1928 G O $ V O /l H _Št5.
Sirarski posvet na Jesenicah.
v nedeljo, 19. t. m. je sklicala Kmetijska družba za Slovenijo na Jesenice sirarsko zborovanje, o katerem smo na kratko že poročali. Na to zborovanje je poslalo 22 mlekarskih in sirarskih zadrug svoje zastopnike. Razen tega so bili zastopani tudi vel. župan ljubljanske oblasti po oblast, kmet. referentu Černetu, okrajno glavarstvo v Radovljici po okrajnem kmetijskem referentu Sustiču, ljubljanski oblastni odbor po inž. Absecu, Zbornica za trgovino, obrt in industrijo po tajniku dr. Pretnarju, Zveza slovenskih zadrug po ravnatelju Trčku, Zadružna zveza po ravnatelju dr. Basaju, Osrednje mlekarne po Fr. Černetu, Mlekarska šola v Skofji Loki po inž. Šabcu in drugi.
G. inž. Š a b e c , ravnatelj mlekarske šole v škof j i Loki, je podal kratek pregled vzrokov današnje sirarske krize in pogojev za njeno omejitev. Kriza je nastala radi nad-pridelave mleka doma in v inozemstvu. Radi je^a je izostal izvoz mleka in mlečnih izdelkov. Na inozemski trg ne moremo z našim blagom, ker je predrago. Tudi kakovost ne odgovarja inozemcem. Potrebna da je najprej osredotočenje mlečne trgovine, izboljšanje kakovosti sira in masla, povzdiga kon-stima mleka in mlečnih izdelkov v državi ter zakonita omejitev krošnjarenja s temi izdelki, delki. —
Večji del obravnave na posvetu jc zavzelo vprašanje osredotočenja trgovine s sirom. Trgovsko stran tega vprašanja je temeljito obdelal g. ravnaetlj Obersne, ki je predvsem poudarjal desorganizacijo pri vnovčenju sira, naše višje cene nasproti inozemstvu ter manj zadovoljivo kakovost našega izdelka. Ustanoviti bi bilo prodajno zadrugo, ki bi naj delovala samo proti proviziji ne pa na lasten račun. Taka poslovalnica bi naj bila v Ljubljani ter bi posredovala prodajo sira ali samostojno, ali naslonjena na kako že obstoječo organizacijo. Razen tega bi bilo še ustanoviti poseben fond za pospeševanje izvoza sira. Danes imamo v Sloveniji okrog 20 vagonov r'ra, ki leži pri sirarskih zadrugah in čaka kupca.
Organizatorično plat centralizacije širne trgovine je obravnaval g. ravnatelj Trček. Naše male mlekarne in sirarne delujejo z visokimi stroški, ki izdatno podražijo blago in zmanjšajo njegovo vrednost. Pri podelanju do 500 litrov mleka ima mlekarna 15 do 20 odstotkov stroškov, kar znatno vpliva na ceno mleka, ki jo mlekarne plačujejo udom. Okrog 70 odst. inlekaren in zadrug v Slovenji dobiva premalo mleka, da bi mogla z dobičkom širiti. Radi tega je nujno potrebno družiti več mlekarskih zadrug, da se na ta način zmanjšajo stroški in izdelek poceni.
Po teh dveh poročilih se je vnel živahen razgovor, iz katerega je sledilo, da so vsi zastopniki mlekarskih in siraskih zadrug z,a ustanovitev osrednje poslovalnice v Ljub-'jani, kar je bilo ugotovljeno tudi v soglasno sprejetih resolucijah,
Kot tretjo točko posveta je g. Mencinger obravnaval ustanovitev osrednje zorilne kleti v Bohinjski Bistrici, kamor naj bi dajali svoj sir v zoritev vseh 11 bohinjskih sirarn. Po-vdarjal je predvsem pogreške bohinjskih si-rarjev, ki se nočejo naučiti pravilnega sirar-stva in malomarnost Bohinjcev, ki preslabo pazijo na svoj izdelek.
Po daljši obravnavi so bile sprejete sledeče resolucije:
1.	Na sirarskem posvetu zbrani zastopniki mlekarskih in sirarskih zadrug so uver-jeni, da je v združeni samopomoči iskati glavno sredstvo za odpravo sedanje mlekarske krize in poživljajo v ta namen vse prizadete mlekarske organizacije, da se v obrambo svojih gospodarskih interesov tesno združijo v skupno osrednjo organizacijo.
2.	Zbrani zborovalci uvidevajo nujno potrebo, da se pospešuje izdelava sira, kakor tudi njegova prodaja s centralizacijo v to potrebnih poslov in da se v ta namen osnuje v Ljubljani osrednje vodstvo za organizacijo izdelave kakor tudi za posredovanje širne trgovine. Ta osrednja poslovalnica naj v svojih rokah združuje širno trgovino vseh sirarskih in mlekarskih organizacij v deželi.
3.	Zbrani zborovalci soglasno priznavajo, da je treba za povzdigo bohinjskega si-rarstva za vse prizadete sirarske organizacije moderno opremljne osrednje kleti v Bohinjski Bistrici s potrebnimi prostori za kipenje in gojenje sira pod vodstvom poklicnega strokovnjaka.
4.	Zbrani zborovalci nujno priporočajo vsem merodajnim činiteljem, da se zavzamejo za to, da dobimo čimprej zakon, ki naj zaščiti promet in trgovino z mlekom in mlečnimi izdelki. Začasno se naj pa odpomore današnjim neurejenim razmeram v prometu z mlekom in mlečnimi izdelki na ta način, da se primerno strogo izvajata obrtni zakon kakor tudi nadzorstvo nad živili.
Napake.
Ta mesec se bo posadilo največ sadnega drevja. Kdor ni sadil v jeseni, mora saditi sedaj do konca meseca marca. Da bo naše delo čim uspešnejše, to se pravi, da bomo imeli od novih nasadov čim prej in čim zanesljivejši užitek, se izogibajmo pri saditvi posebno sledečih napak:
2. Ne kupujmo drevja po sejmih! Tako pozno! Pregovor: »Kdor prej pride, prej melje,« velja tudi v tem slučaju. Najbolje opravi tisti, ki si oskrbi drevje že v jeseni ali pozimi. Sedaj je skrajni čas, da se še naroči; dobili bomo pa itak izbirek ali pa nič.
2.	Ne kupujin odrevja po sejmih! Tako drevje je predrago,- če je še tako poceni, ker je vse presušeno in navadno drugih sort, nego jih mi želimo. Izvečiue ga moramo precepih, petem ko je že odraslo in bi imelo že roditi. I
3.	Ne kupujmo kar tja vendan, kar dobimo v roke, ampak zahtevajmo vedno sorte, ki smo jiii že prej po tehtnem prevdarku in posvetovanju določili in o katerih smq pre-
pričani, da bodo v naših razmerah dobro uspevale.
4.	Ne sadimo mnogo sort, ampak le eno, dve ali kvečjemu tri, ki so za naše podnebje, lego in sadno kupčijo najboljše. Čim manj sort bomo imeli v sadovnjaku, tem več bo vreden sad — to je zlata resnica, ki jo pa naši sadjarji še tako malo uvažujejo.
5.Ne	sadimo prepozno! Vedimo, da čimprej na pomlad pride drevo v zemljo, tem prej bo ozelenelo in tem lepše bo rastlo. Vsako odlašanje in zavlačevanje je drevju v škodo, ker izgublja moči in čas, kar oboje nujno potrebuje za rast in razvoj.
6.Ne	zasipavajmo jame šele takrat, ko drevo sadimo, ampak vsaj nekaj tednov prej, da se zemlja sesede, preden sadimo. Ob tisti priliki zasadimo v jamo tudi kol. Kdor koplje jame šele takrat, ko drugi sadi, je slab sadjar. Sproti delamo jame samo na globoko obdelanem in zrahljanem zemljišču.
7.Ne	sadimo neobrezanga drevja! Preden drevo posadimo, obrežimo najprej vse debelejše korenine. Potem skrajšamo pa tudi mladike v vrhu povprečno za polovico ali celo za dve tretjini — močne bolj nego šibke, zgornje bolj nego spodnje. Mladiko skrajšamo vedno tik nad primernim zunanjim očesom. Sprednji poganjek, ki tvori podaljšek debla, pa obdržimo 15—20 cm nadolgo nad očesom, ki je nad lansko rezjo.
8.Ne	sadimo pregloboko! Ne pozabimo, da se bo zemlja v jami še kolikor toliko posedla in z njo vred bo zlezlo v zemljo tudi drevo. Zato pa sadimo tako, da bo tisti del drevesa, kjer prehaja deblo v korenine, precej nad površjem zemljišča. Na prevlažnem in prodnatem stevu sadimo na kupe.
9.	Ne devajmo pri sajenju gnoja na dno jame, ampak na vrh, ko smo korenino pokrili z zemljo. Nazadnje pokrijmo še gnoj z zemljo. Kjer je v bližini kurja nadioga, vrzimo čez kolobar nekaj smrekovih vej ali trnja.
10.	Ne privezujmo drevesa takoj po saditvi trdo h kolu, ker bi obviselo na njem, ko bi se pod koreninami zemlja sesedla. Pri-pnimo ga samo nalahko h kolu, da se more neovirano gibati navzdol.
11.	Ne bodimo brezskrbni in lahkomiselni zaradi imena drevesa, ampak takoj za-pišimo ime sorte, ki smo jo posadili, v zapisnik. Tako se ime ne more izgubiti in sčasoma se ga bomo privadili. Drevo z imenom je dvakrat toliko vredno kakor brez imena.
12.	Ne mislimo, da smo že vse opravili, ko smo drevo posadili! Večkrat čez leto poglejmo kako uspeva, obrežimo nepotrebne ali celo škodljive poganjke, plevimo kolobar, za-tirajmo listne uši, glejmo, da kol ne drgne ob deblo ali veje. Če je suša, moramo drevju zalivati.
Za Ameriko in zadeve tamkaj — samo dr. Ivan Čer ne, gospodarska pisarna, Ljubljana, Miklošičeva 6. Cene zmerne; po ureditvi plačilo.
Tomaževa žlindra
zopet tlošla. — Dobi so naiceneje pri
GosDodarskl zvezi v Ljubljani.<
Stran 151
»uOMOLjrB« 19»
Iv. Lovrač:
K cepljenju prašičev proti rdečici.
Z ozirom na pomembni sklep k zboru SLS v Kamniku glede cepljenja svinj in (o za-devajočo izjavo g. -dr. Jerina v 15. št Slovenca . smatram za potrebno pojasniti zadevo tudi s stališča kmeta-prešičjerejca.
Za naše male kmetije je prašičereja dane?. j.o mali posestnik radi zanj usodnega razmerja med cenami njegovih prideikov in ce- i nami potrebščin, ki jih mora kupovati, zelo slabo sliaja ;n je obstoj malih kmetij resno ogrožen, posebno važna, ker prašičerejo laže razširi in z boljša ter s tem poveča svoje dohodke Nujno potrebno je, da ga pri tem podpirajo oblasti po svojih, strokovnjakih s podukom in dejansko.
Rdečica povzroča prašičerejcem ogromno škodo, !;er pokonča dostikrat v nekaj dneh vse prašiče posameznim kmetom in ie s tem uničen uspeh njegovega truda za več let.
Skušnja potrjuje, da cepljenje res po ,n'' Ta proti rdečici in da cepljeni prašiči navadno ne obole na tej bolezni. To cepljenje zdravih prašičev, ki naj jih varuje pred rde-tico, imenujejo strokovnjaki varstveno cepljenj e in obstoji v tem. da se vbrizga prašičem predpisana količina kultnr (bacil rdečice* m obenem protisirup tega bacila: serum rde-cice ro cepljenje varje nekako do 0 mesecev. potem pa neba cepljenje obnoviti.
Za -lučaj pa, da prašiči že obok- na rde-cici. je brez ozira na to. ali so bili prej varstveno ceoljeni ali ne, edina uspešna pomoč zopet cepljenje. To zdravilno cepljenje obstoji v tem da se prašičem vbrizga sam serum (brez kulture, ker v tem slučaju so bacili kot taki ze na sv ojem deluj v večii količini. S tem zdravilnim cepljenjem, s serumom se na rde-cici oboleh prašiči navadno rešijo in hnro no-raa-a ce je pomoč prav čas pri rokah.
Zdravi praski v oblizju bolnih se v takih kot osumljeni, da imajo lahko že kaj bacilov v sebi) cepijo tudi s samim serumom, ki pa ko tUk varuje prašiče le okrog 1 mesec pred bolezni jo. fa tretji različni način imenujemo zasilno cepljenje.
Kmetovalci nimamo nič proti »<>mu da
Mve,r;(^1,Urt V p°khfan;h ^krih in da var-,ne ,o cepile vrše živinozdravniki. Želimo
)?koi ■	drPva in oblas,i stavile ,o-
hko zAmozara.mkov, da bi le-ti mogli pravo-
• •	Prašiče, kar žal fe Se bo
da
Oosp-de 2:. inozdravnike prožimo, ozirom na tti&k poU-L j kneta-prešičerejca pristanejo r.a to našo zahtevo 7a toliko časa, ko bo ko i:virozdravnikov. da bodo v položaju pravočasno počepih prašiče in bodo morčiro Ceni pravico cepljenja izključno rase pr/drž-.: .Merodajne oblasti pa naj gredo kmetu v tem oziru na roko.
Nevzdr.:!;: . ie. da mora kmet v oddajnih hribovsi h krajih brez pomoči gledati, ko jej rdečica pokončava prašiče, pa ve, da je sredstvo. - katerim bi si lahko pomagal, p.i s, ne more pomagati, ker ne sme !
Jaz pa pravim, pomagajte kmetu vsaj v takem slučaji;. ko bi mu lahko in bi nič ne stalo.
Izsel!evan>e v Kanado.
Priredil izseljeniški nadzornik F. fin k.)
Izseljevanje v Kanado se pripravlja; začetkom marca odrinejo prvi večji transporti. \ ravnanje odpotuiočim, kakor dosedaj št ne-prizadetim, hočem pojasniti možnost izseljevanja v KaiUtdo.
Kanada men preko 10 milijonov kvaurat-j n>h kilometrov in ima približno " milijonov I prebivalcev; na kvadru kilometer odpade 0.W j o-cb Iz tega sledi. da je Kanada še z gozdov i zaraščena zemlja in da .se tam izvršuje veči-, noma samo poljedelstvo, živinoreja in <rc-zdarsfvo. Radi tega se smejo vselit; v Kanado samo poljedelci.
Uorava države je v izkušenih rokah in je vsled tet-;: vselevanje urejeno in sicer:
1. Skupinsko priseljevanje.
L prava kanadske države ugotovi vsako : leto, koliko novih poljskih delavcev se bo po-j trebovalo v prihodnjem letu. Izvršitev prise-I Ijevama določenega števila vseljencev se potem | razdeli ,n sicer polovico železniški družbi Lanadian Pacmc in drueo polovico Gina
kmalu. Dotlej
potegniti za te.
smo primorani odločno se serum v ~ da se nam da na razpolago
SeliSlST V Si,i.iD da t0 »H5
nTa n nn^-2g0ra) P°iasniI na<^e ccp-ijcnja .n opozarjam na ogromno gospodarsko
tr« D e^orP' "aŽ kmet radl C k e '	in 50 mnogo-
pomagati ' bi P^cčasi,
strokovnfi,116 bi biI° PriPoročati. da bi ne-S f' manipulirali s kulturami, r vno P«S' serum brez pomislek™ -e v i, n • icem' oziroma osebam ki sfeki oE° POd^e' Morebiini Pom ' mia konSa "Pr0ti U-porabi sm,nia sa-biti v nobenem ra7 P°-m0Č V si,i ne morejo
^ jo radi Sice l?nr]U 2 °f0mno škodo-darstvo	1rpi nase	gespo-
81
v-	..... ' "<•■> puim im
oian National Railvvavs*. Prva družba, to je Canadian Pacific ima svoje lastne par<>brod< doc.m odkaze Canadian National Railwa\
n^m družbam.'ZSe 'enCeV cJru"'m Par°br<xl-
To izseljevanje se i/vrši na sledeči uačin 2^opn,k, navedenih parobrodnih 2 b
iSKsr" *v z
Parobrodna dru>ba i/d-. cw
Odprava se vrši jako Mrorm v • pregleda izseljence uradni ; 8, NaJPfvo jih Pregleda iS izl"SVt^t °tcm kanadski komisar, feZiJZri?1™ d°Spe,i kanadskim priselieništim g ,r)aj(? »»d enci cem ni,h pregleda še n^l !1redP1S0m ion-
Raz2-nZSei,7an|e P°sam«nikov.
na do: 1. posamezni imenoma pozvani , nadskih farmerjev kot poljedelci j, ^ 2 ženski hišni posli (kuharice dekl ,SVCli ter:m je zasigurano delo na kakšni t Kanadi in 3. člani družine poljedelcev?'1' žc nastanjeni v Kanadi, ako so n, ' So tja pozvani.	' 0
\ teh slučajih se farmer ozir DO(fl družine, kater, pozove posamezno SVar nase Kraljevine v Kanado, obrača nT'? bližji urad navedenih dveh velikih L n"I' družb Canadian Pacfic aU ^ t'? ticnal Raihvav - in ta urad pošlje potem n^ seljeniško dovoljenje tukajšnjemu Astolt v katerega območju stanuje oseba ki <T ' izseliti. 4 Izselitev ozir. vselitev v dopustna tudi osebam, ki imajo po<ebim? voljenje kanadske vlade.	, 0nodo'
III. Pogoji za dobivanje potnih listov za Kanado.
Jzstljenci v Kanado morajo biti- j rK. meno poljedelci;2. pismeni, to'se pravi'imi rajo znati pisati in citati; 3. mlajši kot 45 « razen onih, ki gredo k svoji obitelji 4 I' niso preje delali v tovarnah, v rudnikih v raznih obrtih, v trgovinah, posebno ne v Že dinjemh državah ali v Kanadi; 5 dam«) bil. ze zavrnjeni ali deportirani iz Kanad' al. Zed. drz. b. Amerike; 0. da so telesno ,11 duševno popolnoma zdrav, ir krepki in da se niso bolehali na trahomu; 7. da imajo s seboj preko potnih stroškov najmanj še dolarjev, ko dospo v Kanado; 8 da nimajo namena utihotapiti se v Zedinjenc- države
Potne liste za Kanado izdaja ono okraj-no glavarstvo, v katerem območju stanuje izseljenec najmanj 1 k-to.
Ko je vložena prošnja, opremljena z vsemi predpisanimi dokumenti, sc izstavi potni list tekom 7 dni.
Predpisani dokumenti kot priloge k prošnji z a izseljeniški potni list so: I. rojstni m krstni list; 2. domovinski list; 3. garantno Pismo; 4. nravstveno spričevalo za izseljen-v katerem mora biti posebno navedeno, da n, bil kaznovan radi tatvine, goljufije, poneverbe ali ropa; 5. potrdilo pristojnega so-disca, da proti izseljencu ne teče nobena preiskava; 6. predpisano zdravniško sprite valo za izseljence; 7. potrdilo davčnega urada. da so plačani davki; 8. potrdilo policijske oblasti, da je izseljenec zadostil vojaškim dolžnostim.
IV. Prevozni stroški.
Prevozni stroški znašajo iz Ljubljane v -u on tre, 11 ali Halifav 137.50 Dol, od tam v vVinmpeg 23 Dol, 2 odst. za devizni promet 'o je 3.25 Dol, skupaj 105.75 Dol.
V. Obveznost zaposlenja.
.vsakdo, ki se priseli v Kanado, sprejet. vsaj začetkoma službo, ki mu j
mora je do-
iocena. Prvo službo naj obdrži, ako fe mo-Soče preko 1 zime ■ sploh naj se skuša v tem smislu skleniti prva službena pogodba, če
morda z nižjo plačo. . v \Vinnipegtt ima našii država svojega izseljeniskega delegafii g. dr. Iva Jelaviča, ki je poklican zastopati interese naših izseljen-"v 111 na katerega se je obračati v slučaju potrebe.
VI. Zv eza z domovino.
v.n<,V-,Kanadi se "abaja sedaj že približno 3UW blovencev, od katerih naša izseljenima as' »ima točnih podatkov. Koristno bi

i
bilo da se njih sedanja bivališča in gospodarski položaj vzame v pregled, s čemer bi se moglo koristiti našim izseljencem v Kanadi njihovim sorodnikom v domovini in drugim našim rojakom, ki se nameravajo izselili v Kanado. Te podatke zbira iseljeniški nadzornik F. Fink v Ljubljani, pri katerem se dobijo tudi točna pojasnila glede izseljevanja. Vsakdo, ki ima svojce v Kanadi, se naproša, da pošlje točni naslov z navedbo zaslužka navedenemu izseljen, nadzorniku.
Denar.
g Uradni tečaji za marec. Finančno ministrstvo je za mesec marec določilo naslednje uradne tečaje, po katerih se imajo pri uradnih dobavah in odplačilih plačevati inozemske valute: 1 angleški funt se bo računal 277.50 Din, 1 turška lira 247.15 Din, 1 napoleondor 218.70 Din, 1 ameriški dolar 56.85 Din, 1 kanadski dolar 56.55 Din, 1 holandski goldinar 22.90 Din, 1 švedska krona 12.25 Din, 1 danska krona 15.22 Din, 1 norveška krona 15.13 Din. 1 nemška marka 13.65 Din, 1 švicarski frailk 10.95 Din, 1 madjarska penga 9.99 Din, 1 španska pezeta 9.70 Din, 1 avstrijski šiling 8 Din, 1 belgijski belg 7.92 Din, 1 poljski zlatnik 6.37 Din, 1 italijanska lira 3.01 Din, 1 francoski frank 2.23 Din, 1 češkoslovaška krona 1.68 Din, 1 grška drahma 0.76 Din, 1 bolgarski lev 0.41 Din. 1 rumunski lej 0.35 Din.
Cene.
g Ljubljanska blagovna borza. V zadnji dobi vlada na ljubljanski blagovni borzi v kupčiji nekako mrtvilo. Ponudb blaga je sicer precej, toda povpraševanja je malo. Tako so sc plačevali deželni p r i d e 1 -k i pri vagonskih dobavah za 100 kg blaga, postavljenega na slovensko postajo, Po Ich-lc cenah: Pšenica, 78 79 kg težka, ba-i-ka. po 392.50—395 Din, slavonska 390 do 392 Din; turščica baška za takojšnjo dobavo po 300—302.50 Din, za april 305 do 307.50 Din; činkvantin 305—312 Din; moka 0 g'. vvostavljena v Ljubljano, po 530 do -35 Din; oves bački, zdrav, rešstan, po 300 Din. Ker so cene žitu in moki visoke, \išje nego na svetovnem trgu, se kupuje samo za sproti. Tudi v lesu je bilo v zadnji dobi malo kupčij. Za vagonsko blago se je plačevalo za kubičen meter: bukovi plohi I. franko vagon Sušak 570 Din, remeljni franko vagon Bačka 600 Din, smrekove deske I. in II. fraako vagon meja Po 600 Din, deske smreka, jelka monte franko vagon nakladalna postaja 460 Din, deske smreka, jelka 111. franko vagon meja 400—420 Din.
g Tržišče žita. Na našem tržišču žita 1 a moke vladajo nezdrave razmere. Židovski špekulanti so pokupili po nizkih cenah pšenico in ko pri kmetih ni bilo več blaga, so ga dvignili nad svetovne cene. Na ta način hočejo izžemati naše konzumente. Naša pšenica je tako draga, da jc kljub vi-soki carini izplača uvažati žito in moko iz mozemstva. Tako vidimo, da prihaja v državo od juga ameriška pšenica, v Slove-n,)» in v obmejnih krajih pa madjarsko
blago. Ta uvoz bo preprečil, da cene ne bodo šle preveč kvišku. Lahko se dvignejo še samo zaradi tega, ker so zadnje dni zaradi vesti o pomanjkanju žita v Rusiji poskočile cene na čikarški žitni borzi za 1 do 2 centa pri bušlu (27 kg). — Zaradi prekomernega podraženja od strani naših špekulantov se oglašajo glasovi, ki zahtevajo ukinjenje ali vsaj znižanje uvozne carine na pšenico in po potrebi tudi na moko. Zaenkrat se pa kupuje samo najpotrebnejše, trgujejo pa le špekulanti.
g Lesni trg. Jugoslovanski trg postaja od dne do dne bolj živahen. Cene so trdne in pričakuje se, da bo povpraševanje še poraslo. Posebno ugodno se razvija naš izvoz trdega lesa (hrast, bukev), ki ga inozemstvo zahteva. Pri licitaciji hrastovinc v državnih gozdovih se znajde zelo mnogo interesentov, kar dviga cene. Pa tudi za bukovino se stalno povprašuje. Na domačem tržišču se gradbenega lesa še ne zahteva, ker še ni začela stavbena sezija. Od strani Italije se pa že živahnejše zanimajo za naš les, ker so se zaloge v tej državi že znatno skrčile. Zato so se začeli v Sloveniji pojavljati italijanski kupci, ki iščejo predvsem fini rezan les iz gorenjske smreke. Ravno tega blaga pa primanjkuje, zato so mu cene čvrste. Na našo lesno kupčijo bo ugodno vplivalo tudi dejstvo, da so se rumunske lesne industrije združile v prodajni kartel. — Kot posebnost lesne kupčije jc omenili nakup velikih množin orehovega lesa pri nas od strani Italije, ki izdeluje iz njega puškina kopita. Za našo državo to ni koristno.
g Tržišče jajc. Cene jajcem se držijo pri nas in tudi v inozemstvu precej nizko. V južnejših pokrajinah naše države se plačujejo po 80 para, štajersko in zagorsko blago pa po 90 par do 1 Din za kos. V Berlinu se plačujejo jajca jugoslovanskega izvora po 9 pfenigov (1.23 Din), — Zveza nemških uvoznikov je sklenila z zastopniki poljskih, jugoslovanskih, rumunskih, bolgarskih, turških in ruskih izvoznikov jajc določene enotne nakupne pogoje, ki veljajo za skupno nemško uvozno trgovino z jajci. — Na domačem trgu se gibljejo cene med 1—1.25 Din za komad.
g Položaj na hnieljskih tržiščih je za jugoslovanski hmelj še vedno neugoden. Čc stane žateški hmelj v Žatcu 60—70 Din kg, doseže jugoslovanski komaj 15—40 Din za kg. Isto velja v Niirnbergu, kjer se plačuje hallerstanski prvovrstni po 240—280 mark (65—76 Din), srednji po 120—180 mark, naš jugoslovanski pa komaj po 50—150 mark (13.60—40.30 Din za kg).
V
Živina.
g Mariborski živinski sejem 28. marca.
Prignanih je bilo 677 komadov, in sicer 15 konj, 14 bikov, 262 volov, 385 krav in 1 tele; prodanih pa 439 glav, od tega 89 za Italijo in 114 za Avstrijo. Za kilogram žive leže sc je plačevalo: debeli voli 8 do 8.50 Din, poldebeli 7.50—8 Din, vprežni voli 7.25—7.50 Din, biki 5.50—8 Din, klavne debele krave 7—7.50 Din, plemenske krave 5.50—6 Din, krave za klobasarje 4 do 4.75 Din, molzne krave 5—6.50 Din,
mlada živina 7.25—8 Din. Mesne cene so bile: goveje meso 10—18 Din, telečje 17.50 do 22.50 Din, svinjsko 15—22.50 Din za kg. Kupčija je bila živahna.
g Prašičji sejem v Mariboru 2. marca. Dogon je znašal 170 komadov, prodanih je bilo 82 komadov. Kupčija je bila srednja. Cene so se plačevale lako-le: prašički 7 do 9 tednov stari 280—300 Din komad, 3 do 4 mesece strani 380—450 Din, 5—7 me-seccv 430—550 Din, 8—10 mesecev 580 do 650 Din, 1 leto stari 1000—1200 Din komad. Kilogram žive teže je stal 10—12.50 Din, mrtve teže 16—17 Din.
g Tržišče kož. Položaj na tržišču za sirove kože je negotov, ker se trjjivina zaradi naglo padajočih cen na svetovnih tržiščih vzdržuje nakupov. Tako se plaču«-jejo: goveje kože lahke do 30 kg po 21 do 22 Din kg, nad 30 kg težke 22—23 Din; telečje z glavo dolgonoge 30—32 Din, brez glave kratkonoge 40—41 Din za kg, vse otresene soli. Zlasti so padle v ceni konjske kože, ki stanejo sedaj 240—250 Din komad prvovrstne. Cene za svinjske kože so ostale neizpremenjene: prvovrstne sortirane slovenske 20—21 Din za kg, hrvatske 7—8 Din kg, drugovrstno blago za 20V cencjše. — Cene za usnje so ostale neizpremenjene.
Razno.
g Vinski sejem v Belgradu. Srbsko kmetijsko društvo priredi v Belgradu v svojih prostorih vinski sejem in vinsko razstavo, ki bo trajala od 22. do 25. aprila t. 1. Sejm in razstava je namenjena za vinogradništvo cele države, zato se bo udeležila tudi Slovenija. Dobro bi bilo, da se razstavijo dobra vina iz naših krajev v zadostni množini, da bodo Belgrajci spoznali in ocenili tudi našo dobro kapljico. Raz-stavljalci pošljejo na razstavo po dve, na sejm pa po osem steklenic vsakega vina. Vsa potrebna pojasnila daje in vzorce vin zbira g. Josip Zabavnik, višji kletarski nadzornik pri velikem županu v Mariboru, g Vinarski posveti za določitev trtnih sort na Dolenjskem, Kmetijska družba priredi po raznih krajih na Dolenjskem posvete vinogradnikov, na katerih se bo raz-pra\ljalo o določitvi sorl trt, ki se naj sadijo v posameznih vinskih okoliših ob priliki predstoječe obnovitve vinogradov. Prvi tak posvet se bo vršil na sv, Jožefa, 19. t. m., v Krškem, drugi v nedeljo, dne 25. t. m., v Brežicah, tretji v nedeljo, dne 1. aprila, v Novem mestu. Želeti bi bilo, da se teh posvetov udeleži čimveč vinogradnikov, da se ugotovijo smernice za bodoče obnovljenje dolenjskih vinogradov.
g Nova zveza srbskih zadrug. V okviru Glavne Zveze srbskih kmetijskih zadrug se je ustanovil »Zemajski savez zadruga«, ki bo obsegal samo nabavljalne kmetijske zadruge,
g Konkurzi v tekočem letu. Po podatkih »Jugoslovanskega društva za zaščito upnikov v Zagrebu« je bilo v februarju letos razglašenih 83 konkurzov napram 79 v januarju t. 1,, 80 v decembru 1927 in 121 V februarju 1927. Konkurzi se razdele sledeče: Slovenija in Dalmacija 9 (februarja 1927 tudi 9), Srbija 58 (82), Hrvatska Š (14),
Vojvodina 8 (13), Bosna — (3). — V prvih dveh mesecih letos je bilo razglašenih 162 konkurzov napram 200 v isti dobi lani. Na Slovenijo odpade od tega z Dalmacijo vred 15 (19). _ Izgleda torej, da smo že prestali višek gospodarske krize.
g Tele s tremi nogami. Posestniki' Janezu Kobetu iz Malega Slatenka pri Novem mestu je krava storila tele s tremi nogami. Naravno, da je vzbudil dogodek med okoliškimi kmeti mnogo zanimanja. 2e!eti bi pa bilo, da se tak pojav prirode ne zgubi, ampak da najde primerno mesto v kakem muzeju ali prirodoslovni zbirki.
?1eh za smeh,
V nekem predmestju je bil gostilničar, ki pa ni imel preveč opravila. Da bi privabil čimveč gostov, je na tablo napisa!, da ima na razpolago: srce gazele, jetra morskega psa, krokodilova reberca, slo-novo pečenko itd. Vsakdo se je namuzal, ko je ta nenavadni jedilni list prebral ter i
; šel daije. Neki Profesor pa je bil radoveden, vstopil ter naročil porcijo slonove pečenke. pri tem pa si je me! roke ces, kaj bo dobil. Natakar se je ravno hotel nad gostilničarjem »znesli, radi take goliuhve reklame, ko mu ta pravi: Recite gospodu, da se radi ene porcije ne izplača celega slona načeti.<-
Ravnatelj: Vi ste prosili za službo pri nas. Do vou speak English?
Prosilec: Kako prosim, ne razumem?
Ravnatelj Pravim, do you speak English?
Prosilec molči.
Ravnatelj: Vprašam vas, če govorite angleško?-
Prosilec: ->0 da, popolnoma.
Včasih mi pride na misel, kako bi bilo le^o. ako bi bila moški.
Kdaj pa ti tako pride? jo vpraša njen mož.
Kadar grem mimo prodajalne ter vi-
dim v oknu, kako lepo blago ter pr- • Kako bi razveselil svojo ženo f* l'®: tole kupil,«	' bl 1'
Gospodinja: »Čemu pa sle sj ku ... tako velikanske čevlje?«	p
Kuharica: >Veste, v prodajalni, kjer sem jih kupila, so bili vsi čevlji po enak' ceni, zato sem si mislila, tu je lepa prilika in čemu bi trgovcu puščala dobiček, zato sem si izbrala največje.«
Gnojite z umetnimTgnojir
kalne ima stalno na zalogi
Dobi sc SUPERFOSFAT, ČILSKI SOLITER i„ KALIJEVA SOL. Poleg tega rse vrste najfinejših
po'jskili in vrtnih semen ter raznega Specer. bUg«,
Ceie nizke.	Solidna poštreib«.
Svoji k svojim
Nerešena kmečka vprašanja.
(Gospodarska slika. Napisal Fr. Erjavec. Dalje.)
Kakcr sem omenil že zgoraj, pa ureja ta zakon vprašanje agrarne reforme le začasno, zato bi bilo nujno potrebno, da pridemo po tolikih letih začasnosfi vendarle že do končneveljavne izvršitve tega perečega vprašanja, ker je sedanje stanje v veliko gospodarsko škodo kmeta, veleposestnika in tudi poljedelske produkcije same.
Če ostane pri dosedanjih, precej primernih določbah (tudi velik del drugih določb je dober, le žal, da so se z mnogimi delale pozneje grde strankarske kupčije), da obdrži veleposestnik ludi nadalje še do 75 ha poljedelske zemlje, oziroma do 200 ha celokupne (poljedelske in gozdne) površine, potem bi postalo na ta način proste najmanj 25.000 ha poljedelskih tal in najmanj 100.000 ha gozdov. Toda tudi te površine nikakor ne bo mogoče razdeliti vse. Od poljedelske zemlje bo na vsak način treba ohraniti nekaj veleposestev (vzemimo n. pr. za ljubljansko oblast 4 in za mariborsko 5, po kakih 100 ha), ki bi služila morda v upravi oblastnih skupščin, Kmetijske družbe ali kake v to svrho ustanovljene institucije kot v z o r n a veleposestva v učne svrhe kmetov dotičnega okoliša, saj smo videli že spredaj, koliko škodo nam povzroča naše zastarelo kmetovanje. Na ta način bi ostalo res prostih torej vsaj kakih 24.000 ha poljedelske zemlje, s katero se bodo precej opomogli n. pr. naši Prekmurci in nekateri kmetje v neposredni bližini ostalih veleposestev, ki so raztresena po vsej Sloveniji.
Pri končni ureditvi razdelitve poljedelske zemlje bo na vsak
reba vtrT*' ^ d-VC	Iz P°Po1™ razdelitve bo
.reba v korist razvoja nase živinoreje izločiti planinske
pas n i k e, ki ne smejo priti v roke posameznikov (razen kier
n. to res neobhodno potrebno), temveč kot skup n a a s t v
roke kmehskih srenj (politične občine so za to manj primerne
m o d e r n i h Pn a č e 1! h um nega ^ f a ng^rVt A?' ' R
ijen-SršSan^
agrarne reforme ni razbitjevelsn«? emveč gospodarska okrepi v revnm i^' 11 s k e g a ljudstva.	uvne8a kme-
Še večjega premisleka bo treba pri razdelitvi »n- i
sttsssMr tszsk i«*
kmetov že daj zadovoljivo površino gozda. Ker tudi ni namen agrarne reforme, da bi na njen račun posamezniki obogateli, jih bo treba dodeliti le onim, ki jih imajo tio.-lej premalo in le v oni izmeri, ki je za zdravo gospodarstvo neobhodno potrebna. Pri tem bodo pa estalo proste še vedno jako velik« površine gozdov, ki pa tudi morajo priti v korisi domačega kmečkega ljudstva. To bi se izvedlo na ta način, da bi sc nekaj gozdov dodelilo kot skupna last občinam (z jamstvom, da jih umno upravljajo), kjer bi se pokazala za to potreba (n. pr. v svrho povzdige živinorejo, domače lesne obrti itd.), ostalo naj pride pa v last oblastnih samouprav, ki bi vodile v njih moderno gozdarstvo ter jih lahko dajale v izrabo zasebnikom (-'>• veda pod nadzorstvom), ker je zasebno gospoda rs i vo navadno in nogo dobičkanosnejše (v Avstriji so pred vojno donašali zasebni gozdovi štirikrat več dohodkov nego državni) ter uporabljale bi njih dohodke izrecno v svrho povzdige kmetijstva na svojem ozemlju. Na ta način bi prišli tudi ti gozdovi posredno zopet res v korist domačega kinetiškega ljudstva. In ravno iz tega razloga bi bilo treba preprečiti, da bi se preostalih delov gozdnih veleposestev polastila država.
Končno se tudi na tem medu ne moremo izogniti vprašanju odškodnine. Ves naš družabni red jo osnovan na načelu zasebne lastnine, zato bi bila razlastitev vseli veleposestev brez odškodnine tatvina, čeprav v zakoniti obliki. Na drugi strani bo pa seveda zopet treba gledati na to, da se kmetičem, ki iMMio dobili komadič zemlje, ne bodo naprtili na vrat dolgovi, ki bi potem vedno ogrožali njih gospodarski obstoj. Treba bo za to najti izhod, ki bi zadovoljil kmeta in veleposestnika, morda sli«-no, kot se je izvršila zemljiška odveza po I. 1848. Toda to spada zo \ podrobne razprave, s stališča pravice moramo le poudariti, moramo izvesti agrarno reformo z zmerno odškodnino veleposestnikom.
V Sloveniji imamo končno še neko posebno vprašanje, ki oi ga bilo tudi treba rešiti skupno z agrarno re-l?,.r™0\namrce vprašanje viničarjev. V ptujskem, uomerskem ,,, mariborskem okraju (tu jih je največ, nekaj i' f pa tU(l1 f° v drugih) je namreč več tisoč vinogradnikov, k: rt/L f, 1 r,0Vlh obdelujejo vinograde, ki so pa pogosto last razne .gospode po mestih (tudi v inozemstvu, zlasti v Gradcu), raitnvni ' navadno jako borno življenje, ker morajo od-van? Uvov e n'u Pridelka lastniku vinograda, ki prihaja obdiln , t'mu 0b trg8tvl za neka.i dni na počitnice, dočim ga stanie'!e od nekd«J borno plačan viničar. Tudi to ter n mi! S°mm^. se na fevdalne čase, bi bilo treba odpraviti no ^T™,' odškodnini razlastili vse ne-tlanHm\LiL-aSt'V.ke vi "ogrado v in izročiti te do.«e->g?omno ^i em' ? f",ler »'i bilo izvršeno v navedenih okrajih nekaterih okrni!h < C °' Le taka ^arna reforma bi potem po
k met i škegal juds t vu" ' reS "plivala ,,a sedani' P°loža>