II 19G9S2 JANUAR, 1971 ŠTEVILKA 1 MISLI (Thougkta) Mesečnik za versko in kulturno življenje Slovencev v Avstraliji * Ustanovljen leta 1952 •k Urejuje in upravlja P. Bernard Ambrožič O.F.M. 6 Wentworth St., Point Piper, N.S.W., 2027 Tel.: 361525 ★ Naročnina $3.00 Čez morje $ 4.00 ★ Naslov: MISLI P.O. Box 136 Double Bay, N.S.W. 2028 ★ Tisk: Mintis Pty. Ltd., 417 Burwood Rd., Belmore, N.S.W. 2192. Tel. 759 7094 MOHORJEVKE DOSPELE ZA BOŽIČ Štiri knjige za $ 3-50 Imenoma jih je naštela naša božična številka. Drugod »mo že brali pohvalo o njih, med nami naj se hvalijo same! Samo treba je seči po njih. Dobite jih pri “poverjenikih’*. Za Sydney in okolico je poverjenik p. Valerijan Jenko, Merry-lands. Pomaga mu p. Bernard. Knjige so na ponudbo zlasti ob službah božjih povsod. — Za Albury in okolico je poverjenik dr. Zvonimir Hribar, 970 Curlew Cres., Albury. — Za Canberro in okolico: Cvetko Falež, 29 Melrose Dr., Mawson, ACT. Za Melbourne in okolico: P. Bazilij, 19 A*Becket St., Kew. — Za Geelong: Ivan Stante, 44 Breakwater Rd. E. Geelong. — Za Bsisbane in ostali Qld.: Janez Primožič, 39 Dickenson St., Carina. Za Adelaide: Stanko Šubic, 91 Edward St., Ottoway. Za Perth in W.A.: Polde Vuga, 166 Egina St., Mt. Hawthorn. Priporočati je, da vzamate knjige od najbližjega poverjenika. Le če ne gre drugače, jih naročite pri MISLIH — poštnina je namreč kar visoka, računa se po razdaljah. Vsekakor pa: knjige so tu, obležati ne smejo! Tudi če bi komu ne bilo do branja (le zakaj ne?), naj PODPRE s plačilom za knjige Družbo sv. Mohorja v Celovcu. Veliko gara, ne samo v zadevi tiska, tudi drugače — za vzdrževanje slovenskega življa na Koroškem. Težko delo je to. Kdor količkaj ljubi slovenstvo, ne bo mohorskim knjigam obrnil hrbta! Tudi ne ti, ki to bereš — a? KNJIGE DOBITE PRI MISLIH SHEPHERD OF THE WILDERNESS — angleška knjiga o Baragu — $ 1. “SRCE V SREDINI”, spisal Vinko Brumen. Življenje in delo dr. Janeza Evangelista Kreka. Vezana $4, broširana $3. ČLOVEK V STISKI, spisal psiholog Anton Trstenjak — $ 1. BARAGA — slovenska knjiga, spisala Jaklič in Šolar. — $ 1, poštnina 40c. ROJSTVO, ŽENITEV IN SMRT LUDVIKA KAVŠKA — povest, spisal Marijan Marolt — $ 3. DOMAČI ZDRAVNIK (Knajp) — $ 1.50. ZA BOGOM VREDNA NAJVEČJE ČASTI — Spisal dr. Filip Žakelj. Krasna knjiga o Baragovem češčenju Matere božje. — $ 2, poštnina 40 c. .T leto XX. JANUAR, 1971 ŠTEVILKA 1 POGLED NA OVITEK XX. LETNIKA KDOR se JE ŽE SEZNANIL z letošnjim Ko-ledarjem Družbe sv. Mohorja v Celovcu, bo vedel na P^vi pogled, od kod smo sliko dobili. Našli smo Jo nekje sredi Koledarja, o njej smo brali na ovitku zadaj. Tam izvemo, da je ta umetniška fotogra-Ja» svetovno priznana in nagrajena, delo napol •Slovenca, kaže pa pravo slovensko mater. Seveda beremo tudi, v kakšnih okoliščinah je slika nastala. Pomen lepe slike je dovoljeno razumeti po fivoje. Tega dovoljenja se poslužuje pričujoči uvod- n* letošnjih MISLI. Dospeli smo vXX. letnik našega lista. To bi 8e smelo imenovati priličen jubilej. Saj smo celo P^ed desetimi leti o nečem takem spregogovorili. °da bodimo rajši skromni — nič prav novega bi ||e ^edeli reči. Ne urednik, ne morebitni prispev-arJi. Če bi se skušali dotakniti vprašanja o uspehu Uta v teh letih, kaj bi mogli povedati?! V čem je P»*av za prav uspeh sploh? Največkrat je neviden, Je nekaj skrivnostnega, ne da se prijeti ne z roko ne z besedo. Če je kaj takega spremljalo MISLI v teh dvajsetih letih — hvala Bogu! Viden in z besedo otipljiv pa je toliko bolj na« neuspeh. Kolikokrat nismo uspeli, ko smo hrepenečim materam zamam iskali izgubljene sinove v tujini! Prošnja za prošnjo je prihajala iz domo-Vlne, le redko smo mogli ustreči. In smo si predstavljali mater, ki čaka in hrepeni onstran morja, Peni in čaka zaman. In je bila v naši predstavi tista mati zelo zelo podobna materi na letošnjem našem ovitku. In je dovoljeno pomen slike še bolj raztegniti. Saj je celo misel Ivana Cankarja od matere preskočila na domovino in na Boga. Verna slovenska mati je bila vedno predstavnica domovine, predstavnica tudi Boga. Ko njeni sinovi pozabljajo njo, ji srce govori, da so pozabili poleg nje še veliko drugega zraven. Trpi tudi ob mislih na izgubo ljubezni do domovine, na izgubo vere v Boga, resnična slovenska mati trpi. V teku XX let »o MISLI v vseh teh smereh zasajale plug. Upajmo, da ne brez vsega uspeha, ali preveč, vse preveč je neuspeh otipljiv. V tem pomenu je list sam podoben — sliki na ovitku za letos . . . Tisti, ki jim je najbolj potrebno, se ne bodo zagledali v trpeči materinski obraz. Toda ______ ko- mu ni potrebno? Ali ni vsakdo med nami v nevarnosti, da na svoji poti usodno zavozi?! Vsaj ta ali oni se bo ob pogledu na sliko zamislil. Zato naj ostane ta naš ovitek skozi ves XX. letnik! OPOZORILO Februarska številka bo letos pozna. Verjetno bo šla na pošto v petek 19. febr. Na to opozarjamo že zdaj, da ne bo kdo rekel ob prejemu zapoznele številke; No, vendar! Pa smo že mislili .. Ur. TUDI Ml STOJIMO PRED ODPRTINO Tone Osovnik, New York V TEH ZADNJIH LETIH SE od vsepovsod slišijo glasovi, ki govore o poteh človekovega življenja, polnih pretrganosti in celo o prepadnih jai-kih, pojavljajočih se na vseh straneh, pa se obrni kamor hočeš. Menda zares živimo v pravem prelomnem času. Vsled tega se razgledujemo v nove zvezdne strani neba. Nove zvezde skušamo tam zazreti in se vanje zagledati. Stare vrednote mečemo stalno na tehtnice in jim očitamo, da so varljive, da so lažne in njih teža za nas nima več vrednote. V drugačnem svitu nimajo več bleska za naš pogled. Največkrat vprav v tem čudežnem letu vesoljskega odprtja slišimo o prepadih med generacijami. Govorim v množini, ker je naš planet Zemlja razpadel v več svetov: v svobodnega, v komunističnega z nasiljem, v komunističnega lastnih smeri, v tretji svet, v razvitega in v razvijajočega se, v svet materializma in v svet nematerialističnega gledanja. In vsi ti svetovi poznajo generacije, starejše in mlajše. Po eni strani nič novega, saj je človeški rod zmeraj poznal težko vprašanje, kako vskladiti rodove očetov z rodovi sinovskimi. če bi v zgodovino pogledali, bi našli veliko težkih prelomnic od Mojzesa pa do Stalina. Kaj vse se je v teh tisoč letih lomilo in prelomilo. Vendar morda je zares en sam človeški rod, rod Abrahama, ostal življenjsko najbolj kljubovalen, ker ni nikdar zavrgel svojega prvotnega izročila in ga prenaša iz rodu v rod. Tudi mi Slovenci poznamo neko izročilo, ki izhaja iz naše BESEDE. Ob tej Besedi je naš začetek, ob tej Besedi smo obstali, ob njej in z njo smo vzdržali ob težkih prelomnicah in ob njej smo rastli. Mnogi naši so šli na tuje in veliko jih je prišlo tudi na ta ameriški del zemlje. In ti, ki so prišli, so biili čudovita generacija. Kar poglejte na vse dokaze, spomenike dela njihovih rok, skupek pritrgovanj sebi za dobro, ki jim je omogočalo narodno izživljanje. Kakšna je bila ta generacija naših izseljencev, me je spet opomnil dobri, stari naš stric Gregor, ko nam je v AD: zapisal: — 0 vsem, kar se dogaja po svetu v zadnjih časih in dnevih, se da zelo zelo veliko povedati. Za vse ni dovolj prostora, ne časa. Nekaj pa se lahko pove o tem in onem. Kar se tiče nas Slovencev in našega narodnega družabnega življenja, se ne moremo preveč postavljati. Se dela in žrtvuje nekaj tu in tam, a lahko bi vozili bolj živahno in glasno. To posebno še zato, ker je zdaj med nami veliko več šolanih ljudi kakor v prejšnjih časih. Navdušenja in pobude pa ni več toliko, kakor nekoč, ko so naši preprosti pionirji ustanavljali društva in razne druge ustanove. Je tako, da se v času enega rodu razmere in mnogo drugega spremeni. Tako je ugotovil stric Gregor. Ima prav! Veliko se je spremenilo v enem samem rodu naseljencev in to predvsem v zadnjem naseljeniškem rodu. Koliko ima v sebi študiranih ljudi. Naši študirani očitno niso takšnega mnenja, kot je naročnik Frank Černivec, ko pravi: “Vsi se moramo zavedati, da je slovenski jezik v tujini več vreden, kot je bil nekdaj doma, ko smo za vsakim oglom slišali slovensko besedo. . Ne smemo se čuditi temu, čeprav delamo težak narodni greh, ko smo prejšnje vrednote prevrednotili in nekatere že kar ob vrednost spravili. Tudi zdomski pisatelj Mauser je moral imeti nekako takšno počutje, ki mu ga je porodilo opazovanje naših ljudi, da je torontski slovenski srenji povedal med drugim tudi tole: “. . . nismo odhajali iz nje (domovine) zaradi hrepenenja po boljšem življenju, odšli smo, ker smo odklanjali komunizem in želeli živeti svobodno, ne z zaprtimi očmi in utesnjenimi mislimi. . . Veliko duhovno dediščino smo prinesli s seboj. Kako smo jo upravljali, v koliko smo jo obogatili, v koliko smo se ji že odrekli? Kaj še smo in kaj več nismo?” Ko je v duhu pregledal ta naš narod, je moral ugotoviti tudi naslednje: “Marsikaj smo na naši dolgi zdomski poti že odložili. . . Žalostno pa je misliti, da smo počasi, včasih v upanju, da nas nihče ne vidi, začeli odlagati svojo kulturno in duhovno dediščino. . . Koliko je že danes družin, ki ne čutijo več, kot so čutile nekoč, ki se jim zdi, da tudi brez rodne besede dere življenje lepo in dobro naprej. . . ” Id ta pojav lahko opazimo predvsem med našimi šolanimi, ki pripadajo temu zadnjemu naselje-niskemu rodu. Stari nešolani rod je težko delal °b daljšem delovnem času, ob težjih delovnih pogojih in za manjši zaslužek, pa je kljub vsem tem negativnim okoliščinam ustanavljal društva, gradil cerkve, šole in narodne domove, vzdrževal časopise in revije ter jih tudi bral, pa je še našel čas, da je otroke svoje slovenske govorice naučil. Zares velike spremembe so nastopile, ko smo udi zdomski Slovenci stare vrednote prevrednotili ln s teni tudi skopali v naši narodni skupnosti “a gape of generations”! še je čas, da vse to izravna-m° In da bo naše narodna življenje na tujih tleh teklo naprej po vsaj glavni cesti starih življenjskih vrednost. — A. D. ZAVRGEL SEM . France Balantič Zavrgel sem ponošene sandale — joj, koliko zapravil sem za ples, ki vanj me zvabil je zasmeh daljine! Zato le brž na pot iz vrta žametnih zenic in grudi, ki mi samo perišče žejno nudi, ne da mi rož na pot! DA NE POZABIMO NA BARAGA Urednik V torek 19. januarja bo sto tri leta, odkar Je umrl naš drugi svetniški kandidat, škof Baraga. V spomin na to prinašamo izčrpek iz dolgega dopisa g. Jožeta Godina o romanju treh na Baragov grob. — Ur. lansko leto je bil na obisku v Ameriki iz lovenije misijonski duhovnik Mirko Žerjav. Želel Je poromati na Baragov grob v Marquette. Pridružila sta se mu Jože Falež, kaplan pri sv. Vidu v evelandu, in znani baragovec g. Jože Godina. Po-ovali so z avtom. Pot je dolga 625 milj. V dopisu beremo; Ustavili smo se (zvečer) pred stolnico. Ker je a se odprta, smo prvi obisk napravili pri Baragu v kripti pod stolnico. Zadnja stena kripte je samo Baragova. Za stransko levo steno od spodaj so pokopani njegovi nasledniki. Prva dva sta °venca Mrak in Vertin. ‘Kakor smo bili že po telefonu dogovorjeni, Sm° °d tam šli k gostoljubni slovenski družini Jo-® a Stuparja. So skoraj sosedje Baragove kripte. uParjevi so znana in spoštovana družina v Mar-•juettn, gkof garaga je prj njih> kakor da bi spa-,3 »družino. Leta 1967 sta bila Stuparjeva — ^K>z in gena — po gk0fu v Marquettu pooblaščena, s,/a nosila v njegovem imenu veliko svečo skozi linijo v Rim in nazaj v Marquette. Bilo je za Oletnico pokristjanjenja Slovencev. Pri Stuparjevih smo vsi trije prenočili. Dru- go jutro smo somaševali v kripti. Po maši smo obiskali upokojenega škofa Noa, ki privatno stanuje na Baraga Ave. Obiska je bil zelo vesel. Nato smo pozdravili sedanjega mladega škofa Karla Salatka. Odločno vztraja pri delu za Baragovo beatifikacijo. Pričakuje in upa, da bo mogel prav kmalu vsaj za svojo škofijo proglasiti ustanovitelja škofije Baraga za blaženega. Skupaj s Stuparjevimi smo se nato odpeljali v slavni Baragov L’Anse, kakih 70 milj zapadno od Marquetta, kjer je Baraga začel ustvarjati velikopotezne misijonske načrte z vzorno rezervacijo za Indijance. Nad polkrožnim zalivom že stojijo podstavki za ogromen spomenik Baragu. Leta 1971 bo spomenik končan in z velikimi slovesnostmi odkrit. Spomenik je zamisel avtorja Baragovega življenjepisa (Shepherd of the Wilderness) Bernarda Lamberta, uradnika na sodišču. “Lamberta je bolezen polio pred 20 leti ohromila. že kot šolar se je obračal k Bogu za zdravje na Baragovo priprošnjo vse do prvega petka v aprilu 1970. Z berglami je šel, kakor običajno, k maši. Ko je pozvončkalo k obhajilu, je začutil, da ne potrebuje bergel, šel je k obhajilu brez njih in potem brez njih tudi domov. “Obiskali smo njegov dom. Ni ga bilo doma. Odšel je bil predavat o Baragu v Sault Ste Mane. Prijazna njegova mati nam je pripovedovala, da se še vedno dobro počuti. Pokazala nam je njegove bergle, ki jih sedaj ne potrebuje več. Vsi smo jih jemali v roke.” “VESELI DAN” V MISIJONU P. HUGONA P. Stanko Zemljak NE, NI SE ŽENIL MATIČEK kot v Linhartovi igri “veselega dne”, še vse bolj pomembno in imenitno je bilo. Mlada škofija Dapango, v kateri deluje p. Hugo je sprejela med prave duhovniške kandidate prvega domačina, črnega, kot se za Afriko spodobi. Doma je prav v Kandeju, središču patrovega misijona. Ime mu je Jaka Assimala Agberou in je star 24 let. Slovesnost se je izvršila tako, da ga je škof sam vpričo velike množice domačinov oblekel v bel talar, kakor ga vidimo na sliki. To pomeni prvo stopnjo na lestvici do mašniškega posvečenja. Mladi mož se je po slovesnosti v Kandeju vrnil v bogoslovje v sosednjo državo Dahomej, kjer mora študirati še tri leta, da bo mogel zapeti novo mašo. Kakšna slovesnost bo šele tekrat — če Bog da fantu vztrajati do konca! P. Hugo piše, da se je k slovesnosti zbralo okoli 2,000 domačinov, vsaj polovica je bilo poganov. Dobesedno beremo v pismu: “Teden pred slovesnostjo so prišli fantje, ki so vešči tam-tama. Prinesli so štiri bobne in kitaro. Oznanil sem pevsko vajo za vsako popoldne. Mladina se je čudovito izkazala. Sreča, da je bila slovesnost pod milim nebom, drugače bi od navdušenega petja in bobnanja razneslo cerkvene stene in dvignilo razjedeno pločevino na strehi. Vse je dokazovalo, da so bile priprave v redu in repetitorji vešči svoje stroke. Edino to me je skrbelo pred praznikom, kaj bo reklo nebo. Bili smo sredi deževne dobe. Vendar so bile skrbi odveč, ker je nebo čakalo do konca slovesnosti, prav kot se je zgodilo na svetovnem nogometnem prvenstvu Mexico 70. Ko so brazilski šampioni naredi- li prvi krog v zanosu zmagoslavja, se je vlilo. Pri nas pa: ko je izzvenel zadnji Amen, so se sprostili oblaki. Ampak potem je dež hotel nadoknaditi zamujeno . . .” Kam in kako se je razbežala pred dežjem vsa silna množica, pismo ne pove, lahko samo ugibamo. Toda p. Hugo je imel lepo število posebej povabljenih gostov, duhovnikov, semeniščnikov, redovnic. . . Za vse te je bilo treba izreči povelje: Mizica, pogrni se! Pa se je tudi to kar dobro obneslo. Kuhar Kuku je že na vse zgodaj tisti dan porezal glave trem koštrunom in dvema kozama in nasul velik kotel z rižem. Gostje so se zbrali v šolskih prostorih in dobili na kolena vsak po en krožnik z žlico. Kar je bilo še potrebno, je prišlo iz Kukovega kotla. Nato še nekaj, kar se je tudi zdelo potrebno — domače pivo! Oglasili so se bobni -tam-tam — veselje je trajalo v pozen večer: afriški ples. Pa se obetajo za naslednja leta še nadaljnje take slovesnosti, pa še lepše, škofija ima v velikem semenišču poleg Jaka še dva filozofa, v malem semenišču je pa 45 fantov. O, če bodo vztrajali — še bodo “veseli dnevi.” Bog daj! ZA ŠEST IN DVAJSETI DAN (vsakega meseca) VSAK DAN JEMO. Če le imemo kaj. To je nienda edina Stvarnikova zapoved, ki jo vsi spoštujemo. Druge zapovedi spolnjujemo — ali pa tudi ne. Ta pa si je nas vse podvrgla in nihče se 0' ne upira, se ne pritožuje čeznjo. Tako vsak dan lomimo kruh, srebamo kavo, nabadamo makarone, žvečimo, požiramo. . . Skoraj bi se človek vprašal: Je še sploh kakšna razlika med nami in živalmi? človek, gospodar veso-lja> P® je njegova usoda odvisna od tega, če mu krava dala dovolj mleka, če bo obrodil krompir, če bo zemljišče dalo dovolj beljakovine in škroba. Človek, ki bi tako rad bil neodvisen od vsega, težko prenaša še odvisnost od Stavarnika, pa naJ bo tako odvisen od govega in trave? Prav to je hotel Bog. Da se človek ne bi pre-^ec povzdigoval nad stvarstvo. Da bi pomnil: izšel sem iz zemlje, živim od zemlje. Sam od sebe nimam življenja, nimam ničesar, živim le od povezave z vsem. Ta poveza je naša vsakdanja hrana. Ko pijem, se>n povezan z oceani in veletoki in bistrimi studenci vsega sveta. Saj voda, ki mi daje življenje, Je potovala že po vseh oceanih in oblakih in me-£'ah, padala je kot sneg, tisočletja ležala kot le-enik, klokotala po bogve kakšnih podzemeljskih kotanjah. . . V mesu so zastopane planinske trave in listje naših gozdov. V kruhu in zelenjavi so zastopani vsi minerali, ^ar jih je na zemlji. Vsaki hrani pa je primešano tudi Sonce, sončna energija, ki se je potrudila 150,000,000 ki-ometrov daleč skozi vesoljsko praznino, samo za-°> da mi omogoči življenje. Da, vse vesolje je pred menoj v tem koščku ruha, ki ga držim pred usti. Atomi in fotoni, 1 so pred milijardami let blodili po kdove kakšnih aljavah, so zdaj pred menoj na krožniku. Vse s varstvo se je zbralo da me hrani, vzdružuje, ljubi. Pa tudi vse človeštvo! Fiziki trdijo, da je v vsakem človeku vsaj en atom Adama. In Cezarja, n vsakega človeka, ki je kdaj bival za zemlji, se to pride v nas po hrani in s hrano. Kruh naš vsakdanji! Od njega živimo, od skrivnostne povezave z vsem. Gorje, če manjka le ena potrebna prvina. Zastopana mora biti vsaka v določeni meri, vsaj v najmanjši količini, če je ni, bledimo, hiramo, umiramo. Predvsem pa ne sme manjkati tiste prvine, ki je res PRVINA, ki je bila pred vsemi drugimi prvinami, od katere so vse potekle. Ne sme manjkati — Bog! A glej: Ljudje razumejo, da jim ne sme primanjkovati joda, kalija, proteinov. . . Zato se jim pa zdi kar možno, da bi izhajali brez Boga. Pa je zato Bog postal kruh. Dal nam je samega sebe v obliki kruha. Da bomo laže razumeli, da živimo od povezave z njim, z Bogom. Saj On je naše vse. So ljudje, ki so jim vsakdanji obroki jedi najbolj poganske točke dnevnega reda. Ko jedo, so celi v skledi in na krožniku, nobene višje misli ne premorejo. Kristjan pa bo živel po apostolovem nasvetu: “Najsi jeste ali pijete ali kaj delate, vse delajte v božjo slavo!” (Kor. 10,31) PRIPOMBA: Kakor za 2fi. dan tako tudi za druge dni v mesecu lahko beremo v knjigi KRISTJANOV DAN, ki je ena od 4 mohorskih iz Celovca za leto 1970 - 71. — Ur. MINIL JE ČAS France Balantič Minil je čas, ko me je, norca, motil vsak vrisk krvi, vabljiv oči sijaj. Odšel bom in ne pridem več nazaj, Gospod, za Tabo se bom zdaj napotil. Pomagaj, Kristus, mi, da bom ulcrotil bolest po zemlji, ki je rodni kraj, to zadnjo in največjo slo zmehčaj, da ves bom Tvoji luči se zarotil. In to Te prosim še, da odpustiš, da metal blato sem v srca izvir: premnogokrat je bila pesem kletev. Bila kot jaz za večno smrt je žetev, a Ti življenje si, svoboda, mir — in vem, da vsakemu se rad deliš. i P. Basil j i VALENTINujel Baraga House 19 A’Beckett Street, Kew, Victoria, 3101 Tel. 86 8118 in 86 7787 ★ NA, PA PIŠEMO LETNICO 1971. Komaj smo začeli pisati ničlo, že smo jo morali zamenjati z enico. Če bo šlo tako naprej, bomo res prehitro stari . . . Sicer sem tudi brez zamenjave ničle od božiča dalje postal “ta stari pater”, ko imamo zdaj “ta mladega patra” pri hiši. P. Stanko je pred prazniki pripeljal sebe in svojo kramo ter je v teh dneh že pridno vršil službo izseljenskega duhovnika. Sicer smo mu že v prejšnji številki zaklicali veselo dobrodošlico ,pa naj bo — zdaj, ko je res prišel — še enkrat! Naj takoj tu omenim, da bosta odslej v naši cerkvici v Kew vsako nedeljo dve maši: ob osmih in ob desetih. Le poslužujte se lepe priložnosti za slovensko službo božjo! ★ Malo statistike za konec leta tudi ne bo škodilo: Krstov smo imeli v letu 1970 kar lepo število : 149. Med njimi en krst odrasle osebe in 1 sprejem v katoliško vero. Porok je bilo 65 (med temi 8 poveljavljenih civilnih zakonov). Smrtnih primerov je bilo 14. — Obhajil je bilo v naši cerkvici okrog 6,000. Spovedi nismo šteli, je pa brez dvoma tudi pri tem zakramentu lep porastek, odkar imamo lastno versko središče. ★ Že v zadnji številki sem na koncu omenil pokojnega Hermana Lavrenčiča, ki je umrl 3. decembra v “Eleanor Private Hospital”, West Heidelberg. Izdihnil je v ženinem naročju, lepo pripravljen z zakramenti svete Cerkve in po dolgotrajni bolezni zgledno vdan v božjo voljo. Herman je bil rojen 30. aprila 1913 v Logju pri Breginju. V Podbeli se je leta 1934 poročil z Marijo r. Lavrenčič. Od treh otrok sta hčerki poročeni tu v Avstraliji, sedemletni sinko pa se je še doma smrtno ponesrečil z granato. Leta 1947 je družina skupno s Hermanovim očetom in ženino materjo bežala čez mejo v Italijo. Mati je kmalu v Bologni umrla, oče pa pred petimi leti tu v Avstraliji, kamor je Lavrenčičeva družina leta 1949 emigrirala iz poslednje evropske begunske postaje — Bagnoli. V Melbourne jih je pripeljala švedska ladja “Ana Salenn”. Najprej so živeli v Collingwoodu, nato pa so si v Braybrooku postavili svoj domek. Tam blizu je Herman dolga leta delal v tovarni gume, dokler ga ni neusmiljena bolezen prisilila na smrtno posteljo. Pokojnega Hermana smo prepeljali v našo cerkev v nedeljo 6. decembra popoldne, imeli zvečer zanj rožni venec in druge molitve, naslednji dan ob devetih pa mašo zadušnico. Sledil je pogreb na pokopališče v Footscray, kjer bo čakal vstajenja skupno s svojim očetom. Vsem Lavren-čičevim iskreno sožalje! Pokojnega Hermana pa bomo ohranili v trajnem spominu, saj nam je dal tako lep zgled potrpežljivosti v trpljenju in vdanosti v božjo voljo. Naj počiva v miru! ★ Tu pa je vrsta slovenskih krstov od zadnjič: 4. decembra so prinesli iz West Prestona Tomaža Martina, novega člana družine Stanka Kolariča in Mariette Johanne r. Hiittenmoser, 6. decembra pa iz Northcote Johna Stanislava, novi prirastek družine Stanka Movrina in Suzane r. Turan. — 12. decembra je bil krščen Franček Štefan, ki je razveselil družino Ferdinanda Toplaka in Ane r. Penhofer, North Blackburn. — Dva fantička je oblila krstna voda 19. decembra: Danijela so prinesli iz Mulgrave (sinko družine Štefana Crepa in Biserke r. Lončarič), Martina Rodneya pa iz Noble Parka (rojen v družini Martina Gjura in Rosvite r. Klamfer). — Naslednji dan pa zopet dva fantka: David je bil rojen v družini Bogomira Krševana in Lesley r. Johnstone (Forest Hill), Ivan pa v družini Filipa Katiniča in Lucije r. Čo-lak (Abbotsford). — Na božični dan je krstna voda oblila Gregorja, novega člana družine Ludvika Ivasteliča in Ludmile r. Karel, Noble Park. Druščino mu je delala Suzi Renata, hčerka Stanislava Ogrizka in Pavle r. Gorjanc (Avondale Heights) — Na Štefanovo pa se je seveda spodobilo, da je bil krščen Štefan, ki ga je v Springvalu dobila družina Alojza Kastelica in Jožice r. Podkrajšek. V nedeljo 27. decembra smo nad krstnim kamnom oblili glavico Nataše Ane, ki jo je iz Flemingtona Prinesla družina Zvonimirja Čajkovca in Ane r. Čotra. Tu je pa njej delal druščino dečko, prvorojenec družinice Jožefa Gjereka in Marte r. Kou-dila, Glenroy. — Zadnji krst leta je bil 28. decembra: krščevala je svojega prvorojenca družina Antona Bogoviča in Olge r. Kink iz East Kew. Sinko je po očetu dobil za nebeškega zavetnika sv.^ Antona. — V St. Albansu je bil 13. decembra krščen Robert Jožef, prvorojenec mlade družine Jožefa Sajovica in Anke r. Juren. — * Peti december je v poročno knjigo zapisal dye poroki: Jožef Gelt je za vselej podal roko Učiteljici Slomškove sole Dragici Setnikarjevi. Ženin je prekmurskega rodu, iz Velike Polane, nevesta pa je bila rojena in krščena na Dobrovi pri Ljubljani, pri istem krstnem kamnu, kot naš urednik p. Bernard. Možek ji je obljubil, da se bo še vedno lahko udejstvovala pri naši šoli in vodstvu folklorne skupine. Upamo, da bo držal besedo. Dragico bi res težko pogrešali. — Marko Lepogla-Vec Pa je ta dan pred našim oltarjem obljubil zvestobo Nevenki Kosanovič. Ženinov rojstni kraj Je Petrova gora (župnija Labor), nevestin pa Za-greb- — 21. decembra sta se poročila Jožef Hrva- m in Yvonne Hendrina De Prinse. Nevesta je ho-andskega rodu, ženin je iz Brezij pri Mariboru in krščen v Hočah. — Kar tri poroke je videla naša cerkvica 26. decembra: Anton Šuber (Lancova ^as, župnija Sv. Vid pri Ptuju) je dobil za ženko erezo Bulič (hrvaškega rodu iz Bebrine), Ivan nato pa se mu je zbudila vest in večji del de-narja je zagnal v umazano mlako. Ob spominu na mate,. je prizna] tatvino. Svoje dejanje je Cankar v povesti sociološko ln psihološko razčlenil in ga podal v umetniški obliki. Ob prvem podobnem dejanju, ko je na sestrino prigovarjanje vzel suhih hrušk iz zaklenjene materine omare, pravi enako: “Storil sem brez mi- sli in volje”. Torej brez greha, ker se ni zavedal grešnosti dejanja. Iz vsega povedanega pa je tudi razvidno, da je v Cankarjevih spisih mnogo več realističnih prvin, kakor se splošno misli. VRZELI I. Burnik V novo leto poveslajmo srečni in veseli! Bratom mir v srce podajmo, v ljubezni />a zapirajmo vrzeli! Hej, kako imaš oči podplute! Pusti orgije, norost in vino! Pokoplji v slasti porojeno bolečino — nemir prespal bo zadnje pol minute. V SPOMIN NA OBISK — ŠKOFA DR. JANEZA JENKA DARUJEMO ko so prišli božični prazniki! šli smo nabirat niah za jaslice in iskat kak lep bor, ker pri nas ni smrek, da bi bil za božično drevesce. Med prvo svetovno vojno leta 1916 smo pa le imeli pri nas zelo lepo božično drevesce. Mati nam je kupila lepo smrečico v Trstu. Čeprav STno jako skromno živeli, nam je naredila to veselje in še danes sem ji iz srca hvaležna. Okraski smo drevce in ga je bilo zares lepo videti. Veliko veselja smo imeli ob njem. Kar pride vojak od nekod iz vasi, kjer so bili na oddihu iz fronte ob Soči. Zagleda se ta vojak v naše drevesce in se zamisli. Nato vpraša: “Ali bi prodali nam to božično drevesce? Mi bi ga radi imeli tam v sobi, kjer smo nastanjeni”. Zelo lepo je prosil, naj mu prodamo drevesce, Jaz pa nikakor nisem hotela o tem slišati. Bila sem otrok in nisem vedela, kakšen pomen bi imelo drevesce za uboge vojake. ENA PREŠERNOVIH Čez tebe več ne bo, sovražna sreča, iz mojih ust prišla beseda žala; navadil sem se, naj Bogu bo hvala, trpljenja tvojega, življenja ječa! Navadila so butare se pleča in grenkega se usta so bokala, podplat je koža čez in čez postala, ne straši več me trnjevka bodeča. Otrpnili so udje mi in sklepi in okamnelo je srce preživo, duha vkrotili so nadlog oklepi. : j ■ ' \ [* : . j£*l> Strah zbežal je, z njim upanje goljfivo; naprej me sreča gladi ali tepi, me tnalo našla boš neobčutljivo. ŽIČ LETA 1916 Amerika Ko je vojak le prosil, je rekla meni moja mama, ki je takrat še živela: “Ivanka, le daj drevesce vojaku, naj ga imajo v svoji sobi. Morda je za marsikaterega od njih zadnjič, da bo gledal božično drevo. . Na mamino prigovarjanje sem se vdala in prepustila drevce vojaku. Dal mi je zanj dvajset kron. To je bil že lep denar, pa meni ni bilo zanj. Ko je vojak odnesel drevce, sem bila zelo žalostna. Šele počasi sem se potolažila, ko sem zvedela, kakšno veselje so imeli in kako so bili naši hiši hvaležni, da smo jim odstopili drevesce. Ko so odhajali iz naše vasi, ki je Križ pri Sežani, so se ustavljali pri nas in se zahvaljevali. Rekli so, da ne bodo nikoli pozabili, kako smo jim ustregli in jim olepšali božič. Želeli smo jim srečno pot. Kako je potem bilo z njimi, kdo bi vedel? Za mene je bilo to lepo doživetje in sem si vse dobro zapomnila. Spoznala sem, koliko je vredno sebi kaj pritrgati in drugim narediti veselje. H koncu pozdravljam vse širom po Avstraliji in voščim prav srečno novo leto, ker vem, da bo za božična voščila že prepozno. NAŠ ROJAK NA SALOMONOVIH OTOKIH Mirko Cuderman NA OTOK BOUGAINVILLE, ki je eden od Salomonovih, sem prispel 20. nov. lani. Leteli smo iz Brisbana preko mesta Port Moresby na Novi Gvineji. Ni bilo treba dolgo čakati, da so se nam pokazali prvi znki tropičnega pasu. Avion nam je nudil lep razgled na posamezne otočke z raznobarvnimi koralami. Še lepše bi bilo seveda opazovati te lepote božje narave pod vodo. Že prvi pogled iz višine na otok Bougainville je bil čisto drugačen kot se nam je malo poprej kazala Avstralija v svoji rjavi barvi. Otok je namreč popolnoma poraščen z bujnim rastlinstvom, prava džungla. Videli smo majhne vasice na tesnih livadah, ki so jih domačini izsekali iz gozda. Hišice so lične, narejene iz bambusa. Ko smo pristali na Kieta letališču, smo takoj začutili novo podnebje: je bolj soparno, vroče in ima duh po džungli, po trhlem lesu. Da je tu bolj vroče kot v Brisba-nu, je razumljivo. Smo samo 6 stopinj pod ekvatorjem. Toda tukajšnje podnebje je bolj stalno, le redkokdaj gre preko 100 stopinj. Zelo pogosto dežuje, skoraj vsak dan. Dnevi skozi vse leto so enako dolgi — od šestih do šestih. Letnih časov ne poznajo. So le deževne in suhe dobe. Razlika je ta, da v deževnih pade toliko več dežja, včasih dežuje kar stalno. Od letališča smo šli z avtobusom po slabi cesti do Kiete, ki v resnici ni niti ppoštena vas, dasi je glavno mesto otoka Bougainville. Videli smo bo-tel in nekaj trgovin, ki so kakor skladišča. Med potjo sem z zanimanjem opazoval vasice in koče domačinov, seveda tudi domačine same. So bolj majhne postave in črne polti. Tudi naprej do kraja Loloho je bila pot ozka in slaba. Od tu naprej je pa že skoraj dograjena nova široka cesta do Pengune. Služi rudniku bakra, ki je bil nedavno odprt. S tem velikim mnogomilijonskim podjetjem, ki mu je središče v Panguni, se je začelo za domačine novo življenje. Moje delovno mesto je v kraju Nairovi, ki je v sredi med Loloho in Panguno. Zato morem pisati v glavnem le o razmerah v tem kraju, ki je nekako v središču otoka. Domačini se v glavnem delijo v štiri plemena ali rase. Ne vem, če koga zanimajo imena. Na severu so “Buka people”, niže dol “Wakunai people”, potem “Kieta people” in še “Buin people.” Vsako pleme govori drugačen jezik, skupna govorica jim je pa Pidgin, ki sem ga že v dopisu omenil. Govorijo ta jezik po vsej Novi Gvineji, Papua deželi, Novi Irski in po okoliških otokih. V glavnem je popačena angleščina, tudi nekaj popačene nemščine je vmes. Iz neke vadnice, ki jo je napisal neki Father Mihalič (zveni zelo domače?) za učenje Pidgin jezika, povzemam, da ta jezik govori več ko milijon ljudi. Uporabljajo ga misijonske postaje, šole, univerze itd. Toda znanje angleščine pri učenju Pidgin jezika ne pomaga dosti. Treba se ga je naučiti kar scela. Sreča zame je, da znajo mladi fantje, ki so se izšolali v katoliških zavodih, precej dobro angleščino. Ootok je takorekoč neprehoden. Ni cest, da bi povezovale posamezna plemena. Edino prometno sredistvo je avion, letališča so v vseh štirih središčih. Tudi po morju je mogoče priti v drug del otoka, ali to je počasno potovanje, otok je precej velik. Po mojih računih ga je skoraj za tri Slovenije. Beli ljudje so prišli na otok šele pred 6 leti. Prej so bili tu le beli misijonarji in med vojno vojaki. Nova doba za otok se je torej začela z odkritjem bakrene rude. Domačini so se sprva močno upirali rudniku, sploh celotnemu projektu, ki je: gradnja velikega pristanišča, široka cesta do rudnikov, novih naselij za delavce (belce), elektrarna, napeljava elektrike, sploh vsega, kar je potrebno za čim uspešnejšo produkcijo rudnika. Branili so se na več načinov. Ženske in otroci so se metali pod buldožerje in razne stroje, ko so jim razkopavali in razdirali vasi, nasade dreves in vrtove. Uspeli seveda niso, številna policija jih je zmagala. Živo čutim z njimi. Poprej so imeli lepo in mirno življenje, džungla jim je dajala vsega. Kar jim bilo treba kupiti, so kupili s prodajo pridelanih sadežev. Duhovno in zdravstveno oskrbo Jln> je nudil njihov priljubljeni misijonar. Seve-aa velja pravilo: napredku ne gre upirati se! Že prav, toda ti ljudje niso samo veliko izgubili, posta- li so orodje in žrtve tistih, ki so že začeli njihovo zemljo izkoriščati in jo bodo še bolj. Res so jim beli ljudje zagotovili enakopravnost. Le kakšna bo? Doslej se je izkazalo, da je njihova največja enakopravnost v tem, da se smejo zalivati 2 alkoholom, kolikor hočejo. Tu pa nehote mislim na izkušnje škofa Baraga, ki kažejo, kako alkohol vpliva na tuja plemena, v Baragovem primeru na Indijance. Toda tu je isto, po pivu sesgajo vedno bolj. Za kak praznik — božič! — ga jim dajo brez-PPlačno, kolikor ga hočejo, da se bolj gotovo navadijo nanj. Druge čase ga morajo kupiti, poprej morajo zaslužiti denar. Izgovor belcev je: po tej P°ti jih bolj gotovo pritegnemo k delu. . . H kakšnemu delu, za kakšno plačo? Po večini morajo na težaška dela, večkrat zelo nevarna in bilo je že več žrtev. Le redki so se Ze povzpeli do šoferjev na žrjavih in težkih vozilih. Plače dobivajo po 10 do 25 centov na uro, dočim imamo belci skoraj po 2 dolarja. Ne smejo v naše jedilnice, stanovanja imajo zase. Nedavno so belci na javnem zbrovanju protestirali, da domačini preveč uporabljajo ping pong in druga sPortna sredstva. Govornik jih je javno imenoval keneke”, ki je zelo žaljiv naziv za domačine. V resnici so nam pa ti domačini prav lahko v marsi-oeni za zgled. Po večini so katoličani, nekateri 1Zredno dobri. Držijo se nauka sv. pisma: kdor te udari po enem licu, nastavi mu še drugo! Vse Potrpežljivo prenašajo, pa so kljub temu zelo prijazni in miroljubni. Vedno so pripravljeni za odkrit 'n pošten nasmeh. Prav te lestnosti domačinov pa belce dražijo. Pravijo jim neumne ovce, bolj živali kot ljudje. Seveda vsi belci niso taki. So med njimi tudi trezni in pametni. Žal je teh veliko premalo. Najslabši pijanci so Avstralci in Novozelandčani, ki so pa v manjšini. Veliko je tu Evropejcev in ti po večini domačine spoštujejo kot soljudi, kar je edino krščansko. (Konec spisa v febraurju) NE ŽIVIMO SAMO OD DELA Vladimir Kos, Tokio 1. VEČINA NAŠIH TVORNIC MRAK VEČERJA, IN DIM SI BRIŠE OLJE Z BEDNIH ROK, IN VRISK OTROK — OH, KAM JE ŠEL Z NASIPA, DA TRAVA GLEDA K REKI ŽALOSTNO. NA TOPLIH ČRKAH EVANGELIJA SMEHLJAJ SVETEGA DUHA OSTEKLENI, DA VRTNICA LAHKO SE NAGNE V SREDI, KJERKOLI, V ENOSOBNI CERKVICI. 2. KOT RIBIČI, KI PLUJEJO Z ZALIVA, IZTEGNEM HIP ZA HIPOM V LIK BESED, IN LIK V KOSTI IN MIŠICE SVETILJKE, DA MORE NAJTI ME, KI NOSI JED. 3. KI NOSI JED, JE TAK, DA ZMERAJ ČAKA NA KAKŠEN ZNAK SKOZ SIT PONOSEN ZRAK — IZ SKRITE MLAKE VZHAJA PSALM K OBLAKOM. SKOZ ZID ODHAJA MOJ TOVORNI VLAK. Iz 'mojega dnevnika na tokijski ravnini. Nedelja — binkošti 1970 Tako se kar naprej smejejo vsi domačini Misli, January, 1971 APOSTOLSKA DELA Napisal evangelist sv. Luka UVOD V prvi knjigi sem govoril, o Teofil, kar je Jezus delal in učil od začetka do dneva, ko je apostolom, ki jih je izvolil, po Svetem Duhu dal naročila in bil v nebesa vzet. Njim se je po svojem trpljenju tudi živ izkazal z mnogimi znamenji, ko se jim je štirideset dni prikazoval in jim govoril o božjem kraljestvu. POSLEDNJE NAROČILO, VNEBOHOD In ko je bil z njimi pri jedi, jim je velel, naj ne hodijo iz Jeruzalem, ampak naj čakajo Očetove obljube, “o kateri ste slišali od mene; zakaj Janez je krščeval z vodo, vi pa boste krščeni s Svetim Duhom ne dolgo po teh dneh.” Tedaj so ga ti, ki so se bili sešli, vpraševali: “Gospod, ali boš v tem času obnovil Izraelovo kraljestvo ?P’ Rekel jim je; “Ne gre vam, da bi vedeli čase in trenutke, ki jih je Oče pridržal svoji oblasti; prejeli pa boste moč, ko pride v vas Sveti Duh, in boste moje priče v Jeruzalemu in po vsej Judeji in Samariji in do konca sveta.” Ko je to izrekel, se je vpričo njih vzdignil in oblak ga je vzel izpred njih oči. In ko so ob njegovem odhodu gledali v nebo, glej, sta stala pri njih dva moža v belih oblačilih, ki sta rekla: “Galilejci, kaj stojite in gledate v nebo? Ta Jezus, ki je bil od vas vzet v nebo, be tako prišel, kakor ste ga videli v nebo iti.” Tedaj so z gore, ki se imenuje Oljska in je blizu Jeruzalema, sobotni pot daleč, vrnili v Jeruzalem. Ko so vstopili, so šli v gornjo izbo, kjer so običajno bili: Peter in Janez, Jakob in Andrej, Filip in Tomaž, Bartolomej in Matej, Jakob, Alfe jev sin, in Simon Gorečnik in Juda,Jakobov brat. Z ženami, z Marijo, Jezusovo materjo, in z njegovimi brati so vsi enodušno vztrajali v molitvi. MATIJA POSTANE APOSTOL V tistih dneh je sredi bratov — bila je skupaj množica kakih sto dvajset ljudi —- Peter vstal in spregovoril: “Bratje! Moralo se je izpolniti pismo, s katerim je Sveti Duh po Davidovih ustih POSVETILO Sv. Luka pove takoj v prvi vrstici te knjige, da je že poprej nappisal evangelij, ki je bil seveda Teofilu znan. V isti sapi pposveča to knjigo nekemu Teofilu, kakor je je poprej njemu posvetil tudi svoj evangelij. Ni znamo, kdo naj bi bil ta Teofil. Marsikatera knjiga v teku zgodovine je imela posvetilo kakšni individualni osebi, pa je bila napisana za javnost sploh. Tako tudi ta Lukova knjiga in že prej njegov evangelij. NA OLJSKI GORI Jezusovo naročilo apostolom, naj počakajo na prihod Svetega Duha v Jeruzalemu, poznamo že iz evangelijev. Luka to na temi mestu znova ugotavlja. Prihod Svetega Duha bi mi dandanes bolj primerjali birmi kot krstu. Vedeti pa moramo, da so v prvih časih krščevali s potapljanjem krščenca v vodo, ne samo z oblivanjem. Zato je podoba lahko umljiva. Kakor sc pri krstu človek potopi v vodo, tako bodo apostoli in drugi na binkoštni dan potopljeni v studenec milosti, ki je Sveti Duh. Apostoli še vedno ne razumejo, da Jezus ni irrišel na novo upostavljat zemeljsko kraljestvo judovskega naroda. Ne gre jim v glavo, kaj in kako si Jezus predstavlja kraljesvto božje na zemlji. Ali se bo po vnebohodu kmalu spet prikazal? Ali bo takrat že konec sveta in čas vesoljne sodbe? — Jezusov odgovor pomeni: božjemu kraljestvu sem, postavil temelj. Po mojem odhodu pride Sv. Duh s svojo močjo in bo ostal v Cerkvi do konča. Kdaj bo ta konec, to ve samo Oče, to vednost si je pridržal zase in je nikomur ni razodel. Kljub temu so prvi kristjani mislili, da se bo Jezus vsak čas vrnil in bo konec sveta. “Sobotna pot” — od Jeruzalema do Oljske gore — je dolga kak kilometer. Samo tako dolgo pot so smeli po Mojzesovi postavi napraviti v soboto, zato se tako imenuje. “Gornja izba” je bila verjetno tista obednica, kjer se je na veliki četrtek vršila zadnja večerja. VOLILI SO SAMI, ODLOČIL JE BOG Peter nastopa kot poglavar vse Cerkve in prvak apostolov že hitro po Vnebohodu. Zaveda se: Cerkev je zgrajena na apostolih. Jezus jih jje izbral dvanajst, zdaj je treba nadomestiti odpadlega napovedal o Judu, vodniku tistih, ki »o prijeli Jezusa. Bil je prištet med nas in prejel delež te službe. Pa je s plačilom krivičnega dobil njivo, padel na obraz in se po sredi razpočil in izsul se Je ves njegov drob. To se je razvedelo med vsemi Jeruzalemskimi prebivalci, tako da je njiva v njiH jeziku dobila ime Hakeldama, to je Njiva krvi. V knjigi psalmov je namreč zapisano; Njegovo bivališče naj bo pusto in nikogar naj ne bo, ki bi v njem prebival. In: njegovo mesto naj kdo drug prevzame! Treba je torej, da kdo izmed teh mož, ki so hodili z nami ves čas, dokler je bival Gospod Jezus med nami, od Janezovega krsta pa do dneva, ko je bil od nas vzet, postane z nami priča njego-vega \stajenja.” Postavili so dva: Joževa, ki se imenuje Bar-saba, s priimkom Justus (Pravični), in Matija; ,n niolili so: “Gospod, ti ki poznaš srca vseh, pokaži, katerega izmed tehi dveh si izvolil, da v tej službi in apostolstvu prevzame mesto, od katerega je odpadel Juda, da je šel na določeni mu kraj/* In so zanju žrebali; žreb je zadel Matija in je prištet enajsterim. JEZUS POŠLJE SVETEGA DUHA Ko je prišel binkoštni dan, so bili vsi zbrani na istem kraju. Tedaj je z neba nenadoma nastal sum, podoben bližajočemu se silnemu viharju, in Je napolnil vso hišo, kjer so sedeli. Prikazali so se jim jeziki kakor plameni, ki so se porazdelili »n obstali nad slehernim po eden. In napolnjeni so bili vsi s Svetim Duhom in so začeli govoriti v drugih jezikih, kakor jim je dajaj Duh, da so govorili. Bili so pa v Jeruzalemu Judje izmed vsakega naroda pod nebom, bogaboječi možje. Ko je la glas nastal, se je zbrala množica in se zavzela, ker jih je vsak slišal govoriti v svojem jeziku. Vsi so strmeli in se čudili in so govorili; “Glejte, ali niso vsi ti, ki govore, Galilejci? Kako da mi slišimo vsak svoj jezik, v katerem smo se rodili: Parti, Medi in Elamiti in kateri smo iz Mezopotamije in Judeje in Kapadocije, Ponta in Azija, iz Frigije in Pamfilije, Egipta in libijskih krajev Pri Cireni in mi iz Rima, Judje in spreobrnjenci, Krečani in Arabci. Slišimo jih v našem jeziku oznanjati velika božja dela.” Vsi so strmeli in ne da bi vedeli, kaj naj si mislijo, so drug drugega vpraševali; “Kaj naj bo lo?”. — Nekateri so se pa posmehovali in rekli: ‘Novega vina so se napili.” Juda. Njegov nagovor dodaja nekaj več o Judeže-vem koncu, nego izvemo iz evangelijev, kjer je samo povedano: obesil se je. Tiste njive Juda ni “dobil ’ zase, nekako “pridobil” jo je nehote za skupnost, ko so z njegovim denarjem kupili “Hakel-damo” za pokopavanje tujcev. Peter navaja dvoje besedil iz psalmov, ki se mu zdita primerna utemeljitev za potrebo, da se izpraznjeno apostolsko mesto izpolni. Kaže globoko “svetopisemsko” mišljenje. Dva so kmalu spoznaK ža vredna, “ožje volitve” so jrrepustili Bogu. Žrebali so tako, da so na nekako črepinjo napisali imeni obeh kandidatov, vrgli ju v posodo in tresli, dokler ni ena skočila iz nje. Pogoj za sprejem v število apostolov je Peter poprej jasno označil. Moral je biti eden tistih, ki so bili z Jezusom — bolj ali mam,j redno — ves čas njegovega javnega delovanja. Iz tega sklepamo, da so pač bili v množici 120 pričujočih vsaj nekateri izmed 70 učencev, ki jih je Jezus tudi izvolil, pa ne prištei med apostole. Matija je bil gotovo eden od njih,. 0 drugem kandidatu, Jožefu — prav za prav je bil prvi — ne izvemo ničesar več. Ko je bil tako dober mož, da se ga je prijel pridevek Pravični, gotovo ni bil Matiju nič nevoščljiv. . . BINKOŠTNI PRAZNIK “Binkoštni” je grška beseda in pomeni petdeset. Namreč petdeset dni po veliki noči, deset dni po Vnebohodu. Jiulmn. je takrat ta dan pomenil zahvalni dan za vsakoletno žetev. Praznik se pogosto omenja v spisih stare zaveze'. Prinašali so prve snope žita in jih darovali Bogu s hvaležnimi srci. Obenem so obnavljali spomin na postavoda-jo s Sinajske gore. Za binkoštni praznik so prihajali v Jeruzalem Jusi je iz “diaspore'', mi bi rekli: iz izseljenstva. Iz raznih razlogov so se veliko izseljevali, pa v tujini obdržali svojo vero in domače navade, pa tudi neko število poganov “pojudili", pridobili za vero v svojega Boga. Ob velikih praznikih so se vračali v Jeruzalem in tudi spreobrnjence jemali s seboj. Mnogi Judje iz tujine so bili že druge ali tretje generacije, govorili so bolj jezik tujine kot domovine jrrednikov. Morda besed “slišimo vsak svoj jezik”, ni treba vzeti dobesedno. Glavna misel bi bila: Sveti Duh je združil verne v eno skupnost, da so se v globini src lepo sporazumeli in po navdihu Duha spoznali resnico o Kristibsu in ustanovitvi Cerkve. Saj je bil to večji čudež, kot sa/mo govorjenje v jezikih, ki jih sicer niso znali. VISOŠKA •••» •••• KRONIKA Zgodovinska povest. Dr. Ivan Tavčar Risbe napravil Tone Kralj VIII NI SPOŠTOVAL STAROSTI in tudi plemstvu ni dajal tiste časti, katera mu gre, ali vendar mi je bil mojster Janez Jurij Remp pri tisti priliki všeč. Ko je odšel, so ostali zabavljali za njim kakor vrabci, če jih preženeš iz enega grma v drugega. Gospod Frueberger pa je očitno iskal koga, nad katerim bi znesel svojo slabo voljo. Izbral si je mene ter se delal, kakor bi me bil šele zdaj opazil. Zaiskrilo se mu je v očesu, ko me je po nemški plemenitaški navadi vprašal: “Kdo pa je on?” V meni se je prebudila ošabnost, ker bi ne pisal resnice, če bi zapisal, da nismo v dolini ošabni in visoki. Nestrpno je ponovil: “Še enkrat vprašam: kdo pa je on?” Molčal sem še vedno in se delal, kakor da bi besede ne veljale meni. Ko pa je starec v tretje ponovil svoje vprašanje, je v meni vse zakipelo in končno prekipelo. Odgovoril sem: “Kdo je on? Pri nas so pripovedovali, da je prišel nekdaj raztrgan in bos v Škofjo loko in da je bil hvaležen za kos kruha, če ga je dobil Nato je navsezadnje zlatil kelihe in monštrance in pritiskal ljudi tako, da je od cesarja kupil gosposki stan. Pri nas pa se tudi pripoveduje, da stare hlače niso nove in naj se nanje prišije še tako široka nova krpa. To je on!” Srce se mi je ohladilo, ko sem tako izlil svojo jezo nad ošabnim starim možem. Pa je prišel čas, ko sem se bridko kesal, da pri tej priči nisem krotil samega sebe, kakor je dolžnost vernemu kristjanu. Gospodu Frueberger ju je zalila kri obraz in začel je kričati na vse pretege: “Kašper, Kašper!” Lasulja mu je zlezla z glave in ko je nerodno odpiral tobakiro, se je tobak vsul po mizi. Pritekel je gostilničar in temu je zlatar ukazal, da naj pokliče hlapce, da potegnejo mene, neumnega in neotesanega kmeta, od mize. Wohlgemuet je odločno odgovoril: “Tega ne morem storiti, tega ne storim. Izidor Khallan je moj sorodnik, je moj prijatelj, vaša plemenitost!” Dostavil je še: “Kar sne, kar spije, pošteno plača!” Zlatar je tulil: “Gremo pa mi!” In res je odšel hude volje. In z njim so odšli ostali. Žitničar in grajski pisar sta se posebno čemerno držala. Žitničar je dejal: “Wohlgemuet, pri vas je vsak dan manj prijetno”. In zlatar je ošabno dostavil: “Ni treba, da bi samo sem prihajali”. Nakar je še grajski pisar izpregovoril: “Res ni treba”. Ko so odšli, sem skesano pripomnil: “Veliko škodo sem ti napravil — ne bo jih več!” “E kaj”, je govoril Wohlgemuet, “ti gospodje mi segajo dostikrat do grla. Usta vedno polna, mošnje pa prazne, da največkrat ni solda v njih. Ko 'bi ti videl mojo preroško pratiko, pa bi opazil, da so skoraj vsi zapisani v nji — od žitničar ja pa do mestnega pisarja. Lačne kure so, ki gledajo za vsakim zrnom. Naj gredo, če že hočejo!” Spodaj je potem privlekel od nekod umazano staro pratiko. Od lista do lista mi je razkazoval dolžnike. Še celo zlatar se je nahajal na tej ali oni strani, in vselej je preteklo nekaj mesecev, da je prišla pripomba: par pezalt! “Naj gredo, če že hočejo”, je ponavljal oštir, “ker se moraš preklicano napenjati, da iztineš par liber iz te lačne gospode.” Drugo jutro — bil je dan sv. Monike — sem zmenjal nekaj zlata v nemško veljavo. Mladi zlatar Frueberger mi je spisal pismo, s katerim me je priporočil svojemu stricu, ki je imel menjalnico v nemškem Passauu. Na gradu mi je protipisar napisal listino, v kateri se je reklo, da sem pošten kmetovalec in podložnik svetlega gospoda škofa v Freysingenu, da se nahajam na pravični poti in da se mi naj ne delajo na poti ovire. Nato sem odjahal s svojim hlapcem. Ko sem naletel onkraj mesta, kjer so ravno zidali kapucini iz Kranja svoj samostan, na mladega prošta od Sv. Jakopa, sem mu izročil v namene novega samostana deset renskih goldinarjev, da bi opravili pobožni očetje kapucini svete maše, da bi se dobro in srečno dognalo vse, za kar sem se nahajal na potovanju v nemške dežele. Z božjo pomočjo sem dospel v Solnograd in tudi v Passau. Tam sem zvedel, kje leži Eyrishouen in katero posestvo je bilo nekdaj Jošta Schwarz-koblerja. Zvedel sem, da deklica še vedno služi pri poštenih in bogoljubnih ljudeh, ki pa so imeli kopo svojih lastnih otrok, tako da bi ne bili žalostni, če bi šla Agata od njih. Deklica ni vedela, da ji je umrla stara mati, ker je ta ostajala dostikrat mesece in mesece od doma. Jokala je, ko sem ji pripovedoval o njeni smrti. Tudi družino, pri kateri je Agata služila, je smrt stare Passaverice hudo presunila, in sicer zato, ker jim je deklica sedaj obtičala na rami in je odpadla še tista mala podpora, katero je rajnica prinašala k hiši. Nato sem deklici povedal, da je stara mati umrla pri nas in da sta bila z mojim očetom, ki je sedaj že tudi mrtev, prav dobra znanca. In ko sem Agati povedal, da sta stara mati in oče želela, da bi prišla k nam, se ni prav nič obotavljala. Tudi družina ji ni odgovarjala; nasprotno, videti je bilo, da ji je padel kamen od srca. Nekaj dni sem še ostal v Eyrishounu, da sem dobil krstni list, ki je pričal, da je bila Agata Schwarzkobler zakonska hči očeta Janeza in matere Neže in da je bila po predpisih svete katoliške cerkve krščena na ime svetnice Agate in svetnice Eme. Nikakor nisem hotel, da bi se bila po dolini, ko sem se vrnil na Visoko, širila kaka govorica, da deklica niti naše vere ni. Tako sem pa imel pri hiši veljavno listino, s katero sem vsak čas lahko pobil zlobne jezike, če bi bili trosili kaj hudobnega. Kako smo potovali proti domu, kaj smo doživeli in kako se nam je godilo, tega ne bom popisoval. Dobro se nam je godilo in očividno je bila božja roka nad nami. Gotovo nam je pomagala molitev kranjskih kapucinov. Zapišem naj še to, da smo se v dolino vračali ravno na dan sv. Filipa in Damijana in da je bila tisti dan Gospodova nedelja. Moje potovanje potemtakem ni bilo tako dolgo, kakor sem pričakoval takrat, ko sem odhajal z Visokega. Kjer smo jahali mimo hiš, so dekleta, katera so sedela pred temi hišami, vstajala, ko so me spoznala in ko so opazila, da je na konju za mano sedela mlada ženska, kar v naših krajih ni bilo v navadi. Tudi na visoškem dvorišču, ko sem prijezdil tja, se je zbrala družina in brat Jurij se ni malo začudil, ko je moral najprej pomagati mladi deklici, da je mogla s sedla na tla. Agata ni veliko prinesla s sabo; culico cunj, kakor pravimo pri nas, rdeča lica in dobro voljo, pomagati pri delu. Moja duša pa je bila odrešena od velikega bremena, ko sem imel pod svojo streho mlado deklico in ko se je tako izpolnila želja, katero je izrekel oče ob svoji smrtni uri. če se ne motim — v takih rečeh se v teh časih lahko dogodi pomota — je bila Agata tedaj stara morda sedemnajst let. Imeli smo jo za svojo in pri mizi je sedela tik mene, da bi družina ne mislila, da je tuja in samo posel pri hiši. Stanovala je zgoraj v mali čumnati in z bratom Jurijem sva ji prepustila vse, kar je bilo ostalo po materi, tako da je živela, kakor živi hči, ki se je rodila pri hiši. Agata Schwarzkobler, da bi Bog blagoslovil tvoj prihod pod našo visoško streho! “Ko *mo jahali mimo hiš . . IX. Agata se je hitro privadila novemu življenju. Takoj se je lotila vsakega dela. Kar pa se tiče pridnosti, sem jo lahko stavil v zgled drugim poslom. Od pričetka se je sicer nekoliko dolgočasila in za staro materjo je večkrat jokala. Izpreme-nila je obleko in se pričela nositi po naše. Kmalu je postajala veselejša. Pri delu, ali kjer si je bilo, je rada zapela pesem, ki nam je bila všeč, in najsi je pela v tujem jeziku. Ni še minilo leto, pa je že gostolela v naši govorici — najprej težko, okorno in z vmešavanjem nemških besed da smo se ji morali vsi smejati. Tudi ona se je smejala in se ni dala spraviti v zadrego toliko časa, da je govorila, kakor smo govorili mi sami. Bila je vesela in krotke narave. Z nikomer se ni prepirala. Imela je kmalu kup prijateljic — vse hčere naših kmetov so iskale njenega znanja. Ob praznikih popoldne so prihajale te znanke na Visoko, da je bil pravi semenj okrog stare hiše in da se ni čutil več tisti teman duh, ki je obdajal očeta Polikarpa in njegovo staro kmetijo. Ko je prvič s pečo na glavi stopala v moji in Jurijevi družbi k nedeljski maši, je bilo pri cerkvi veliko občudovanja in dopadenja. Sodilo se je, da je v dolini malo tako zalih deklet, kakor je naša Agata. Bila je tudi pobožna. Rada je molila in tako lepo se je vedla pri službi božji, da jo je hvalil gospod župnik Jager, kadar sem govoril z njim. Bil je pobožen in pameten mašnik, samo prezgodaj je umrl. Pokopali smo ga tik cerkvenega zidu pri malih stranskih vratih. Tudi drugače mi deklica ni delala skrbi, posebno ne, ker ni gledala za moškimi. Na plese je včasih zašla in tudi na prejo, pa vselej z bratom Jurijem. Nikdar nista dolgo izostala, kar mi je bilo kot gospodarju prav, ker ples in preja prav rada pokvarita mlado žensko. Zato je duhovni oče v cerkvi večkrat govoril proti obema. Odkar je bila Agata pri hiši, se je brat Jurij docela izpremenil. Prej ga ni bilo plesa pri tej ali oni podružnici, da bi ne silil nanj. Tudi koledovanja ni bil nikdar sit. Privabil je iz Poljan, iz sestranske vasi in še od drugod štiri ali še več konjikov, da so potem cele tedne jezdarili po loški okolici okrog in prepevali od hiše do hiše. Fant je bil čedno rastel in dekleta ga niso zame-tavala. Sedaj je tičal doma. Na plese je hodil, če je šla Agata z njim, o kateri pa zapišem, da ni rada obiskovala plesov. Na koledovanje se pa Jurij sploh ni več podajal in najboljši prijatelji ga niso mogli pregovoriti, dasi so imeli naj lepše in najboljše konje. Marljiv je bil v gospodarstvu in brigal se je za najmanjšo reč. Lahko torej zapišem, da smo pričeli na Visokem novo življenje in da se nam je dobro godilo. Dosti smo pridelavali in brez težave smo plačevali štibre in davščine, dasi jih je bilo več od kamenja v Sori. O sebi ne moreni nič posebnega zapisati. Agata mi je napravljala zadovoljno življenje — to je res. Na kaj drugega nisem mislil. Prikrivati pa vendar ne smem, da mi je pričelo na dekletu vse dopadati in sicer vse vedno bolj. Njena postava je bila lepša od vsakega drugega dekleta; in tudi njena govorica se mi je zdela pametnejša od govorice drugih dekličev, katere se me niso ogibale, ker se je vendar vedelo, da pride prej ali slej mlada nevesta na Visoko. Tudi tega ne tajim, da sem se z velikim veseljem ozrl včasih Agati v mladi obraz in da mi je bilo posebno všeč nekaj zaru-čenih rumenih las, katerih pri ušesih ni mogla spraviti pod ruto. In še nekaj je bilo, kar naj se tudi zapiše. Kakor sem se jaz tu in tam zagledal v deklico, tako se je tudi brat Jurij zagledal v njo, in ne katerikrat sem opazil, da sta se Agata in Jurij ujela s pogledi, kar se pri meni ni nikdar zgodilo. Vselej me je pri tem znotraj zbodlo, da bi bil najrajši pokaral brata, ki je moral vendar vedeti, da dekle ni za njega in jo mora puščati v miru, kakor so jo v miru puščati hlapci. (Dalje pride) SVARILO... ČIGAVA KUVERTA? V božičnih dneh je p. Valerijan dobil pri neki službi božji med cerkvenimi darovi zaprto kuverto za MISLI in jo prinesel upravniku. Toda na ko-verti ni bilo nobene označbe, od koga je, v kuverti pa $ 6, toda prav tako brez — vsaj — vrstice . . . Kdor je kuverto oddal, naj se oglasi, da ne bo nekoč ravs in kavs . . . MISLI. KOTIČEK NAŠIH MALIH BASEN O KAMELI IN VOLKU Volk je bil lačen, pa ni imel kaj jesti. Tekal je gor in dol ob široki reki. Poželjivo je gledal tja čez. Vedel je, da je na oni strani dosti za pod zobe, pa ni imel več toliko moči, da bi reko preplaval. Pa še to je vedel, da so tam kmetje, ki volkove zelo sovražijo. Tudi če bi kako prišel na ono stran, bi moral takoj spet zbežati. Prazen želodec mu je pa kar naprej prigovarjal, naj poskusi srečo. Volk se je spomnil kamele in je šel k njej. Nagovoril jo je: “Draga prijateljica ,tudi ti nimaš na tej strani reke veliko jesti. Vzemi me na hrbet in me prenesi na drugo stran. Ti znaš dobro plavati. Tam je veliko sladkornega trsa, ki ti bo šel v tek. Pa tudi zame se bo kaj dobilo.” Kamela je rekla: “Tvoja misel ni napačna. Kar splezaj mi na hrbet, pa te bom prenesla čez vodo.” Kmalu sta bila tam. Volk je našel kup kosti in ostanki mesa so bili na njih. Hitro je pohrustal, kolikor je mogel, potem se je samo še oblizoval. Ker se je bal kmetov, je želel takoj zbežati nazaj čez vodo. Brž je poiskal kamelo, ki se je veselo pasla nedaleč proč na njivi sladkornega trsa. Pomigal ji je, naj se takoj vrneta. Kamela ni hotela nič slišali, zato je volk nepotrpežljivo zalajal in začel kamelo zmerjati. Volkovo lajanje so slišali kmetje in se začeli zbirati, da bi šli nad volka. To je začutila tudi kamela, ki se je komaj kaj manj bala kmetov. Stekla sta k reki in kamela je volku nastavila hrbet, čeprav se še ni bila do sitega napasla, ni odrekla pomoči tovarišu. Sredi reke je kamela spregovorila: “Dragi prijatelj, nič lepo nisi napravil z menoj. Rešiti si hotel svojo kožo na moj račun. Zakaj si tako hitro zalajal, da so začeli kmetje vreti skupaj? Zakaj nisi počakal, da bi se tudi jaz do sitega napasla. Jaz ne morem tako hitro žreti kot ti!” Volk ni bil nič v zadregi, hinavsko je odgovoril kameli: “Oh, oprosti, draga prijateljica. Ti še ne poznaš naše navade. Kadar je volk sit, mora lajati in zavijati To je potrebno za dobro prebavo.” Kamela je molčala in si je svoje mislila. Ko sta priplavala do najbolj globoke vode, je pa rekla volku: “Veš, dragi prijatelj, rada upoštevam tvojo navado, pa zdaj ti moram povedati, da imamo tudi kamele svojo navado. Kadar se samo napol napasemo, kot sem se danes jaz, nam ni dosti, da plavamo, moramo se tudi potapljati v globoko vodo. Boš že oprostil, če se pod vodo ne boš mogel obdržati na mojem hrbtu.” Volk se je zelo prestrašil in lepo zaprosil: “Oh, prijateljica draga, nikar tega ne stori. Saj veš, da bom sam samcat v vodi takoj utonil.” Kamela je rekla! “Kaj hočeš, navada je navada, nič se ne da pomagati?” Potopila se je v vodo in volk je zdrsnil z njenega hrbta. Bilo je kar čudno, da ni utonil. Ko je bila kamela že davno na suhem, se je le tudi on skobacal na breg in tam zagledal kamelo. Ta mu je rekla: “Veš, dragi moj, kdor dobroto vrača z nehvaležnostjo, ga mora zadeti kazen, kot je zadela tebe. Ti si samo nase mislil, samopašnež, kako se komu drugemu godi, te ne briga.” Volk si ni modrih besed vzel globoko k srcu, ostal je volk do današnjega dne. Kako naj se spreobrne, saj se še človek včasih ne. Toliko si je pa doživljaj le zapomnil, da menda od takrat ne sili več čez kakšno reko na kamelinem hrbtu. Prav vsak dan iz dalje neznane prinese nam polno novic. Pa se še iz sobe ne gane — kdo ta naš prijazni je stric? SLOMŠKOVA SOLA, CABRAMATTA Pouk v naši slovenski šoli bomo začeli spet drugo soboto v februarju, to je 13. febr. Zbiramo se v šoli poleg cerkve v Cabramatti. Začetek ob 1:15 popoldne. Lanski in novi učenci dobrodošli! Starši, od vas je odvisno, koliko otrok bo obiskovalo šolo letos. — Antonija Vodopivec, UČ. ALI SEM NAREDILA PRAV ? Antonija Stojkovič, Vic. NE SAMO JAZ ŽELIM POJASNILA, tudi druge bo zanimalo, ker tudi druge prav gotovo ti ljudje enako nadlegujejo. Bom povedala, kdo so “ti ljudje.” Včeraj — in tudi že prej, odkar smo tukaj — pridejo na vrata gotove osebe, moški in ženske, ponujat neke knjižice, češ da jih je dobro čitati in preučiti. Iz njih bomo zvedeli, kaj nam je treba verovati in kaj ne Poučili se bomo, kdo je pog Jehova, kdo je Kristus, pa da bo kmalu konec sveta, na kar se moramo pripraviti. . . Po navadi jih skušamo odpraviti z izgovorom, da nas te reči ne zanimajo, a so tako vsiljivi, da jih zlepa ne moreš odsloviti. Če pride na vrata moški, Avstralec, gre nekako lažje, a ženska, ta vam je pravi zlodej. Ko se je nekoč nisem mogla na noben način iznebiti, sem jo kar z vodo polila. Včeraj je prišla Italijanka. Vsiljevala mi je razne knjige, da se moramo pripraviti na skoi'ajšnji konec sveta, biti dobri, delati dobro itd. Rekla sem ji: “Ma to že vse sama vem. Že iz šole od otroških let gor. Slišim ponovno v cerkvi, nazadnje mi pa tudi moja vest sama vse to narekuje. Ne vem, kako kmalu bo konec sveta, zame pač takrat, ko bom umrla.” “Poslušate torej duhovnike, ki sami ne vejo, kaj vam pridigajo.” “Gospa, ali ste vi katoličanka? Prikimala je. “Pa se ne sramujete delati propagando za neko stvar, ki ljudi samo meša in jim dela nadlego? Če duhovniki ne vejo, kaj govorijo, kako veste vi?” “Pa mi povejte, kam bomo šli po smrti?” “Dobri v nebesa, hudobni, ki v grehu umrje-jo, pojdejo v pekel.” “In kje so nebesa? Veste, nebesa ima vsak že na tem svetu, kdor je toliko srečen, da se ima dobro. Kaj bo po smrti, pa nihče nič gotovega ne ve. — Ali verujete v Kristusa?” “Seveda verujem in prav gotovo bolj kot vi, ki njegove besede po svoje obračate, če bi vi verovali v Kristusa tako kot jaz, ne bi hodili od hiše do hiše mešat ljudi in jih nadlegovat s svojo nespametjo.” Bilo mi je dosti, pokazala sem ji vrata in jih zaloputnila za njo, da je skoraj ostala med vrati njena roka, ki je držala debelo knjigo in več manjših v košarici. Sem storila prav? Kdo je tisti Jehova na tem svetu, ki tako dobro ve, kdaj bo konec sveta in da ni nič po smrti? In če ni nič, zakaj bi potem morali biti dobri? če so nebesa ssamo na tem svetu, zakaj pa niso vsi dobri tako “srečni”, da bi se dobro imeli v tukajšnjem življenju? čudim se, kako da se dajo katoliški ljudje premotiti raznim domišljijam krivih prerokov. MALO ODGOVORA. — Skoraj neverjetna vsiljivost “Jehovinih prič” je res znana še marsikomu, ki bere MISLI ali pa ne. Domala ves svet jih je že davno sit. Kako naj bo človek “dober”, pa obenem tako grozno vsiljiv in nadležen, si je kaj težko predstavljati. Že sama ta misel podira njihov skrivenčeni nauk. Zakaj se dajo katoličani premotiti? Dejal bi, da zato, ker so premalo poučeni v kršanskem nauku, pa premalo tudi o “veri” Jehovcev. Sicer se o obojem veliko piše in govori, pa ne pride pred oči in na ušesa katoličanov, ki jim je to najbolj potrebno. Če se vam zdi — in še komu — zares potrebno, da MISLI kaj več napišejo o Jehovciv, se lahko zgodi. Verjetno so pa bralci in bralke MISLI dovolj poučeni, da se ne dajo zmotiti, kakor se Tie daste vi. Toda vaša želja je, da bi se vam povedalo, če ste — naredili prav. . . Vtis imam, da so vam tečne ženske vzbudile — jezo. Verjetno je bila čisto pravična jeza, vendar bi morda mogli nadležnice odpraviti brez nevarnosti telesne poškodbe. Poskusite kljub vsemu malo bolj zlepa. Če jeze ne krotimo, pa naj bo še tako pravična, je nevarnost, da nehamo biti dobri. . . Ur. Stražnik je ustavil avto, ki ga je vozila mlada ženska. “Kaj pa tako drvite, ali ne vidite napisa: 40 na uro?” “Mudi se mi. Zavore so mi odpovedale, pa hitim k mehaniku, preden se mi pripeti prometna nezgoda.” VPRAŠANJA OB PISMU FRANCA JEZE Stanko Andrejašič, Vic. V MISLIH IN DRUGIH LISTIH je bila -e pred časom omenjena knjiga “Skandinavski izvor Slovencev.” Na prvi pogled se mi je zdela ideja popolnoma neresna. Z zanimanjem sem pričakoval, da bom kje bral kak komentar ali oceno knjige, a zaman. Mislim, da se morajo vsakomur, ki ima malo pojma o evropskem zamljepisju, zgodovini in jezikovnih skupinah, pa sliši o skandinavskem izvoru Slovencev, takoj pojaviti vprašanja, ki terjajo prepričljiv odgovor, predno je mogoče tako knjigo smatrati za resno delo resnega avtorja. V zadnji številki MISLI (dec. 1970 str. 364) pa beremo pismo avtorja Franca Jeze inž. Žigonu. Na žalost pa nam to pismo ne daje nobenega odgovora. Nasprotno, celo vprašanje se zdi še bolj nejasno, da — sumljivo. Zaenkrat se še ne bi rad spuščal v analizo tega pisma. Naj kar navedem svoja vprašanja v upanju, da bo g. Žigon ali kdo drug, ki je knjigo “Skandinavski izvor Slovencev” prebral, poslal odgovor. Nekdo bo že vedel, če morda že knjiga sama daje na ta vprašanja jasne odgovore ali ne. Vprašanja so: 1. Ali je slovenščina slovanski jezik ali ni? (če knjiga pravi, da ni, ni treba nadaljnjega razpravljanja, že vemo, koliko je ura in s čim imamo opravka.) 2. če pa knjiga prizna slovenščino za slovanski jezik, je vprašanje: ali so stari Slovenci v pradomovini Skandinaviji govorili slovanski ali germanski jezik? 3. če so govorili slovanski jezik, kako se razloži, da današnji Skandinavci, ki so potem takem daljni sorodniki Slovencev, danes govorijo svoj germanski jezik? 4. če pa so stari Slovenci govorili germanski jezik (kakšen paradoks!), kako potem ta knjiga razloži, da so Slovenci pozneje zamenjali germanski jezik za slovanskega? 5. če se je dogodilo podobno kot pri Bolgarih, tako da so se Skandinavci pomešali s številnejšim slovanskim plemenom in od njega prevzeli jezik, ali potem še moremo govoriti o skandinavskem izvoru Slovencev? Naj ta vprašanja za sedaj zadostujejo. Naj dodam še svoje mnenje, da smo Slovenci rasno precej mešani, kot so tudi drugi evropski narodi, a po jeziku smo Slovani. To pa je sorazmerno manjše važnosti. Bolj važno je, da se Slovenci (kolikor je meni znano), še do danes niso toliko zavedli in zedinili, da bi si mogli izdelati narodnopolitičen program in se po njem ravnati. NADALJNJI DAROVI ZA SKLAD in druge namene $ 14: Dušan Saksida; $ 9: Gvido Plorenini; $ 7: R. Baranowski, druž. dr. M. Colja, Janez Klinar, dr. M. Coby, Neimenovana; $ 4: Tomaž Možina, Martin Adamič, John Ta-dina, Stan Smedly, Peter Kern, Marijan Lauko, Ciril Grmek, Silvan Franca, Slovko Jaklič; $ 3: Ign. Kotnik, Anton Štukelj, Albina Konrad, Franc Vrabec, Franc Danev, Stanko Gruntar, Branko Cvetkovič, Anton Bavdek; $ 2: Jože Grilj, Jože Žele, Jože Čarman, Jakob Božič, Mike Klemenčič, Magda Pisotek, Mario Saksida, Ema Simčič, Cvetko Falež, Franc Bresnik, Anton Pasič, Anton Požar, Slavko Fabian, Franc Pongrašič, dr. E. Miglič, Ivan Frank, Janez Marinič, Matija Merlak, Vinc. Mavrič, Danilo Guštin, Tone Žitnik; $ 1: A. Sankovič, Štefan Saule, Jože Šajn, Al. Košir, Viktor Lauko, M. Habenschuss, Pavla Kavčič, Franc Žabkar. M. Treven, Fr. Nusdorfer, Oto Zore, Emil Torbica, Andr. Pihler, Marija Verko, Anton Kosi, Fr. Tomažič. P. PODERŽAJ, INDIJA — $ 10: Franc Šveb; $ 5: Antonija Stojkovič; $ 2: Helena Pirc, Pavla Pirc, Tone Šajn, Janez Klinar, Tone Žitnik, Roza-mila Drčar; $ 1: Janez Mihelčič. P. Hugo, AFRIKA. — $ 1: Janez Mihelčič. SLOMŠKOV SKLAD. _ $ 5: P. Bernard (da ne bo Slomšek med nami — pozabljen . . .) Prisrčna hvala in glaten Bog povrni! NEJASNI POJMI O ŽRTVAH Anica Kralj, Sv. Sl. SEDELI SMO V MEŠANI DRUŽBI. Mladina je največ molčala, le Helena, lepo dekle, je pri-povedala, kako obiskuje šolo za solopetje in kako si želi šolo dokončati, se posvetiti opernemu petju. Tožila je, koliko se mora učiti, kakšna žrtev je zanjo potovati dvakrat na teden na konservatorij, kjer toliko zahtevajo od učenca... “Ljudje mislijo, da je glasba kar tako, niti si ne predstavljajo, koliko trpljenja zahteva, koliko žrtev!” Prijatelj, izkušen mož, ki je sedel poleg mene, mi je tiho rekel: “Ta ni pevka, ni umetnica in iz nje ne bo nič, zapomnite si! Umetniku tudi najhujše žrtve niso žrtve. Če bi svoj poklic ljubila, bi ljubila tudi pot do njega.” Vprašanje, kako človek v svojem poklicu gleda na žrtve, posebno pa, kako jih prenaša, je zanimiva zadeva. Vzemimo žrtve žene in matere. Vsaka ve, da jo čakajo, a pogled nanje je velikokrat že od začetka zgrešen. Zato začetna razočaranja in težave sožitja. Nekatere se polagoma znajdejo, posebno tam, kjer se zakonca med seboj skušata izpopolnjevati in sproti spraviti na čisto vse težave, ki jih skupno življenje dnevno prinaša. Predzakonska vzgoja Je važnega pomena prav zato, ker že vnaprej pokaže na težave skupnega življenja in svetuje njih rešitve. Res je medsebojna ljubezen zakoncev edina trdna osnova za lep zakon in za srečno vzgojo otrok, brez katere nobena še tako modra knjiga in nobena teoretska vzgoja malo ali nič ne pomagata. Vendar pa je na drugi strani prav tako res, da celo med ljubečima zakoncema pride do hudih razpok, ker on ali ona ne pozna naravnih teženj drugega spola. “Moj mož se bolj zanima za službo kakor za družino. Vse moram doma sama urediti, tako tudi v šoli in vse, kar se otrok tiče,” toži mlada žena z grenkobo. Počuti se kakor opeharjena žrtev. Ta bi morala že 'pred poroko vedeti, da je normalnemu možu njegovo delo, pposebno če je poklicno, najvažnejša stvar, morda važnejša kakor žena. To žena težko razume in tega dejstva podzavestno tudi noče sprejeti, ker je vendar zanjo mož in otroci vse. Če bi to delitev čustev in dela že prej razumela, ne bi v zakonu trpela in se po-čutiila kakor žrtev krivice. Večkrat je res težko za ženo, a žrtve so živ del zakonskega sožitja, tudi najlepšega. Razumevanje moževega dela je eden temeljnih kamnov zakonskega življenja. A zelo redko slišimo žene, ki bi govorile o moževem delu kot o njegovem ponosu. Največkrat je slišati o delu kot viru zaslužka. Gotovo je tako napačno gledanje nevedne žene potisnilo marsikaterega moža v delo, ki ga ne zanima in ki ga lahko globoko zagreni in z njim vso družino. Žena mora podpreti, če treba tudi z žrtvami, moževo delo, ki je zanj vir telesnega in duševnega zdravja in tudi vir njegovih moralnih sil. Mati in njene žrtve. Zakaj imenujemo žrtve skrbi in nego, ki jo mati dnevno izkazuje svojini otrokom? Mati, ki ima resnično rada svojega otroka, in to je vsaka normalna mati, ne bi smela poudarjati svojega trpljenja in žrtev zanj. Gotovo je z otroki križ, posebno z nekaterimi, ki so bolehni ali pa ker imajo težak značaj. A ne igrajmo glasne žrtve pred možem, ali pred prijatelji in sosedami. Saj je materima žrtev oplemenitena z ljubeznijo do otroka. Napačni pojmi in govorjenje o žrtvah večkrat hudo razjedajo in uničujejo naše in tudi življenje naših otrok. Otroci so tudi po božji zapovedi res dolžni staršem hvaležnost in spoštovanje. Starši vzgajajo in skrbijo za življenje svojih otrok, ker jih ljubijo, ne zato da jim bodo vračali. Starši, ki na to hladno računajo, so večkrat bridko razočarani. Ljubezen otrok ni hladno povračilo tega, kar smo zanje naravno, z ljubeznijo storili. Mi svojim otrokom vračamo, kar smo sami prejeli od svojih staršev in naši otroci bodo podaljšali to zlato verigo ljubezni, ko bodo zopet svojim otrokom, našim vnukom, dajali. BELA KRAJINA - INDIJA KOROMANDIJA NAŠA (Avtor ni znan) MElD GORJANCI IN KOLPO živi Bela krajina: kraške drage, bele brezove loze, vinske gorice, z zidanicami in hrami posejane, in skale. . . Sredi krajine so topli domovi z dobrimi in mehkimi dušami. Od daleč jih obiskuje v poletnih dneh veter in prinaša s seboj misel na morje, ki je kot pozdrav brata. Večeri so tihi in sanjavi. Z vseh gričev zvoni, podružnica se oglaša za faro, zvonovi na božjih poteh so najtišji, ker so najviše, a je njih glas najbolj znan soseski. A vsi vabijo v zboru k počitku. V poletni vročini Belokranjec z znojem poji svojo zemljo. Njive rahlja, sadovnjake ureja, težke koše nosi s strmih košenic za živino. A največ ljubezni posveča trtam. Po trdem delu mu duša praznično poje v jesenskih nedeljskih popoldnevih in ob velikonočnem žegnu: ob sladki in močni črnini, ob pisanicah, gnjati, kolaču, pa tudi ob vsakdanjem kosu črnega kruha. Govorica je kot pesem, trditev in pregovor gospodarjev — zrela kmečka modrost. A milina in otožnost plava tu po zraku. Praznično hrepenenje je vsak dan živo v dušah ljudi: bele narodne noše, bandera, godba v procesiji — spomin na prelepi čas. Dekleta si spletajo venčke iz ivan-skih rož in z veliko vero razbirajo iz njih svojo bodočnost. Jurjevanje, petelinji boj, metliško in črnomaljsko kolo je utrip razigranega, globoko dožiivetega življenja in doživljanja s prirodo. Vsak narodni običaj je pobožna obrednost ljudi. — ★ — Bela krajina je lirika slovenskega sveta. Naša majhnost in skromnost je v tej zemlji doma. Z lirično dušo, nevezanostjo na dom, bogatim ljudskim življenjem in z zemljo, zemljo belo in tiho, revno, a tako iskreno slovensko, bogati Bela krajina našo domovino. Ta svet in življenje prinaša v našo kulturo Župančič in Golobič in za njima Malešič in Beličič. Njih beseda je pesem. In čečprav bi eden ali drugi rad rekel trdo in okorno, se mu misel na poti v besedo čudežno spremeni v čustveno milino. Zdi se, da nam Bela krajina ne bo nikdar dala pripovednika — romanopisca, ampak samo in vedno le lirika. Kajti vse poje v belini: v revnih vaseh platnene rjuhe in prti, dekliška krila in platneni jopiči mož in fantov. Poje Zeleni Jurij in pojo koledniki. Poje vas in zidanica. . . — ★ — Pa ko je loza pusta in kamnita, jo pravljično obogate bele breze in cvetoče resje: med skalami gore rdeči cvetovi in se nad brinje sklanjajo brezove veje kot razpleteni lasje belokrajinskih deklet. Prisopiha vlak iz gorjanskega tunela: splaši ptice in zajce, v vinogradih nad Semičem in v dragah za vasmi pa se zravnavajo postave ljudi, ki so bile sklonjene k zemlji. Zdaj spremljajo z očmi črno, vijugasto kačo in vedo, koliko je ura. Potem hiti vlak tja do Kolpe in ljudje po dolini se ozirajo za njim kot za bleščečim kraljevičem, ki se le mimogrede ozre nanje. Črnomelj gospoduje nad vasmi. Metlika bi mu bila rada enaka, če ne prva! Ta svet je majhen in reven in vendar čudno naš. Kot da ga je Bog z gorskim grebenom ločil od ostale Slovenije in ga z reko zavaroval pred hrvatskim vplivom. Sam je, a je vendar ves naš — je pesem moje domovine. Srečal je Butalec Butalca. Pogledal ga je pod noge in rekel: “Kako da imaš na desni črn čevelj, na levi pa rumenega?” “Nič posebnega. Imam doma še en tak par. Kadar tistega obujem, je črni na levi, rumeni pa na desni. Stvar je kar v redu.” — ★ — Nekje v NSW je umrla samotna vdova. Vse premoženje je zapustila St. Vincent de Paul Society. Šli so pobirat stvari v njeno hišo. Našli so med pohišjem vse mogoče škatle, polne starega čaja. Smejali so se. Pa so le upali, da bo v kakšni škatli tudi kaj drobiža, morda bankovcev. Končno so iztaknili bančni šparovček — nekaj le bo! Brž so ga nasilno odprli in se obrisali pod nosom. Bil je do vrha s čajem natlačen. O BOŽIČNIH PRAZNIKIH IN SE KAJ Iz Slovenske Duhovniške Pisarne n.s.w. P. Valerijan Jenko ofm 311 Merrylands Rd., Merryland, N.S.W. 2160 Telefon: 637-7147 Službe božje Nedelja 17. jan. (tretja v mesecu): Merrylands (sv. Rafael) ob 9:30 Leichhardt (Thornley & Roseby) ob 10:30 CANBERRA (Braddon) ob 6. pop. Nedelja 24. jan. (četrta): Merrylands (SV. Rafael) ob 0:30 Nedelja 31. jan. (PETA) Merrylands (sv. Rafael) ob 9:30 Leichhardt ob 10:30 HAMILTON — N.C. ob 6. pop. Nedelja 7. febr. (prva); Merrylands (sv. Rafael) ob 9:30 Croydon Park (Cook St.) ob 10:30 Nedelja 14. febr. (druga); Merryland* (sv. Rafael) ob 9:30 Sydney (St. Patrick) ob 10:30 WOLLONGONG (St. Francis H.) ob 4:45 / Božič in z njim leto 1970 je za nami. Na četrto adventno nedeljo, 20. decembra, so naši pevci pod vodstvom g. Klakočerja imeli del programa na Candle Light P^estivalu v Hyde Parku. Pevovodja je bil zadovoljen z njihovim petjem. Tako je bil njihov trud kronan z uspehom. Saj je bilo celo vrsto vaj, ki pa so obenem služile za božični program v cerkvi. Naj pripomnim, da so pevci in pevke nastopili v narodnih nošah, ki so Avstralce menda bolj zanimale kot petje. Dobil sem vtis, da jim je šlo le za noše. Čestitke pevovodji in pevcem! Iskrena hvala za lepo sodelovanje. Hvala pa tudi vsem, ki so posodili narodne noše (SO res Z VSeh vetrov Sydneya skupaj prinesene!) Polnočnica je bila zopet v Auburn Town Hall, kot že nekaj let zapovrstjo. Udeležba je bila letos za spoznanje manjša kot lani. Pevski program je bil pa zopet lepo izbran. Na božični dan so bile vse tri slovenske službe božje v Sydneyu dobro obiskane. Tudi rojaki v Wo]longongu so prišli v lepem številu k popoldanski božični maši. “Štefanovanje” je bilo zopet lepo obiskano, kot vsa leta. Vidi se, da je ta zabava res priljubljena in tradicionalna. Izkupiček je prinesel lepe stotake v merrylandski gradbeni fond. Bog plačaj vsem udeležencem in pomagačem! Na novo leto so bile tudi tri službe božje v Sydney prilično dobro obiskane. — Spovedovanje na raznih krajih skoro omembe ni vredno. Podoba je, da kar imamo svojo cerkev v Merrylandsu, večina tam opravi spoved. Je bilo na sporedu preveč krajev, kar pa se je izkazalo za nepotrebno. VSEM ROJAKOM, KI SO PRISPEVALI ZA NAŠO CERKEV, JASLICE’, CVETJE, PAPEŽEV KELIH in ostalo: iskren Bog plačaj! P. Valerian. MOLITEV ZA DOMOVINO Še in še je potrebna, nepotrebna nikoline bo. Naj bo domovina vklenjena v našo vsakdanjo molitev. V cerkvi sv. Rafaela, Merrylands, se skupno opravlja molitev za domovino pri večerni maši prvo soboto v mesecu. Kjerkoli smo, v duhu se združimo s pričujočimi tam! ODŠEL JE MED ANGELCE V soboto 12. dec. je družino Dubrovič v Mala-baru, Sydney, zadela nesreča. Njihov 51etni sinček David se je igral blizu hiše ob cesti. Neprevidno je planil izza tovornjaka in padel pod avtomobil, ki je privozil mimo. Dobil je poškodbe na glavi, ki jim je podlegel kljub hitri operaciji v bolnišnici. Naslednjo sredo so ga pokopali v Botany. Bil je drugi sin očeta Viktorja in matere r. Mezgec. Družini sožalje! — p. Valerian. IZ MATIČNIH KNJIG N.S.W. Poroke Vladimir Čeh, vas Črmljenšek, župnija sv. Bol-fenk v Slov. goricah, in Luba Tonkih, rojena v kraju Mogoitui na Kitajskem. Priči sta bila Jože Lah in Vladimir Bojkov — 19.12.1970. Anton Fabec, Zabiče, župnija Podgraje, in Gabrijela Bombač iz Rakeka. Priči Alojz Hrvatin in Erika Žižek — 26.12.1970. Jože Lah, Bišečki vrh, župnija sv. Bolfenk v Slov. goricah, in Olga Elizabeta Ovijač, rojena v Caracasu, Venezuela. Priči Bruno Bednar in Mari Ovijač — 2.1.1971. Kreti Albin Jože Sedmak, Green Valley. Oče Albin, mati Angela r. Kostevc. Botrovala sta Ignac in Ida Kustec — 4.10.1970. Marc Alexander Aldo Schepis, Kyeemagh. Oce Armand, mati Vida r. Turnšek. Botra Aldo & Fofi Schepis — 6.12.1970. Stojan Bratovič, Guildford. Oče Joško, mati Marija r. Perenič. Botrovala Benjamin in Leopolda Bratovič — 13.12.1970. Andrew Julian Virag, Hurstville. Oče JullO, mati Elvira r. Tavčar. Botra Nikola in Diana Da-rič — 19.12.1970. Michele Marija Kalc, Condell Park. Oče Branko, mati Albina r. Vičič. Botrovala Michael in Marija Potepan (v domovini), zastopala sta ju Pavel in Jolanda Sti-gar — 27.12.1970. ZAHVALA ZA POMOČ DRUŽINI TREBAR Družina Trebar, živeča zdaj v Blacktownu NSW, je dokaj nova v Avstraliji. Imajo tri otroke, četrti je na pohodu. Pred meseci je očeta prometna nesreča hudo poškodovala. Družina je nujno potrebovala pomoči. Za zbirko sta se zavzela g. Vinko Ovijač in p. Valerijan. Rojaki so darovali, kot je tukaj objavljeno: $211.30, dobiček “Martinovanja” 14. nov. (Slovensko društvo); $30: bratje šveb; $20: D.L.; po $10: N.K., Ludvik Klakočer, Jože Košorok, Martin Krajnc, Neimenovana (po Mariji Kužnik), Janko Rogina, Toni Šajn, Jurij & Marcia Tomažič, Rudi Trstenjak; po $5: Lilijana Ademovič, Zofija Brkovec, Jože čuješ, Fero Laszlo, Vinko Ovijač, Stanko Petkovšek, Ivanka Potepan, Peter Strah, Herman Šarkan, Franc Valenčič, Janez Vindiš, Ivan Vitez; po $4: Marija Golčman, Vinko Kobal, Ivan Žigon; po $2: Stanko Bec, Rudi Breznik, Frank Condor, Marija Černec. Tone Fakol, Slavko Hrast, Ivan Kobal, Marija Košorok, Rozalija Matelič, Franc Mramor, Neimenovan, Albin Poršek, Bernard Sever, Mihela Šušteršič, Ana Tod, Janez Verbek; po $1: Marija Devetak, Alojz Filipič, Vinko Jamšek, Jože Lipec, Adolf Peršič, Ivan Pirjevec, L. Plecek, Rihard Twrdy. Družina Trebar se vsem darovalcem iskreno zahvaljuje. Brez darov bi se težko prebili skozi dolge tedne, ko je oče Jože preležal v bolečinah v bolnici. Bog plačaj tudi številnim rojakom, ki so družini pomagali s hrano, obleko, posteljnino itd. Hvaležni smo tudi vsem rojakom za obiske v bolnici in za spremstvo in tolmačenje po raznih uradih. Hvala Bogu da je Jože razmeroma hitro okreval, čeprav še več tednov ne bo sposoben za delo, za težko delo pa najbrže nikoli več. — NE KOLIKO — AMPAK KAKO (Iz mišljenja “Ognjiščarjev”) Za kristjana ni važno, koliko naredi, važno je, kako naredi. Niti Kristus ni spreobrnil sveta v svojem času in včasih je bilo podobno — in je še, — da je bil brez uspeha. Toda izpolnil je do pičice voljo Očetovo. Tudi za nas je važno to, da izpolnimo nalogo, ki jo je Bog dal vsakemu izmed nas — nič več in nič manj. Torej: potrudimo se vsak na svojem mestu, da poveličujemo Njegovo voljo, ki nas omejuje na sedanji trenutek in na eno samo podrobnost dela, ki ga imamo v tem hipu izvršiti. Ne imejmo pred očmi le svoje lastno delo. Združujmo ga z delom drugih. Nočemo delčkov in koščkov, hočemo celoto dela, delo skupnosti, gele tedaj se zavemo vrednosti dela, ko delamo “v občestvu združeni” z brati in sestrami. V takem gledanju na delo bo vsako naše dejanje dobilo polntno in živjenje. Naša dejanja ne bodo samo vesoljna — saj je vesolje premajhno, če ga primerjamo z nebesi — naša dejanja bodo božja! Torej ljubimo smehljaj, ki ga komu damo, sitno delo, ki ga moramo končati, ljubimo avto, ki ga vozimo, jed, ki jo pripravljamo, prireditev, ki jo je treba organizirati, solzo, ki jo potočimo za Kristusa v trpečem bratu. . . In še, in še: z ljubeznijo objemajmo inštrument, ki ga igramo, ljubezen vdihnimo v pismo, ki ga pišemo, v veselo novico, ki jo povemo bližnjemu, v obleko, ki jo čistimo. . . Vsaka najmanjša stvarca v naših rokah in srcih nam je bila zaupana kot odrešilni križ za blagovest, ki jo imamo oznanjati svetu. (Iz angleščine: Anica Srnec) NEW SOUTH WALES North StrathfieM: — Saj morda že veste, kako se je zgodilo, da je utonil g. kaplan Father Peter Humphrej’ in dva fanta ministranta. Jaz sem bil tam in videl. Takole je bilo. Jaz sem ministrant v Concordu, ki je naša fara. Father Peter in naš učitelj sta se domenila za naš izlet ali piknik. Vsi smo bili zelo veseli. Jaz sem komaj dočakal dan. Ob devetih smo šli iz postaje Bur-wood in se peljali proti Redfernu. Tam nam je vlak prav pred nosom ušel. Morali smo čakati na drug vlak 20 minut, čez eno uro in četrt smo prišli v Cronullo. Peljali smo se s ferry v Bundeeno, dve milji stran od National Parka. Ko pridemo v Bundeeno, smo rekli, da gremo za dve uri “bush-\valking”. Bili smo v dveh skupinah. Jaz sem ostal zadaj z g. Petrom in učiteljem. Prvo skupino pred nami je vodil kapetan. G. Peter je rekel fantom, da ne smejo v vodo, ker je velika in so tudi vrtinci. Pa niso ubogali. Večji so šli v vodo in še male, neumne, klicali za sabo. In so šli tudi mali. Hoteli so nam pokazati, kako prijetno je, če te valovi mečejo. Voda jih je pa potegnila daleč proč in niso mogli nazaj ven. Ko je g. Peter prišel dol, je vrgel proč sandale in srajco in hitro tekel v vodo. Oni so klicali na pomoč. Pol ure je bil v vodi in enega za roko zagrabil. Prijel ga je pa vrtinec in ni mogel ven. V vodo je šel eden od Večjih ministrantov in jih je ven privlekel. Gospod Peter je bil utrujen, meni se je nasmejal in rekel “Moram še po druga dva, sta malo v zadregi.” čakali smo, kaj bo, pa nismo dočakali. Nazadnje smo videli, kako je še z roko pomahal in to je bilo konec. Verjetno ga je vrtinec dobil. Zvečer ob 7:30 so truplo našli. Rekli so, da je imel glavo pretreseno. Ga je voda na kamne in skale vrgla. Oba fanta, ki sta utonila, so našli enega dva dni pozneje, enega pa šele čez tri dni. Vsi smo bili zelo Žalostni. — Martin Konda. Concord. — Strašno rad bi vedel, kaj drugi pravite na pismo g. Franceta Jeze iz Trsta v decembrski številki. Jaz se kar ne morem načuditi. Sem že prej nekaj slišal, ali pa morda bral, da je g. Jeza napisal knjigo o skandinavskem izvoru Slovencev, toliko se pa nisem zanimal, da bi jo skušal v roke dobiti. Sem mislil, da se bo stvar pozabila. Ne vem, koliko rojakov v Avstraliji bolj ve za g. Jezo kot vem jaz, zato sem se zelo začudil, ko sem zagledal njegovo pismo v MISLIH. Prebral sem pismo gotovo kakšne trikrat, pa še ne vem, kaj bi rekel. Jaz sem hodil v šolo v takih okoliščinah, da nam učitelji niso pravili v starih Slovanih, šele bolj po šolskih letih sem slišal ali bral tudi o njih. Moram pa reči, da sem bil ponosen nanje in vesel, da sem eden izmed njih in so moji predniki. Zato bom k pismu g. Jeze samo to pripomnil. Da so mu že v osnovni šoli presedale pravljice o starih Slovanih”, je pa malo preveč čudno, če je pa res bil že takrat tako “racionalističen po naravi”, bo pa že treba, da nič več ne zapišem. Se tudi bojim, da bi v g. Jezi vzkipela — jeza. Skušal bom slediti nadaljnjim poročilom, kako se bo skandinavski izvor Slovencev zanaprej razvijal. Ali bo še kdo izmed bralcev kaj napisal v MISLI? Rad bi bral, kaj drugi mislite — Pepe Metulj. VICTORIA Heidelberg. — V Avstraliji sem z družino komaj tri mesece. Pred nekaj dnevi sem dobil pri prijatelju tukajšnji list MTSLI. Prijatelj mi ga je seveda samo posodil, da ga prečitam. To sem z veseljem tudi napravil in videl, da je list zelo lep in zanimiv. Zato sem se takoj odločil, da ga naročim tudi zase in svojo družino. Želim ga dobivati od januarja 1971 naprej. Najlepša hvala! — Franc Te-žak. Frankston. — Lepo se zahvalim za obe poslani knjigi, ki sem jih počasi prebrala. Zelo lepo branje je knjiga Za Bogom vredna največje časti, pa tudi spomini misijonarke m. Ksaverije Pirc so lepi. Toliko let je že v misijonih, veliko dobrega je že storila, Bog jo živi še na mnoga leta! Sem videla njeno sliko, prav dobro še izgleda. Upajmo, da bo mogla še dolgo toliko žrtvovati za kraljestvo božje. Tudi list MTSLI vsak mesec težko pričakujem, ker je slovenska beseda tudi v Avstraliji tako potrebna. Želim mnogo uspeha v novem letu in pošiljam pozdrave od vse družine Koširjeve. — Alojzija. QUEKNSLAND Brisbane. — Ni mi žal, da sem naročil misijonsko knjigo matere Ksaverije Pirc: Skoraj 50 let v misijonih. Že kot otrok sem se zanimal za dežele Daljnega Vzhoda. Menda ni bilo predavanja s skioptičnimi slikami ali brez njih v Ljubljani, da bi mu ne prisostvoval. Običajno so bila v unionski veliki ali mali dvorani, ali pa tudi v frančiškanski, liavnotako sem redno posečal misijonske razstave v Grobljah pri Domžalah. Pisateljica mati Pirc nam z razumljivo besedo opisuje te dežele, zlasti pa Tajland, nekdaj imenovan Siam. To je glavno središče preko 2000 let stare budistične vere, ki se deli v neštete kaste in je glavna vera tega dela sveta. Pri tem se spomnim, da imam v svoji knjižnici knjigo inž. Ferda Lupše pod naslovom: V DŽUNGLAH BELEGA SLONA. Izdala jo je 1. 1930 Vodnikova družba v Ljubljani in obravnava takratni Siam. Inženir Lupša je bil tam in je po povratku imel predavanje. Pokazal nam je tudi razne spomine, ki jih je od tam prinesel. Za časa njegovega raziskovanja je Siam veljal za edino deželo, kjer so še živeli beli sloni. Knjiga matere Pirc je pa pomembna za nas v Avstraliji že zato, ker se Avstralija približuje tem deželam in se že nekako smatra za del Azije. Seveda nas bolj zanima veliko delo te naše rojakinje misijonarke. Zanimalo me je tudi poročilo IZPOD TRIGLAVA, da je v Ljubljani umrla Francozinja Si-donija Jeras. Jeras je bil moj profesor in smo vedeli, da je njegova žena Francozinja. To se nam je takrat zdelo zelo čudno. Profesor Jeras je bil eden redkih Slovencev, ki je po porazu Srbije v prvi svetovni vojni napravil ‘Albansko Golgoto” in se prebil na otok Krf. Kot profesorja smo ga imeli radi, bil je mirnega značaja in pravičen. Na kaj vse človeka spomnijo MISLI, ko poročajo O dogodkih doma! — Janez Primožič. Brisbane.— Večkrat mi misli uhajajo čez morje, pa ne vedno prav do Ljubljane. Včasih gredo v drugo smer in se ustavijo nekje pri novih sosedih Avstralije, otokih in otočjih bližnjega Pacifika. Vedno več takih sosedov dobiva Avstralija. Anglija in Amerika se odpovedujeta oblasti v Južnem Pacifiku, “spalni dnevi” v tem morju počasi minevajo. Iz dosedanjih kolonij nastajajo republike, ali pa jim je vsej dodeljena notranja samouprava. Tako bo tudi Nova Gvineja v nekaj letih dobila samoupravo in to pomeni prvo stopnjo do neodvisnosti. Tudi bolj vzhodno ležečim Salomonovim otokom je obljubljena omejena samouprava, prav tako Gilbert in Elice otokom. V teku leta 1970 sta dobili neodvisnost skupini otokov Tonga in Fiji. Fiji sestoji in kakih 800 otokov in ima neka- ko pol milijona prebivalcev, ki so Evropejci, Kitajci, Indijci in še drugi. Ti otoki so postali angleška last leta 1874, ko je tedanj domači poglavar prostovoljno odstopil svoje otoke Angliji. Dne 10. oktobra lani so ob velikih proslavah postali neodvisni. Tako se okoli Avstralije gradi nov svet, v katerem se bo morala naša federacija počutiti kot enaka med enakimi. — Janez Brisbanski. Brisbane. — Zložila sem pesem v čast Sv. Duhu in jo pošiljam, da jo natisnete v MISLIH. Lep pozdrav! — Ana Čarman. Duh modrosti, Duh svetosti, Duh Boga najvišjega, Duh razuma in poguma, dar ljudem od Stvarnika. Duh svetosti in čistosti za ljubezen bližnjega, Duh resnice in pravice Stvarnika vsevednega. Duh ljubezni, potrpljenja ob slabostih bližnjega. Daješ sveto nam obljubo blaženstva neskončnega. SALOMONOVI OTOKI Bougainville. — Večini bralcev MISLI je verjetno znano, da sem že nekaj časa v tem zame čisto novem kraju. Moja firma mi je ponudila zaposlitev tu in mi je plačala zračno pot pod pogojem, da se obvežem vsaj za tri mesece dela tu. Ako pa ostanem šest mesecev, dobim tudi plačano povratno pot. Sprejel sem ponudbo iz dveh razlogov: plača je večja in spoznavanje novega sveta je privlačno. Nisem se motil. Zelo zanimivo je primerjati ta novi svet z onim, ki ga kolikor toliko poznam. Obenem s tem pismom pošiljam za MISLI tudi spis, ki pove, kako odkrivam tukajšnji svet in se uživ-ljam vanj. Upam, da bo za marsikoga zanimivo. Delam pa tu v nočni izmeni kot strugar. Izdelujem in popravljam dele za velike buldožerje in težke tovornjake. Tukajšnja zaposlitev je zame zelo zanimiva, ker mnogo novega vidim in marsikaj novega spoznam. Pozdrav in srečno novo leto znancem in vsem bralcem MISLI — Mirko Cuderman. ZAHVALA Lepo število naročnikov je od novega leta naprej že poslalo naročnino. Prav lepa hvala! Na potrdilnice potrpežljivo počakajte —. ni dovolj časa za pošiljanje sprotf. Upam pa, da nikogar ne bom prezrl, vse pride na vrsto. — Ur. NAŠ IZLET V WOLLONGONG Angela Lilija, Sydney IZLET NAŠEGA OTROŠKEGA pevskega zbora z avtobusom v Wollongong je lepo uspel. Tudi precej odraslih se je izletu pridružilo. Vredno je, da tudi rojaki, ki se izleta niso udležili, izvedo, kako prijetno smo se imeli. Bilo je v nedeljo 13. decembra lani. Avtobus je odrinil po maši v Merrylandsu. Ura je bila enajst. Komaj smo prevozili prvi ovinek, že sta na zadnjih sedežih začela preizkušati svoje prijetne glasove Jože in Marica Poprijeli smo za njima in nismo odnehali do kratkega postanka na izletniški točki Bulli Look Out. Tu se nam je prilegla dobra malica, pa tudi kamera je prišla do veljave. Mlada grla so tu obmolknila — začele so se resne skrbi, kako bo uspel nastop pri službi božji pod vodstvom Vinka Kobala. V cerkvi pri St. Francis Home se je nabralo rojakov iz Wollongonga in okolice proti pričakovanju veliko. Saj je bila cerkev kar polna. Bili so nam v zgled. Naši pevci so se dobro odrezali. Naj jih naša javna pohvala še bolj navduši, da bodo vedno radi sodelovali pri naših službah božjih. Po maši smo hiteli na Miklavževanje v dvorano ob stolnici. Miklavž je bil velikodušen tudi do otrok iz Sydneya. Lepe darove je izročal anglečku, ta jih je oddajal naprej. Parkelj se je seveda tudi razkazoval, opravka pa ni imel kaj prida kako neki med samimi pridnimi, kot smo mi, ha! Nazadnje so nas pa še dobri rojaki iz Velikega Wol-longonga prijazno pogostili. Veselja ni hotelo biti konec, še s seboj na avtobus smo si ga lepo merico vzeli. Zato so se spet oglasile pesmi, narodne in nabožne. Počutili smo se kot ena sama družina — velika! Da smo bili nazadnje utrujeni in zaspani, boste pa radi verjeli. Vsekakor: hvala za ta prijetni popoldan p. Valerijanu in rojakom v Wollongongu. Priporočamo se za naprej. Večkrat kaj takega! čudim se, gospod gostilničar, da imate toliko mačk, ko vendar tako neprijetno smrdijo.” “Smrdijo? O, če so pravilno pripravljene, čisto nič ne smrdijo.” Potožil je kmalu po operaciji slepiča prijazni znanki: “To je pa že od sile. Pomisli, od operacije naprej sem izgubil na teži sedem kil.” “Sedem kil! Jaz sem pa vedno mislila, da slepič ne tehta čez pol kile!” — ★ — “No, Micika, ali si se lepo, vedla, ko si bila za praznike pri stricu?” “Zelo lepo. Stric me je pohvalil.” “Kaj je pa rekel?” “Da še živ dan ni videl otroka, ki bi se tako vedel.” — * — “Da, poročil sem se. Ali se čudiš” “Skoraj. Rad bi vedel, kako je do tega prišlo.” “Naletel sem bil na žensko, ki me je edina od vseh rada imela.” VESELO PISMO — VESEL ODGOVOR Dragi p. urednik:— Pošiljam naročnino za leto 1970. Zdaj pa odpovedujem MISLI, ker se bom naročil na DRUŽINO. Lep pozdrav! — Stanko Petkovšek, Croydon. Dragi Stanko:— Odlično, čestitam! če bi vsi naročniki tako naredili, ali si moreš predstavljati, kako globoko bi se jaz oddahnil? No, pa vsaj Ti si prišel na to, koliko več duhovnega in tudi sicer vrednega branja je v DRUŽINI nego v MISLIH. Seveda boš pa moral brati in razmisliti vse, kar je najti v DRUŽINI, ne samo tisto, kar “paše”... Lep pozdrav! — P. Bernard. MIZARSKEGA VAJENCA ISCE Najrajši bi dobil Slovenca, vendar mora f znati angleško, če je kdo, ki ima veselje, naj se oglasi! AUSTRAL JOINERY — Janez Tadina 27 Silva Ave. Queanbeyan 2620 Telefon: 973-181 — Po urah: 498-162 — ★ — 1 I % SLOVENSKA RESTAVRACIJA | I i l »GORICA« 158 Gertrude St., Fitzroy (Melbourne) 3065 Priporočamo se rojakom za razne “parties” (svatovščine, krstitke, birmanja itd.) Dobra postrežba z domačim pecivom Pecivo tudi za odnesti s seboj Oglasite se osebno ali po telefonu * P Tel. 41-6391 J. in J. HVALA | l g V I TURISTIČNA AGENCIJA OLYMPIC EXPRESS pty. ltd. PRIDITE OSEBNO, 253 ELIZABETH STREET, SYDNEY 2000. Tel. 26-1134. TELEFONIRAJTE ALI PIŠITE V URADU RADKO OLIP •¥• urejuje rezervacije za vsa potovanja po morju in zraku — širom sveta, posebno v Slovenijo in ostalo Jugoslavijo ¥ Izpolnuje obrazce za potne liste, vize in druge dokumente organizira prihod vaših sorodnikov in prijateljev v Avstralijo I.T.D. Charter za letalom; Sydney - Beograd - Sydney $646.36 Sydney - Ljubljana - Sydney $661.00 Skupine z letalom: Sydney - Beograd - Sydney $822.70 Sydney - Zagreb - Sydney $836.60 Sydney - Ljubljana - Sydney $841.20 (to so cene za člane Affinity skupin) Uradne ure 9-5 in ob sobotah 9-12 »?♦>>>>>: !« c £ L PRVA TURISTIČNA VAŠA AGENCIJA >; ;♦; i i i ;♦; :♦: >; >; 1 s ■5 ★ ★ potovanja z avioni potovanja z ladjami potovanja v skupinah kombinacije potovanja: oskrbuje za vas: ★ oskrbimo potovalne dokumente ★ rešujemo vse potovalne probleme ★ vse dni smo vam na razpolago ★ vsak čas nam lahko telefonirate odlet z avionom, povratek z ladjo v vseh zadevah potovanja, ali pridite osebno VAŠA POTNIŠKA AGENCIJA ■» up w m m ■* 72 Smith Street, Collingwood, Melbourne Poslujemo vsak dan, tudi ob sobotah, od 9. - 7. TELEFONI: 419-1584, 419-2163, 41-5978, 44-6733. V uradu; P. Nikolich, N. Nakova, M. Nikolich fi / >! ♦ >; >; >! >! >! >: >; ♦ >: >: I Je >; K 1 ♦j >; v 8 i & Po končani glavni skušnji za igro je potožil eden igralcev i^ežiserju: “Škoda, da moram že v prvem dejanju umreti. Rad bi še igral.” “Boga zahvali, ker sicer bi te v drugem dejanju gledalci ubili.” ŠOFERSKI POUK V SLOVENŠČINI Nudi ga vam z veseljem “FRANK’S AVTO ŠOLA” 32 The Boulevard, Fairfield West 2165 Telefon: 72-1583 ROJAKI, KI GRADITE NOVO HIŠO ALI POPRAVLJATE STARO priporočam se FRANC MIKEL 14 VVaratah St., Canterbury 2193 Telefon 78-8720 S svojimi delavci vršim prvoklasno delo v notranjščini in na zunanjščini hiše. Moja tvrdka je znana pod imenom: The New Plastering N Building Co, Pty. Ltd. Naše geslo je: Poštena postrežba! 3 SLOVENSKE PLOŠČE KNJIGE — SLOVARJI — MUZIKALNI $ INŠTRUMENTI g UNIVERSAL |{ RECORD CO. 205 Gertrude St., Fitzroy, VIC. 3065 p Tram 88, 89, 90 iz Eourke St. do postaje 13. Kataloge in naročbe pošiljamo s pošto POSLUSAJTE RADIJSKO EMISIJO •■t ob sobotah 8.00 zvečer na 2CH — SYDNEY, Val 1170 So bili doma na obiisku: oče, mati, sinček hčerka. So šli pogledat strica in teto, ki sta imela velikega psa. Tudi ta jih je lepo pozdravil in dečka obliznil po roki. Deček pritajeno vzkliknil in sestrica ga je slišala. “Ali te je zares ujedel?” “Ne, samo pokusil me je.” SLOVENSKA MESNICA ZA WOLLONGONG ITD. TONE IN REINHILD OBERMAN 20 Lagoon St., Barrack Point, NSW. Priporočava rojakom vsakovrstne mesne izdelke: kranjske klobase, ogrske salame, slanino, sveže in prekajeno meso, šunke itd. Vse po najboljšem okusu in najnižjih cenah. * Razumemo vse jezike okoliških ljudi. * * Obiščite na* in opozorite na nas vse svoje * !♦! prijatelje! > •: « > •. > Govorimo slovensko. VAS TOTOGRAF: PAUL NIKOLICH ♦ ♦ * PHOTO STUDIO VARDAR 108 Gertrude Street Fitzroy, Melbourne, Vic. (blizu je Exhibition Building) Telefon: 41-5978 Doma; 44-6733 IZDELUJE: prvorazredne fotografije vseh vrst, svatbene, družinske, razne. Preslikava in povečuje fotografije, čr-no-bele in barvne. Posoja svatbena oblačila, brezplačno. Odprto vsak dan, tudi ob sobotah in nedeljah od 9 — 6. POZORI POZOR! ♦ Preden kupite poltrcne, divane ali “cou- V % >i che’*, pridite k nam ogledati si kvaliteto in nizke cene. ♦ V .. ♦ •*; Izdelujemo jih sami, zato to naie cene •: J za 50% odttotkev nižje kot drugod. ♦ >• * VINCENC ŠTOLFA $ >: .J J 562 High Street, Thornbury, Vic. 3071 •«; * Tel. 44-7380 *■ •! ■ * «; Seveda se bomo pomenili po slovensko * * Je rekel nekdo: “Jaz ne verjamem svetemu pismu, ki pravi, da je denar korenina vsakega zla.” Sosed ga je popravil: “Saj sveto pismo ne pravi tako. Pravi le, da je zatreskanost v denar korenina vsakega zla.” Oni je rekel: “A tako! Potem pa ni tako hudo. Jaz sem tako malo zatreskan v denar, da vsega sproti zapijem.” : ♦ : ♦ ♦ S STANISLAV FRANK 74 Ro*ewater Terrace, Ottoway, S.A. 5013 LICENSED LAND AGENT: Posreduje pri nakupu in prodaji zemljišč in hiš. DARILNE POŠILJKE v Jugoslavijo posreduje. SERVICE ZA LISTINE: napravi vam razne dokumente pooblastila, testamente itd. ROJAKI! S polnim zaupanjem se obračajte na nas v teh zadevah! Tel. 42777 Tel. 42777 Pri petdsetih letih še vedno samec se je vrnil v domovino. Po dveh letih je pisal prijateljem: Ne vzdržim tu, vrnil se bom. Pridem s to in to ladjo. Šli so ga čakat. Pokazal se jim je z otročičkom v naročju. Blizu je bila žena, ki je ni-so poznali. Niti niso vedeli, da se je doma oženil. “Kaj pa to? Čigavega otroka pa nosiš?” “Čigavega? To je mojega starega očeta najstarejši pravnuk.” «r >; >1 >; >; >: j NAJCENEJSE POTOVANJE V EVROPO Z ladjo MELBOURNE — GENOA (izven sezone) $ 367.- Z letalom AVSTRALIJA — BELGIJA — ANGLIJA (vsak letni čas) $ 450- Z letalom (charter) MELBOURNE — DUNAJ in nazaj $ 720- Z letalom (skupinski izlet) MELBOURNE _ RIM — MELBOURNE $ 822-70 Lahko oskrbimo vse formalnosti za potovanje vaših družin in sorodnikov Z udjo: GENOA — MELBOURNE $ 498-50 I letalom: LJUBLJANA — AVSTRALIJA $ 608-80 Za podrobne informacije v vašem jeziku: A L H 4 ' ■........................ *v T - l POTNIŠKO PODJETJE 330 Little Collins Street (vogal Elizabeth St., Melbourne 3000. Telefon: 63-4001 & 63-4002