl ™™kaJ\ne izogibajo se niti nepošte-drugih stvari Pa.spl°h ni vprašanje. Kot bre? števila 26,1'• Lani ie d V°i'e Priyržence tudi likalnik ali „pegle-Vo veliko cen« 1 Martin iz Versaillesa plačal nepojmlji-XIV. 23 redek primerek likalnika iz dobe Louisa lika|nika-segajo v ngEgipta, $ so "° si? '• '•lllad' pravi likalni, Pa 56 Je {ajskeni v "y g*«1 Ki- kanje so „Z: s'oie tj u. Za li- ?t0 Itledeninasto pr?pr°- kater0 so , posodo, V Do XV cf ,Jah žerjavico. ?vroPi iifcatokf 30 bUi v "^•^ostno^^; bo izdelovali samo posamezni kovači. Dodobra opisani in olira-' njeni so likalniki šele od XVII. stoletja naprej. Najprej so bili izdelani iz brona, dajali so jih v ogenj, segreli do želene temperature in potlej likali perilo in obleke. Ti likalniki so bili zelo lepi, mojstrsko oblikovani, toda precej težki. .Kmalu so jih 5 ^akle likajnjK . nie^anka nreh'* železa je imela v bali mlada danska pred nekaj stoletji. il imiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiimm ; V SREDNJEM VEKU zamenjaU likalniki na žeija-vico; imeli so na zgornjem delu odprtine v obliki src ali cvetov lilij. V dobi francoske revolucije so bronasti likalnimi dobili posebna zapirala in razne-okraske, kmalu zatem pa so jih začeli izdelovati tudi iz železa. (Slednje je dandanes še mogoče najti po vaseh.) Bili so kar najrazUčnej-ših oblik in velikosti; najmanjši niso bili daljši od petih centimetrov, z njimi pa so likali okrasne trakove, čipke in fine šive. V preteklosti ni bilo dano vsakomur imeti kovinski likalnik, zato so si ga rrinogi naredili kar iz gline. Teh krhkih likalnikov se je do danes ohranilo izredno malo, pa še ti so največkrat poškodovani. Devetnajsto stoletje je prineslo veliko novega tudi li-kalnikom. Brihtne glave so izumile likalnike na plin, na vodo, polnili pa sojihtudiz vročim peskom. Kot toliko stvari je. naše stoletje spremenilo tudi likalnike. Zaobljena trikotna oblika je sicer ostala, toda namesto žerjavice in drugih goriv jih danes segreva elektrika. Seveda še marsikje likajo z dobrimi, starimi železnimi likalniki. *C!'" V »iima i prav Ha „•'".Sla o •^JebUa m smo, dragi bralci! ka 1]^^® zg^ovine se je umirilo, spet tikta-' zob za zobom — dan za dnem, teden za tednom, co ^_"iese«m! Naša junaka se^ta pred svojo hiši- ^ rokah „Dolenjca", na štedilniku v Kuhinji diši kavica ... objame možakar svojo zvesto soprogo. ,,Veš, J mi je pnšlo ravnokar na misel? "ji reče. „Kaj? " ga zaupljivo pogleda soproga. .JMedtem ko sva se potepala po svetu, je kupček najinih pokojnin v hranilnici precej narasel. Nedelja je jutri in v mesto bi stopila. Na avtomobilski sejem bi pogledala, morda se najde tam kak trpežen kdjriole-tek .. KONEC Planeti grozijo? Strokovnjaka pričakujeta velike potrese -Zemlji grozi velika nevarnost; čaka jo največji potres, kar jih pomnimo v tem stoletju. Približno take črnogle'de napovedi plašijo prebivalce ZDA, kajti prav na ozemlju njene zvezne države Kalifornije naj bi se napoved uresničila leta 1982. Tega leta bodo namreč vsi planeti našega sončnega sistema v isti lingi, kar bo povzročilo spremembe v hitrosti vrtenja zemlje. To pa bo tudi vzrok za nastanek katastrofalnih potresov zemeljske skorje. Kalifornijo seka ogromna razpoka San An-dreas, katere robovi počasi in neopazno drsijo. Rahli potresi niso nič nenavadnega na tem delu. Toda nevarnost preži na dve veliki mesti: Los Angeles in San Francisco. Prav na teh predelih je drsenje blokirano, tako da se silna energija kopiči pod zemeljsko skoijo. Potreben je samo dober sunek in eno ali drugo mesto bo prizadel strašen potres. In smo že tam. Ta potrebni sunek naj bi dala sprememba v Zemljini rotaciji, ki bo nastala leta 1982. Napovedi in prerokovanja sicer niso nič novega, toda v tem primeru gre za trditve dveh strokovnjakov za teoretično astronomijo. John Gribbin in Stephen Plagemann sta svoje spoznanje objavila v knjigi „The Jupiter Effect" (Učinek Jupitra) in prav ta knjiga je razburila Američane živeče v obeh velikih mestih. Avtoija tudi trdita, da bodo posledice opazne v premikih zemeljske skorje po vsem svetu ter da bo „Jupitrov učinek" vplival tudi na morsko plimo. Izvzeta ne bosta ne Sonce ne /fcmeljsko ozračje. Sonce bo leta 1982 izredno aktivno, kar bo vplivalo na spremembe v zemeljski atmosferi. Naj verjamemo ali ne? Počakaj-mo, da vidimo, če tudi tokrat ne bo nazadnje obveljala ljudska modrost," da se zarečenega kruha največ poje. Dr. B020 OBLAK Vpliv okolja na zdravje Potapljaška' bolezen povzroča pri prehitrem dvigu iz globine bolečine v sklepih, okvare živčevja in drugih organov. Ultra zvok in vsiljena nihanja povzročajo okvare ožilja, sklepov in kosti, kar opazimo na primer pri delavcih z motorno žago ali s kompre-sijsknn vrtalcem. Pospešek, bodisi naravnost (liriearen) di v spremembo smeri (centrifugalen), ki ga prinašajo vozila velikih hitrosti, lahko povzroči pomanjkanje krvi v možganih. Od tod omedlevica. Ker deluje tudi na organ ravnotega, pride do slabosti in bruhanja. Pretres možgan spada tudi sem, saj se pospešek prenaša s predmeta, ki je telo udarilo, na telo samo, v tem primeru na glavo. Mehanični vpliv preveze, zasutja dela telesa ali pritiska na del telesa, pri čemer ie krvni obtok zavrt, privede do smrti tistega dela telesa. Ce tako poškodovanega človeka sprostimo pritiska, pa pride do šoka. Torej je čisto mehanični vpliv lahko tudi zelo nevaren. Toplotni vplivi vročine in mraza privedeta človeka v skrajnem primeru do toplotne kapi ali pa db zmrznjenja. Vročina pa deluje na posamezne dele telesa tudi kot povzročiteljica opeklin različnih stopenj, ki se lahko končajo s šokom. Tudi mraz povzroča ozebline več stopenj. Toplotni vplivi delujejo na telo tudi tako, da sprožijo pri nekaterih ljudeh preobčut-Ijivostno reakcijo. . Električni vplivi so lahko posledica strele ali celo električnih rib, kar je bolj redko; večina teh vplivov so posledica elektrifikacije. Razumljivo je, da so ti vplivi odvisni od jakosti toka, od napetosti in od upora telesa. Pri vstopu in izstopu toka so večje aH manjše opekline, sicer pa je zelo važno, skozi katere organe steče tok. Tok lahko povzroči, da se srce ali dihanje ustavi, lahko pa povzroči močne krče mišičja ali pa ohromelost. Včasih ostane kot posledica okvare živčevja ohromelost ali pa oslabelost posameznih manjših ali večjih mišičnih skupin. Razna sevanja uporabljamo za razHčne človekove dejavnosti, nekatera pa mu seveda tudi škodujejo. Elektromagnetska valovanja, kamor prištevamo radijske v^ove, ultra kratke, infra rdeče, vidne, ultravijoličaste in druge žarke, izkorišča človek za obveščanje, za ogrevanje, sončenje, gledanje in podobno. Ionizirajoče sevanje, kamor spadajo tudi rentgenski žarki, lahko prinaša poleg velikih koristi tudi okvare tkiv krvi in zorenja spolnih celic. Sem spadajo tudi ko^uskulami ali radiumski žarki. Da povzroča trušč ali hrup, ki je v bistvu zvočno valovanje, lahko naglušnost ali gluhoto, je znano. Kemični vplivi, ki učinkujejo na človeka, so razne kisline, lugi, soli in druge anorganske in organske spojine, ki jih človek uporablja v svojo korist. Kemične spojine seveda človeku lahko škddujejo, ker povzročajo kemične reakcije, ki uničujejo tkiva, organe in organske sisteme. Takrat govorimo o strupih. Posebna oblika kemičnih vplivov na človeka pa so zdravila, ki so v bistvu strupi in ki jih je človek s predpisanimi koncentracijami in količinami priredil v korist svojega zdravja. , . * . (nadaljevanje prihodnjič) Zgrešena vljudnost Človek res ne more biti do ljudi vedno čustveno nasičen in kipeč, ne more jim vselej razodevati vse topline. Nemogoče je, da bi spoštovanje do soljudi neprestano vzbujalo v nas čustvene odmeve, toda to še ne pomeni, da smo lahko zaradi neraz-položenosti do ljudi nevljudni. Nič nas ne opraviči, pa četudi so nam le-ti nesimpatični, neprikupni. Pa vendar priliajamo prav zaradi čustvene neprilagojenosti z ljudmi navzkriž. Ne zaradi tega, ker bi jih zaničevali, ampak zato, ker ne znamo obvladati lastnih čustev. Ob takih prilikah se moramo k vljudnosti prisiliti z veliko notranjo disciplino. Odveč je dokazovati, da je nevljudnost izraz velike brezobzirnosti, pomanjkanja posluha za človeka, včasih celo izraz pravega zaničevanja. Človek se čuti nekako obvezanega biti do znancev in prijateljev olikan, na splošno pa velja, da v neznanem svetu moralni zadržki pogosto popuste. Ne mislim se ustavljati pri številnih pojavih naše množične nevljudnosti, ki jo pogosto obsojajo časopisi, pač pa pri kulturi v prometnih sredstvih. Zanimiv je pogled na prizore bodisi v vlaku, v avtobusu ali trolejbusu, zanimiv je pogled bodimo olikani na človeške odnose v teh prevoznih Sredstvi^, posebno če so prenatrpana. V množici neznanih ljudi pozna največkrat vsak samo sebe! Po obrazih sodeč je vsa stvar sila resna, po dejanjih pa včasih kar mogočna in bojevita. Pri večjem številu ljudi, ki čakajo, da bi sploh stopili v vozilo, se poženemo v dir kot tekmovalci na startu, pozabljamo na zakone klasične fizike in hočemo po vsi sili dokazati, da je lahko ob istem času dvoje teles na istem prostoru. Vsem je pred očmi samo eno: priti do sedeža ali vsaj stojišča čez zapreke človeških nog, teles in glav, torbic ter aktovk. Kje je tu odnos do starih ljudi, kje odnos do otrok, invalidov, bolnikov, žensk? Humanizem in tovarištvo se bliskovito umakneta našim sebičnim željam. Tako nedolžna preizkušnja človečnosti, pa tako porazni rezultati! Kaj starost, kaj slabost, plačal sem, to je geslo moje vožnje in vsi naokoU me prav nič ne zanimajo. Ali ni to primitivizem pameti in srca, ki meji že na brezčutje, popolno nevzgojenost aU pa pokvarjenost? (Nadaljevanje prihodnjič) ' DR. LEON ŽLEBNIK in sntf Dežurni poročajo NI UBOGAL MILIČNIKOV -IL f^ebruaija so miličniki do iztrez-nitve pridržali Marjana Tramteta iz Vel. Bučne vasi. Ko je Tramte vozil z avtom proti Dobruški vasi, so ga miličniki ustavljali, pa se ni zmenil, prijela pa ga je patrola pri Otočcu. Osumili so ga, da je vozil vinjen, med postopkom pa je Tramte še razgrajal. Caka pa ga fe sodnik za prekrite. ODPELJALI SO ŽELEZO - V noči na 12. februar je bilo na Vel. Cikavi ukradenega I(^kg betonskega železa, last Vodne skupnosti Novo mesto. Železo je čakalo, da biga vgradili v vodni ja&k. NISTA PRESPALA DOMA -Noč na 12. februar sta v novomeških prostorih za pridržanje prespala tudi Milan Zupan iz Dol. Stare vasi in Jože Kermc iz Brezovice. Zupan je vozil osebni avtomobil, ko so miličniki hoteli opraviti postopek zaradi suma alkohola, se je vme&I še Kermc, ki tudi ni imel bistre glave. Ko šo ju preizkusili z aUcoskopom, je ta namreč povsem pozeleneL Zagovarjati seTjosta morala pred sodni-Kom za prekrške. PRI KOSU RAZGRAJAL - 13. februarja zvečer so novomeški miličniki pridržali do iztreznitve Jožeta Sajeta z Golušnika, zaposlenega v novomeški pekami Saje se je napil in r^rajai v Kosovi gostilni v Ločni Polotil se je celo gostilničarja. Zagovarjati se bo moral pred sodnikom za prekrške, prav tako še natakarica, ker mu je točila pijačo, ko je bil že močno vinjen. Štirje razgrajači - v gostilni Kos v Potoku so 16. februarja ponoči razgrajali in razbijali stekle-nino Miha Zadravec in Milan Zadra-vec ter Silvo Kovačec iz Straže ter Zvonko Jelič iz Irče vasi Miličniki so vse -Štiri pridržali do iztreznitve, seveda pa bodo morali še pred sodnika za prekrške. pobeglega so dobili V prometni nesreči, ki se je zgodila 3. februaija, ko je neznan mopedist zbil na da Slavko Košmrlj iz Novega mesta, da se je morala zdraviti v bolnišnici, je storilec pobegnil. Miličniki so ga izsledili. Pobegli voznik je bil 19-letni Janez Kobe z Vrha pri Dolžu. Kazen mu ne bo ušla, seveda pa bo zaradi pobega toliko večja. «u. VlfiiNA ' J Se bomo navdušili Ne mine dan, da ne bi po karambolu klicali na pomoč vlečne službe. Kako se taka pot konča, lahko vidimo na fotografiji: avto razbit, voznik pa dostikrat v bolnišnici. Lani je bilo na območju štirih dolenjskih občin 1375 nesreč, v katerih je bilo 555 ljudi težko poškodovanih, 47 pa je bilo mrtvih. (Foto: Ria Bačer). Kriminal ne ostaja neodkrit »Zaskrbljujoče: mladi začenjajo s težkimi vlomi, sicer pa je manj zlorab službenega položaja iz koristoljublja«, je izjavil Milan Lah Znano je, da je zadnje čase novomeška kriminalistična služba precej uspešna, hkrati pa smo priče precejšnjemu razmahu kriminala skoro v vseh štirih dolenjskih občinah. O tem je tekel pogovor z Milanom Lahom, šefom kriminalistične službe pri UJV Novo mesto, ki deluje za občine Novo mesto, Črnomelj, Metlika in Trebnje. — Kakšne razsežnosti je v letu 1974 dobil kriminal na Dolenjskem in kakšna kazniva dejanja so najčešče zastopana? „V preteklem letu smo obravnavali 1501 kaznivo dejanje, kar je za 10,6 odst. več kot leto dni prej, naš porast pa" je tudi nad republiškim poprečjem. Vlomi in vlomne tatvine so bili lani zastopani v 299 primerih, medtem ko jih je bilo leta 1973 samo 199." — Koliko Morilcev kaznivih dejanj je bilo odkritih in koliko kaznivih dejanj je še ostalo zavitih v temo? „Neraziskanih je ostalo 32 odstotkov vseh kaznivih dqanj, vendar so pojasnjeni vsi delikti zoper življenje in telo, kamor spadajo uboji, ropi, posilstva. Raziskana je večina vlomov, v več slučajih pa je ostala nepojasnjena kraja kokoši, tatvine pri sezonskih delavcih in nismo odkrili vseh, ki so odvzemali motoma vozila." ' — Kaj štejete v minulem letu za največji uspeh vaše službe? „Po mojem je uspeh v tem, da smo raziskali vsa težja kazni- va dejanja, kot so uboji ali poskusi ubojev, da smo raziskali primer štirinajsterice novomeških fantov, kjer je šlo za zelo razvejeno „dejavnost". Pred novomeškim okrožnim sodiščem so že prejeli kazni, odgovarjati pa bodo morali še v Karlovcu in Kopru, ker so tudi tam osumljeni več kaznivih dejanj. Še med tem procesom smo odkrili že novo trojko mladih, ki je tudi vlamljala v blagajne. Velik uspeh in lep primer sodelovanja z občani pa je hitro odkritje vlomilca v tobačno skladišče v Novem mestu. Ker si je neki mimoidoči slučajno zapomnil številko kombija, kije stal ponoči v bližini, smo odkrili Stipeta Laboroviča. Nazadnje je živel pri Karlovcu; v svoji hiši z dvojnimi stropi pa je imel pravo skladišče nakradenega blaga. Prej je ta človek 36 let preživel po zaporih." — Gre pri lani odkritem gospodarskem kriminalu za obi- Pravni promet s kmetijskimi zemljišči ureja med živimi zakon o kmetijskih zemljiščih, za primer smrti zakon o dedovanju; če gre za kmetijo, pa še zakon o dedovanju kmetijskih zemljišč in kmetij. V to vrsto pravnih poslov spadajo tudi pogodbe o dosmrtnem preživljanju. Pogodbe o dosmrtnem preživljanju 90 tiste pogodbe, pri katerih a) se pogodl^nik (preživlja-vec, prevzemnik) zaveže, da bo do smrti preživljal drugega pogodbenika (preživ(janec, izroče-valec) in mu ta zapušča kot de- še dodatne dajatve, npr. vino in druge kmetijske pridelke, oblačila, in jih preživljavec sprejme, četudi je že takrat vedel, da posestvo tega ne bo zmoglo. Zato je treba že ob sklenitvi pogodbe ravnati razunmo in zmerno. Priporočljivo je, da se stranke že pri sklenitvi pogodbe dogovorijo, kako bodo rešile razmeije, če iz kakršnegakoli razloga ne bodo več živele skupaj. Zakon zahteva, da mora biti pogodba sestavljena v pismeni obuki in overjena po sodniku. Pogodbo sicer lahko sestavi od- ugotavlja, ali so se odnosi toliko skalili, da postane skupno življenje neznosno. Zahtevo za razvezo lahko da sicer vsaka stranka, vendar priznava sodna praksa to pravico praviloma le nekrivemu pogodbeniku. Vsaka stranka lahko zahteva s tožbo tudi izpolnjevanje obveznosti iz pogodbe ali pa tudi razveljavitev, če druga stranka ne izpolnjuje svojih obveznosti. V primeru razveljavitve pogodbe imji vsaka stranka pravico, dA zahteva vrnitev tistega, kar je dala, pa tudi odškodnino. Pogodba o dosmrtnem preživlja- diSčino svoje premoženje aU.dčl premoženja in b) se dogovori proti obljubi dediščine skupnost življenja ali skupnost premoženja, oziroma da bo en pogodbenik skrbel za drugega, mu obdeloval posestvo in oskrbel pogreb. Te pogodbe, ki so sorazmerno pogoste na vasi, so dvostranski pravni posel in imajo tudi sestavine pogodb na srečo; od časa življenja je namreč odvisno, kako dolgo bo moral prevzemnik izpolnjevati obveznosti Zato so včasih sklenjene iz čisto špeku-lativnih namenov. Mnoge pogodbe tudi niso točno zapisane, npr. ni . zemljiškoknjižnih označb, in so kasneje vir težkega pravdanja. Prcživljanec si rad izgovori poleg skupnega življenja vetnik - to jo tudi priporočljivo, ker bo garancqa, da bo pogodba pravno jn življenjsko ustrezna -vendar je za pravno veljavnost še potrebno, da overi pogodbo soanik. Ta tudi mora strankam pogodbo prebrati in jih opozoriti na posledice; to pomeni, daje pogodbenim strankam znana vsebina pogodbe in da je njihova volja pravilno zapisana. Toda življenje in v njem ljudje se spremin^jo, prav tako pa tudi razmere, ki so bile v času skle- nitve pogodbe. Zato zakon dopušča, da se pogodbe lahko razvežejo. Ce pride do tega, da stranke ne želijo biti več skupaj, je najbolje, da sporazumno razveljavijo pogodil in rešijo vse medsebojne zahtevke. Ce pa ni ^orazuma, odloča sodišče, ki nju pa tudi preneha, če dediči po smrti preživljavca (prevzemnika) ne prevzamejo obveznosti, kijih je ta prevzel s pogodbo. Zakon o dedovanju pa pozna tudi spremembo pogodbe o dosmrtnem preživljanju. Ce so se namreč po sklenitvi pogodbe razmere med strankami tako spremenile, da postane izpolnitev pogodbe znatno otežkočena, npr. na zakonit način zmanjšanje obsega kmetije ali opustitev ali odselitcv ali stalne razprtije in nesporazumi v skupnem gospodinjstvu. lahko zahteva stranka, da sodij^e na novo uredi razmerje, tj. zmanjša obveznost ali pa jo spremeni v dosmrtno denarno rento. Ta postopek izvede sodišče v nepravdnem postopku. ŠTEFAN SIMONCIC Čajne primere ali morda posebnosti našega območja? Lani smo obravnavali 94 primerov gospodarskega kriminala. Značilno zanje je, da se širijo poneverbe po trgovinah, predvsem na podeželju, in da nastajajo veliki primanjkljaji od 100.000 do 200.000 dinarjev. K temu pripomore slaba evidenca, slab strokovni nadzor in nedelavnost delavske kontrole. Precej je bilo tudi nedovoljene trgovine z lesom, kar je posebnost obkolpskih predelov, na splošno pa je manj zlorab in izkoriščanja službenega položaja^ iz koristoljubja. Da je tako, so pripomogli novi odnosi v organizacijah združenega dela, ki so bistveno pristrigli peruti tehno-kratski oblasti posameznikov." — Kaj štejete med lanskimi primeri za zaskrbljujoče in družbi najbolj Vodljivo? Po mojem je n^bolj zaskrbljujoče, da mladi začenjajo pot v kriminalu s težkimi vlomi, kar je bila prej navada že izku-' šenih stranpotnikov. Ravno odkrivanju kaznivih dejanj, pri katerih so storilci mladi, posvečamo' največ pozornosti. Radi bi jih čimprej odkrili in prevzgo-jili, dokler ne zabredejo pregloboko." — Kadrovsko se je vaša služba okrepila, napredujeta pa tudi znanost in tehnika — torej je verjetno vse manj možnosti, da bi kriminalci uspevali, mar ne? ' „V naši regiji skušamo ustvariti tako stopnjo varnosti, da si kriminalci niti upali ne bi na ,delo'. Res ni veliko možnosti, da bi bstali neodkriti in nekaznovani. Pa tudi preventivne akcije: kontrole zavarovanja, prenosa denarja iz trgovin v banko itd., ki se jih lotevamo, so zelo koristne. Ustvarjamo vzdušje, da storilci vedo, kako malo možnosti imajo za uspeh." RIA BACER kriva je poledica 11. februarja zjutraj je 19-letni Valentin Planine iz Vrbine pripeljal z mopedom na Cesto krški!« žrtev v Krškem, in ker je hotel prehitro zaviti na odcep, ga je na poledici zaneslo, da je trčil ob robnik in padel. Pri tem se je tako poškodoval, da so ga morali odpeljati v bolnišnico. avto v voz 11. februarja zvečer je F rane Pan-gerčič iz Sp. Pohance vodil vprego, ki je bila zadaj sicer osvetljena, do Trebeža. Za njim je dokaj hitro pripeljal Janko Ostrelič iz Artič z avtom, zadnji trenutek opazil voz in ga hotel prehiteti, vendar mu ni uspelo. Avtomobilist se je zaletel v voz in pri tem povzročil za 35.000 din škode. Avto je hudo razbit, poškodovan pa je bU tudi konj. nesreča na mostu Dne dvanajstega februarja popoldne je Slavku Jribiir u Krškega peljal z avtom proti Vidmu in na mostu Čez Savo ustavil. Za njim je pripeljal mopedist Danijel So In z Rake, se zaletel v avto in padel Pri tem se je mopedist tako poškodoval, da so ^a morali takoj prepeljati v bolnišnico. Da varnostni pas rešuje življenje, trdijo strokovnjaki in priporočajo avtomobili-stom, naj vsaj na prvih sedežih namestijo ta pripomoček. V naših krajih so še redki, ki imajo varnostni pas, vendar je slišati, da bo prihodnje leto obvezen. Kaj sodijo o varnostnem pasu, smo vprašali ljudi, ki o tem nekaj vedo: VLADO DER, vodja turistične tehnične baze na Otočcu; „Jaz sem za varnostni pas, ker sem prepričan, da bi bilo v nesrečah manj poškodb in manj življenjskih ali družinskih tragedij, če bi imeli potniki pripete pasove. Po mojem je med varnostnimi pasovi najbolj ustrezen H sistem, ki ga lastnikom avtomobilov priporočam. Seveda pa sama namestitev varnostnega pasu v avto nič ne pomaga, če ga voznik tudi ne pripne." IVAN ZIDARlC, avtome-hanik iz Brežic; ,,Ker imam tako službo, da kot šofer vlečnili vozil vsak dan vidim nesreče na cestah, poškodovane avtomobile in ljudi, trdim, da bi varnostni pas mnoge lahko rešil Posebno sopotniki v osebnih avtomobilih so izpostavljeni hudim poškodbam in zanje bi bil pas še najbolj potreben. Po drugi strani se bojim, da bi se vozniki z obvezno uvedbo varnostnega pasu počutili preveč vame in bi bili za volanom predrzni" ILIJA SIMlC, diplomirani strojni inženir iz Novega mesta, zaposlen v IMV; „Sem pristaš varnostnega pasu. Najboljši dokaz je, da imam v svojem austinu vgrajen pas in ga tudi uporabljam. Edino pri počasni vožnji skozi mesto, kad^ gremo po nakupih in večkrat izstopim, pasu ne pripnem,, sicer pa vselej. Daje varnostni pas koristen in celo nujen v naraščajočem cestnem prometu, so uvideli že v mnogih državah." R. B. MIKLARJI: POLEDENELA CESTA - 11. februaija dopoldne je Martin Vukšinič iz Boldraža vozil tovornjak proti Črnomlju, v ovinku pri Miklaijih pa je naproti pripeljal avtobus Stane Travnik iz Črnomlja. Voznika sta se opazila na kratko razdaljo in zavrla, toda na poledeneli cesti ju je zaneslo skupaj. Gmotna škoda znaša 7.000 din. SLATNIK: NEZNANEC JE ODPELJAL - Rozalija Drenik z Vel Cikave je 11. februarja zvečer vozila osebni avto od Velikega proti Malemu Slatniku, naproti pa je pridrvel osebni avto z dolgimi lučmi Dreni-kova je zapeljala na desni rob in ustavila, vendar jo je neznani avtomobilist oplazil, nato pa odbrzel dalje. N& avtomobilu je za 500 din škode. NOVO MESTO: LJUBLJANČAN JE ZBEŽAL; 13. februarja popoldne je Novomeščan Jože Kunčič vozil osebni avtomobil po Glavnem trgu in ustavil pred prehodom za pešce. Ker je za njim pripeljal v prekratki razdalji Ljubljančan, je trčil v Kunčičev avto, naredil za 4.000 din škode, nato pa jo jadrno odkuril proti Kandiji. CRMOSNJICE: ' PODIRAL SMERNIKE — 13. februarja zvečer je Metličan dr. Želimir Bošnjak vozil avto od Novega mesta proti Metliki, med potjo pa je naproti po sredi pripeljal drug avto. Vozili sta se oplazUi, nato je Metličana zaneslo na levo, podrl je več smernih cestnih kamnov, končno pa obstal Neznani povzročitelj nesreče je odpeljal Avto so potem v Crmo^jicah našli, voznika pa ni bilo. VELIKO LOKA: NENADOMA NA CESTO -- Jože Gorišek iz Malega Vidma pri Vel Loki se je 14. februarja zjutraj peljal z osebnim avtom od iCarteljevega proti Novemu mestu, v Veliki'Bučni vasi pa je nenadoma stopil na cesto 86-letni Anton Osterman iz Dolenjih Kamene. Avtomobilist je siccr zavrl, vendar je pešca vseeno zadel. Poškodovanega Ostermana so odpeljali v bolnišnico, gmotna škoda pa znaša 2.000 din. KANIŽARICA: AVTO ZADEL KOLESARJA - Mirko Trempuš iz Zorencev je 14. februarja po^ldne na kolesu s pomožnim motorjem zavijal v levo in spremembo smeri nakazal z roko. Za njim je pridrvel v osebnem avtu neznanec in Trempu-ša zadel, da je padel na tla. Voznik avtomobila je siccr ustavil, vendar je odpeljal koje ugotovil da kolesarju ni nič liudega. Za avtomobilistom poizvedujejo. BRSLIN; TRCIL V OGRAJO -Jugoslav Radovanovič z Mirneje 14. februarja zvečer vozil osebni avto z Mirne proti Novemu m a$tJ nu pa je avto začelo za v^i. je trčil v žično ograjo- > 2.000 din. NOVO MESTO: VANJU - 15. februarja y;. Novomeščan Anton A mobilom na Cesti heroj ^ hitevati drug avtomob -je pripeljal avtomob«1 ^ lant Vozili sta trčili« d8 9 3.000 din. DOL. POLJE: DICI - 16. februarja vas pripeljal z avtom & iz R umanje vasi, zar nj}y0t £ ga je zaneslo s ceste na r spet na cesto, ^ j osebni avto Jožeta Polja, ki je stal na cejjjJUj nju je Pečjaka z avtomi j jj vo, pri tem pa se je ^ 9» tako poškodoval, da so r v bolnišnico. dvakrat ob pr°g 13. februarja je gorelo. Ogenj v gozd Ljly čih je popoldne ta^0ii so Pt/ prostovoljne gasilce, * at°J gasili. Zgorela je le Pjj&jojj ker so s takojšno p0^. cAf'J; li večjo škodo. Gasilci g. Vinice in Drežnika P j pogasili ogenj v gozdu P.f »nr fu. Pogorelo je le gr01 na 4 hektarih pov^n^^^ MESETARJ^f/ konzerva"'^ Ko so miličnik' Ljjtj arja ponoči kontr° W ni promet, so 112 •« pri Sentjuiju opa /( njaR. °b, >fV avtomobil. Na t0\^.5 ; bila dvignjena cfT'n $ i ljivo se jim je zde ' te|f; pregledali tovor* f* ugotovili, da je J J naložen s konze . LAMARIS iz Iztfh tovora se je ^ foVi osebni avto. Vozfl , F. U., oba zap^j ^j, podjetju GORJ^ %irj jasnjujeta, kako>j, ■ prišlo do preineš zerv. 16 DOLENJSKI LIST Stran uredila: RIA BACER ŠL 8 (1335) - 20. A getrtkđv intervćia Ščurek ni bil rubin Urarski pomočnik Alojz Bukovec o drobcenem kolesju, ki nam meri čas - Vse ure so dobre Nekakšna navada je postati, da predstavljamo v tej Kbriki večinoma ljudi, kise J vedno mudi na vrsto seskov, Jcjer razpravljajo, lePojo, ugovarjajo itd. Da r»^aS 5 ' vetikokrat sliši- ni tUfl na sestankih, zato naključje, da je tokrat rubrike urarski po-°fnf. Al°jz Bukovec. Se- awLi 12 ne govori ° času> pak o urah, ki ga merijo. AbbR l Pom°čnik je Jojz Bukovec že več kot 20 želeF°Zmia se> da )e **r do vHr tl Pik* t, vendar je 1)1 us°de pristal med oi dala popraviti." ?mJ'Tče,pm i2kuš"ie « bolj boleče, d, je Zf-S! "Sraufa- "neto porffli preveč bl r drobovje urar). (stric je bil Ti " mirnog J° seveda zdavnaj dala Pop,am%p' se ,"e bi 2en">i/eliZt . " ,e re~ ročne u eiT^CSekvarii° Buko.eTZ t""®6' reklama 7n Seveda ni kakšne drul - Stenske ali nih ur H**}f ure• Roč-nojveč in )e namreč ' m 50 najbolj pri roki Za roke pa se ve, kakšne so. Ob obisku smo tudi enkrat dokončno in nepreklicno zvedeli, zakaj je na vsakem zvoniku po več ur, ki kažejo isti čas. Zato, da lahko več ljudi naenkrat pogleda nanje, ne da bi se „obrabile". Ali pa tista šala, ko je neka tovarišica prišla po popravljeno uro in vprašala, kaj je bih narobe. Urar je ročno odgovoril, da je med kolesje zašel ščurek. Tovarišica je brez besed plačala račun (v njenem stanovanju vendar ne more biti te mrčesi), urar ju pa je bih pri-zanešeno za vsa tista vprašanja o odvzetih in zamenjanih kamnih. Ko smo že bili pri kamnih, je Bukovec pojasnil, da ljudje napačno „vse vedo " o najrazličnejših rubinih in še hujših dragocenostih, ki da jih urarji jemljejo iz njihovih ur v svoj žep. Gre za posebno stekb, s katerim si ne ve urar kaj pomagati, rubini so služili za ležaje urnih osi samo v začetkih urarstva - pa še to samo pri najboljših. Kakšno uro kupiti, vprašamo Bukovca. Pač po pravilu: vprašaj takrat, ko mojster ne računa. Spoznali smo, da so za pravega urarja ali vse ure dobre ali pa se noče zameriti nobeni stranki „Ure so v dandanašnjih časih tehnike kot avtomobili Gotovo je, da se boš v trabantu brez okvar pripeljal pred vrata rezerviranega hotela ob morju. Zakaj torej kupovati mercedes? Tisti, ki pozna odgovor, ve tudi vse o nakupovanju ur," pravi Bukovec. Čeprav nima niti trabanta niti mercedesa, ampak „omego". M.BAUER .S 5 s s 5 5 5 5 s s 5 I s S slavnostne seje izdajateljskega sveta Dolenjskega lista 13. februarja v Dolenjski galeriji; poleg članov izdajateljskega sveta, in celotnega kolektiva ČZP Dolenjski list so se seje udeležili družbenopolitični delavci iz pokrajine, uredniki drugih slovendcih in nekaterih hrvaških časnikov in ostali gostje. (Foto; S. Mikulan) »Nelojalni« kondenzatorji Zaradi sklepa zvezne gospodarske zbornice leži v skladišču Iskrine tovarne v Žužemberku 3 milijone neprodanih kondenzatorjev Iskrina tovarna keramičnih kondenzatoijev v Žužemberku ima v skladiščih 3 milijone kondenzatoijev, ki so bili namenjeni romunskemu kupcu, z^j, ko je pogodba zaradi sklepa častnega razsodišča pri zve/ni gospodarski zbornici razveljavljena, pa čakajo boljše čase in seveda kupce. Zaradi zalog je proizvodnja, tako temu pravijo, nekompletno zasedena. Kako je prišlo do treh milijonov neprodanih kondenzatorjev pripoveduje Vekoslav Gabrič, tehnični vodja Iskrine TOZD v Žužemberku. Iskrina prodajna organizacija Iskra Commerce je sklenila avgusta lani z romunskim kupcem pogodbo o prodaji 7 milijonov kondenzatorjev iz Žužemberka. Dobavili naj bi jih letos, prihodnje leto pa še 20 milijonov. V Žužemberku so po sklenitvi pogodbe začeli delati. Romunom so pošiljali kondenzatorje že prej, vendar v manjših količinah. V približno istem času, trdi Vekoslav Gabrič, je sklenila z isto romunsko firmo pogodbo o dobavi keramičnih kondenzatorjev tudi tovarna Gevgelija, ki je TOZD Elektronske industrije Niš. Kondenzatorji iz Niša so precej dražji kot Iskrini, ki jih je v Romunijo ponudila po cenah, ki so približno enake za vzhodno in zahodno tržišče ter zelo ugodne. '*Vfšilna Pfedlaa^^3 Do[eniske banke in hranilnice ter Ljubljanske banke ■------9a|a združitev ■ Upoštevano mnenje Posavja in Bele krajine "BH in LB »na oklicih« 0J%ice ter I h jV. J3™ sta izvršilna odbora Dolenjske banke in Ha»>, ank Predla ,anske banke sklenila, da bosta upravljalcem ^^ena DolenjJpr1 združitev. Načrtovana združitev seveda nima znic° Ljubi i a n k31! m hranilnice enostavno spremeniti v poklan- P°Vezati v u- ke'. Predlog tudi upošteva, da se želi Po-nJsk°gospodar°t -U bančne organizacije, pa tudi belo-P0„„ , 0 11113 mnenja o drugačnem povezovanju. aktiv jene- :^a"p7,v°lir,semtem iePre- L^2W?m' ki bodo ?„Kba"ko toP"^odili«^r. obniočij stlm posamez- .""sssgf« v^eljo, 23 f u ^ v%0r*ni nov^rUarj:| bo °b 8. ob^i Snuheiu0^ gasilskega do-r dtuStva ovem mestu Sklep izvršilnih odborov DBH in LB o predlogu združitve je še en primer v zadnjem času v Sloveniji vse bolj številnih združevanj in povezovanj, ki so ekonomska in s tem tudi politična nujnost. Vase zaprti bančni organizaciji ne bi več mogli s:lediti dolgoročnim interesom slovenskega združenega dela. S tem seveda ni rečeno, da banki že doslej nista iskali skupnih poti. Samoupravni sporazum o poslovnem in tehničnem poslovanju DBH in LB velja že poldrugo leto. Vezi med bankama so se v tem obdobju zelo utrdile, učinkovito sta združevali sredstva za naložbe širšega družbenega pomena. Tako sta na primer obe banki lani omogočili investicijske načrte Tovarne celuloze Krško ter razvojne programe nekaterih kmetijskih organizacij Dolenjske. jovomeškmribuna Vse torej kaže, da ni ovir za „poroko" Dolenjske banke in hranilnice ter Ljubljanske banke. Treba jo je samo dobro pripraviti, da bo-,,zakon" trden in rodoviten. M.B. Suhokrajinski drobiž KOMISIJA, PRISTOJNA ZA SOCIALNO ZDRAVSTVENO VARSTVO pri žužemberški krajevni skupnosti, je minuli mesec obravnavala okoli 25 vlog za c^pis dolgov od prispevkov ža kmetijstvo iz leta 1974. Iz števila vlog je razviden napredek v primerjavi s številom v lanskem letu, iz samih vlog pa se vidi, da ]ih je največ podanili zaradi bolezni v družinah in zaradi kopice majhnih otrok. GASILCI V KRIŽIH PRI ŽUŽEMBERKU so že v prvem letu obstoja društva pričeli razmišljati o gradnji gasilskega doma. Besede postajajo dejanje, sredstva za gpdnjo že zbirajo. Pred dnevi so imeli že lokacijsko razpravo, izbrati je treba med dvema lokacijama. OBCANPIZ VASI REBER IN ZALISEC so pred dnevi začeli postavljati drogove za nov električni daljnovod. Delo vodi DES TOZD Elektro Liubljana-okolica, ki je tudi že postavila jambor za nov transformator. CESTA SKOZI BORST V VAS VELIKI LIPOVEC je dobila stalnega cestarja, ki bo skrbel tudi za cesto Ajdovec - Brezova reber. Tako bo rešen problem, ki je bil večkrat obravnavan. M. S. Septembra lani je tovarna Gevgelija obtožila Iskro nelojalne konkurence. Častno razsodišče pri zvezni gospodarski zbornici je sklicalo se- Voda za Suho krajino v šoli na Prevolah pri Hinjah je bil 14. februarja posvet o pripravah na akcijo „SUHA KRAJINA 75", ki ga je sklicala občinska koriferenca ZSM Slovenije Novo mesto in ga je vodil njen predsednik Marjan Pavlin. Med drugimi so bili na posvetu navzoči; Zlatko Vogrič iz Republiške konference ZSM Slovenije, Avgust Avbar, predsednik IS SO Novo mesto, Janez Lesjak, predsednik SO Grosuplje, Anton Križ, član IS SO Kočevje in predstavniki KS Hinje, KS Žužemberk, KS Struge, ZSMS Kočevje, Vodovoda Novo mesto ter Komunalnega podjela Kočevje. Potem ko so se odločili o akcijah v letu 1975, je bil govor o pripravi dolgoročnejšega programa akcije. Letos bodo dali prednost gradnji vodovoda s Prevol v vasi Pleš, Hinje in Lazina ter gradnji ceste Višnje - Brezov dol, gradili pa bodo tudi stavbo za nastanitev, ki bi pozneje lahko služila za industrijski objekt, ki je na območju krajevne skupnosti Hinje zelo potreben. , M. S. plenarna seja sindikatov v torek, 25. februarja, bo ob 13. uri v dvorani občinskega sveta Zveze sindikatov Novo mesto plenarna seja, na kateri bodo razpravljali in sklepali o poslovniku o notranji organizaciji in načinih delovanja občinskega sveta Zveze sindikatov Novo mesto, tekočem letnem delovnem načrtu ter o finančnem programu. 2000 prostih delovnih mest Po prvih podatkih Komunalnega zavoda za zaposlovanje v Novem mestu je moč oceniti, da bo v tem letu na voljo v novomeški občini najmanj 2000 novih delov-nili mest. Največ delavcev potrebuje Industrija motornih vozil; razpisala je 850 novih delovnili mest. IMV potrebuje v glavnem moško delovno silo, delovna mesta za ženske pa so na voljo v Krki, Labodu, Novoteksu in nekaterih dmgih delovnili organizacijah. stanek, ki so se ga udeležili tudi trgovski predstavništvi obeh firm. Iskra Commerce je tožbo izgubila, zvezna gospodarska zbornica je prepovedala izvoz žužemberških kondenzatorjev v Romunijo. Delavcem Iskrine TOZD v Žužemberku ni jasno, zakaj je Iskra Commerce izgubila tožbo, njihovi keramičnilcondenzatorji so namreč cenejši kot iz tovarne Gevgelija, kvaliteta je najmanj enakovredna, izbira bolj pestra. Celo več, trdi Vekoslav Gabrič, ko EI Niš še ni imel svoje tovarne keramičnih kondenzatorjev, jih je kupoval pri Iskri. Plačevali so jih ceneje kot zdaj iz lastne tovarne Gevgelija. Razen tega lahko samo tovarna v Žužemberku naredi dvakrat več keramičnih kondenzatorjev, kot jih potrebujemo na leto v Jugoslaviji, graditev tovarne Gevgelija je bil torej tipičen primer podvojitve kapacitet. Tovarna Gevgelija stoji in dela na nerazvitem območju. Vse lepo in prav, zavedati se pa moramo, da je sklep o prepovedi izvoza keramičnih kondenzatorjev iz Žužemberka v Romunijo zelo prizadel ravno nerazvito območje - na drugem koncu države. V prihodnji številki bomo objavili mnenje republiške gospodarske zbornice ter Iskre-Commercea, ki je sklenila pogodbo z romunsko firmo. M. BAUER MINI ANKETA: Veliko jih je, ki bi letošnjo zimo prodali za pet „kovačev", toda tudi takih ni malo,'ki si manejo roke ob docela pomladanskih dneh. Med temi so najprej cestna podjetja, zaljubljenci in do konca tega meseca še ribiči, čisto nazadnje pa ne hotelska podjetja iz novomeške občine; le-ta zategadelj, ker pri nas še nikoli ni cvetel zimski turizem, prav visok sneg pa jim je pogosto celo nagajal. Tako vsaj pravijo nekateri receptoiji: Blaga zima polni hotele Lojzka BOHTE, receptorka * pri Metropolu; „Ko bi bila huda ■ zima in visok sneg, potlej ljudje ; ne bi mogli potovati sem in tja. Zato smo pri nas kar veseli, da je ' zima suha, kajti zasedenost hote-la je precejšnja., Ni sicer kakih ' petičnih tujcev, prenočujejo in i ostalih gostinskih storitev se po-^ služujejo predvsem poslovni' možje." ! Darinka BELOŠEViC, recep- ij torka v Kandiji; „Največ imamo ' gostov, ki prihajajo poslovno v J IMV, Krko in Elo. Ti ostajajo po | en dan ali več, na celo mesečni i oskrbi pa imamo delavce od f Mostogradnje. Ce bi bil sneg, bi I imeli gostov gotovo precej manj, ^ tako pa lahko rečem, ds imamo j letos celo nekoliko večji obisk * kot lani" ^ France ŠMAJDEK, receptor 'i na Otočcu: „Največ imamo! tranzitnih gostov. Morda bi bilo | več pravih turistov, ki bi se dalj t časa zadržali, ko bi bil sneg. | Imamo precej gostov, ki jih pri- k vlačijo sodoben hotel z baze-1 nom, solidna postrežba in pri-1 merne cene." I Milena POPOViC, upravnica ? Šmarjeških Toplic; „Zaradi suhe f in tople zime nimamo nič manj | gostov. Več kot običajno smo jih imeli med počitnicami in Craznflci, še več pa bi jih bilo, ko i bil sneg. Kot sem že rekla, smo kljub taki zimi, kot je, zadovoljni z obiskom." Receptorka iz Dolenjskih Toplic: „Gostov imamo kot ponavadi, nekoliko večji obisk je bil samo decembra. Ko bi bilo kaj snega, bi v naš kraj prišlo več gostov, ki bi hodili skozi toplice na smuko v Crmošnjice in še kam." D.R. spodbuda športni rekreaciji delavcev Komisija za šport in rekreacijo pr občinskem svetu Zveze sindikatov Novo mesto namerava skupaj s komisijo za te dejavnosti pri same upravni interesni skupnosti temeljn" kulturne skupnosti Novo mesto pr.^ rediti regionalni tečaj za organizatorje športne rekreacije v delovnih organizacijah občin Trebn^. Črnomelj, Metlika, Krško, Sevnica in Novo mesto. Tečaj, ki naj bi bil v Novem mestu, bo trajal 7 dni Tisti, ki ga bodo uspešno končali, bod'j dobili diplomo in naziv organizatorja športne rekreacije. Prijave za tečaj sprejemajo do 28. februarja. • Novomešl^ kronika NOVOMESCANI IN MESTO -Zadnje čase večkrat slišimo in beremo o redu in čistoči okolja. Kot kaže, pa kljub temu zelo malo naredimo. Primer; vodnjak na Glavnem trgu, ki bi ga lahko preimenovali v smetnjak. Zadnje £asc so se mu v pričevanju malomarnosti Novome-ščanov pridružili tudi tisti koši za smeti, ki so jih huligani pustili za „seme". Zal so ti obrnjeni narobe, z njihovo vsebino pa se igra veter. PRODAJALNA KRUHA PRETESNA - Pred novomeško prodajalno kruha se skoraj vsak dan nabere dolga vrsta ljudi, ki sega včasih skoraj do ceste. Nekatere starejše gospodinje pravijo, da v.gneči pogrešajo samo šc - karte, pa bi se počutile tako kot pred 30 letL S TRANSFUZIJSKE POSTAJE •- Prejšnji teden je darovalo kri kar. 88 krvodajalcev. Največ jih je prišlo iz IMV (28), Novoteksa (23) in No-volesa (13). ROJSTVA - Rodile so; Terezija Kralj iz Jerebove 18 - Sabino, Milka Verbič iz Ljublj?nske 15 -Blaža, Ljubica Murn iz Ulice talcev 4 a - Uroša, dr. Mila Viceič iz Rago vskc 12 - I'rcdraga in Danica Cer-ček iz Partizanske 4 - Romano. POGREBI Umrli so; Matilda Rogina v 102. letu starosti, gospodinja iz Prešernove 7 (Ljubljana), Terezija Matoh v 94. letu starosti, ufKjkojenka iz Irče vasi 20, Marija Kavčič v 57. letu starosti, invalids^ upokojenka iz Slamčeve 7, in Jože Hrovat v 61. letu st?u:osti, upokojenec iz Soteske 40. TRŽNICA - Petkova tržnica ni bila tako živahna kot prejšnfe tedne. Kislo vreme je sililo branjevke, da so s prodajo pohitele, zato so bile cene pridelkom nekoliko nižje kot zadnjič; merica rdečega radiča po 3 din, zelena solata po 12 do 14 din, cvetača.po 22 dinarjev, jabolka po 4 do 7 din, grozdje po lO do 12 din, banane po 9 din, jajčka po 1,50 do 1,70 din in skuta po 14 do 16-dinar-jev. Ena gospa je rekla, da je številni zimski nastopi jugo^ovan-skih pevcev zabavne glasbe v Novem mestu prav nič ne presenečajo. V sili celo hudič muhe žre, kaj šele pevci. Stran uredil: Marjan Bouer DOLENJSKI LIST 17 Pomožni mlini počasi meljejo Komisija za ugotavljanje izvora premoženja predolgo čaka na podatke Konec meseca bo občinska ski ščina v Brežicah imenovala novo komisijo za ugotavljanje L?vGia premoženja, dosedanja pa ji bo poročala o svojem delu. Njen mandat je trajal od junija 1972 do junija 1974. . Komisija je obravnavala prijave občanov, ki so jih ti predložili o svojem premoženju na poziv občinskega komiteja Zveze komunistov oziroma na zahtevo } pščine. Prijave' so oddali vsi / stveni in vodilni delavci ter 3 ni, za katere je veljala od-it iQ\ skupščine. Komisija je p ..esla tudi predloge za uved- -ranc hedl novi urednik radia bre2ice S 1. februarjem je prevzel >lžnosti urednika lokalne dijske postaje v Brežicah •me _Hedl, prosvetni dela-V Šolskem centru v Bre-ih. Dosedanji urednik J ido Podgoršek se je zapo-/ pri Delu kot dopisnik za avje. I lonir bo gradil stolpnice Na nedavni licitaciji za vadbenega izvajalca stolpnic • b bizeljski cesti v Brežicah bila sprejeta ponudba podjetja Pionir. Za stano-/imjsko interesno skupnost bo Pionir gradil osemnadstropno stolpnico, ki mora biti vseljiva do 20. novembra letos. Ob njej bodo stale še tri stolpnice za potrebe pripadnikov Jugoslovanske armade. V bo posebnega postopka, če je bilo treba odmeriti davek od nenapovedanega dohodka. Na javni poziv komiteja ZK je prijavilo svoje premoženje in pot do njega 183 občanov, vendar v nobenem primeru niso ugotovili nenapovedanih dohodkov. Za uvedbo posebnega postopka pri odmeri davka je prejela komisija šest predlogov občinskega javnega tožilstva. V vseh šestih primerili je ukrepala z ustreznimi sklepi, po katerili naj bi prizadete naknadno obdavčili za nenapovedane dohodke. V enem primeru so postopek razširili še na dva davčna zavezanca. v muzeju 12000 obiskovalcev Skozi zbirke Posavskega muzeja v Brežicah se je lani sprehodilo dvanajst tisoč obiskovalcev. Našteli so 193 skupin, od tega 116 šolskili. Vse šolske skupine so imele vodstvo, da so dobile o muzeju celovitejšo podobo. Strokovno spremstvo po muzeju so dodelili na željo tudi drugim skupinam in posameznikom. Obiskovalci so lani pokupili 2300 razglednic in 800 izvodov dveh muzejskih publikacij. To sta vodnika „Brežice" in „Po poteh slovensko-hrvaške-ga kmečkega upora 1573" naročilo programa Pogodbo o socialnem razvoju Posavja bodo podpisale vse tri občinske skupščine, delo pa bo prevzel Inštitut za regionalno ekonomiko in socialni razvoj v Ljubljani. Program bo izdelal za obdobje desetih let, od 1976 do 1985. Iz obrata Beti v Dobovi. (Foto: Jožica Teppey) NOVO V BREŽICAH VEC sodelovanja. - Krajevne skupnosti se še niso znašle v novem položaju. Svoje programe bodo morale predložiti temeljnim organizacijam združenega dela, pa ne samo tistim na svojem območju, ampak tudi tistim, ki zaposlujejo njihove delavce in imajo sedež drugod. Pa tudi občinska skupščina jim bo morala olajšati financiranje krajevnih potreb s tem, da jim bo prepustila dela davkov, ki se zbira v krajevni skuonosti. POLNA GOSTIŠČA. - Zatišje po novem letu so pretrgale vesele pustne prireditve. Gostje so napolnili vse ^čje lokale, predvsem pa motel na Čatežu, mokriški grad, Cateške Toplice in hotel Turist v Brežicah. Ponekod je bilo kar pretesno. Presenetilo je veliko število mask, na pustni torek še precej več kot v soboto. Gostinci so razprodali vse proste sedeže in najbrž pobrali kar lep izkupiček. VSI VECJI OBRATI SO UVELJAVILI SVOJE PRAVICE. - V brežiški občini so samostojne temeljne organizacije z'^juženega dela. To veljd za Industrijo motornih vozil IMV, za Jutranjico, (zdaj TOZD Orlica) in za Beti v Dobovi, ki je temeljna organizacija -združenega dela Belokranjske tekstilne industrije. Zaskrbljenost pa prav v teh bivših obratih Mvzroča slaba kadrovska zasedba. Brez ustreznih strokovnjakov delo ne more iti naprej, in če ni zadosti delovnih uspehov, ne moremo pričakovati dobrih rezultatov samoupravljanja. RAZDROBLJENE KMETIJE. -V brežiški občini le dobra petina kmetij presega šest hektarov obdelovalnih zemljišč. To pomeni, d^ večina kmetovalcev na majhnili površinah ne more izkoristiti mehanizacije in tudi ne more pridelovati za trg. bre2iske Ksn Komisija je na prvi stopnji zaključila dva primera. V prvem primeru je postopek ustavila, ker zanj ni bilo osnove, v dru gem primeru pa je izdala odločbo za obdavčitev. Ta primer še ni zaključen, ker seje davčni zavezanec pritožil. Zadevo rešu jejo zdaj v Ljubljani. Kar v treh primerih pa komisija svojega dela ni dokončala, ker ji pristojni organi niso predložili potreb-nili podatkov pred potekom mandata. En zavezanec bi bil moral za listine poskrbeti sam, pa je zamudil, čeprav bi komisija ob teh dokazih postopek verjetno ustavila. Praksa je pokazala, da pristojni organi v občini in zunaj nje s pqčasnim dajanjem podatkov komisiji niso pomagali in da nekatere zadeve zaradi tega še zdaj niso rešene. Komisija pa na drugi strani ugotavlja, da so imeli tudi cenilci premoženja težave pri svojem delu, ker so jili prizadeti sprejemali kot vsiljivce in jim s svojim vedenjem oteževali cenitev. J. T. Denar za ceste se steka 27. februarja bo v Brežicah sprejet odlok o uvedbi občinskega samoprispevka za sofinanciranje programa za asfaltiranje občinskili cest. Zaposleni in upokojenci bodo plačevali po 1 odstotek od osebnega dohodka oziroma pokojnine, kmetje pa zneske, ki so določeni za njihovo davčno osnovo. Za osnovo od 100 do 799 dinarjev je letni prispevek 200 dinarjev, za osnovo katastrskega dohodka od 80 do 1999 dinarjev je 300 dinarjev, za osnovo od 2000 do 3999 je letni prispevek 500 dinarjev, za osnovo od 4000 do 6999 dinarjev 700 dinarjev, za osnovo od 7000 do 9999 dinarjev — 900 dinarjev in za osnovo katastrskega dohodka nad deset tisoč dinarjev je prispevek za ceste 1100 dinarjev. Vsi lastniki osebnili avtomobilov in motornih koles bodo pri registraciji vozil plačali za modernizacijo občinskih cest po 50 odstotkov takse na motorna vozila, lastniki počitniških hišic na območju brežiške občine pa 50 odstotkov predpisanega davka na premoženje. Samoprispevka so oproščeni uživalci pokojnin do 2000 dinarjev mesečno in kmetje s katastrskim dohod-" kom do 100 dinarjev na gospodarstvo. Oprostitev velja tudi za štipendiste vseh vrst šol ter za občane, ki jih oprošča samoprispevka že zakon. Samoprispevek za ceste se bo stekal pet let, od 1. februarja letos do 31. januarja 1980. Zdomka Anica Lipej bi se do jeseni rada vrnila, da bi hčerka obiskovala slovensko šolo. Nadeja se, da bo do takrat dobila delo v brežiškem obratu Jutra-njke. Delo v konfekcijski stroki pozna, saj je že v Nemčiji delala za šivalnim strojem. (Foto: J. Teppey) V hribovskih vaseh so voli ponos gospodarjev. (Foto: Jožica Teppey) '' Tri občine - en šolski centei V Posavju predlagajo načrtno izobraževanje v srednjih šolah Za danes je sklicana razmjena seja komisije za idejnopoli-tična vprašanja in izobraževanje pri medobčinskem svetu ZKS Posavje. Na dnevnem redu je razprava o gradivu in pripravah na povezovanje srednjih in strokovnih šol v Posavju. Potrebo po skupnem srednješolskem centru v pokrajini utemeljuje koncept enotnega razvoja Posavja, ki so ga občinske skupščine in samoupravne interesne skupnosti decembra 1974 slovesno podpisale v Sevnici. S tem so sprejele nase vrsto dolžnosti, saj razvoj posavske regije ni odvisen le od naložb v nove obrate in tovarne, ampak tudi od načrtanih investicij za izobraževanje. V Posavju te načrtnosti ni bilo. Pokazalo seje, da nekaterih poklicev nihče ne izobražuje, drugih pa je celo preveč. Nujna je torej večja povezanost med gospodarstvom in izobraževalnimi ustanovami. Pregled potreb po kadrih za gospodarstvo, šolstvo, zdravstvo in druge dejavnosti je treba pripraviti za celotno regijo, saj bo šele to dalo pravo sliko in pomagalo usmeriti razvoj šolstva na tem območju. ' Kdor hitro da, dvakrat da Občani ne skoparijo v krški občini zberejo ljudje ogromne vsote za komumlno urejanje posameznih krajev. Včasih se kdo obregne, češ lahko vamr, ker asfaltirate brez referendumov. „Toda prepričan sem, da v tem ni nič narobe," izjavlja Ciril Plut, podpredsednik občinske skupščine. „Za skupni referendum se ne odbčimo, ker so nekateri kraji že veliko prispevali, drugi pa ne. Tako je na primer krajevna skupnost Podboč-je v enem letu zbrala 800 tisoč dinarjev, krajevna skupnost Senovo pa lani 700 tisoč in k temu prispevala še 300 tisoč din v delu." V takem načinu vidijo mnogi ceh prednost, saj se potrebna sredstva za vodovod ali cesto zberejo v izredno kratkem času. V obdobju inflacije to veliko pomeni V tem primeru se lahko izognejo podražitvam, saj ves material plačajo takoj. Pa tudi sicer se železo najbolje kuje, dokler je vroče. Ljudje se zažene jo in v dveh ali treh mesecih opravijo večino dela. Letos so sklenili v občini oskrbeti s pitno vodo še zadnje vasi in zaselke na obrobju Kozjanskega in na Gorjancih. Za to so namenili 1,2 milijom dinarjev. Povsod bodo pomagali občani in s prostovoljnim delom oplemenitili pomoč skupnosti. J. TEPPEY Možnosti za ustanovitev posavskega srednješolskega centra naj bi najprej pretresel iniciativni odbor. Pri izdelavi ustrezne študije bi mu pomagale komisije in drugi organi. V odbor predlagajo predstavnike šol in šolskih centrov v Posavju, predstavnike vseh treh skupščin ter občinskih in medobčinskih vods+ev političnih organizacij, predstavnike republiškega Zavoda za šolstvo, izobraževalnih skupnosti in Regiona. Bodoči šolski ce.nter bo imel možnost in dolžnost ustanoviti nove poklicne in tehniške šole bodisi začasno ali za stalno, odvisno od potreb po kadrih te ali one stroke. Vse tri posavske občine pa naj bi prevzele nase odgovornost za pokrivanje osnovne dejavnosti centra in za njegovo širitev ter modernizaci- jo. Skrbeti bi morale tu ^ stanovanja učnih moči-. PRED 8. MARCEL Likovni klub občin« ^ prireja v počastitev ^ ^0 tradicionalno razstavo g jj; in ženskih ročnih del-bo 6. marca ob l8vu"taf# samorastnikov. V Drc.ivSe. gradu. Likovni klub ya j ne k sodelovanju in J1" y0 3 prinesejo dela nrf <7 u<° 4. marca med 15. m galerijo. premalo uclte''''^ V krški občini teljev, zato so skler^i ^ štipendirati dijake in j*, pedagoških šol. Brez z^a ^ števila učiteljev si rejo predstavljati preho lodnevno šolanje. KMALU ,,KV1Z" - v organizaciji republiške konference ZSMS in Zadružne zveze bo že 22. februarja izločilno tekmovanje mladih kmetovalcev v kvizu ,,Kaj veš o kmetijstvu". Finalno tekmovanje, na katerem bo nastopilo 8 najboljšili ekip, . bo 22. marca v Kostanjevici. Vhod v novo trgovsko hišo na levem bregu Save v n* kupce bo sprejela konec februaija. (Foto: Jožica Teppe)'' KRŠKE NOVICE 4m Se Čakajo ?0.teđi Rožnem postavili P°d udj ?§ bcni dom in uredil' .> . del, jc ostalo v „surove ; še nadstropje. PTizadev'n..j 0w'f radi vanj pritegnili m; bi zaposloval predvsefli lovno silo, ki ie ne manJ^' .A ptfJ O PROGRAMU -organizacijah Rdečega . marcu in aprilu Pr}Pri? 40 °V ne skupščine. Na njih P j vali tudi letošnji de'0 občinskega odbora, ki50 vili in je dokaj obsežen- y OBETAVNI NACRT"1 za šport pri občin s*1, p)rj ZSMS bo prihodnjo sre^j »j sestanku sprejela 'fj^čO program. Vanj bodo vMj eflp^ zacijo občinske namiz.O-jjjo®/ poleg tega pa že razni' „<£,• kem tekmovanju v HI, o\y 4 tu. Seveda bo komisij^ rtnc tudi že tradicionalne sl^ počastitev dneva mlad° j PO NACRTIH - Krška delavska univerza bo v kratkem organizirala seminar za člane samoupravne delavske kontrole. Kljub temu da so imeli v pripravah nanj težave s predavateljskim kadrom, ga bodo verjetno uspešno zaključili. O KOSTANJEVICI - Minuh teden so v „Domu kulture" zavrteli film z naslovom „Zeleni otok". Za zagrebško RTV in Evrovizijo ga je posnel pokojni Božo Milačić. Ob tej priložnosti so pokojnikovi soprogi izročili listino, s katero so Milačića proglasili za častnega člana „Dolenjskega kulturnega festivala". 18 DOLENJSKI LIST Stran uredila: J02ICA TEPPEV KRŠKI, TEDNIH ŠL 8 (1335) * - 20. lebru' Samokritični kljub uspehom Usca: skrbna organiziranost proizvodnje in samouprave VrhovšT^t^' februaija, je obiskala Konfekcijo Lisca Ivanka s sedel sekretarka republiškega sveta Zveze sindikatov ttifDen ogledu sevniških proizvodnih prostorov je sledil ''izgovor s sindikalnimi delavci tovarne, drugih političnih ^moupravnih organov. l-450-rla u- ima ta niso naleteli na odmev, kot bi bilo orsantto^!; J 6 temeljnih treba. V republiki je namreč kar 70 konfekcijskih podjetij, o možnostih sodelovanja bi po mnenju gostov morali sproti vključevati tudi poli- Ofganizacii o teme^nih TOZĐ i™^ združenega dela, v vsaki •likalno 2 tudi sin- 'jene sinH.^ Novoustanov- Ponavadi np ^ Kjer se oceni?r delavcev kot ZaninSa S " tovarne iz preteklosti f^tletje dela ''oju na vrh da se je pri pre-^"skega peruTTn intimnega ■^siani^ ^ glavnem Predstavila i« 4^®*^ (lastni viri KotS^^^'^^'^^odst. kapitala!). P°vezovani^kn*^f dosedanji potek "i^i predlo« industrije, predlogi gospodarske zbornice KATERO delegacijo mimo končano izo- ^^ehpredau ^ 'egatSm posredovali de- in krafp ^^"^ženega de-ske skun«J^ skupnosti občin-kijim^ ".^^^tere osnove, jasnile n } in raz- ^deležba nejasnosti. tov seiih • delegi ^'deležao predavanja J® udele^ha koncu se (drugo nrpH izboljšala 212 in iretje ■"'i'vSe kn "''' - Delegacija ima 21 H , Sevnica, ki P"^eni ^^legate na ^ •nazadnje 9 več, enot e de-delegatov."^ Zrcalo dobre organiziranosti je skladišče Lisce, stanje v njem spremlja računalnik. tične organizacije, samoupravne organe in delavce, tako se ne bi dogajalo, da bi akcija zastajala že pred tovarniškimi vrati. LEP IZVOZ Konfekcija Lisca je v minulem letu izvozila za 34 milijonov dinarjev svojih izdelkov. Izvažala je v 9 zahodnoevropskih držav, 4 vzhodne, troje afriških držav, v ZDA, Iran in Kuvajt. Letos bodo z novomeškim Labodom in ljubljanskim Jugotekstilom pričeli graditi tovarno v Keniji. sod!^®3 delav^6-11^13 ^'baija, znanega družbenopolitičnega in sIim- ci i« nrpH >* ,/nice, so mu minuli petek čestitali nekdanji »en ieilcu v imP avn^i družbenopolitičnih organizacij. Na sliki: V^oto: Železni^0^e'avcev °^^^nske uPrave čestita Zofka Ko- sevniški paberki mm "»»ilP^toljck vVa kllllur". bo. >m" sEet ^IjO. T'iNeM vstnL ■ '.'DrU8UTl Ptva Jokrat bosta h Je fc na Pop01° v sevništn ~ Pred*tavi: l9.30 ne °b 16 irimv ^rtizanu že • un> večerna pa ob ^Op Jev. Rn°rcavih si.. niCo obiskalo SS^ani^^drugihS rek ; v> PonniH z8°vornejši od t, mestu 5C "a Sam pustni ^ Rohv zidanomid-un°-Stno zako" ?ayliet ' Dom?^ železnicar- ^QVA^S fnm\ČePraV "a- r 0 nafti nn -z,®hodne velja- niso imS le bolJ zase> imeli ozvočenja. Pri turističnem društvu so tožili, da raznih skupin ni bilo mogoče spraviti skupaj, čeprav so to močno želeli. IfO ZOBE K SOSElX)M - Avtobusi iz Krmelja proti Mokronogu so dostikrat podobni zobozdravstveni čakalnici, saj se dosti ljudi vozi k tamkajšnji zobozdravnici. Seveda bi si pot raje priluanili in opravili vse potrebno v domači ambulanti, ko bi bilo to mogoče. nimajo denarja za registracijo - Sevniški gasilci so imeli lani okrog 20.000 din^jev vzdrževalnih stroškov za orodni voz in avtocisterno. Tehnični pregled in registracija za avtocisterno sta celo že potekla v minulem mesecu, gasilci pa tožijo, da za to nimajo denarja. Nova požarnovarnostna skupnost je sicer ustanovljena, nima pa denarja. RVNISkI VKSTKIlk Ocenjevali so tudi izkušnje o delu delegatskega sistema, kjer ima marsikateri delegat še težave z razumevanjem obsežnih gradiv, okrepiti bo treba stik z volivci. Čeprav je delo samoupravnih interesnih skupnosti steklo šele pred nedavnim, bi želeli več usklajevanja med posameznimi skupnostmi V Lisci posvečajo veliko pozornost planiranju, zato bi želeli, da bi bile številne stopnje prispevkov znane že pred sestavljanjem programov, kar bi morali uresničiti prihodnje leto. A. ŽELEZNI K SODELOVANJE S KOOPERANTI Pri TOZD za kooperacijo pri sevniškem Kmetijskem kombinatu je bilo v minulem letu vključenih 1.089 kooperantov. V pogodbeni proizvodnji so kmetje oddali v minulem letu 1.831.000 litrov mleka, 330 ton masla in 49 ton čmega ribeza. Izvedli so tudi odkup krompirja in grozdja. Ugotavljajo, da sc kooperanti v zadostnem številu odločajo za preusmeritev proizvodnje, čeprav cene kmetijskih pridelkov niso primerne. V programu novogradenj in preurejanj hlevov je zajetili 15 hlevov. To pomeni spet 149 novih stojišč govedi, kjer bi kmetje lahko namob.li 295.000 litrov mleka in priredili 54 ton mesa. GRADIVO VNAPREJ Občinska skupščina Sevnica je pričela pošiljati delegatom gradivo po delih tako, da ga imajo delegati za razpravo še več časa. Takšno pošiljanje gradiv bo delegacijam omogočilo pripravo javnih razprav, če bodo to smatrali za potrebno. Na ta način so poslali osnutek resolucije o gospodarski politiki in razvoju občine za to leto, predlog za spremembo odloka o davkih občanov, dogovor-o financiranju skupnosti ..lovenskih občin in predlog odloka o določitvi števila sodnikov za posavsko sodišče združenega dela. Rada imam to delo Vseskozi šiva za Jutranjko „Vse ne moremo v tavamo, smo pa tudi prestare," pravi 66-letna Ivanka Fric iz Tržišča, ki vseeno šiva za sevniško Jutranjko že od vsega začetka. Gre za delo na domu. Ivanka je bila kot marsikatera druga v bolj oddaljenih krajih vseskozi zadovoljna s tem delčm. „Rada delam, to je že kar moja zabava, kot so mi rože in še marsikaj okiog hiše." Mož seveda brž pristavi, da je šivanje zanjo boljše, kot da se vedno peha zunaj okrog hiše: ,,Kar pomirja jo. Ko pošiljko dokonča, vse skupaj rad odnesem nazaj v tovarno," pove mož. „Kar mučno je že bilo, ko so v tovarni ustavili dobavo blaga skoraj vis januar. Sedaj so stvar za nas uredili kot popoldansko Mirenska Kolinska bo odkupila vse pogodbene količine kroinpkja, kot je bilo dogovorjeno med tovarno in kmetijsko zadrugo. Na sliki: pakiranje izdelkov. (Foto: Železnik) Dobro obrnjeni dinarji za vas Sorazmerno skromen sklad za pospeševanje kmetijstva je mn^go prispeval k napredku kmetijstva v občini - Denar letos pravočasno v trebanjski občini skrbno obrnejo vsak dinar, namenjen napredku kmetijstva. Ko so ob nedavnem obisku sekretarja za kmetijstvo inž. Milovana Zidarja ocenjevali uspehe zadnjih štirih let, je le-ta lahko le ugotovil, da so napredovali kot še nikoli. Pregled" dela občinskega minulem letu pove, da je sklada za pospeševanje v \1irenski Partizan bi radi preuredili Ivanka Fric: ,,Da bi le imeli' delo! Vsak dinar pride prav." obrt, vendar tako, da s tem nimamo kakšnih posebnili sitnosti," pristavita. Ivanka pravzaprav ni izučena šivilja. „Imela sem osem otrok, skromno smo živeU, šivati sem se navadila, ko sem parala in prenarejala eno oblekico za drugo, da so jih lahko otroci ponosili." A.Z. Zavihali bodo rokave l ansko jesen ustanovljeni šestčlanski gradbeni odbor pri TVD Partizan je že pripravil vse potrebne papirje za preureditev nekdanjega sokolskoga doma na Mirni. ..Sedaj pa bo!" je dejal predsednik tega odbora Bojan Ko lene, ko so na zadnjem zboru občanov potrdili letošnji program krajevne skupnosti, kjer so za ta dela namenili 150 tisočakov. Kraj ne premore kulturne dvorane z vsaj 250 do 300 sedeži; po načrtih, ki jih imajo, bi dom prav lahko preuredili tudi za to. Hkrati bi dom povečali tako, da bi v njem dobili še garderobe, klubski prostor, stanovanje za' hišnika in ostale pritikli-ne. O tem. kako naj bi se akcije lotili, ni nejasnosti Računamo na podporo mladine in kot po navadi tudi na mirenske kolektive. V Dani so že obljubili izdela vo ostrešja. Nekateri zidarji so izjavili, da bi delali udar niško. Pravzaprav naj bi letos opravili vsa groba zidarska dela, v prihodnjem letu bi se lotili notranje ure ditve. Radi bi zagotovUi tudi notranjo opremo," pravi predsednik gradbenega odbora. Računajo tudi na podporo kulturne in telesnokultur-ne skupnosti. Del kraja od šole, doma TVD Partizan do podmirenskega gradu je športni rezervat, ureditev doma Partizan bo samo pomagala zaokrožiti to celoto. Z deli nameravajo pričeti že marca. A. Z razpolagal s 319.001 dinarji; med največjimi postavkami je bilo ravno izobraževanje kmetovalcev. Pred dvema letoma je občinsko upravo zapustil pospeševalec, • dobro zastavljeno delo je nato nadaljevala pospeševalna služba pri kmetijski zadrugi, naloge • sklada za reprodukcijo živine pa je prevzela trebanjska veterinarska postaja. Samo v minulem letu je kupilo traktorje 60 gospodarjev. Strokovnjaki so kmetovalce usmerili v glavnem na dva tipa traktoijev. Tudi pri nakupu drugih strojev pazijo, da ne bi po dvoriščih stalo preveč raznorodnih strojev, za katere potem re bi bilo delov. Samo v minulem letu so kmetje kupili 20 sa-monakladalnih prikolic. V tem času so pripravili tudi 27 načrtov za preureditev ali novogradnjo lilevov. Na novo so ustanovili še 6 popolnili in 3 nepopolne strojne skupnosti za pridelovanje krompirja in silazno koruzo. Predračunska vrednost naložb v zasebno kmetijstvo je znašala lani nad 10 milijonov dinarjev. V minulem letu je končalo šolo za kmetovalce 5 mladincev, v drugem letniku nadaljujejo šolanje trije, v prvi letnik so se z območja občine vpisali trije. Po novem teh dijakov nebo več štipendiral kmetijski sklad. temveč naj bi dobivali štipendi je preko dogovora o štipendi ranju v občini. V načrtu kmetijskega skladi za letos namenjajo več denarjž za obsežnejše sodelovanje 5 kmečkimi ženami. Letos name ravajo podpreti 15 načrtov z£ gradnjo kmetijskih objektov sodelovati pri regresiranju (: proizvodnih linij za krompir ir dveh za silažno komzo, ravne tako želijo še povečati zani manje za nakup novega semen skega krompirja (regres je 3C par pri kilogramu), regresirat: nabavo plemenskih krav, anali ze zemljišč in krme. A. ŽELEZNIK „NAŠA KRI" V TREBNJEM Člani prosvetnega društva Ivan Cankar iz Velike Loke so pričeU gostovati po občini. Minulo soboto so s Finžgarjevim delom „Naša kri" uspešno gostovali na Mirni, to soboto ob 19. uri pa bodo nastopili v trebanjskem prosvetnem domu. v_C.-^ NOVE ORGANIZACIJE ZK Občinska organizacija Zveze ko munistov bo poslej močnejša še z dve organizaciji; novo organizaciji bodo ustanovili na Trebelnem, kje na vsem območju krajevne skup nosti ni bilo organizacije, in na ot činskem sodišču. Za §e neposred nejši stik z mladimi bo v bodoč skrbel tudi aktiv mladih komun stov. IZ KRAJA V KRAJ HRANITE PAPIR! Rdeči križ bo v sodelovanju z ljubljansko Unijo papir servis pripravU akcijo zbiranja starega papirja v večjih krajih občine. Ta papir je marsikje le še v napoto, papirna industrija pa mora odpadni papir celo uvažati. Prvo akcijo zbiranja starega papirja predvidevajo za mesec maj, drugo pa za jesen. JEZIKOVNI TEĆAJ IN ŠE KAJ Trebanjska delavska univerza zbira še danes prijave za začetni tečaj angleščine. Mnogo fantov se zanima za srednjo tehniško šolo strojne smeri. Šolanje v Novem mestu je namreč preveč od rok; če bi jo lahko pripravili v Trebnjem, kot kaže, ne bi manjkalo kandidatov. Vse več izobraževalnih oblik že močno prerašča zmogljivosti te male ustanove. PRAZNI RAZREDH Vpis učencev v prvi razred za novo šolsko leto obeta na Trebelnem kaj malo učencev. Kaže, da se bo nabralo le 6 malih šolarjev, le malo boljše kaže na Jelševcu, kjer se jih je vpisalo 1 1. Bodo torej nove šole ostale brc učencev? TRŽNICA SPET V ROKAl UPRAVE Vse kaže, da bodo Trebnjem branjevci še nekaj čaj prodajali svoje stvari, kjer bo pa naneslo. Nekatere rešitve za lokacij nove tržnice so namseč neprimerni prostor, ki bi sicer prišel v pošte' pa krajevni skupnosti zaenkrat tu( ne koristi, ker ni v zazidalnem n: črtu. BREZ JUTRANJEGA KOZARC KA Trebanjska občina poslej r bo več tista lx:la vrana med občin; mi, ki so že uveljavile prepoved tc čenja alkoholnih pijač v jutranji urah. Po objavi v skupščinskem Dc lenjskem listu bo prepoved točenj alkoholnih pyač veljala ob delavn kili do 7. ure. Kazni za gostince, 1 bi prekršili odlok, niso majhne. Z odlok sc je zavzemal predvsem k( ordinacijski odbor za boj proti alk« holizmu pri občinski konferen SZDL, v katerem delujejo zdravstvi ni delavci in drugi, ki pri svojei strokovnem delu ugotavljajo škodlj ve posledice pitja navsezgodaj. iiauiusEi Nom ^-r— jO- lebruaria 1975 Stran uredil: ALFRED ŽELEZNIK dolenjski ust 1< , JZa sosedo orjem — ne zmore vsega dela, moža pa ima v Nemčiji," je povedal Jane? Grabrijan iz Dragošev (na sliki). Delal je v deževnem in mrzlem vremenu, pa ni bil-slabe volje. Lep dokaz, da na vasi sose^ pomoč živi. (Foto: R. Bačer) N 1412 JIH NI.. PLAČALO Izterjava prispevka za starostno zavarovanje kmetov povzroča v črnomdjski občini hude težave. Lani 1412 zavezancev ni plačalo tega prispevka. Davčna odmera je znašala 1,880.000 din, do konca leta pa so prejeli le 53 odstotkov tega denarja. Vzrok je predvsem v tem, ker je samo 20 odstotkov zavarovancev kmetov mlajših od 60 let, vsi drugi pa so starejši in za delo na kmetijah nezmožni ali pa malo zmožni. Tako ne pridelajo in ne zaslužijo veliko in davke težko plačujejo. V treh letih, odkar obstaja tovrstno zavarovanje, je čmomaljska občina postala dolžna 1 milijon dinarjev Skupnosti pokojninskega zavarovanja. Zakon sicer občini dovoljuje rubež, toda kaj bi občina s kravo ali zakotno njivo, prizadeti občan pa bi postal še socialno ogrožena oseba! Bolj ceniti prostovoljno delo Temeljna telesnokulturna skupnost je s poletom zastavila delo, odločili pa so se za varčevanje, kjer ga je le mogoče uvesti z ustanovitvijo samoupravnih interesnih skupnosti je pralno ovre«I?.otena tudi telesna kuhura kot sestavni del vzgoje mladih in rekreacije delovnih ljudi in občanov. Kljub vsem težav^ gre za napredek, zapisan tudi kot ugotovitev na zadnji seji izvršilnega odbora TTKS v Črnomlju. Temeljna telesnokulturna skup-1 ost je prejela razmeroma mnogo /eč sredstev, kot jih je bilo fizkul-turni dejavnosti odmerjenih zadnja £ta. Gre pa za denar, ki ga ustvarjalo delovni ljudje, zato se športniki zavedajo, da bodo še vnaprej delovali na prostovoljni osnovi Na prostovoljni osnovi so tudi vodilna mesta v društvih. Ker w posamezniki že doslej žrtvovali veliko svojega prostega časa za amatersko delo v športu, pa mnogi niso prejeli niti ustne pohvale, bo potrebno amaterizem v prihodnje bolj ceniti Ustrezna priznanja za sedaiye aktivno in minulo delo so v občini tudi za delavce na športnem področju skoroda nujna. Člani izvršilnega odbora so predlagali varčevanje jia'vsakem koraku. najprej pa so sami dali zgled s sklepom, da se odpovedujejo plačevariju sejnin. Isto bo veljalo tudi za vse člane komisij in druge društvene organe. Plačevali bodo le prevozne stroške za člane, ki so oddaljeni nad 5 km; tem bo ^o po sklepu izvršilnega odtK>ra tudi 20 din nadomestila za izgubljen delovni čas. Po vseh društvih so se začeli (ali pa se bodo v-kratkem) intenzivno ukvarjati z urejanjem internili aktov (pravil, statutov) z registracijo itd. Društvo, ki ne bo imelo teh stvari urejenih do.31. marca letos, ne bo dobilo nobene finančne pomoči od temeljne telesnokulturne skupnosti. Prav tako morajo po sklepu izvršilnega odbora vsa društva do konca marca opraviti občni zbor, na katerem morajo dati podrobno poročilo o delu, poročati morajo o tekmovalnih uspehih, razgrniti svoje finančno poslovanje, izdelati letošnji tekmovalni načrt in celoten delovni program za 1. 1975. Ena važnih nalog, ki jih morajo opraviti športna društva, je tudi sestava razvojnega načrta za obdobje 1976-1980. Ambulanta v tovarni ,Gradaški mački, TOZD Jazbe-i iz Vranovič", so se predstavile ma^care na sliki, ki so drugi dan po pustu trkale na vrata vranoviških hiš. V košarici so imele že precej dobrot. Obenem so slavili še 70-letnico Jožeta Kneza, ki ima menda veliko zaslug za vsakoletno uspelo pustno slavje. (Foto: R. Bačcr) Najbrž je pri nas malo kolektivov, ki bi imeli zdravstveno službo organizirano na taki ravni kot v semiški tovarni kondenzatorjev. Tu so uredili sodobno ambulanto in jo opremili z več sodobnimi aparati — imajo tudi svoj EKG aparat -ambulanta pa posluje redno vsak dan dopoldne. Posebnost Iskrine zdravstvene službe je tudi v tem, da jo vodi dr. Katica Kvasič, ena^ redkih specialistov za medi-* cino dela na Dolenjskem. Dr. Kvasičeva je o svojem delu povedala: „L^ko le pohvalim razumevanje, ki ga kaže Iskrin kolektiv za zdravstveno službo. Razen mene je v ambulanti stalno zaposlena tudi medicinska sestra. Imamo vso potrebno opremo, svoj laboratorij, elektronski aparat za njpijenje tlaka in pritiska, kompleten EKG aparat itd. Pri nas bolniki ne čakajo. Zjutraj oddajo knjižice, gredo na delo za stroje ali v pisarno, ko je posameznik na vrsti, pa ga sestra' po telefonu pokliče naravnost z delovnega mesta. Tako ne izgubljajo delovnili ur. Na dan pride na pregled po 40 do 60 bolnikov. Delamo ČRNOMAUSKI DROBIR PETINDVAJSET KANDIDATOV - 17. februarja se je v Črnomlju začel tečaj prve pomoči, ki ga organizira Rdeči križ. Namenjen je šoferskim kandidatom, predavanja v prostorih AMD pa vodijo domači •zdravniki. maSkaradni rekord - Zadnjih 20 let v Črnomlju ni bilo toliko maškar kot za letošnjega pusta. Na pustni torek proti večeru je bilo po mestu vse potno maskiranih občanov, zvečer pa so sc zbrali večinoma v hotelu Lahii^, kjer so izbirali najlepšo masko. Tudi drugi dan se maškare še niso umirile, temveč so po gostilnah „pokopavale" pusta. STRELIŠČE ODPRTO -- 17. februarja so v okviru letošnjega občinskega praznika na Trgu svobode svečano odprli nove klubske prostore in strelišče. Temeljna telesnokulturna skupnost je s tem veliko pridobila. Po slavnosti so se začela športna tekmovanja v streljanju, kegljanju in šahu med skupinama bratskih občin Duga Resa in Črnomelj. PRIPRAVE NA PRAZNIK -Prejšnji teden so na več objektih in gradbiščih hiteli z zadnjimi deli, z urejanjem okolice in pripravami za ogled ali odprtje, ker je bilo v sklopu slovesnosti za občinski praznik potrebno dela končati. vsak dan od 7. do 13 ure, takD organizacijo pa imajo vpeljano že približno pol leta. Sicer pa je ambulanta v tovarni že celih pet let." R. B. DANES STARI TRG, JUTRI VINICA Danes, 20. februarja, ob 9. uri do-TOldne bodo del slovcsno.sti za občinski praznik ot^čutili prebivalci krajevne skupnosti Stari trg. Začela se bodo namreč gradbeno, dela pri modernizaciji in asfaltiranju cestnega omrežja skozi Prelesje, Kot in Za-gozdac. Jutri, 21. februarja, pa bo prav tako dopoldne slovesnost na Vinici, ko bodo položili temeljni kamen in začeli gradnjo poslovno stanovanjskega objekta. VSI TRIJE ZBORI v sredo, 26. februarja, bodo v Črnomlju zasedali zbor združenega dela, zbor krajcvnili skupnosti in družbenopolitični zbor občinske skupščine. Dnevni red obsega 12 točk. med katerimi je nekaj odlokov in dogovorov, od ostalih točk pa je najpomembnejša predlog programa javnih del, ki je bil poprej v javni razpravi na terenu. Tehtne predloge in pripombe občanov so skušali upoštevati. Varčevanje na nepravem mestu KS Podzemelj: krog vasi z industrijskim tokom se je že razširil Krajevna skupnost Podzemelj obsega 11 vasi s 185 gospodarstvi. Razporejene so v ravnini ob Kolpi, kjer se že začenja obkolpski turizem. Zaradi njega, pa tudi samih občanov si je svet KS Podzemelj zastavil vrsto obsežnih nalog. Te so: elektrifikacija vasi z industrijskim tokom, popravila vseh poti in cest, izgradnja mrliške vežice, razširitev pokopališča itd. Tako se je zač^l širiti krog vasi z industrijskim tokom. Vaščani so sami opravili vsa dela pri napeljevanju omrežja, prispevali pa so tudi drogove. Tudi krajevna skupnost je pomagala in sedaj samo še štiri vasi nimajo industrijskega toka. S prostovoljnim delom so se občani izkazali pri gradnji mrliške vežice: v delo so vložili več kot 1.200 prostovoljnih ur, za gradnjo pa so porabili okoli 30.000.00 dinarjev. Lotili so se tudi pokopališča. Zemljišče zanj je že odmerjeno, urejeni so tudi lastniški odnosi. Kot kaže. se bodo dela nadaljevala že spomladi. Ker je pitna voda v teh krajih precej slaba, so na pobočju Kučaija zgradili zbiralnik za vodo. V njem se bo zbralo okoli 150 kubičnih metrov vode. Občane sedaj zanima, kdaj se bo nadaljevala gradnja vodovoda po vaseh, ker ljudje še vedno uporabljajo kapnico. Vodovod je postavljen le na Krasincu, postavili pa so ga vaščani sami. Tudi njihovo delo je podprla krajevna skupnost. Na območju krajevne skupnosti je še kamnolom. Upravlja ga-TGP Metlikw. Prav bi bilo, ko bi s kamnolomom razpolagala tudi KS. Sedaj pride težko do kamna, ker je predrag. Le Kje je amaterizem? Amaterizem je bil pred leti v metliški občini lepo razvit. Redno sta delovali gledališka in folklorna skupina, mladi tamburaš so na nastopih želi dolge aplavze, vsako leto smo videli na odru igrico, ki so jo prifNra-vili šolski otroci, živalmi so bili lutkaiji, modelaiji, taborniki itd. Danes laliko ugotovimo le, da vsega tega ni več. Če hočemo, da bo vse to ponovno zaživelo, moramo najprej spremeniti svoj odno5 do ljubiteljske dejavnosti, kajti v preteklosti so dobivali najbolj prizadevni namesto spodbude kritiko, namesto pomoči polena pod noge. Resnica je tudi, da je vse manj ljudi, ki bi bili pripravljeni narediti kaj zastonj, da nismo vzgojili kadra, ki bi lahko uspešno vodil in razvijal amatersko dejavnost, da ni primernih prostorov in zadovoljivih sredstev. Na drugi strani pa je kopica ljudi, ki so pripravljeni delati, a jih niliče ne organizira. Da tovrstna dejavnost mladino zanima, kaže primer mladine iz Drašič, ki je pripravila igricx) Micki bo treba moža. Naj ob tem poudarim, da so bili pri učenju igrice prepuščeni sami Za red in lepo okolje Dejstvo je, da je čistoča v Metliki v zadnjih letih močno nazadovala in da je mesto daleč od tistega obdobja, ko je slovelo kot eno najbolj urejenih in snažnih v republiki. Nekatere organizacije (Zveza socialistične mladine Slovenije, občinski odbor Rdečega križa in šole) so sicer v zadnjih letih organizirale nekaj očiščevalnih akcij, vendar brez večjega in trajnega rezultata. Kaže, da je večina Metličanov izgubib smisel za red in lepo okolje. To potrjujejo tudi številne kritike in pisma, ki nam jih pošiljajo nekateri občani in r njih predlagajo, kako naj bi s pomočjo časopisa izobraževali nevestne občane. Problem je verjetno samo v tem, kako disciplinirati tiste, ki nimajo čuta za red in čistočo in ki uničujejo že tako redke zelenice. Res je, da lahko k lepemu okolju prispevajo tudi hišni sveti. l)o sedaj so bili premalo aktivni To aokazuje okolica blokov, ki je v fharsika-terem delu Metlike sramotno urejena. Zato bi bilo prav, ko bi stanovalci odslej poskrbeli tudi za zelenice, kajti za red in lepo okolje se ne bojujenu) samo zaradi nws samih, pač pa tudi za naše goste. J. nCZKIJ sebi, amaterizem pa zahteva brez dvoma več' načrtnosti; vztrajnosti, pomoči izkušenih in ne nazadnje vseh, ki jim mrtvilo na področju amaterizma ni španska vas. Če mladim namreč ne organiziramo načrtne porabe prostega časa, se lahko njihova „svoboda" izkri-vi. Čas bi že bil, da se zadeva premakne z mrtve točke, kajti samo z ugotovitvami in željami ne bomo naredili ničesar - potrebne so akcije! T. G. tako bi lahko uredili poti, ki so oddaljene od važnejših cest (Prilozje, Boginja vas, Primo-stek in Otok). Mnoge zanima, kaj .je z asfaltiranjem ceste skozi'Podzemelj do k(^paUšča na Kolpi. Občani so plačali določen prispevek, cesta pa je.še vedno taka, kot je bila. Nedvomno je, da bi na kopališče zavilo precej več turistov, ko bi bila cesta asfaltirana. Tako odgovorni varčujejo še naprej na nepravem mestu in zavirajo turizem. Borčevska ambulanta Občinska organizacija ZZB NOV Metlika je po krajevnih skupnostih razdelila nove štampiljke. Z njihovimi odtisi se bodo borci izkazali, da so člani ZZB NOV Jugoslav^e. Prednost štampiljk je v tem, da imajo člani z njo pravico do di-spahzerske borčevske ambulante. To sta v Novem mestu organizirali novomeška splošna bolnica in občinska konferenca ZZB NOV Novo mesto. Ambulanta je odprta vsak torek in četrtek od 14. do 18. ure. Z njeno pomočjo bodo imeli borci od zdravstvene službe precej več koristi kot do sedaj. Borci lahko dobijo natančnejše informacije v pisarni ZZB NOV Metlika. Odprta je vsak dan od 7. do 11. ure, razen ob sobotah in nedeljah. Lani smo pisali, da ni dovolj umetnih gnojil. Letos je drugače,toda zaradi velikih podražitev umetna gnojila zastajajo v tovarniških skladiščih. Na sliki: kmet gnoji z domačim gnojem.(Foto: J. P.) SPREHOD PO METLIKI NI MU ODTRGALO ROKE -Pred štirinajstimi dnevi je bilo v Dolenjskem listu zapisano, da je v tovarni Beti odtrgalo delavcu roko. Res sc je ponesrečil delavec Matko-vič, toda pri poškodbi mu ni odtrgalo roke, dobil je le večjo rano. RAZGIBANO DELO RK - Prejšnji teden je pripravil odbor RK Beti skupaj z občinskim odborom RK predavanje za tamkajšnje delav-cc; Bolniški stalež splošni gospodarski problem. Predavanja so potekala po temeljnih organizacijah združenega dela. ŠE NOVICA IZ BETI V začetku prejšnjega tedna so se zbrali na sestanku člani Zveze komunistov in analizirali politične, gospodarske in ekonomske odnose po 3. seji CK ZKS. Ob koncu so sprejeli stališča in sklepe za reševanje nastalih problemov. LETO KVALITETE - Leto 75 bodo v Beti proglasili za leto kvalitete, kar obeta še vestnejše in boljše opravljanje dela, na drugi strani pa še natančnejše izdelke, kakor smo jih tudi sicer vajeni iz te belokranjske trikotažne industrije. KJE SPIJO METLICANI? Neki Metličan se je z avtomobilom zaletel v hišo, prebil zid in s prižganimi žarometi obstal sredi izbe, kjer je spala družina, ki jo je močan lu:up spravil na noge. Metličan je zlezel iz avtomobila in zavpil: ,Ali vas ni sram spati na cesti? " metliški tednik 181 DOLENJSKI LIST Stran urediib: RIA BACER JANEZ PEZELJ §L 8 (1335) - 20. lebruarja 1975 Alkoholizem, zlo vse naše družbe Zato je družba dolžna pomagati tudi pri njegovem odstranjevanju, ne le spravljati v žep davek od alkoholnih pijač • Devet pokroviteljev v Kočevju je bila pred kratkim skupščina kluba zdravljenih alkoholikov. Klub šteje 34 članov—bivših alkoholikov, od katerih jih 24 ne pije več, 10 pa je opazovalcev. Člani se sestajajo enkrat na teden. Udeležba na sestankih je nad 60-odstotna. Skupščina ni imela le občinski pomen, saj so seje udeležili in sodelovali v razpravi oziroma izmenjavi izkušenj razen predstavnikov Centra za zdravljenje alkoholizma Škofljica in Zveze klubov zdravljenili alkoholikov iz Ljubljane še predstavniki klubov ali terapevti raznih klubov iz vse Slovenije. Ugotovili so, da mnogi m člani, tudi tisti, ki se ukvarjajo s preprečevanjem tega družbenega zla, še menijo, naj bi bili klubi zdravljenih alkoholikov zbirališča in zdravilišča za alkoholike.-Tako mnenje je zmotno, saj je treba alkoholika prej pozdraviti izven kluba, klub pa mu potem pomaga, da se spet vključuje v družbeno življenje in se tako izogne f S 1 Na fotografiji so vsi učenci osnovne šole Kočevje, ki so prejeli letošnje šolske nagrade in pohvale za najboljše literarne, likovne in fotografske prispevke ter glasbeno izvajanje. (Foto: France Brus) Nagrade mladim ustvarjalcem Vsako leto ob Prešernovem dnevu podelijo na osnovni šoli Kočevje Prešernove nagrade s pestrim kulturnim programom so počastili učenci osnovne šole Kočevje spomin na velikega pesnika Franceta Prešerna, katerega pesmi so tudi v najtežjih dneh naše revolucije vodile borce za osvoboditev Solidarni upokojenci Na Kočevskem so se solidarnostne akcije za pomoč Kozjanskemu udeležili tudi upokojenci. Pobudo za pobiranje prostovoljnih prispevkov med upokojenci je dal upravni odbor društva. Akcija je trajala dva meseca. V njej je sodelovalo 22 upokojencev, ki so zbrali skupaj 28.358 din. Denar so odvedli usklajevalnemu odboru za odpravo posledic potresa na Ko-;ganskem. Pri zbiranju sredstev so bili zelo požrtvovalni; Edo Tome iz Osilnice, Stane Gabrič iz Kočevske Reke, Marija Ožbolt iz Kočevja, Milka Turk iz Drage, Jože Veselič iz Livolda in še nekateri. V tej človekoljubni akciji so se izkazali predvsem tisti, ki imajo majhne pokojnine. Največji znesek (200 din) je prispevala Marija Levstik iz Livoj^a. Upokojenska akcija za Kozjansko je dobro uspela, pri čemer je večina upokojencev na Kočevskem dokazala svojo solidarnost. domovine in ohranitev slovenske besede in pesmi. Zanimiva posebnost šolske proslave je bila gostja Štefka Drolčeva, ki je na umetniški način prikazala učencem in drugim udeležencem proslave nekaj najlepših Prešernovih pesmi. Vodstvo šole je na tej svečanosti podelilo knjižne nagrade in pohvale učencem, ki so poslali najboljše prispevke na razpisani Prešernov nagradni natečaj. Za literarne prispevke je prejelo nagrade 17 učencev, za likovne prispevke dva učenca, za glasbena izvajanja na klavir in harmoniko trije ter en učenec za lepo izdelano fotografijo. Ob zaključku proslave so tudi člani Lovske družine Mala gora Kočevje podelili svoje značke petim učencem, ki so napisali najboljše spise o lovski razstavi, ki je bila jeseni v domu telesne kuhure v Kočevju. VILKO ILC IGRA ZA ŠOLARJE ZKPO Kočevje bo organizirala jutri, 21. februarja, ob 13.30 in 17. uri gostovanje članov Mladinskega gledališča iz Ljubljane, ki bodo odigrali za kočevske otroke ter otroke iz Podpreske in Trave igrico francoskega pisatelja Marcela Acharda „Hočete igrati z mano". Obe predstavi bosta v Šeškovem domu v Kočevju. Igrico je prevedla v slovenšči-, no Alenka Moder. Režija, glasbena oprema, scena in kostumi pa so delo Franceta Jamnika. V. 1. DROBNE IZ KOČEVJA DROBIŽ SE JE VRNIL ^ Sedaj je lažje pri rwznih nakupih. Minule dni so bile s tem težave,- ker posebno dopoldne nisi mogel menjati de-naija. V trgovinah in gostilnah si moral potem še kaj kupiti ali zaužiti, da je prišel nakup na „okroglo", če je šlo za gosta v gostišču, pa je lahico tudi on prišel ven „okrogel". KODEKS - AVTO-MOTO društvo Kočevje je dalo svojim članom poleg društvenega materiala tudi prospekt življenjskega zavarovanja Zavarovalnice SAVA iz Ljubljane. V njem so podrobno popisane vse možnosti zavarovanja, podkrepljene pa so 8 tabelami Prospekt je popestren z barvnimi slikami reprodukcij slik Maksima Gasparija. Je zelo ličen in strokovno ^dclan. Voznikom motornih vozil "^je društvo AMD Kočevje priložilo k materialu članstva tudi zakon o temeljih varnosti v cestnem prometu in knjižico Kodeks etike udeležencev v cestnem prometu. NOVI Člani - v komisiji za opravljanje izpitov za voznike mo-tornili vozil vseh kategorij ža občino Kočevje in Ribnica, ki ima sedež v Kočevju, bo prišlo do kadrovskih sprememb. Predlogi so že dani v potrditev občinam. O sestavu nove komisije bodo poročali, brž ko bo potrjena. KLAVRNO ZA PRAZNIK JMOR-CEV - Pust je minil v Kočevju kaj klavrno. Razen nekaj pustnili plesov po gostinskih obratih v soboto ni bilo nobenih prireditev. Na sam pustni torek pa še to ne, ker se vsi izgovarjajo na drage godbenike. Domača godba stane najmanj stari milijon dinarjev, lokali pa premorejo komaj do 300 sedežev. Tako je lahko zračunati, koliko velja samo godba za enega gosta. občan vprašuje i medved odgovarja - Kam pa dirkaš s plinsko masko? Saj se ni začela vojna! — V bar motela Jasnica, kjer je spet predavanje nekega znanega političnega delavca. Vendar tam tako smrdi po scalini, da brez maske komaj dihaš. kočevske mvise pitju alkohola. To pomeni, da je treba osvestiti vse tiste službe, ki se ukvarjajo z zdravljenjem alkoholikov. Pri zdravljenju alkoholikov je zelo pomembna ne le pomoč družine alkoholika, ampak tudi pomoč delovnih organizacij, ki imajo alkoholike, fako alkoholikom kot zdravstveni službi in klubom. Take pomoči in razumevanja je vedno več tudi v kočevski občini, saj je bilo med pokrovitelji skupščine kluba kar devet največjih kočevskih delovnih organizacij. Na skupščini so izvolili nov upravni in nadzorni odbor kluba, medtem ko bodo predsednika kluba izvolili na pn i seji upravnega odbora. J. PRIMC SPREMEMBE VODSTVA Izvršni odbor občinske konference SZDL Kočevje je razpravljal o prošnji predsednika Janeza Merhaija, naj ga razreši te dolžnosti. To prošnjo ponavlja predsednik že okoli dve leti. Izvršni odbor je predlagal, naj bi prošnji ugodili in predsednika razrešili že na priliodnji seji konference. Hkrati je bilo predlagano, naj bi posle predsednika prevzel Nace Karnič-nik, dosedanji sekretar konference SZDL, medtem ko naj bi za sekretarja konference izvolili Petra Sobarja, zdaj direktorja Delavske univerze Kočevje. POMOČ DO POKLICA Na osnovni šoli Kočevje bodo v kratkem pričeli za učence oshiih razredov predvajati filme o poklicili. S prikazovanjem filmov in razgovori o zanimivostih, težavah in odgovornosti v po-sameznili poklicili želijo učencem pomagati pri izbiri poklica. V. I. ŠOLARJI V PRAGOZDU Na osnovni šoli Kočevje že dve šolski leti uspešno deluje gozdarski krožek, ki ga vodi diplomirani inženir gozdarstva Anton Prelesnik. Krožek obiskujejo učenci višje stopnje, kijih veselita gozd in narava. •, Ker je bilo med zimskimi počitnicami vreme kolikor toliko ugodno, so člani gozdarskega krožka in pionirji Planinskega društva izvedli dvodnevni pohod po gozdovih Stojne. Prvi dan, 26. januarja, so si ogledali izvir reke Rinže ter po naporni hoji dospeli h koči in tam prenočili. ' Dru^i dan so pohod nadaljevali skozi pragozd do Leonorine jc ne. Ogledali so si tudi njeno notranjost. Prijetno utrujeni in polni lepih vtisov smo se nato vrnili domov. J. PODRŽAJ Razstavo slik mladega ribniškega samouka Antona Cebina v Petkovi galeriji v Ribnici si je ogledalo veliko odraslih, še več pa mladine. Že otvoritve se niso udeležili le Ribničanje, ampak tudi Lončaiji, Sodražani m drugi. (Foto: J. Prime) \ Domači samouk v Petkovi galeriji Petkova galerija odpira vrata tudi domačim samoukom v počastitev letošnjega Prešernovega dne je v Petkovi galeriji v ribniškem gradu razstavljal mladi, slikar samouk, sicer trgovski pomočnik, Anton Cebin iz Ribnice. Razstavil je olja in akvarele. Predsednik ribniške samoupravne interesne skupnosti za področje kulture prof. Janez Debeljak, ki je govoril na otvoritvi razstave, je Cebina ocenil kot iskrenega samo- rastnika, čigar delo jc po vsebini in izrazu odsev domače Ribniške doline. Nadalje je govoril o živ4jenju in delu našega velikega pesnika Prešerna, ki je nabiral prvo učenost prav v Ribnici. Na Štekličkovi hiši, kjer jc hodil Prešeren v šolo, so Ribničani lani odkrili spominsko ploščo. Prešeren jc bil odličen učenec, zato je bil vpisan v zlato knjigo odličnja- kov. Prav po tem zgledu so na ribniški osemletki dr. Franceta Prešerna uvedli zlato knjigo odličnjakov, v katero vpisujejo učence, ki vseh osem razredov osnovne šole izdelajo z odličnim uspehom. V, kulturnem delu sporeda ob otvoritvi razstave so sodelovali še harmonikarji glasbene šole in pevski zbor osnovne šole Franceta Prešerna iz Ribnice. J. P. Spet: »Slabo pripravljen zbor« Kritika naj bo objektivna - Kriv je stari izvršni odbor 00 sindikata v 6. številki Dolenjskega lista smo pod naslovom „Slabo pripravljen zbor" brali o občnem zboru osnovne organizacije sindikata ribniške občinske uprave. Strinjam se s piscem, dn je bU zbor slabo pripravljen, kar je bilo posledica dela izvršnega odbora osnovne organizacije sindikata v prejšnjem sestavu, ki je bil premalo delaven. Ne strinjam pa se, da ni bil zbor pripravljen zaradi kratkega roka ter da ni občinski sindikalni svet pripravil za predsednike izvršnih in upravnih odborov osnovnih organizacij ter delegatov posvetovanja o pripravah na občne zbore. S pripravami na občne zbore smo zaceli že v novembru, takoj po 8. kongresu slo-venskili sindikatov, v prvi polovici januarja letos, to je tik pred začetkom občnih zborov, pa so bila dana predsednikom osnovnih organizacij še zadnja navodila. Vedeti je treba tudi, da imamo v o.snovnih organizacijah sindikata samo izvršne in nadzorne odbore, ne pa upravnili odborov. Upam si trditi, da so letošnji občni zbori sindikalnih organizacij tako po pripravah kot po izvedbi v veliki večini osnovnih organizacij uspeli kot morda ftikoli doslej. Sip-dikati so se reorganizirali po delegatskem načelu in v skladu z novim statutom ZSS. Izvesti reorganizacijo sindikatov v skladu s sklepi sindikal- nih kongresov pa ni bilo preprosto in je zahtevalo veliko dela članov izvršnih odborov OOS, ZK in mladinske organizacije v delovnih skup- nostih. Izredna skrb je bila posvečena kadrovanju v nova vodstva OOS. Pri vsem tem pa je vodstvo občiri-•skega sindikialnega sveta krepko sodelovalo. Z zadovoljstvom ugotavljamo, da je novo sindikalno vodstvo v občinski upravi na čelu s predsednico Vido Grilovo začelo z delom na pravem koncu. To pa je tudi jamstvo za uspešno delo v bodoče. KARELORAŽEM Priznanja šoferjem Krapežu in Mišetu plaketa bratstva in enotnosti Proizvodni obrat na Goro Le tako bi rešili pet vasi propadanja Vas Kračali, ki mejr z Notranjsko,-je zelo oddaljena od Sodražice in še bolj od Ribnice. Zato je občanom skoraj nemogoče hoditi v službo, posebno pozimi, če zapade mnogo snega. Iz Kra-čalov hodijo v službo zato samo dva moška in dve ženski. Vas Kračah, ki šteje sicer 17 številk, hitro nazaduje: štiri hiše so že prazne, tri pa se bodo kmalu izpraznile. Mladina zapušča vas in se ne vrača. Ostali prebivalci še kme- tujejo, čeprav kmetijstvo ni donosno. To ugotovitev potrjuje tudi dejstvo, da ostajajo na vasi le ^ stari ljudje, ki lćzyo večinoma že na peč. Zelja vaščanov je, da bi v vasi ustanovili proizvodni obrat. To je tudi edina možnost, da bi mladina ostala doma. Obrat bi bil lahko v preurejeni stari šoli oziroma v njenem novem prizidku, ki sicer še ni popolnoma dograjen. Z ustanovitvijo obrata bi bila rešena propada vsa Gora, ki šteje skupaj pet 'vasi. Pred nedavnim je bil v prostorih restavracije NAMA občni zbor Zveze šoferjev in avtomehanikov Kočevje-Ribnica. Na njem so pregledali dosedanje delo s področja šolanja poklicnih voznikov motornih vozil, kakor tudi sodelovanje z organizacijami, ki se ukvarjajo z vzgojno in preventivno dejavnostjo v prometu. Na občnem zboru so sprejeli tudi nova pravila o organiziranosti, letni delovni in finančni načrt ter izvolili nov upravni odbor. Predsednik ZSAM Slovenije Mirko Novak je vse prisotne obvestil, kateri poklicni vozniki bodo imeli benefi- ciran delovni staž. To vprašanje je bilo namreč že vrsto let na dnevnem redu raznih sestankov te organiza-cflfc. Ob zaključku so podehli diplome in priznanja za delo v organb.aciji. Za 10 let članstvT so prejeli priznanje trije člani, za 15 let pa 6 članov. 5 članov je prejelo srebrni, 2 člana zlati znak ZSAM, kar 10 članov pa plaketo tovarištva. Visoko odlikovanje ZŠAM, plaketo bratstva in enotnosti 11. reda, sta prejela Konrad Miše in Pavle ■Krapež. F. BRUS Novice iz Ortneka VODA TECE v hrib - Preko Ortneka že teče voda v hrib na Velike Poljane. Velikopoljanci so pokazali, kaj zmorejo in kaj pomeni, če so složni. Pohvala in čestitke veljajo vsem vaščanom, ki so kakorkoli pripomogli do te zmage, posebno pa vodji vseh vodnih del Jožetu Andolj-šku, ki se je ves posvetil temu delu za blaginjo vseh vaščanov. Tudi gornji in dolnji Podpoljčani gradijo vodovod. Želimo jim prav takih uspehov, kot so jih dosegli Vehko-poljanci. ELEKTRIKA ZA FINKOVO -Napeljujejo tudi elektriko v vasico Finkovo. Upamo, da bo tudi v tej vasici kmalu zasvetila elektrika in bodo zarofKJtali električni stroji v gospodarstvu, televizija pa jim bo odprla okno v svet. PRVI LETOŠNJI IZLET - Za začetek letošnje izletniške sezone bodo ribniški vandrovci v nedeljo, 9. marca, obiskali Cerkno in bolnico „Franjo". Potovali bodo preko Idri- je, vračali se bodo preko Škofje Loke. V. P. — Po čem sklepaš, da ribniki vodja delegacije za ustanovitev občinske skupnosti za socialno skrbstvo ni prebral materiala? — Ker je delegatom napisal, da vabilo velja tudi kot pooblastilo delegatu, čeprav je bilo pooUastilo priloženo materialu za sestanek. Št. 8 (1335) ★★ - 20. februarja 1975 Predsednik ZSAM Slovenije Mirko Novak predaja priznanje Jožetu Ponikvarju, predsedniku šolske ko'misije ZŠAM Kočevje—Ribnica. (Foto: F. Brus) Stran uredil: jOZE PRIMC REŠETO dolenjski list 19 Potrebni so pregledi Ribničanjeopozarjajo, da bi morala samoupravna stanovanjska skupnost bolje gospodariti z družbenimi stanovanji, predvsem pa skrbeti za njihovo vzdrževanje. Za vzdrževanje stanovanj so predvideni normati-• VI, vendar jih skoraj nihče ne upošteva: niti stanovanjska skupnost niti stanovalci Po teh normativih so namreč dolžni plačati nekatera vzdrževalna dela sami stanovalci, druga pa stanovanjska skupnost iz dela sredstev, ki 'se zbirajo v obliki stanarin. Te normative je treba bolje spoštovati predvsem zato, ker se sicer dela škoda. Tako je na primer bolje okno prepleskati kot dopustiti, da segnije in bi bilo treba potem kupiti novega. Novo okno bo gotovo dražje, kot bi bilo pleskanje. Podobno velja tudi za druge dele stanovanja. Ce se stanovalci sami oziroma hišni sveti ne spomnijo, kaj je treba po določenem času popraviti, naj to stori samoupravna stanovanjska skupnost. Nekateri stanovalci bi se sicer pritoževali, češ da je stanovanje nedotakljivo in da ne puste komisiji vstopa. To bi storili gotovo prav tisti, ki najmanj varujejo stanovanje in naprave v njem, medtem ko bi ostali tak poseg pozdravili. Zaradi pravočasnega vzdrževanja je namreč manj stroškov, zato bi bilo treba stanarine tudi manj podraževa-ti. Ob takih pregledih pa bi odkrili še druge pomanjkljivosti (na primer, da puščajo pipe ali da teče voda stra^ nišču itd.), ki spet zvišujejo stanovalcem stroške (za vodo in drugo). Vendar je povsem-gotovo, da komisije ne bi smele vpa-dati v stanovanja nenapovedane, saj bi tudi sicer redoljubne stanovalce lahko presenetile v najmanj primernem trenutku in jih spravile v nevšečen položaj. Razen tega bi že najavi^ev komisije zalegla, da bi mnogi stanovalci kar sami od sebe uredili pomanjkljivosti, ki so jih dolžni sami odpraviti. s_!_tid komisija za praznik Na zadnji seji predsedstva občinske skupščine Ribnica, kije bila 10. februarja, so imenovali komisijo, ki bo organizirala proslavo letošnjega občin^ega - praznika. Predsednik komisije je podpredsednik občinske skupščine Janez Novak. REŠETO REŠETO REŠETO REŠETO msm Privabiti ljudi k najg Več ko nas bo, hitreje borno napredovali*®''^ ^ janje ljudi pa pomeni zapiranje viise P'"" Slikar Dušan Matoh in njegovo delo „Ribniška četa", ki prikazuje ustanovitev ribnike čete pod Velbom v Veliki gori. Verno so prikazani borci čete s komandirjem Filipom Tekavcem (ima rusko kapo na glavi) in takratnim okrožnim partijskim sekretaijem Jožetom Šeškom. (Foto: J. Prime) OBISK PRI RIBNIŠKEM SLIKARJU SAMORASTNIKU Komu pripadajo zcmlji.šča v Ort-ncku? To vprašimjc je še vedno odprto in vsak sc izogiba nanj odgovoriti. V Ortncku Je veliko sveta, ki se spreminja i/, nekdanje rodovitne /emlje v piiščo in močvirje. Nikogar ni, ki bi se resno zavzel za ta lepi kos Ortneške doline, ki ima veliko prednosti za turizem. Smo v objemu bogatili in lepili smrekovih gozdov ob asfaltni cesti, ki pelje preko Kočevja in Delnic na moije. Tu teče bister potoček, kije nekdaj veljal za ribiški raj, saj je bilo ob njegovih bregovili vedno dovolj ribičev, ki so radi predvsem ob nedeljah tu namakali. Danes je nekdaj privlačni Ort-nek pozabljen . .. Slišati pa je, da se za kos zemlje v Ortneku, in sicer za bivši zelenjavni vrt, zanima znani Ortnečan, ki bi si tu rad postavil hišico z majhnim vrtom. Naletel pa je na nasprotovanje, namesto da bi sc veselili obnovitelja ortneške romantike in mu nudili vso pomoč, ker bi poživil zapuščeni kotiček našega nelcdaj čisla- nega kraja. Vsako zami^ Ijanju romantike 1,, pozdraviti in pobuun pomoč. Le tako boino d neku tisto veljavo, imel. . Posebnega zanimanj^ j ni, ker nima gospodarja vsak boji nevšečnosti, tosti občanov in občinskih orpnov. Smo in samosvoji, ziito g bomo izgubili tudi trgov jjj bo naš kraj propadel -lahko rešimo, če ne born svojih ljudi iz naših kraje • TRIKRAT LOČENO V kratkem bodo P^^sl ločene seje zborov obe ^ ščine Ribnica, nato pa Zbor krajevnih skupno ^gjnif drugim razpravljal o re ^ krajevnih skupnosti m Ljj* komunalnih del, zbor dela o položaju v 1° Y 0: družbeno-politicni zb° ljavljanju ustave v krajev .j stih in (T)OZD ter oprejgLji jevnih skupnosti. Na ^ bodo na dnevnem redu • ^ ni dogovori in samoup zumi. »Morda sem se mlad res odločil napak« Zdaj pa je za šolo prekasno, ker so tu otroci - Časi stradajočih umetnikov so minili - Slike bo prodajal šele po razstavi - Deset let dela tudi za ribniško »Spominkarstvo« 30-letni Dušan Matoh iz Ribnice bo v počastitev praznika obči- ne Ribnica prihodnji mesec razstavljal svoje slike v Petkovi galeriji v ribniškem gradu. To je že tretji domači samouk, ki se bo predstavil v Petkovi galeriji. Pred kratkim smo ga obiskali, da bi ga predstavili našim bralcem. DL: - Kdaj ste začeli slikati in kakšnili del ste se najprej lotili? ODG: - Veselje za risanje sem imel že v osnovni soli. Vsi učitelji so me pregovarjali, naj grem vsaj v šolo za umetno obrt. Vse pa se je zasukalo tako, da sem poročen, imam dva otroka, zaposlen pa sem pri Službi družbenega knjigovodstva v Ljubljani, kjer dela tudi žena. DL: - V našem časopisu smo včasih že prikazali \aše izdelke iz lesa oziroma na lesu, ki so bili prav umetniško izdelani. Zakaj raje ne ostanete pri umetniški obdelavi lesa, saj .so se vaši spominki mnogim zelo priljubili? OIXj: Tisti moji Ribničani s krožnjo in oblečeni, visoki pol metra in več, niso bili kipi, ampak spominki oziroma ,,manekeni", kot jim rečem jaz. Delal sem spominke, po!slikaval lesene krožnike, izžgal v lesu vejiko sliko Ribnice, vendar vse to ni prava umetnost. To je le dekorativna ali pa ljudska umetnost'ozi-roma ribniška umetnost. Taka umetnost na primer ne more biti nikoli predstavljena v Moderni galeriji, zato zame tudi ni prava umetnost. DL: - Kdaj ste se lotili torej slikanja na platno in kaj pravijo o va-šiii slikah kritiki oziroma umetniki? ODG^: Prve slike na platno sem .namalaP pred dvema ali tremi leti. Pokazal sem jih kritiku Mesesnelu, ki je pohvalil moje slike in mi hkrati še marsikaj svetoval, kar skušam pri slikanju upoštevati. Priporočil meje tudi znanemu slikarju Jožetu Centi iz Ribnice, ki mi je dejal, da me bo priporočil v št)li oziroma na akade- i Gradnja doma JLA v Ribnici hitro napreduje, ker uporablja izvajalec del SGP Grosuplje pri delu tudi precej mehanizacije in ker pravo pomladansko vreme, čeprav je po koledaiju zima, omogoča delo. (Foto: J, Prime) miji za likovno umetnost. Vendarje prekasno: imam že dva otroka, treba je delati zanju. Za redno šolo sem prestar, pač pa bi se lahko udeleževal kakšnih tečajev pri akademiji. Pravi čas za akademijo sem zamudil. Morda sem se takrat odločil napačno, morda mi niso znali prav svetovati . . . Kar je, je. Slikarstvo mi bo poleg redne službe zabava. Danes ni več takih umetnikov, kot je bil Van Gogh, ki je stradal, da je lahko kupil barve in platno. DL: Kakšna je glavna vsebina vaših slik? ODG: ,,Riiiniška četa" prikazuje ustanovitev te čete pod ,.Velbom" v Veliki gori; ,,Krst pri Savici" prikazuje boj Črtomirovih in Valjhunovih vojakov; ,, l ihožitje" in ..Vrizea", je kritik Mesesnel zelo dobro ocenil. Razen tega sem naslikal več krajin in aktov, poizkusil sem pa tudi že z abstraktnim slikar-, stvom. Dl.: Bi želeli še sami kaj povedati o svojem ' lu in načrtih? OD(i: / site, da sem od lani član Društva likovnih samorastnikov v Ljubljani. Člani društva imamo svoj atelje, lahko ceneje kupujemo slikarske potrebščine in imamo nekatere dnige ugodnosti. Vse to mije prišlo zelo prav. posebno dokler sem imel le enosobno stanovanje in sem moral slikati v glavnem doma v Ribnici. Želim -si pa tudi, da bi kasneje razstavljal v Likovnem salonu v Kočevju in .še kje. JOŽE PRIMC dim dusi Več ktt-^e v Ribnici centralnih ogrevanj, bolj je onesnaženo okolje in občarri teže dihajo. Včasih se dim vali čisto pri tleh, da starejše in bolne kar duši. Se pred približno desetimi leti takih težav ni bilo. Razen centralnega ogrevanja onesnažujejo zrak tudi druge peči. zavarovana 21^' •hnišlf Letos bodo prvič v ni organizirali zav^ovau^^ zasebnih kmetov. SkuP . jp rovanih predvidoma ® (o,l živali. To je potrebno bodo veterinarske ston |.j, dražile za 231 odstotk ^ kmeta velik strošek. veljalo za pogin in živali. Vsak kmet bo pia^ 0 živali l.'iO din zav^ova pospeševanje kmetijstva nil po 86 din za glavo, bo dodala še kmetijska z' .4 PREDAVANJA ZA * ;., -*: b°*. Do konca februarja -} območjih Ribnica, •nor"!f loški potok, Sodražica ' jijf ribniški občini zvrstila P> jrfr kmete o upravljanju m v■jot)'' traktorja, o higienskem p p-1 mleka in gnojenju vajo strokovnjaki Kmetij ^ [ da. Kmetijskega inštituta r^ZM RAZVILI S° PRAPOR ^ Pred začetkom osnovne organizacije ; Jjf, Donitu Sodražica, ki J e|jK deljo, 26. januarja, so slovesnost. Nekdanji P o'.B občinskega sindika"1^ Sodražica Janez sindikalni organizacs bj] ■ sindikalni prapor, ki bivšega občinskega :§ M sveta Sodražica. T°va ob izročitvi prapora 11 dejal, naj bo članom prapor spodbuda z.aaCjja^ delo. Osnovna organi g{i^ kata v Donitu je vc^.c občini, ki ima svoj P ^ kar so lahko ponosni- Pripoved kmeta Gregoriča Zadnji spomin 95-letnega Janeza Gregoriča In v tedaj sem to oro^e dal partizanom. Pozno popoldne 16. maja 1942 je v zvoniku farne cerkve na Taboru udarilo plat zvona. Zvonilo je dolgo in klicalo na pomoč. Ljudje so mislili, da kje gori, zakaj na nebu so se svetili rdeči oblački in ugasnili z večerno zaijo. TravniŠci gasilci so .bili mahoma nared. Odhiteli so z motorno črpalko gasit nekam proti Hribu. Iz zvonika pa so začeli belogardisti streljati nanje. Izbrali so si izvrstno strateško ročko, na griču s cerkvijo, pokopališčem in župniščem, kjer so se utrjevali. Tisti dan smo bili vsi zmedeni. Vse je brezglavo tekalo sem in tja. Nekateri so se začeli skrivati doma, drugi so bežali v gozd, zakaj začelo se je govori- ti, da bo izbruhnila revolucija, v kateri se bodo bratje med seboj klali zaradi razcepa na bele in rdeče, da bo tako kakor v Rusiji in Španiji.'^ Noč od 16. na 17. maj je bila za vse dolga in mučna. Beli so bili na Taboru vso noč. Zjutraj so se začeli nekateri razhajati proti domu, najbolj zagrizeni s kaplanom, župnikom in županovim sinom, ki je želel očetu vrniti oblast, pa so ostali tam gori. Med temi dogodki je nekdo odhitel v gozd, da najde partizane. In našel jih je. Komandant Slavko Kovač-Smeli je hitro zbral svojo bojno skupino in z njo kar hušknil z gore. V Loškem potoku je napisal pismo in z njim poslal člana OP trgovca Lavriča iz Travnika v trdnjavo na Tabor. Pozval jih je, naj odložijo oroge in se vdajo, sicer bo vse zmlel. Toda kaplan, župnik in županov sin niso marali nič sHšati o tem. Zato so partizani mahoma sklenili obroč v vznožju griča in iz vseh strani začeli pritiskati na vrh. Streljanje seje bol) in bolj razplamte-valo. V hudem boju so partizani vrgli belogardiste iz obzidja, zavzeli župnišče, malo cerkev in pokopališče. Belogardisti so se zatekli v glavno cerkev in zavlekli v zvonik. Partizani so jih znova pozvali k vdaji, pa zopet nič. Noro so streljali iz line zvonika. „Tedaj so partizani nanosili kup sena in ^laine pred vrata zvonika. Videl sem. Tudi Žni-daijev Korle je tekel z velikim šopom sena. Zakurili so, zažgali vrata in dim je potegnil v zvonik, da je iz lin puhalo kakor iz tovarniškega dimnika. Beli so začeli kihati in jokati. Na ves glas/So prosili usmiljenja. In partizani so jim popustili. Odnehali so s streljanjem," je povedal kmet Gregorič. Partizani so obkolili cerkev. Cerkvena vrata so se odprla in komandant Smeli je s tovariši stopil v cerkev ter začel razoro-ževati belogardiste. Za oltaijem je našel skritega kaplana Pu-haija s puško v rokah in mu vzJcliknil: .,Ti si Kristusov slu-/iibnik, kar jaz nisem. Puško imaš za posvečenim oltaijem pa me streljaj, če si upaš!" Kaplan je začel drhteti. Vse telo sc mu je treslo, slišati je bilo šklepe-tanje zob,-zakaj menil je, da ga bo Smeli pri priči ustrelil. Pa ga ni. Ostali jetniki so zvračali krivdo na župnika in kaplana, ki sta jih zapeljala. Partizani pa so oprostili vsem. \je podučili so jih, da se OP bori proti oku-patoijem, za svojo zemljo in narod. Odpirali so jim oči, da pot, na katero so stopili, vodi v službo okupatoiju in v izdajstvo. Videti so bili kakor golob-čki v stiski, ko jedo tudi kruh iz roke, sicer pa odfrčijo in sc ti podelajo na glavo. Smeli je izpustil župnika Pravharja in kaplana Puhaija, ostali jetniki pa so z njimi odšli v partizane. Toda več jih je po- zneje dezertiralo in znova šlo na nasprotno stran. In potem je do deloval na partizansK' -A je v raznih odborih- H ^ gel, je po svojih rnoc .J val in pomagal/ kaj sem, da pa ga je/eJčifj Zakaj ko so mu že se je čutil tako 0 , jjjijL Nihče mu ni i manjše pozornosti . 0 mu delavcu OF ruti'' ^ ralnega ali materiali1 t> A nJa- . n jubil^ Proti večeru so J j^jlr j sobo napolnili njcgpv mu čestitali. Tedaj poslovil. Rad bi ga ^ rj in slišal. Toda življe,1^aI|3 a ga najstarejšega P naglo iztekala in k')! flKif nem srečanju ustavi'" • val sen. njegov ^ pa preudarnost njeg efiy iz katerih je vela ne# 7; ^KV ali KV ključavničar, avtomehanik, Pod. 13.: VKV^5letiizkušeni- ?°'m kurieniorv, • '« kurjač parnih kotlov z avtomatizi-od 14. ii ?J5em'"J,3 odroma 5 leti izkušenj. '2Pitom in 3 n''lr delavec trgovske stroke ali skladiščnik z p0d 16.: pk Hp L . Ieti 'zkušenj. p0cl 17.: KV unrtV0C ? ® let 'zkušenj pri delu v skladišču. ^°d 18-: srednl rdni instala,er3 leta izkušenj. P a ^ let izkusi;3 ! polinistrativna šola ali ustrezen tečaj z 0d2l-;o^™a7'er,Z,ku5eni- ^ la, moralno neoporečnost. deSr mesta se zahteva 3-mesečno poizkusno Oe Ltočko 19 L.:a mesta se zasedajo za nedoločen čas, razen dnk dohodki r!6 zasede za določen čas 1 leto. p °dk°v. p_. sP°razumu o delitvi dohodka in osebnih ru!e 2 doka?!!;3 sprejeTr,anje prijav je 15 dni po objavi. AME", tovarn ° st.ro'c?vnosti pošljite v splošni sektor e rast'inskih specialitet in destilacije, Mirna. wSTA DELOVNA MESTA Novo MESTO PRr>CT„RAZPISUJE 1S STA DELOVNA MESTA: i ^'nsko ?ninsai .refef>ENTa za pokoj-' c^ostojmp^a r! ?ko zavarovanje, ' 3. p^'denco referenta za matično 4^0 ravnika z višjo solsko zobraz-S|JE ,n,stratorja invalidske komi- ^ndidati Pod^^n'e: * P°'eg splošnih pogojev izpolnjevati še pravne ali upra"nc Pod 4 t v ° V'^3 ^°'s'ca izobrazba pravne ali upravne ^ar»ri!n' str°iepisni'ti1a-ac^m'n'strat'vna ^°'a a'' osemletka in ati. najDOi 1 ~ Znanie strojepisja. ^oven?-^1 P°kojninskp10 .priJave z ustreznimi dokazili iPrijav .J1, P°družnica m93 ln mva,|dskega zavarovanja v SR L vn,^iai5riiTbSžpp™fernov,r99- ZBOR VARČEVALCEV! ljubljanska banka PODRUŽNICA ČRNOMELJ /o Vse varčevalce LB-podružnice Črnomelj vabimo na I. zbor varčevalcev, ki bo dne 27. 2. 2975 ob 16. uri v sejni sobi občinske skupščine Črnomelj.^dne 27. 2. 1975 ob 16. uri v sejni sobi občinske skupščine Čenomelj. Zbor bo potekal po naslednjem dnevnem redu; 1. Udeležba občanov — varčevalcev v soodločanju pri določenih poslih banke. 2. Poročilo o dosedanjem delu odbora varčevalcev. 3. Poročilo o proslavi aktivnosti Ljubljanske banke v poslovanju s prebivalstvom per 31. 12. 1974 (za banko kot celoto in podružnico banke). 4. Načrt sredstev in kreditov prebivalstva za leto 1975. 5. Volitve:* a. odbora varčevalcev, b. delegata v svet varčevalcev banke. Po novi ustavai ureditvi Jugoslavije so pridobili varčevalci bank pravico, da na podlagi svojih hranilnih vlog soodločajo o tistem delu poslovanja banke, ki zadeva gospodarjenje z njihovimi sredstvi. LB podružnica Črnomelj ZA NAKUP STANOVANJ v ČRNOMLJU SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE ČRNOMELJ, enota za gradnjo stanovanj, razpisuje na podlagi pravilnika o kreditiranju stanovanjske gradnje II. NATEČAJ A. POSOJILA ORGANIZACIJAM ZA NAKUP NAJEMNIH STANOVANJ ZA DELAVCE V RAZPISNI VSOTI DIN 2.000.000,00 Posojilo za nakup najemnih stanovanj za delavce lahko najamejo OZD, TOZD, DPS In ostale organizacije (v nadaljnjem besedilu — organizacije), ki združujejo sredstva za stanovanjsko gradnjo po družbenem dogovoru. Organizacija dobi posojilo na podlagi razpisa, če izpolnjuje naslednip pogoje: — da kupuje stanovanja v okviru občinskega programa stanovanjske gfaditve, — da sodeluje s 130-odst. lastno udeležbo k zaprošenem znesku, — da je sposobna vračati posojilo. Odplačilna doba za posojilo bo določena po kreditni sposobnosti organizacije, vendar ne more biti daljša od 20 let. Obrestna mera je 4 %. Posojilojemalec začne posojilo vračati takoj po izkoriščenju, najpozneje pa v enem letu po sklenitvi pogodbe. B. POSOJILO ZA ZIDAVO DRUŽINSKE STANOVANJSKE HIŠE V OSEBNI LASTI V RAZPISNI VSOTI DIN 500.000,00 Delavec organizacije, ki združuje svoja sredstva pri stanovanjski skupnosti po določilih družbenega dogovora in namensko varčuje v banki za stanovanjsko posojilo ali dobi stanovanjsko posojilo od organizacije, v kateri združuje svoje delo, ter zida na območju občine Črnomelj, lahko dobi na podlagi razpisa posojilo za zidavo družinske stanovanjske hiše v osebni lasti. Prednost za posojilo po tem razpisu ima delavec, ki: — ima manjši povprečni mesečni dohodek na družinskega člana, — zida družinsko stanovanjsko hišo v okviru določenega stanovanjskega standarda, — zida stanovanjsko hišo ob upoštevanju elementov za standardno stanovanjsko hišo, — ima družinsko stanovanjsko hišo zgrajeno do višje gradbene faze, — bo s preselitvijo v novozgrajeno hišo sprostil družbeno najemno stanovanje. Delcivec lahko dobi posojilo do 40.000,00 din z rokom vračila do 20 let oz. po kreditni sposobnosti. Obrestna mera je 4%. Vsa podrobnejša pojasnila v zvezi s pogoji natečaja lahko dobijo interesenti na sedežu Samoupravne stanovanjske^] skupnosti'občine Črnomelj, v Črnomlju, Ul. Mirana Jarca 3, kjer se tudi sprejemajo prošnje. Natečaj traja do 7. 3. 1975, kasneje dospele vloge ne bodo upoštevane! Samoupravna stanovanjska skupnost občine Črnomelj ^ Enota za gradnjo stanovanj PROSTO DELOVNO MESTO občinska izobraževalna skupnost sevnica razpisuje prosto delovno mesto ekonomskega tehnika Pogoji: dve leti prakse v računovodstvu Prijave s prilogami o strokovnosti pošljite na O IS Sevnica, Heroja Maroka 17, v desetih dneh po objavi. Nastop službe možen takoj. PROSTA DELOVNA MESTA! «Z0 KONFEKCIJA 1 i^ca SEVNICA razpisuje prosta delovna mesta: ^ I 1 direktor delovne skupnosti skupnih I slu2b i 2 šef financno-racunovodskega I sektorja (reelekcija) I 3 šef proizvodnega sektorja (reelek- I cija) i 4 šef nabavnega sektorja 5 šef prodajnega sektorja (reelekcija) Pogoji: j pod 1: da ima visoko ali višjo izobrazbo ekonomske ali kon- j fekcijske stroke in vsaj 5 let prakse na ustreznih delovnih I mestih v gospodarstvu, I ali da ima srednjo strokovno izobrazbo ekonomske ali kon- I fekcijske stroke in vsaj 8 let prakse na ustreznih delovnih mestih v gospodarstvu, ali da z več desetletnim uspešnim delom na ustreznih delovnih mestih v gospodarskih organizacijah konfekcijske stroke dokazuje, da lahko uspešno vodi DSSS OZD Lisca, da obvlada nemški ali angleški jezik in ima organizacijske sposobnosti. da ima moralno politične kvalitete. | pod 2: da ima visoko ali višjo izobrazbo ekonomske stroke in vsaj 5 let uspešne prakse na vodilnih delovnih mestih v računovodstvu, da ima srednjo ali priznano srednjo izobrazbo ekonomske stroke in v/saj 10 let uspešne prakse na vodilnih delovnih mestih v računovodstvu, da ima moralno politične kvalitete pod 3: da ima visoko ali višjo izobrazbo tekstilne stroke in vsaj 5 let uspešne prakse na vodilnih delovnih mestih v proizvodnji tekst jI ne konfekcije, da ima srednjo izobrazbo tekstilne stroke z vsaj 10 let uspešne prakse na vodilnih delovnih mestih v proizvodnji tekstilne konfekcije, da obvlada nemški ali angleški jezik, da ima moralno politične kvalitete. Pod 4: da ima visoko ali višjo strokovno izobrazbo ekonomske ali komercialne stroke in vsaj 5 let prakse na ustreznih delovnih mestih v gospodarskih organizacijah tekstilne industrije, ali da ima srednjo strokovno izobrazbo ekonomske ali komercialne stroke in vsaj 8 let prakse na ustreznih delovnih mestih v gospodarskih organizacijah tekstilne konfekcije, ali da vsaj z 10-letnim uspešnim delom dokazuje, da lahko uspešno vodi nabavne posle UZD Lisca, da obvlada nemški ali angleški jezik, da ima moralno politične kvalitete. Pod 5: da ima visoko ali višjo strokovno izobrazbo ekonomske ali komercialne stroke in vsaj 5 let prakse na ustreznih delovnih mestih v gospodarskih organizacijah tekstilne konfekcije, ali da ima srednjo strokovno izobrazbo ekonomske ali komercialne stroke in vsaj 8 let prakse na ustreznih delovnih mestih v gospodarskih organizacijah tekstilne konfekcije, ali da vsaj z 10-letnim uspešnim delom dokazuje, da lahko uspešno vodi prodajne posle OZD Lisca, da obvlada nemški ali angleški jezik, da ima moralno politične kvalitete. Interesenti naj dostavijo prijave z dokazili v 15 dneh po objavi na naslov: OZD konfekcija Lisca, kadrovski sektor 68290 Sevnica Trgovsko gostinsko podjetje na veliko in malo „POSAVJE" Brežice, TOZD - GOSTINSTVO OBJAV UA na podlagi 6. člena samoupravnega' sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu prosta delovna mesta 1.2 kuharic 2.1 snažilke Poleg splošnih p>ogojev morajo kandidatke izpolnjevati še naslednje pogoje: 1. KV kuharica z nekaj prakse, lahko so tudi začetnice; 2. N K delavka I Kot poseben pogoj je za objavljena delovna mesta določeno poskusno delo, ki bo trajalo en mesec in pol. Poskusno delo bo opravljeno le s pristankom delavca. Pismene prijave je treba poslati v roku 15 dni po objavi delovnega mesta na naslov: Tfgovsko-gostinsko podjetje na veliko in malo „Posavje" Brežice-Splošni sektor. Prijavi je potrebno priložiti listine o tem, da prijavljeni kandidat izpolnjuje pogoje, ki so navedeni v tej objavi. Izbira kandidata bo opravljena najpozneje v 10 dneh po poteku objavnega roka. Kandidati bodo pismeno obveščeni o izbiri. tedensm),. Četrtek, 20. februarja - Leon Petek, 21. februarja - Irena Sobota, 22. februarja - Marjeta Nedelja, 23. februarja — Marta PonedeUek, 24. februarja - Matija Torek, 25. februarja — Aleksander Sreda, 26. februarja — Matilda Četrtek, 27. februarja — Gabrijel LUNINE MENE 26. februarja ob 02.14 uri ščip ČRNOMELJ: 21. 2. italijanski barvni film „Kaliber". 16. 2. SLUŽBO DOBI v UK SPREJMEM učenko (učenca) ženske frizerske stroke. Frizerski salon „MILKA", Partizanska 3, Novo mesto. STANOVANJA NAD MLINI prodam skoraj novo dvosobno stanovanje s centralno kurjavo in telefonom najboljšemu ponudniku. Plačilo možno delno s posojilom. Kebe, Kristanova 32, telefon 22-316. SAMSKEMU oddam opremljeno, centralno ogrevano sobo. Cesta - herojev 33/a. SOBO s kopalnico in centralno oddam samcu. Naslov v upravi lista (435/75). SOBO ODDAM dekletu za delno varstvo 5-letne deklice. like Va-štetove 8, Novo me^o. POTREBUJEMO dvosobno stanovanje v Brežicah ali bližnji okolicL Najemnino plačamo za eno leto vnaprej. Nask>v v upravi lista (466/75). MLADOPOROČENCA iSČETA po možnosti opremljeno sobo s so-* uporabo kopalnice v bližini Nove- fa mesta. Jože Beline, Adamičeva 6, Novo mesto, telefon 21—933. ODDAM SOBO dekletoma ali fantoma. Brzin, Rimska 13, Trebnje. USLUŽBENKA nujno potrebuje sobo, po možnosti v centru. Naslov v upravi lista (474/75). ODDAM NEOPREMLJENO CENTRALNO OGREVANO sobo dekletu. Plačljivo eno leto vnaprej. Naslov v upravi lista (480/75). ODDAM SOBO z možnostjo kuhanja, souporabo kopalnice in posebnim vhodom. Plačito za eno leto vnaprej. Naslov v upravi lista (492/751 DIJAKINJI ALI DIJAKU, ki bi v prostem času poučeval anglešči: np, oddam ogrevano sobo. Naslov v upravi lista. (491 /75). Motorna vozila PRODAM SIMCO 1000, letnit 1966, neregistrirano. Cena 4.00(),00 din, Janez Lojk, Dol. Strflžil 95 PRODAM AMI 8 BREAK, letnik avgust 1970. Ivan Darovec, La-mutova'32, Novo mesto. PRODAM MOTOR ČZ 175-šport, letnik 1974. Ciril Cešarek, V^lči-čeva 9, Novo mesto. PRODAM FIAT 750, letnik 1972, ali zamenjam za SPORT KUPE 850. Ostalo po d'ogovoru. Janez Povše, Sevno 8, Stopiče. PRODAM AMI 6 franco^e izdelave v zelo dobrem stanju. Šinkovec, Mestne njive 1, Novo mesto. PRODAM FIAT 850 SPECL\L, letnik 1970. Tone Krevs, DoL Kamence 8, Novo mesto. UGODNO PRODAM FIAT 750 za ček ali gotovino. Ogled ob večernih urah. Jože France, Ruperč vrh 3, Novo mesto. PRODAM kosilnico RAPID, vprežni obračalnik in kombinirice v dobrem stanju. Ivan Kunster, Kle-novik 9, Škocjan. UGODNO PRODAM Zastavo 750 (letnik 1963), registrirano za leto 1975, in 800 kg koruze. Franc Prešeren, Šmarje ta 50. PRODAM MASINO za Opel Rekord 1700 m3. Kotar, Brod 55, Novo mesto. PRODAM avto Skoda, v dobrem stanju. Naslov v upravi li$ta (463/75). KUPIM takoj oba prednja blatnika in prednjo masko za simco GL 1000, letnik 1967. Če nista blatnika oba, po možnosti vsaj levi. Naslov v upravi lista (427 /75). jugoslovanski barvni film „Človek imenovan Polde". 26. 2. ameriški barvni film „Srečni Tom". KOSTANJEVICA; 23. 2. švedski barvni film „Vrni se ljubezen". KRSKO: 22. do 23. 2. ameriški barvni film ,,Salzburške veze". 26. 2. ameriški barvni film „Črni izziv". METLIKA: od 21. do 24. 2. jugoslovanski barvni film „Užička republika". 26. in 27. 2. jugoslovanski barvni film „Polenov prah". ^n^NA:.22. in 23. 2. ,J)emoni". NOVO MESTO: 21. do 23. 2. ameriški barvni film ,J)iamant za svobodo". 23. 2. „Kapetan Mikula mali" - matineja. 24. 2. rezervni termin. 25. 2. do 27. 2. ameriški barvni film „Modri angeli". POCENr prodam škodo 100 S, letnik 1970, ali zamenjam za NSU 1000 ali 1200. Naslov v upravi lista (437/75). PRODAM karambolirano škodo, letnik 1967. Branko Božič, Otočec 54. PRODAM fiat 850 S, letnik 1970. Jože Ban, Nad mlini 18, Novo mesto. PRODAM motor Java v nevoznem stanju, tudi po delih. Anton Simc, Pristava o, Stopiče. POCENI PRODAM po delih škodo MB 1000, letnik 1966. Poizve se: Zloganje 31 ali Skocjan 6 a. PRODAM PO NIZKI ceni prodam spalnico. Franc Kožar^ Trdinova 3 a. Novo mesto. ' PRODAM 200 kostanjevih kolov. Kos, Jablan 10, Mirna peč. PRODAM več orehovih s^ik in prašiča (beli bekon), težkega 180 kg. Karel Glavan, Reber 7, Žužemberk. « UGODNO prodam črnega psa volčjaka, starega dve leti Rezka Kocjan, Zagrad 11, Skocjan. GUMI VOZ 12, 13 VI 14-colski, ugodno prodam. Stane Bule, Jur-čkova pot 73, Ljubljana-Rakov-nik. PRODAM celotno zbirko NAŠA BESEDA (90 knjig slov. pesnikov in pisateljev) za 3.000,00 din, svetovno kuharico Pellaprat za 350,00 din in tri knjige Janeza Jalna za 300,00 din. Knjige so nove. Našo besedo pa dam tudi na dva obroka. Naslov v upravi lista (451/75). PRODAM trofazni hidrofor in prednjo šipo furgon-kombija, menjalnik in polosovino. Alojz Kirn, Dobravica 15, Šentjernej. TRSNE cepljenke sort dolenjski cviček dobite pri Martinčiču, Smalčja vas 16, Šentjernej. Cepljenke so na podlagah kober 5 b b SO 4 in riparia portalis. PRODAM 300(5 1^ sena ali detelje. Jože Bečaj, Sred. Lakenc 1, Mokronog. PRODAM kavč in dva fotelja. Suba-šič, Ragovska 10 a, «tan. 15, Novo mesto. UGODNO PRODAM dobro ohranjeno dnevno sobo: dva kavča, velika omara, fotelji, mizica. Lahko skupaj ali posamezno. Kastelic, Trdinova 5A, Novo mesto. PRODAM lesonitno steno 5 X 3.m. Naslov.v. upravi lista. (478/75). PRODAM dobro ohranjen dvodelni kavč in kuhinjsko raztegljivo mizo s stoli ter nočno svetilko. Marija Terzič, Ul. 21,. oktobra 15/a, Črnomelj. KUPIM "■STAREJŠO HIŠO z nekaj zemlje v mirnem sončnem kraju kupim ali vzamem v najem. Ponudbe pošljite pod šifro „LEP RAZGLED^*. KUPIM novo ali novejšo hišo, lahko še nedograjeno, -v Novem mestu ali bližnii okolici Plačam v devizah. Naslov v upravi lista (377/75). KUPIM stanovanje ali hišo z vodo, elektriko in vrtom. Nikolai Bala-buch, 84 Regensburg, Plasslin- gerstr. 4, Deutschland. KUPIM mlatilnico z dvojnim čiščenjem. Jože Perko, Lukovek 2, Trebnje. P O S E S PRODAM 12 arov vinograda v se-miški gori (nad ISKRO). Primerno za vikend. Pot dostopna z vsakim vozilom. Informacije Francu Malnariču, Krupa 68333 Semič. K PRODAM 20 arov vinograda v Novi gori pri Prečni Sončna lega, dostop z avtom, primerno za vikend. Alojz Pavček, Podgora 14, UGODNO PRODAM posestvo (6 ha) s hišo v Biču 17 pri Velikem Gabru. Hiša stoji pri avtocesti Ljubljana-Zagreb, na katero je tudi priključek, oddaljen 100 m. Okrog hifc je 1 ha zemlje. Primer-, no za gradnjo restavracije. Infor-jTiacije: Alojz-Frančiška Cesar,' Biška vas 30, Mirna peč. PRODAM vuiograd ali dam v najem V Cerovcu v bližini Mirne peči Jože Slak, Jablan, Mirna peč. UGODNO PRODAM vinograd z zidanico in vodnjakom naGorenski gori ali Ključe pri Mirni Dolfe Urajnar, Hudeje 8, Trebnje.. PRODAM vinograd z zidanico, v Cerovem logu (Kira). Dostopno z avtomobilom, elektrika na parceli. Polde Zupančič, Vrh 18, Šentjernej. PRODAM parcelo hia Libni v velikosti 26 arov, deloma vinograd (5 let star nasad s 500 trsi). Južno pobočje, lep razgled, primerno za vikend. Dostop možen z vsakim vozilom. Vodovod, elektrika v neposredni bližini Prodam tudi dva nemška ovčarja, stara 10 mesecev. Pojasnila: Milari Stupar, Krško, Stara vas. PRODAM nov vinograd, star 5 let, v velikosti 950 m2, na Malkovcu. Dovoz z vsakim vozilom. Voda, elektrika pri parceli, lepa sončna lega. Vse inforinacije se dobijo pri Žanu Murnu, Malkovec 9, Tržišče. PRODAM 7 arov vinograda v Straški gori nad silosom. Naslov v upravi lista (494/75). ZARADI bolezni prodam manjše posestvo, hišo z gospodarskim poslopjem (voda, elektrika v hiši), nov vinograd (55 arov), vse na žici, njivo in sadovnjak. Sončna lega, lep razgled. Dam t , Sevnica in Trebnje. „rfl'V UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan (glavni in odgo^Jg,JjJ nik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Maijan Bauer, Milan MjJ?Aw Fezelj, Jože Prime, Jo_že Splichal (urednik priloge P), J0*?.^. .^ Ivan Zoran in Alfred Železnik. Oblikovalec priloge Peter s* IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljal) " ^ nik: Franc Bukovinsky. IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 3 ročnina 119 dinarjev, polletna naročnina 59.50 din, P*V — Za inozemstvo 240 din ali 15 ameriških dolarjev oz. . ustrezna druga valuta v tej vrednosti) - Deviz 52100-620-107-32002-009-8-9 M OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 60 din, 1 CITi-/n strani 90 din, 1 cm na prvi, srednji ali zadnji strani lista l* v, I mali oglas do 10 besed 22 din, vsaka nadaljnja beseda 2 ^ od M druge oglase in oglase v barvi velja do preklica cenik »t- ''"jI 1975 - Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS Xst: od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje temel)n t\ prometa proizvodov. . atii HU0 TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v tfovg" , R 52100-601-10558 - Naslov uredništva in uprave: 6» mesto, Glavni trg 3 oz. poštni predal 33 - Telefon: (Oo^jstJ^ Nenaročenih rokopisov m fotografij ne vračamo — Casop j fjlP filmi in prelom: CZP Dolenjski list, Novo mesto - Bar* tisk: Ljudska pravica Ljubljana. radio ljubljana 6.00 ^nn ^:nn0r0čila ob 5-00> 15.00 I8°dn 8i0Q0',n10-00' 12 00^ Pisan 'da* • 0 ob 2200-8.00 S em sP°red od 4.30 do |,C0* 20- FEBRUARJA: Radijska Sr"a -matineja- 9.05 Po S13 za višjo stopnjo. 10.15 Turistični poteh- 11.00 Poročila - ijine. 12 30PKmPff g°Ste iz i I«. M;i KmetlJski nasveti - Menične TnH Jazbec: Vzroki 2.40 S nih v sa(^ovnjakih. 1 Sporoča?« 1 8odbami- 13.30 18 35 T'-;15"45 ! istrom rtv t - h- zabavnir" »inute ,RTV Ljubljana 19.40 "idaršiča ion^mbiom Slavka troci! 20 nn /<■ Lahko n°c. 0mačih np • • *-etrtkov večer epe melod^e m napevov- 21-40 :£™K' ;V FEBRUARJA: 8 10 ola ™a 9.05 Radijska i*ali. 11 on d st°Pnjo: Domače ^potki za °£0cila ~ Turistični 230 KmetaS 8°Ste •= tujine" fudvik K li i n- c ~ ing. ebel in tonintP°mi-adanski razv°j °Pevke b?ez k128?6' 12 A0 ".Poročajo vS 1130 °Je- 14.30 Naši n««i * , ?.Mladina 1 P°zdravliain ^ c čestitajo ^iste. 154?' 15.30 Napotki za lovek in zdi •"V?tllJak"- 16.50 ^'nblom fe" a9'40 Minute z *hko noč nt M Avsenik. 19.50 21°5 S?!20 00StoPP»PS pmor54akih /A3 0 morju i„ °lnočjo ' Jazz pred 0 s°b0ta -)t Si10 Ghvsbena FfBRUARJA: T nkski tednik i i"nnmeja- 905 laični naSotir- 0 Poročila - |?Jlne- 12.30 £ goste XL Mihaela <*• nasveti - l3"30 ^ročato11^ vzg°j'a =*<**• f^ijo m 301'"" 1410 S »Vrtiljak" i -^"Soslživiji. 1 ranskim jazz Minute z R j. Lahko n«- ansamblom. £ad.?ski radar 21 Šn °troci! 20.00 ni? ce. 23 0;30 Oddaja za naše feS'We,S »**> in !« vž$ » FEBRUARJA- as* Radiju0 in Pozdr?Y . P0slušalci ?*«*a igra P0Z^V aJ°. 18.03 pnuifh°^'-)o zvet; Sbejao9-05' Pisani Glasbena < ^ '-20 pesmico in pozdravi za mlade risarje. 11.00 Poročila — Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - ing. Milica Oblak: Dela v ribezovih nasadih ob koncu zime. 13.30 Priporočajo vam ... 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.45 „Vrtiljak". 19.40 Minute z Dobrimi znanci. 19.50 Lahko noč, otroci! 22.20 Popevke z jugoslovanskih odrov. 23.05 Literarni nokturno. TOREK, 25. FEBRUARJA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo. 11.00 Poročila — Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti — ing. Ivan Štuhec — Poskusi o zreji telic, da mlade telijo. 12.40 Po domače. 13.30 Priporočajo vam. .. 14.40 Na poti s kitaro. 15.45 „VrtUjak". 16.45 Svet tehnike — prof. dr. Jože Slivnik: Regeneracija odpadkov. 19.40 Minute z ansamblom Boruta Lesjaka. 19.'5O Lahko noč, otroci! 20.30 Radijska -igra. 23.05 Literarni nokturno. © NEDELJA, , 23. februarja; -10.30 reklame, oglasi in obvestila -11.00 po domače — 11.15 po sledeh Prešernovega-vsakdanjika (II. del) — 11.25 delo osnovnih organizacij Zveze sindikatov v Lisci - 11.40 naš razgovor - 12.00 za vsakogar nekaj -- 12.30 poročila - 12.45 čestitke in pozdravi naših poslušalcev -14.30 zaključek programa SREDA, 26. februarja: - 16.00 poročila - 16.10 reklame, oglasi in obvestila - 16.30 po domače -16.45 tehnika in mi - 16.55 disco klub brez imena - 17.30 mladinska oddaja: Mi mladi, kakšni smo, kaj hočemo, kaj moremo in kaj moramo (00 ZSM Lisca) — 18.00 zaključek programa SOBOTA, 1. marca; - 16.00 SOBOTNI VRTILJAK - 16.15 pet minut za .. . —16.20 EPP I. del — 16.30 poročila — 16.35 EPP II. del - 16.45 mini anketa - 17.00 zaključek SV in napoved sporeda za nedeljo SREDA, 26. FEBRUARJA; 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Za mlade radovedneže. 11.00 Poročila — Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti -ing. Tadej Sluga; Možnosti oskrbe s semenskim blagom priporočenih sort krompirja. 12.40 Od vasi do vasi. 13,30 Priporočajo vam... 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.45 „Loto vrtiljak". 19.40 Minute z ansamblom Jožeta Kampiča. 19.50 Lahko noč, otroc! 20.00 Koncert studia. 23.05 iz našega 22.20 S festivalov jazza. Literarni nokturno. ČETRTEK, 27. FEBRUARJA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo. 10.15 Po Talijinih poteh. 11.00 Poročila -Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - dr. Jože Ferčelj; Ocenjevanje kakovosti prvestnic. 13.30 Priporočajo vam ... 15.45 „Vrtiljak.' 16.45 Jezikovni pogovori. 19.40 Minute z ansamblom Jožeta Privška. 19.50 Lahko noč, otroci! 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 21.40 Lepe melodije. 23.05 Literarni nokturno. 23. 15 Paleta popevk in plesnih ritmov. RADIO BREŽICE ČETRTEK - 20. februar; 16.00-16.30 - Napoved programa, poročila, nove plošče RTB; 16.30—17.00 - Aktualnost tedna, obvestila in reklame; 17.00-18.00 - Glasbena oddaja IZBRALI STE SAMI. SOBOTA - 22. februar; 16.00-16.30 - MALO ZA VAS -NEKAJ ZA VSE; 16.30-17.00 -Radijska univerza, Jugoton vam predstavlja; 17.00-17.30 -KRONIKA, obvestila in reklame. Za naše najmlajše. Iz naše glasbene šole; 17.30-18.00 - Domače zabavne na valu 192 m. NEDELJA - 23. februar: 10.30-12.00 - Domače zanimivosti; - Problemi vzgoje, izobraževanja in otroškega varstva v Posavju; - Za naše kmetovalce; -Magnetofonski zapis; - Obvestila, reklame in spored kinematografov; 12.00-16.00 - OBČANI ČESTITAJO IN POZDRAVLJAJO. TOREK - 25. februar: 16.00-16.30 - Napoved programa, srečanje z ansamblom VESELI HMELJARJI,' poročila. Novo v knjižnici. Kaj prinaša nova številka Dolenjskega lista; 16.30-17.00 -Tedenski športni komentar, obvestila, reklame in filmski pregled; 17.00-18.00 - MLADI ZA MLADE. TELEVIZIJSKI SPORED PETEK, 21. FEBRUARJA; 8.10 TV v šoli (Zg). 10.50 Angleščina (do 11.25) (Bgd). 14.10 TV v šoli-ponovitev (Zg). 15.35 Angleščina (Bgd). 16.35 Madžarski TVD (Pohorje, Plešivec do 16.55) (Bgd). 17.20 Pisani svet - mladinska oddaja (Lj). 18.05 Obzornik (Lj). 18.20 Z vaško godbo in ansambtom Maksa Kunua (Lj). 18.40, Mozaik (Lj). 18.45 O mladi generaciji; Nekateri ključni problemi mlade generacge (Lj). 19.15 Barvna risanka (Lj). 19.20 Cikcak (Lj). 19.30 TV dnevnik (Lj). 19.50 Tedenski notranjepolitični komentar (Lj). 19.55 Propagandna reportaža (Lj). 20.00 3-2-1 (Lj). 20.05 Bronte - barvni film (Lj). ... TV kažipot (Lj).... TV dnevnik (Lj). SOBOTA, 22. FEBRUARJA; 9.30 TV v šoh (Bgd). 10.35 TV v šo!i(Zg). 12.00TV v šoli(do 12.30) (Sa). 16.50 Svetovno prvenstvo v bobu - posnetek iz Cervinie (Lj). 17.50 Smučate s Karlom Schranzem (Lj). 18.05 Obzornik (Lj). 18.20 Mozaik (Lj). 18.25 Janošik - barvni film (Lj). 19.15 Barvna risanka (Lj). 19.20 Cikcak (Lj). 19.30 TV dnevnik (Lj). 19.50 Tedenski zunanjepolitični komentar (Lj). 19.55 3-2-1 (Lj). 20.00 Gledališča v hiši (Bgd). 20.30 Moda za vas -barvna oddaja (Lj). 20.45 Človek brez meja - barvna serijska oddaja (Lj). 21.10 Sence nad Elveronom -barvni fDm (Lj).... TV dnevnik (Lj). NEDELJA, 23. FEBRUARJA: 9.25 Poročila (Lj). 9.30 Svet v vojni - serijski dokumentarni film (Lj). 10.20 Otroška matineja; Viking Viki, Nikogar ni doma. Avtomobil skozi kamero (Lj).' 11.10 Mozaik (Lj). 11.15 Kmetijska oddaja TV Novi Sad (Bgd). 12.00 Svetovno prvenstvo v bobu — posnetek iz Cervinije (Lj). 13.00 Poročila (do 13.05) (Lj). Nedeljsko popoldne: Pisani svet. Najboljši slovenski športniki, Turnir svetovnih prvakov iz Zagreba. 16.40 Košarka Borac: Partizan - prenos (Bgd, Lj), v odmoru Propagandna oddaja (Lj). 18.15 Poročila (Lj). 18.26 Vesolje 1999 - serijski barvni film (Lj). 19.15 Barvna risanka (Lj). 19.20 Cikcak (Lj). 19.30 TV dnevnik (Lj). 19.50 Tedenski gospodarski komentar (Lj). 19.55 3-2-1 (Lj). 20.05 Odpisani - TV nadaljevanka (Bgd). 21.00 Propagandna oddaja (Lj). 21.05 Karavana: Bukovica -II. del (Lj). 21.35 Športni pregled (Zg). 22.10 TV dnevnik (Lj). PONEDELJEK, 24. FEBRUARJA: 8.10 TV v šoli (Zg). 10.00 TV v šoU (do 11.05) (Bgd). 14.10 T V v šoli - ponovitev (Zg). 15.35 T V v šoli - ponovitev (do 16.05) (Bgd). 16.35 Madžarski TVD (Pohorje, Plešivec do 16.55) (Bgd). 17.35 D. Kladnik: Čiribu - II. del (Lj). 17.55 Lolek in Bolek - barvna risanKa (Lj). 18.05 Obzornik (Lj). 18.20 Plesni orkester RTV Ljubljana (Lj). 18.45 Mozaik (Lj) 18.5() Nega bolnika na domu (Lj). 19.05 Odločamo (Lj). 19.15 Barvna risanka (Lj). 19.20 Cikcak (Lj). 19.30 TV dnevnik (Lj). 19.55 Sodobna oprema - barvna oddaja (Lj). 20.10 V. Desnica: Florjanovič - drama TV Beograd (Lj). 21.10 Kulturne diagonale (Lj). 21.40 Mozaik kratkega filma; Izbor risank zagrebškega mednarodnega festivala (Lj) ... TV dnevnik (Lj). TOREK, 25. FEBRUARJA; 8.10 TV v šoli (Zg). 9.35 TV v šoli (Sa). 10.00 TV v šoli (Bgd). 11.05 TV v šoli (do 11.35) (Sa). 14.10 TV v šoli - ponovitev (Zg). 15.35 TV v šoli -ponovitev (do 16.05) (Bgd). 16.35 Madžarski TVD (Pohorje, Plešivec do 16.55) (Bgd). 17.30 E. Peroci: Moj dežnik je lahko balon (Lj). 17.55 Spoznavajmo glasbo: Dinamika v glasbi, barvna oddaja (Lj). 18.05 Obzornik (Lj). 18.20 Nikogar ni doma — otroški film (Lj). 18.30 Avtomobil skozi kamero (Lj). 18.45 Mozaik (Lj). 18.50 Ne prezrite; Prezrti spomeniki (Lj). 19.15 Barvna risanka (Lj). 19.20 Cikcak (Lj). 19.30 TV dnevnik (Lj). 19.55 3-2-1 (Lj). 20.05 Diagonale (Lj). 20.55 Propagandna oddaja (Lj). 21.05 K. Mikszath; Črno mesto — TV nadaljevanka v barvah (Lj). 22.00 TV dnevnik (Lj). SREDA, 26. FEBRUARJA: 8.10 TV v šoli (do 10.50) (Zg). 15.30TV v šoli (do 16.05) (Bgd). 16.35 Madžarski TVD (Pohorje, Plešivec do 16.55) (Bgd). 17.30 Viking Viki - barvni film (Lj). 17.55 Obzornik (Lj). 18.10 Mladi za mlade - oddaja TV Beograd (Lj). 18.40 Mozaik (Lj). 18.45 Po sledeh napredka (Lj). 19.15 Barvna risanka (Lj). 19.20 Cikcak (Lj). 19.30 TV dnevnik (Lj). 19.55 3-2-1 (Lj). 20.05 Film tedna; Zvončki cvetejo septembra — (Lj)... . Miniature: Kvarteta Boška Petroviča (Lj). . .. TV dnevnik (Lj). ČETRTEK, 27. FEBRUARJA: 8.10 TV v šoli (Zg). 9.35 TV v šoU (do 10.35) (Bgd). H.lOTVvšoU-ponovitev (Zg). 15.35 Francoščina - ponovitev _ (do 16.05) (Bgd). 16.35 Madžarski TVD (Pohorje, Plešivec do 16.55) (Bgd). 17.25 Verne-Kohout: V 80 dneh okrog sveta - 4. del (Lj). 18.00 Obzornik (Lj). 18.15 Mozaik (Lj). 18.20 Moliere za smeh in jok - barvna TV nadaljevanka (Lj). 19.15 Barvna risanka (Lj). 19.20 Cikcak (Lj). 19.30 TV dnevnik (Lj). 19.55 3-2-1 (Lj). 20.05 17 trenutkov pomladi - TV nadaljevanka (Lj). 21.00 Kam in kako na oddih (Lj). 21.10 Četrtkovi razgledi: Po stopinjah razvoja (Lj). 21.40 Iz koncertnih dvoran - M. Gabrijelčič: Memento mori (Lj). 22.55 TV dnevnik (Lj). ZA HVA LA Ob smrti moža in strica ALOJZA JARCA • z Brezove rebri se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje in izrekli sožalje. Posebno prisrčno se zahvaljujemo njegovim prijateljem, znancem, sovaščanom in župniku iz Sel za opravljen obred. Žalujoči: žena Marija, Stane in Lojze z družino '^'JSTRIJR tnoToppii^ yQ2lL novofdesto mOUSTRURmOTORniH VOZIL novomESTO mOUSTRURmOTORniH VOZIL novo mESTo mOUSTRURmOTORniH VOZIL novomESTo ""pminlt: J^bodnl republiki pod gorianci , J njenem idrovskeni junaku NpBijii bakSetu 31 ^OmS^^^^zjasniena « (Njegova vloga ni iev 1^- Znano i« i padel kot partizanski isto lfe V I Sk/ . ^ Gabi]u kot gestapovec ^ piiii ^ * • borcev, je Sknvi ^ Brusnicami pogini Italiian položaje jih je fcni povelipv j® ^ italijan- ^ tidi oni I ali- j® ^ šofer taksija s Sicilije. V in se ^ Novega me- f ^ Gof^^^3cem L. P^^^?anom na Kiri. > so mlinu na Težki vodi foa Metliko lan bunker, ki je zapiral f Jiteli' '^^.kurir za^ ^^rar-Matevž iz Velikega J \ s Hrvati in tesarski gra- daleč metal strojniško ^ zgannJi 'brnenje in prisluškoval. ' cesto. ' ^ partizani brez skrbi nre- (*335) ** 20- v šole, službe, fantje P sami na zemlji." . v r po ' Stvar je resna, k d oblast ničesar ne ukren > jo na lov za nevestanu . ^ in se pri tem včasih N opro tudi na duhovŠCjH tudi tako ni pravega usp . ^ „Prejšnjo soboto smo> j fare, napravili z avt®mh:i; nc neveste pa nismo doD, ^ toži Poljanec v najlepsu1 ^ „Tudi na župnike se m. šati," trdi izkušen °Sa"ini'zJ že nekajkrat okoli ^zenj|ciz nega posrednika. „Zup j j oddaljene fare se je SP ^ ti ! primerne neveste in s® ^ il| trdil, da se je do srnrt .prnpi S. hudo bolnemu bratu, P? lahko kaj zmenili.. _• * { bral--vse-d(>tev{ie-or«aniza€4|ertrgo--vine in gostilne ter „Kasiral" za pustni ali morda svoj sklad. i ••••••••• ###### ####•##! »PRIDRUŽUJEM SE PREDGOVORNIKU« ^PRVl RAZPRAVLJALEC: Zbrali smo se, tovarišice in tovariši, da si iz oči v oči povemo, kje so naše napake, kdo jih dela, kako jih bomo odpravili, kaj storiti, da se v prihodnosti ne bodo ponavljale. Zbrali smo se, da konkretno razpravljamo, da že končno rečemo bobu bob in popu pop, da pretrgamo s starim načinom dela in mišljenja, da pometemo ostanke preteklosti. Toda tu sedimo domala že tri ure, ovinkarimo, bežimo pred resnico in nihče ne pove nič konkretnega! DRUGI RAZPRAVLJALEC: Pridružujem se mnenju tovariša. Imam občutek, da nalašč nočemo s prstom pokazati, kdo je kriv za nastalo situacijo, da nočemo ali pa ne znamo reči konkretno, kdo je kriv, da imamo velike zaloge, da nam pa na drugi strani primanjkuje dela, da kvaliteta ni takšna, kot bi morala biti. Pozivam vas, da mi konkretno odgovorite na zastavljena vprašanja. TRETJI RAZPRAVLJALEC: No, če so me že izzvali, nekaj besed. Ne bi vas rad nraril, kajti sestanek se vleče kot kuija. čreva. Ugotovili smo napake, ugotovili smo nepravilnosti, odstopanja, če že hočete, ugotovili smo vse prej kot zadovoljivo stanje, nihče na tem sestanku, tovarišice in tovariši, ni s prstom pogumno in drzno pokazal: ta in ta tovariš je kriv, da ni delovne discipline, ta in ta^ tovariš odgovaija za stornirane pošiljke, ta in ta tovarišica nosi krivdo za prepozno sprejeto kolekcijo. Nehote se polasti človeka občutek, da se bojimo zamere, da smo hinavci, familijarci, da nam je vseeno, kaj bo s fabriko. Oprostite, toda polašča se me tak občutek, kajti močno močno pogrešam kot že rečeno, konkretnosti. Zahtevam, da slišimo danes, ob tej uri, konkretne stvari. Nič drugega kot konkretne! ČETRTI RAZPRAVLJALEC: Res je, tovarišice in tovariši. Če smo to, kar smo, razčistimo stvari, poglejmo si v lice, pogumno in tovariško. Čas je za to. Nikar ne slepomišimo, bodimo konkretni! NESTRPEN GLAS IZ OBČINSTVA: Naj že vendar kdo pove kaj konlvetnega! PETI RAZPRAVUALEC: Zresnimo se že končno, sicer bomo sedeli tu do polnoči. čas pa je zlato. IHidružujem se mnenju prejšnjih govornikov, da z razpravo, kakršni smo priča, ne bomo rešili nastale situacije. Slepomišimo že nekaj ur, nihče pa ne pove nič konkretnega. Cas bi že bil, tovariši! (V tem prinesejo kavo in Repič, ki sedi v kotu pri vratih, ne hote pomisli, da je kava, ki so jo prinesle dične devojke, tudi edina konkretna stvar, izluščena na sklicanem sestanku. In jo konkretno požene po grlu). NAVODILA ZA IZVAJALCE: Napisani prizorček lahko odigrate kjerkoli pri nas. Ko zavesa predstave pade, se vrnejo izvajalci na svoja .delovna mesta, kjer delajo še naprej konkretne — napake ... TONI GAŠPERIČ Maske so nosili tudi gostje na plesu v hotelu Jelka. Nekateri jih niso sneli vso noč. V nedeljo seje v glavnem ponovilo vse, kar smo videli že v soboto, le maske so obiskovale zdaj še Ortnek, Kočevje, Jasnico, Laze in druge kraje. V torek je pustno oziroma karnevalsko veselje napovedal že do-"pbTđne 2ug. Zvečer je nastopila tuđr godba na pihala, ki je izvedla precej raznih prizorov. Posebno je navduševala ,,striptizeta". V hotelu je trajalo veselje do jutra in marsikdo je pozabil, da je sreda delovni dan. V Dolenji vasi so zažgali oziroma pokopali Pusta že v torek, v Ribnici pa v sredo. Ribniškega so spremili na zadnjo pot v svečanem sprevodu skozi vee mesto, nato pa so ga zažgali in vrgli z mostu v Bistrico ... _Tako je bil pustni karneval končan in začelo se je spet resno delo. MILAN GLAVONJIC Za pusta, ta najbolj ^ , letu, imajo gotovo selja otroci, saj 8* te$ f.j komaj pričakajo. pustnih maškar §®P"^ ko. Otroci iz ce -]gwj pokazali svoje d0J*% . na trgu pred * 0$ (Foto: fotokrožeK Rupena) S ^ 5F t i & 3 # ST* £ M ST* I žES ZAHVALA str$ Ob prerani smrti našega dragega moža, očeta, brata> starega očeta JANEZA KALČIČA j iz Orešja pri Šmarjeti se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, in znancem, ki so ga v tako velikem številu spremili j* jo ^ zadnji poti, mu darovali cvetje in nam izrekli sožaljc. Za' dolžni tudi sindikatu podjetja SAP Ljubljana. Posebna'1 sestram za pomoč in župniku za opravljeni obred. . Žalujoči: žena Tončka, hčerka Minka z družin0' Ivan, Tone, Lojze, bratje, sestre in drugo sorodstvo Šmarje ta, Ljubljana, Celovec |os|a peresa i a: ihbraleev Preišnii "0Stn' Pr'l°gi Dolenjskega lista smo GOSJE PFRn0^ objav''' izide natečaja za Cev je bil ^aiboljših pet zgodb naših bral-Prilogi. K°t PraV ta^° obiav|jenih v slavnostni Vsak drun' tT ob'iub'''' bomo poslej v Prilogi 23 GOSJE objav''' t'ste sP'se ]Z natečaja 2aslužili nh" k' S0 zarad' sv°je kakovosti zgodb ki * ^ V natečaiu smo dobili 208 0 onkurirale za objavo: v vsaki Pri-illitillllllllllliltttllllll............. logi bomo objavili eno, morebiti tudi dve ali tri krajše. Kajpak ne bomo pojedli dane besede: vsaka zgodba, objavljena pod zaglavjem GOSJE PERO, bo avtorju prinesla po 150 dinarjev, v uredništvu pa tudi razmišljamo o tem, da bi podobne natečaje prirejali bolj pogosto, ker smo bili tokrat presenečeni nad domišljijo, bogastvom in doživetji naših sodelavcev. [mm KJUJlNOim n GRADOVI IN USODE pomot 20. II. '75 i % 31 i PRILOGA IMIN H9111 L^l i m I 11 bi i i i H ■ W v liflflflM SpBnSBSBpmM Bawiiii!wi»w»Pn' |SQ1^£TK I 11 LAČNI NISO KRIVI Angleški ekonomist T. R. Malthus je na začetku prejšnjega stoletja razvil teorijo, da so prebivalci revnejših dežel sami krivi, če so lačni; to zato, ker jih je preveč in se prehitro množijo. Po Malthusu je zategadelj treba omejevati nata-liteto tistih, ki nimajo dovolj sredstev za preživljanje. Malthusovo teorijo je ovrgla marksistična politična ekonomija, ki je dokazala, da je bil takrat za bedo sužnjev in prebivalcev kolonij (to je današnjih nerazvitih dežel) kriv kolonializem ter da je bogastvo bogatih slonelo na ropanju revnih in nerazvitih. Danes je hrana spet postala eno najkočljivej-ših vprašanj sveta, zato so se nekateri začeli vračati k Malthusu, češ da nrK>ž morebiti le ni imel tako zgrešenih pojmov. Toda zadnja dognanja kažejo, da marksistični ekonomi, ki zavračajo Malthusovo teorijo, niso v zmoti. Dejstvo je, da trenutna poprečna proizvodnja žita in riža zagotavlja vsakemu prebivalcu Zemlje na dan za 1500 kalorij hrane. Toda ,,razdelitev" proizvodnje in zaloge žita in riža je taka, da se visoko razvite dežele (le-te predstavljajo samo 10 odstotkov sveta) borijo s preveliko proizvodnjo in zalogo, medtem pa v nerazvitih deželah ljudje umirajo od lakote. Očitno torej je, da se lakota, ki preti večini sveta, zrcali v neustreznih mednarodnih ekonomskih odnosih oz. kriza hrane je hkrati kriza mednarodnih ekonomskih odnosov. Po~ Malthusovem ključu bi za rešitev problema lakote morale nerazvite dežele ustaviti,,proizvodnjo ljudi", to pa je podobno, toda v osnovi povsem nasprotno naslednjemu: visoko razvite dežele, ki imajo velik presežek hrane, zmanjšujejo proizvodnjo, z že ustvarjenimi presežki pa pogosto izsiljujejo nerazvite in lačne. Torej je docela očitno, kdo je kriv za problem lakote, ki danes pesti svet. •1 < Dobrih glasbenikov sč skoraj ne moremo predstavljati brez odličnega instrumenta. Dostikrat se pomen dobre glasbene opreme in instrumentov tako precenjuje, da slabi glasbeniki posegajo po najboljših in najdražjih znamkah glasbil, misleč, da je to pot, ki pelje v glasbeni vrh. Po drugi strani pa lahko zabeležimo primere, ko res dobri glasbeniki uporabljajo glasbila brez slovečega imena. Zanimiv primer je solo kitarist Brlan May, ki igra na edinstveno kitaro na svetu. Glasbilo nima slov^ega Imena, saj zanj velja samo naziv „home made" (doma narejeno). Brian May je namreč kitaro izdelal sam. Na začetku svoje kariere si je mladi in še ne slavni kitarist želel kupiti kitaro Stratocaster, vendar je bila njena cena previsoka. Kakšne slabe, cenene kitare pa tudi nI maral. Pljunil je v roke In začel Izdelovati posamezne dele kitare potn kar sam. Na srečo je imel doma vse f orodje za obdelavo lesa in kovin. Z °c ^ narisala več načrtov za glasbilo, d0* ^ našla najboljše inačice. Pri izdelavi \ ^ uporabil tudi mahagonij, ki ga je p° ^$ našel vzidanega v neki stoletni kam"1' bližini porušili staro hišo. S p°sebn° nostjo je izdelal tremolo, za katerega tr < . eden redkih, ki strune napenja in opu nevarnosti, da se kitara razglasi. -et. Zataknilo pa se mu je pri izdelavi Sprva jih je naredil kar sam, vendar m enotnih impulzov, zato je kupil tri dr^g ; malo spremenil. Drugače pa je na k' ^ malo elektronike, brez katere bi mnog1 sploh ne zmogli igrati tako kot sicer. ^ Vse delo skupaj mu je vzelo dve 'etl ^ končno začel igrati na svojo kitaro, je u^' da take ni mogoče kupiti v nobeni tr9° da prekaša vse svoje vrstnice slavnih i& mhuta BOPRlt Navadne travniške koprive navadno niti ne pogledamo,-ker ne vemo, kako je koristna. Ta rastlina zdravi več vrst bolezni pri ljudeh in živini. Če na primer mlade koprive posušimo in malo osolimo ter jih damo kravam kot krmo, nam bodo dajale več mleka. Sir, smetana in maslo bodo okusnejši, kot če krave jedo drugo suho krmo, seno, otavo, deteljo itd. Če konjem dajemo koprive, bodo veselo razpoloženi, vzorni, mirni in bolj zdravi. Konjem dajemo vsako leto 10 dni po štirikrat na dan po dve pesti semena od koprive, pomešanega med otrobe. Kokoši bodo nesle več jajc in bolj debela bodo, če jim dajemo jesti skuhane in sesekljane kopritfe, pomešane z oti-obi. Če človek krvavi, naberi vrhe svežih kopriv, jih stolči in izcedi sok ter mu daj piti štirikrat na dan po eno žlico. Proti prsnim bpleznim, kašlja-vosti pij odcedek od koprive dvakrat na dan po en kozarec. Za tako bolezen skuhamo cvet, listje in steblo ter koren skupaj, dodamo pa koruzni zdrob. To tudi čisti sluz in zdravi zasenče-nost pljuč. Proti griži,pomaga odcedek čaja suhih kopriv, če, ga piješ petkrat na dan. Če hočeš, da se hitro skuha žilavo, meso, vrzi nekaj listov sveže koprive v vodo in meso bo kmalu mehko. i Da so koprive revmi, je med Ijudm' .znano. Naberi sveže • se dvakrat na dan g kjer čutiš bolečine re tudi je ta postopek P, dobro potrpeti, ker za' j3 ga. Tudi dojilja b0.'jan mleka, če vsak drug1 $ po 1 žlfčko kopriv^} na. Svežo koprivo Pa ^ skuhamo in jemo ko ^ Čaj koprive gasi telo in je dober za čiščenje želodca 'n f ^ Naj omenim še, oa ^ svinje hitro redijo, c ^ sesekljane koprive, P ^ krompirjem in debe'0 nim ječmeaom. aCyF IVAN MAS' Pomožno ležišče lahko potegnemo tudi izpod osnovnega ležišča, kot kaže naša slika. Videti je kot predal in je na kolescih. Tako ležišče je popolnonui enakovredno zgornjemu, iz'delati pa ga mora mizar, ker ga v trgovini ne boste našli. Če potrebujete dodatno ležišče, razmislite o tem predlogu. Tak kavč nima nobenega dragega in lahko pokvarljivega mehanizma, je lep in praktičen. Primeren je zlasti za otroško sobo ali za sobo za goste. DIPL. ARH. MARTA RAČEČIČ Veliko jih je, ki poznajo dobro Recljevo kuhinjo v Šentjerneju, kjer znajo gostu postre-Či predvsem z dobrimi domačimi jedmi. Gostilničarka Pavla Recelj je povedala, kako pripravlja krhke flancate, ki se jih lahko loti tudi vsaka začetnica v kuhinji. „Iz 0,25 dkg masla, 1 del belega vina, 1/2 del ruma, 6 rumenjakov in moke po potrebi ugnetem testo. Dodam nekaj žlic smetane in pustim počivati pol ure. Potem testo razvaljam pol centimetra na debelo in ga razrežem v poljubno obliko. Običajno delamo flancate s koleščkom. Režemo testo na dolge trakove, ki jih nato lahko oblikujemo v zanke, v vrtnice itd. To polagamo v posodo, kjer se je dobro segrela mešanica olja in masti. Jf'J Ko flancati zaruft/ polagam na cedilo a ^ i bel papir, potem ^ pF( posipam s sladkorje^ S flancati ni pa dober in ekonom1 # dek tudi za večjo družino. Posebno v je y marcu, v času za^a^ o3 nekdaj navada, da , flancati. "® 26 DOLENJSKI LIST EDINA , NASVETU mm f kalin Pc°dr,a'kako 5em jaz klel, baba je nebesa je šla rm vesel. Baba je umrla, v K V Za kaje ni a^iinP023-61'3'"azaj je prišla-" Knietje jn Hq? ni P°Je vaški harmonikar. nas'anjajo na sed'i° za mizami 'in se ?Pu§ča nad v a* u trd? noč Je zunaj' in mraz se |e gostilna L ra^e 2e s'oniko 7Ha- ' nekod prinesejo še eno to? K0' dal se razlegata dva mehova. Kako harmoniki, v 9°stilno ne pijača ne dve skupaj, prjvj. e v Hinjah tudi redko oglasita 0 !ezavah, ki iih' 9 sPre9°vore o svojem kraju, 0 postnih in UocPfJl|()' ° načrtih, ki jih imajo, ? divjadi, ki ijm . stvareh, 0 domači zemlji, atero Polaaain niculp pridelke, o tovarnici, v cestah, ki j;^ nihvSe SVoie uPe in pričakovanja, o ? rezani od cw + ne P°Pravlja, o tem, kako so H^tijah, 0 ® a; P zaPuščenih in praznih spregovoriti 0 a '.m' k' odhaja — skratka, Pričakuje od nii^?.161!1 .5lv'jeniu- Prav to pa j 9oste. Pri Dolenicu6 V0, ki Je Pr'š'o k njim orn0 vsakih 14 ni- "stu smo x odločili, da |slh- PrisluhnmZeVl 90Stilni na Hribu Pri Skali «4 i? ^"am vseh. ki so obo lega kraja inTu™* k^f" h izlu5Či" mtobus u enem letu ® stani železo 'enil*iSor"9a£1? mogoće Pr'ti v Hinje z sveta ko * ta del a,hn',,POdatek govori ° uhe krajine odrezan od Jože [vi l"ir{?,)ov avtobus Hi^trUQ ,Pr' Dobrem Po'i". 'eio ! ~ je že i„. LC T Ljiljana: „Odcep rw anerriarjen. vn- ° brez Cestan'a in zato ko ;e9oča. avtobus spT 2 avtobusom ie skoraj ker n- blana c unici v enem letu! Letos, dena'bi|° treba roc? |,rillran''' precej denarja, n 'abko dali 8 ne P,užiti ne posipati. Ta d° tej CeSf 311 2a Popravilo." saj ^ že Večkrat9 n^Pri!' ^dl dmgi in P°vedali, kjer ,-2e|° važna nragal1' naJ se cesta uredi, • va|ec ' s|uži vsak5a°mltna 2veza.z Ljubljano, uhe krajihe 1 marsikateri prebi- 2°br?k!?a a v to busa' Rari' V?fer Litostr°jevega trpijo' ker Cerme'j: "Ljud^ 50 levsakH°9' sP'jo na r. ..moral0 tako daleč na a n Poln " ' utruJeni so. Avtobus n "Hgej gr ^ko^^-^i^voz^3 '2 Hinj' sPrev°dnik ^mija bl ostal na km ♦* redni ,inii'' Prav'- Slviad >Hslaba 'n še tS"'t ***" io raje pustiL Ce hoč5 aj za J kar obrodi, uničuje ^ 6mlad čloVek u°,Jen' ker sem v službi. aJ narediti in si ustvariti družino, ne more ostati na zemlji, mora v službo. To je njegova edina pot." skupni želji je ime touama Zvezo z Ljubljano, čeprav slabo, imajo. Mnogo huje je, da z občinskim središčem Novim mestom nimajo zveze; kdor se hoče peljati v Novo mesto, mora peš štiri kilometre in pol do odcepa na cesto Dvor — Kočevje. Ljudje so že večkrat predlagali, naj bi čez Hinje preusmerili avtobus, ki pelje iz Novega mesta čez Dobrepolje v Ljubljano. Jože Perko iz Hinj, delavec v Litostroju: „Vstanem ob pol štirih zjutraj in se vrnem ob štirih popoldne. Zdoma sem več kot dvanajst ur, pol šihta preživim še na vožnji." Če bi bile dobre zveze z Novim mestom, bi se mnogi raje zaposlili v mestu. Nekaj se jih vozi na delo v Litostroj v Ljubljano, nekaj v Novoles v Stražo. A najraje bi delali doma. Ne mine sestanek političnih organizacij, da ne bi padla beseda o obratu. Milan Habjan, ravnatelj osnovne šole na Prevolah: „Naredili smo analizo v vseh 11 vaseh krajevne skupnosti. Danes je 196 ljudi, od tega 84 žensk — največ, kar 66, je takih, ki še nimajo 30 let — ki bi se takoj zaposlile, v tovarnici doma. Ni važno, kakšna bi bila. Važno je, da bi zaposlili nekvalificirane. Lahko bi jih priučili, saj imajo prav vsi vsaj 7 razredov osnovne šole. Tovarna bi zadržala odhajanje ljudi v tujino in domača industrijska središča. Zadnje ure bijejo za te kraje! Tudi precej tistih, ki so že odšli drugam, bi se vrnilo nazaj. Tudi kmetije ne bi bile zapuščene..." Tone Škufca, tajnik krajevne skupnosti Hinje, je dopolnil Habjan^ ,,Naša krajevna skupnost šteje 1100 prebivalcev, 400 manj kot pred vojno. Petina ljudi je starejših od 65Jet. Težko obdelujejo zemljo, še posebno, ker so pogoji težki in ker ni strojev. Splošen vtis je, da ostajajo doma stari in onemoglj, mladina pa beži v mesta. V zadnjem desetletju se prijavi vsako leto poprečno 8 do 10 ljudi, odjavi pa 30 do 40. V knjige zapišemo 15 do 20 smrti in le 10 do 15 rojstev. Če se stvari ne bodo hitro spremenile, bo nastal zelo hud socialni problem!" en uagnn delclet inmir|lreii dluindja Kdo so tisti, ki še vztrajajo? To so tisti, ki se vozijo na delo v Ljubljano in Stražo, nekaj pa je tudi kmetov. Žal je med njimi zelo malo mladih gospodarjev. Kolikor jih je, nimajo prihodnosti. So samski, ker ne dobijo deklet, ki bi hotele v odročne kraje. Eden od najmlajših gospodarjev HINE m. je v šali dejal: „Pri nas potrebujemo tovarno in vagon deklet!" Lojze Papež, kmet iz Hinj: „Ostal sem na kmetiji. Ne morem v službo, skrbim za ostarelo mater in tudi škoda«se mi zdi zapustiti zemljo. Njive obdelujem, samo kaj, ko mi toliko škode naredi divjgd!" Franc Novak, kmet iz Hinj: „Preživljati moram očeta in mater. Zdi se mi, da delamo samo za divjad in dajatve. Ni dovolj samo pisati, storite že kaj!" Franc Grm, kmet iz Pleša: „Dokler bom gibal, bo še kaj s kmetijo. Potem bo propadla. Imam dva otroka, toda nobeden noče ostati doma, ker nima bodočnosti. Če bi "rmeli zagotovljeno delo, bi prav radi ostali. Ogromno škodo dela divjad, boli pa me, da je odškodnina včasih smešno majhna. Za en ar uničenega krompirja so mi ponujali 7200 starih dinarjev!" Stane Štih s Hriba pri Hinjah, čuvaj, ki dela v Ljubljani: „Odškodnine so resnično majhne. Zato smo zahtevali, naj občinska skupščina na eni od prihodnih sej razpravlja o tem. Veliko so nam obljubljali, pa malo uresničili. Se vedno upamo na presenečenje; nekaj se bo moralo zgoditi! Doma bom ostal, če bo kdaj boljše, sicer pa ne." Feliks Vidmar, kovač iz Hinj, dela v Litostroju: „Moj oče je imel na domačiji dva para volov, dve kravi, kakšno tele, 17 ovac; vse je preživel zdaj pa jaz še dveh krav in konjička ne morem! Divjad vse uniči. Imam štiri otroke: eden je grafik v Ljubljani, eden študira za elektroinženirja, najstarejša je administratorka pri Savi, mlajša hodi na poljansko gimnazijo. 18 let sem bil kovač doma, potem sem^ moral v Litostroj; zdaj sem tam že 12 let. Se vedno upam, da bo vsaj eden od otrok prišel domov, da kmetija in domačija ne bosta propadli. Vodovod in tovarnica, to bi nas rešilo. Morebiti pride potem sin za inženirja v rojstno vas. . Tone Novak, 22-letni gospodar s Pleša: ,,Ko je oče umrl, me je mati preprosila, da sem ostal na kmetiji, ker sem edini otrok. Čeprav imam 22 ha zemlje, vidim, da se od kmetovanja ne da živeti. Moral bom v službo, popoldne bom pa obdeloval zemljo. Na zemlji je potrebno trdo delati; današnja dekleta imajo raje lažje življenje in ne marajo nas, kmetov. Sadim le še krompir in koruzo, pšenice se mi ne splača več, ker vso uniči divjad. Izračunal sem, da mi je ob zadnji letini divjad paredila za 4 tisoč dinarjev škode, povrnjenih sem dobil 1.300 dinarjev! Starostnega zavarovanja ne bom plačeval, saj ne vem, če bom sploh živel do 65. leta — če bom šel v službo, bom tako drugače zavarovan." tmOimio se bo adseM Lado Koman, kniečki sin s Pleš: ,,Pred kratkim sem prišel od vojakov in se mislim preseliti v Ljubljano, kjer bom dobil delo. Doma imamo malo zemlje, oče je bolan. Tudi brat-se vozi v Ljubljano, sestra se je poročila s fantom iz domače vasi, potem sta se odselila v Zagorje. Z avtobusom se mi ne da: potem bi le delal in se vozaril. Mlad sem še in bi imel rad kaj od življenja." V teh krajih so celo družine z 12 otroki, a so se vsi odselili in zemlja je ostala v pušči, hiša pa razpada. Marsikomu je edini vir zaslužka nabi- ranje gob in „delanje klinčkov". Lani so kmetje v tej krajevni skupnosti prodali zadrugi za 360.000 dinarjev zobotrebcev. Sredi kmetov so, pa ni na Hribu niti ene krave več in morajo po mleko v Hinje. Odhajanje mladih, upadanje proizvodnje, zapuščene kmetije resno opozarjajo, da bi v primeru splošnega ljudskega odpor^ ta predel ne nudil tistega, kar bi sicer lahko. Ali ne bi kazalo pri načrtovanju razvoja Suhe krajine misliti tudi nato? Tudi na drugih področjih življenja se kaže slab materialni položaj prebivalstva. Kulturnega življenja ni, čeprav so včasih imeli godbo. Danes se morajo zadovoljiti z eno ali dvema gasilskima veselicama na leto< Tudi potujoči kino je redek gost v njihovih krajih. Ljudje imajo pozimi veliko časa in bi se radi zbirali v gasilskem domu na raznih kulturnih prireditvah, ko bi lahko uredili gretje, klopi in majhen oder. Milan Habjan pravi: „Kulturno življenje se odvija predvsem na šoli, kjer ob raznih praznikih pripravimo prireditve odprtega značaja. Ljudje radi prihajajo. Da bi poživil kulturno življenje in jih vključil vanj, sem poskušal ustanoviti moški pevski zbor. Prijavilo se jih je osem, po nekaj vajah pa še teh ni bilo več. Morda je vzrok raztresenost prebivalcev ali pa to, ker so mladi doma le- ob koncu tedna. V načrtu imamo, da bi vsaj potujoči kino prišel k nam dvakrat na mesec. Ustanoviti nameravamo mladinsko organizacijo in šolsko športno društvo, v katerega bi se vključili tudi mladi nogometaši, ki so si sami uredili igrišče za mali nogomet in si nakupili najnujnejšo opremo, ne zmorejo pa organizacije tekmovanj." suetf torlci temne podobe Mladi se najraje zbirajo v nogometnem klubu; to je pravzaprav edina aktivna organizacija. Nastopili so v večjih okoliških krajih in ponosno povedo, da niso slabi, saj niso doma še nobene tekme izgubili . . . Slika, ki so jo narisali prebivalci te krajevne skupnosti, ki so tako številno prišli na naše „uredništvo v gosteh", je temna. V to temo pa prodirajo svetli žarki. Prebivalci upajo, da bodo dobili svoj industrijski obrat, da bodo z boljšimi cestami imeli tudi boljše prometne zve7.e, da bodo tudi zobozdravstveno službo uredili tako kot zdravstveno, da jih bo tudi boljši telefon povezal s svetom .. . Prvi korak k napredku naj bi jim_ pomagale narediti mladinske delovne brigade. Vaščani pravijo, da ne marajo miloščine, saj so pripravljeni sodelovati z vsemi močmi. Vaščani Hinj in okolice bi radi zvedeli, ali bo brigada prišla k njim, ker se želijo nanjo pripraviti! Ljudje se zavedajo, da gre za pomembne stvari, saj bo to večletna zvezna mladinska delovna akcija, v kateri naj bi gradili vodovode, pogozdovali planjave, urejali ceste in naselja, skratka: rešili vprašanja, ki so življenjskega pomena za prebivalce teh krajev. Zato je razumljivo, da v Hinjah in okolici nestrpno čakajo na začetek akcije, za katero pravijo, da je njihovo zadnje upanje na poti v napredek. Sloveči švedski reporter Kurt Berglund ni imel lahkega dela, ko se je odločil, da bo v domačih logih našel črnolaso lepotico. No, uspelo mu je, čeprav si niti on niti mi ne upamo trditi, da je s tem razbil mit o samo svetlolaso lepih Nordijkah. ŽENSKA LEPOTA sever NASTANEK g * Prve temelje so zastavili že Rimljani, ker ima kraj lepo prometno lego. Razen imena, ki izvira iz tistih časov, in ostankov rimskih cest se ni ohranilo prav nič. Pravzaprav imamo le nekaj kalnnov, pa še Q^fKtlbjE|g piše, čigavi so bili rabili. Bolj pomem6fcj®ie,rqa; nam tu ležijo in da'7mHjfr^listiri', jemo velik pomen. Najooloarir miv je tisti kamen, ki » ga^rau, merava-li vgraditi v temeni, nov^ šole, vendar so se ga odflfflŽRf^T možje od veselja ž^fSrt^j^Ppltrr da so nanj poza|jtfi.v|?daj stojVV. koprivah mladmi Vjdvstelpocjjfl^ o minljivi slmn zgodovina rfejaže. Na robu sV>yey vodi je bila vrra&frfBZH In H.U,v& čij, ki so sčayma^jr^pa'dll'e. Ji središču so s4, zlagff fozrteiev pojavile številr® trgčrmmLenlte-sarije, pekarijeLpošth! /n gaifik ne. KreptaMgSgEflraatt jeajilo gostiln. l^ltiMMOparotnj^ta potepuhi so zahaili varil e (menda je še celo Ma/tin KrpSn kdaj pa kdaj prisedel), a najbolj je tekla pijača od miz ob se-"m^njih dneh, ko se je trlo kup-cevSoro dajal cev in mešetarjev, ki so zalivalilillober kup ali pa rl¶nje. /\ ^T^g^dVma^voeno žejni pi-jpncihpo |3ri®W hpdili gasit že-fofgfc/je privečna, da go-stilng ni^ii»iloirtM?dar prazne. Marsikateri zaslu; ek, krava ali parAolov m celi g unti z bogati-m§fcćtfUo tu torili svoj ko-rfjkT^hpilsrtfeli last lika. ^jjjPru^^gjnoral? iz vseh teh b^Fe^M^^bc Lili le gospod j&efflnj&L feifaice veno- ftn'Tfrjs^ifem jezili. flenafcei//za vbogaj-f ^ \ v * § lili ^ ^ § S$$§S 1 i i r| | | i * hvmBI * ^viMBMi 0CU1 rmrPJp ftM,y I i H I H I p Po končanih dveh razredih gimnazije ga oče, ki je ves bolehen po drugi svetovni vojni prišel iz taborišča Dachau in zaradi tega ni bil sposoben delati, ni mogel več vzdrževati. Pet otrok je bilo pri hiši in premalo denarja. Oče je dejal; „Otroci, čimprej pridite h kruhu!" In je Sandi pustil šolo ter se šel učit za mizarja. Še danes se spominja, kot bi bilo včeraj, kako mu je pokojni slikar Vlado Lamut,,ki ga je učil risanje, dejal: „Karkoli boš delal, boš zgrešil poklic. Zate je slikanje in kiparjenje!" Sandi se spominja, kako je šel k izpitu v Gotno vas in kako ga je srečal Lamut ter ga vprašal, kam gre. Ko mu je povedal, da gre delat zadnji izpit za mizarja, je'šel Lamut z njim, rekoč; „Po izpitu mi boš naredil lesen prenosni kovček za slikarske potrebščine, kaj? " In mu ga je naredil — iz dva milimetra debele bukovine. 39-letni Leskovec, doma z Mirne, je mizar samo po poklicu, sicer pa je vodja kontrole v lesnem obratu na Dobu. „S kaznjenci imam opravka in moram reči, da me kiparjenje doma pomiri, kot da bi vzel tableto za pomiritev živcev . . ." Leskovec se pravzaprav vse življenje ukvarja s kiparjenjem, a so ga pozno odkrili. Sele lani'je bil' prvikrat na taboru samorastnikov v Trebnjem; „To mi je ogromno pomagalo. Ne le da sem dobil več zaupanja vase, ko so starejši in bolj izkušeni kolegi pohvalili moje delo, ampak sem v Trebnjem dobil odgovore na različna vprašanja, kar mi je v veliko pomoč pri delu- Veliko pa mi je pomenilo tudi, ko sem leta 1973 na taboru — tabore sem vedno obiskoval — pokazal kiparju Puntarju puško, katere kopito sem sam izrezljal, in je dejal, da česa takega on ne bi zmogel. Tako sem dobil pogum, največjo pohvalo pa so mi dali organizatorji, Jio so moje reliefe vzeli na razstavo jugoslovanske naive. To je bila pravzaprav edina razstava, na kateri sem doslej sodeloval." Zares, Leskovec doslej še ni imel samostojne razstave. Letos avgusta jo bo pripravil v Trebnjem, prav tako so ga že povabili na tabor samorastnikov. „Z veseljem bom šel!" trdi, ker meni, da se lahko tam še veliko nauči. - Sicer pa se Leskovec, ki ga na Mirni in v okolici poznajo tudi po tem, da je naredil številne relieife po sodih v vinskih hramih in na puškah, prej ni ukvarjal samo z reliefi. Z enim samim tečajčkom, kot ga sam imenuje, je vrsto let delal na Mirni tudi kot režiser in igralec. Potem, koje videl, da se bo moral odločiti med tem in kiparje-njem> se je odločil dati režiserstvu slovo. Nazadnje je 1969 postavil na oder Ganglovega Sina, s katerim so gostovali na 15 odrih, med drugim tudi v novomeškem domu kulture. To je bilo slovo od dramatike. Leskovec se spominja, kako je že y najrazličnejše risbe in podobne stvari za potrebe. Z neke slabe slike je vso noč pr*^ Aškerca po naročilu učiteljice slovenščine ^ raj pa je bil vprašan slovenščino in °° bi: Planil je v jok in potem izblipal, kako J učiteljica pa mu je enico kajpak zbrisala. ^ Menda je Leskovec edini kipar pri samorastnikih, ki se ukvarja izključno Poskusil je tudi z okroglim kiparjenjern-mu zdi lažje. „V okroglem lesu nj P° gega, kot izrezati podobo po svoji zam ^ pa je kompozicijsko zahteven. En debeline imam na razpolago in v ternc je potrebno ustvariti različne globine^ Pri ustvarjanju teh globin ima Lesko. ^ dosti težav zaradi slabega orodja- '' ^ [■;; moram delati po uro ali dve pa vi,cl' ' z erir primernim nožem lahko tisto nare ^ samim zamahom. Zato sem že razmišlja < pogledat v Italijo ali Avstrijo in si ta potrebno orodje." . Če mu slabo orodje povzroča dost ima Leskovec nedvomno srečo, da se ^ mizarja. „Ker poznam les in njegove jjpo brez težav obrnem nož tako, kot je n ' sti,k! S tem si prihranim prenekatere neV.*lCta;|ov. me sicer doletele, zlasti pri izdelavi o® ^ Leskovec ima družino: žena Mil® 0 mirenski tovarni IMV, 11 -letni Vito. » Vanja pa hodita v šolo. Ko pride z '^j, vadno k svojemu konjičku ali obsek ^ hočete. Težko zdrži pri delu sam; "j, pfese delati v kleti, se skoraj gotovo čez ^ .^1 stanovanje, v jedilnico, kjer se mu otr o krog dela... .j Doslej je naredil kakih 60 relief°.v' po cele popoldneve, da bo pripravil iz ^1 banjsko razstavo. Prav tako so se ogla ^ Berlina, kjer naj bi pripravil samostojno ^ Ob reliefnem kiparstvu ima Leskove konjička: vsaj enkrat na teden vzam^..^ roke in gre v gozd. Puška je bolj sim ^ strelja predvsem lisice. Slovi pa kot do j* doma ima kakih 25 diplom za zmage ^ tekmovanjih. Večkrat se je kot najbo^ tudi na slovenska prvenstva, čeprav n^ J nira. Najraje strelja na glinaste g°° silhuete jelenov. , :0 rv Sprehodi po gozdu mu navadno ^ pobud za delo, motive pa Leskovec ^ črpa iz sveta, v katerem je živel. °at3 zlasti stare kmečke hiše, s slamo krite ^ še imela njegova pokojna stara mama nadaljuje tradicijo: mamin stari oce J ^ oče je imel posluh za take stvari intu žilico, čeprav je sicer ključavničar i n i | i llj H i ' P | !"***! j SIANE POniCAiKjlZAR U ložil položaj in v enem dnevu> 16. maJ ^ iz Mirne peči odšlo v partizane 1° g §# ključili so se četi komandirja Dušan , Duleta. resp5 1 „Že prvo noč v partizanih sem ( snegu. Naslednji dan pa sem reke': ' K i nisem prišel v partizane zato, da \ ležal. Bomo morali kaj delati!'" Nar® jj in napadli so italijansko patrolo v ^ njsC tem napadom so dosegli, da poslejta .^j f 1 hodile patrole. Do orožja pa so no ^'} tako, da so ga vzeli „Slovenskim fan se kasneje v glavnem vključili v bel° 9a Odhod mirnopeške skupine v PartlZtf0ril': med ljudmi velik vjdmev. Ljudje so 9°^^ so šli ti, ko so ,fejst' fantje, že m°ra | Oni žr vedo, kaj je prav." Po mit'^'j priredili na Trški gori, so začeli oko' velikem številu prihajati v partizane, Stane Potočar—Lazar je od b?rCQ43 jr do komandanta bataljon^, poleti 1y ^ komandant Gubčeve brigade, nato J ^ svoje Dolenjske na Primorsko za '' so sk'h,„kra.l'b. «dolž in Vriki- 'nd^jo ki|^friko' obe —bl1' so pri naj- primitivnejših ljudstvih ali sredi vojne vihre v Alžiriji itd., itd. Iz neposredne bližine so snemali vse pomembne državnike, politike in kralje, nič manj pa se niso posvečali tudi dogodkom na skoraj vsakem pednju domovine. ,,Filmske novosti", edinstvena filmska „publikacija" najstarejše filmske hiše pri nas, to je zveznega izvršnega sveta, so morale biti po nekdanjem zakonu obvezno prikazane pred vsako filmsko predstavo v vseh kinematografih. Zdaj si prizadevajo, da bi s samoupravnim sporazumom spet dobile tisto mesto v kinih, ki jim gre glede na njihovo pomembno informativno vlogo. Ekipa „Filmskih novosti", ki šteje danes 70 članov (od teh je 14 snemalcev, trije montažerji, en glasbenik in šest urednikov), pripravlja v jubilejnem letu dvanajst nadaljevanj filmskega „Pregleda", ki je namenjen našim delavcem v tujini, ob rednem spremljanju dogodkov po svetu in doma pa izmenjuje filmske vesti s petintridesetimi deželami. posvetil in poslal. Za koncerte je značilno to, da stoje nekako v sredi med orkestralno in komorno glasbo, ter da se posamezen instrument odvaja od orkestralnega ozadja. Veliki mojster Bach je z njimi zaobjel svoja prejšnja glasbena snovanja, . obenem pa že nakazal prvine kasnejših del. Na dveh velikih stereo ploščah lahko poslušamo Brandenburške koncerte v izvedbi Berlinskih filhar-monikov, ki jih vodi sloviti dirigent Herbert von Kareja n. Plošči je po Nemški gramofonski družbi izdala RTV Beograd. KNJIGE PLOŠČE iCERKKRT VON KARAJAN « UArn;H««i;fce.j'.4 Hi n N« i.'si'- BHRLINER PHILHARMONJKI.K BERLIOZ J[.\\ ROlSSniM 0(,\JIMI1 H\T\SI V zbirki mariborske založbe Obzorja „Veliki možje" je izšla knjiga Jeana Rousselota ,,Ognjeviti fantast". Biografski roman opisuje življenje francoskega glasbenika Louisa — Hectorja Berlioza, ki je bilo razburljivo in polno preokretov. Berlioz je na fDot glasbenika stopil dokaj kasno in le s težavo, saj je bila njegova družina močno zoper to, da prekine medicinske študije. Kasneje se je vse' življenje boril za svojo revolucionarno glasbo, dokler ni osamljen in bolan, poln cinizma umrl. Koncerti, znani pod imenom „brandenburški", so nastajali v obdobju od 1717 do 1723. Ime so dobili po družinskem imenu mladega ljubitelja glasbene umetnosti in mecena, kateremu jih je Johann Sebastian Bach nn 1 Pred nami so že tudi knjige drugega kroga zbirke Hunnor, ki jo izdaja Mladinska knjiga. Tokrat se nam predstavljajo mojstri humorja iz domačih in tujih logov: Fran Milčinski z „Dne 26. septembra 1920 je bil v Novem mestu velik praznik. Sorodne duše so se našle in združile. Bili so to mladi umetniki: pisatelji, slikarji, kiparji, glasbeniki," je v svojem pismu zapisal veliki slovenski impresionist Rihard Jakopič v pismu novomeškemu pesniku Podbevšku. Ta dogodek je jedro In središče pripovedi Marjana Mušiča, ki je izšla v knjižni obliki pod naslovom „Novomeška pomlad". V reprezentančni, bogato opremljeni izdaji mariborske založbe Obzorja in Dolenjske založbe niza Mušič svoje spomine na Novo mesto in njegove prebivalce v tistem času ter izrisuje podobo kulturnega preporoda, ki je zavel v malomeščanski dolenjski metropoli. Knjigo bogati veliko reprodukcij in dokumentarnega gradiva. iiH delom ,,Fridolin Žolna", Slavko Kolar z „Ali smo ali nismo?", Gabriel Chevalier s ,,Clochemerle", Giovannino Guareschi z ,,Don Camillom" ter llf in Petrov z „Zlatim teletom". Imena in dela so nam v večini že dobro znana, zato jih ni potrebno še posebej predstavljati. „Clochemerle" je našim bralcem še posebno znan po uspešni angleški televizijski seriji. Ljubitelji humorja imajo na voljo spet nekaj dobrega branja. — Nemški pesnik Heine je bil^že za časa svojega življenja izredno priljubljen. Slavo so mu prinesle predvsem njegove mladostne ljubezenske pesmi in prav po teh smo ga spoznali tudi Slovenci. Manj pa je bila pri nas znana njegova kasnejša lirika. Bolj celovito podobo tega nemškega ustvarjalca nam prinaša knjiga njegovih pesmi, ki jih je zbral in prevedel znani slovenski prevajalec Mile Klopčič. V izbor so vključeni tudi izbrani' odlomki iz pesnitve „Nemčija", v kateri doseže Heinejeva satirična ost svoj vrhunec. Knjigo je izdala Državna založba Slovenije. je uspelo preiti časovne in krajevne okvire in svoje delo dvigniti na raven splošno človeškega. Lik mlade Zsofi se bo bralcu globoko vtisnil v spomin. NEVESTA LASZLĆNEMETH ZAL.OVANJE Roman „Žalovanje", ki je izšel pri Pomurski založbi, štejejo literarni kritiki za najboljše delo sodobnega madžarskega pisatelja Laszla Nemetha. Podobno kot v njegovem, v slovenščino že prevedenem delu „Groza" tudi „Žalovanje" prinaša izredno občutljivo prikazan ženski lik. Gre za vaško ovdovelo ženo, ki tragično konča. Pisatelju Victoria Holt je napisala že' več uspešnih romanov, katerih prednost je predvsem v zanimivem in napetem pri|X)vedo^ vanju, ne toliko v umetniškem smislu. Takšen je tudi roman o doživljajih mlade neveste, ki pride v neki skrivnosten dvorec in odkriva temne usode, povezane z gradičem. Knjigo „Nevesta" je izdala Pomurska založba. Po nji bodo radi posegli predvsem tisti bralci, ki niso preveč zahtevni in se radi zabavajo ob domiselnih zgodbah, polnih preobratov in presenečenj. Sal,hDk»a,Doaasvl°v!nsko m«to 9a Or?0sta|o PreHn?3 J® tolik°-iet0^ ali krai ^ literarne-V rOrn ^ovo i 9ajanja' kot r"i1ih"mi' Povest?*0' Pa bodisi °Wsov'p dnevi^kih p5smi* sPo- Sn?'J° Ci K?® in v'c, i tudj P d- nried Uvstji ^Pan, 'b pter. V'tezo* ^etoi ' J- Trn; Crot»th, F S^.K^J-WR Uh I' E. Gan'. Tavčar, F. Qru ^0rec, | w' i Leban, I. DUb? V Aik ' M- Jare > v ' \Marke|i ^klje ,v mestn Jlh Spomi" Si 'i Hr^r - t F- Se? 4 '• Kreft' \!" Lah< M-^ ho^ r9a ir> ' Mole, n. ^\\%x ?k°nčanih ^eobJav«jenih N ;>* o^mlnih »- N>| Nnje90vi diiaa °Vem me" r^ ir,V?m^nk;m!ađini