13. štev. V Kranju, dne 1. aprila 1916. Leto IV. Izhaja vsako soboto ob 5 uri zvečer. Uredništvo in upravništvo: Kranj št. 170 (Prevčeva hiša). — Naročnina za celo leto K 4*—, za pol leta K 2—, za četrt leta K I"-—. Za vse druge države in Ameriko K 5-60.— Posamezne številke po 10 vinarjev. — Vse dopise je naslavljati na uredništvo lista „Save" v Kranju. Inserate, naročnino, reklamacije pa na upravništvo „Save" v Kranju. — Dopisi naj se blagovolijo frankirati. Brezimni dopisi se ne priobčujejo. Reklamacije so poštnine proste. —Inserati: štiristopna petit-vrsta za enkrat 12 vin. ta dvakrat 9 vin., za trikrat 6 vin., večji inserati po dogovoru. Inserati v tekstu, poslana in posmrtnice dvojno. Plačujejo se naprej. — Rokopisi se ne vračajo. — Brzojavi: „Sava", Kranj. Čekovni račun pri c. kr. poštno-hranilničnem uradu št.: 41.775. Nemška ofenziva na Francoskem. Boji pri Reimsu in Verdunu. Berolin, 24. marca. Položaj se včeraj ni bistveno izpremenil. V pokrajini ob Masi so se vršili posebno živahni artiljerijski boji, tekom katerih je nastal v Verdunu požar. Bitka med nemško pomožno križarko „Greif" in angleškim brodovjem. Berolin, 24. marca. Glasom poročil, ki prihajajo z raznih strani sem in so se iznova potrdile, se je 29. februarja vršila v Severnem morju bitka med nemško pomožno križarko „Greifu in tremi angleškimi kri-žarkami in enim rušilcem. Nj. Vel. ladja „Greif je v teku tega boja s torpednim strelom potopila neko veliko angleško križarko 15.000 ton, ter se končno sama razstrelila. Od posadke ladje je prišlo kakih 150 mož v angleško vojno vjetništvo, katerih imena pa še niso znana. Angleži, ki o vsem dogodku strogo molče, so jih popolnoma odrezali od vsakega občevanja z zunanjim svetom. Koraki proti temu so že storjeni. Angleško poročilo o nemški pomožni križarki „Greif". Angleška admiraliteta poroča; da se je 29. februarja vršil v Sev. morju boj med oboroženo nemško pomožno križarko „Greifu, ki je bila maskirana kot norveška trgovska ladja, in angleško pomožno križarko „Alcantarau. Boj se je končal z izgubo obeh ladij. Nemška pomožna križarka se je potopila vsled ognja topov, „Alcantara" (15.850) očividno ker je bila zadeta od torpeda. Pet častnikov in 115 mož vse posadke je bilo vjetih. Angleške izgube znašajo 5 častnikov in 69 mož. Vredno je konstatirati, da- je sovražnik ves čas boja streljal preko norveških barv, ki so bile napleskane na straneh ladje. To poročilo se objavlja šele sedaj, ker izhaja iz nekega brezžičnega nemškega poročila, da je sovražnik izvedel, da je bil parnik „Greif", ki je hotel posneti vzgled parnika „Mowe", razbit, predno se mu je posrečilo priti skozi črto naših patruljskih ladij. Berolin, 25. marca. V Champagni ob cesti Somme Py-Sounain, v Argonih v pokrajini ob Masi in tja do Mosle se je sila artiljerijskih bojev stopnjevala včasih do velike sile. Zapadno od Avocourta smo zasedli izrabljajoč predvčerajšnji uspeh še nekaj jarkov, pri čemer se je število vjetih zvišalo na 32 častnikov in 879 mož. Berolin, 26. marca. Včeraj smo mogli konstatirati dobri uspeh prejšnjo noč izvršene razstrelit ve severo-vzhodno od Vermellesa. V vdrtini leži sovražna oklopna opazovalnica. Več angleških zakopov je razdejanih. Severovzhodno od Neuvilla je izvršil neki majhen nemški-oddelek po spretni razstrelitvi iz-vidni sunek v sovražno pozicijo ter se je po načrtu z več vjetimi vrnil. Poskusen francoski napad v masah v okolici forta de la Pompelle, jugovzhodno od Rcimsa, je ostal brezuspešen. V Argonih in v pokrajini ob Masi so dosegli artiljerijski boji mestoma zopet veliko silo. Nočni boji z Nižinskimi bojnimi sredstvi v gozdu Caillette, jugovzhodno od forta Douaumonta, so za naše čete ugodno potekli. Z obsežno razstrelitvijo severovzhodno od Callesa, v gozdih si je sovražnik prizadejal sam precejšnjo škodo. Naša pozicija je ostala nepoškodovana. Pri St. Quentinu je padel neki angleški dvokrovnik nepoškodovan nam v roke. V zračnem boju je padlo neko Irancosko letalo v gozdu Ceillette na tla in se razbilo. , Brezuspešen napad angleških hidroplanov na nemške hangarje v Šlezviku. Berolin, 26. marca. Z dveh matičnih ladij, ki ju je spremljala flotilja križark in flotilja rušilcev, se je dvignilo včeraj zjutraj 5 angleških hidroplanov k napadu na naše letalske naprave na severu Slezvika. Nič manj kakor 3 izmed njih, med njimi eno bojno le-j talo, so naša obrambna sredstva, — pravočasno I obveščena, prisilila na otoku Svitu in vzhodno od otoka da so se spustili iz zraka. Letalce, 4 angleške častnike in enega podčastnika, smo vjeli. Bombe so metali samo v okolici zatvornice pri Hoverju. Škode niso napravili. Joffrovo povelje armadi pri Verdunu. V prvi polovici marca je izdal Joffre tole ar-madno povelje armadi v Verdunu: Vojaki verdun-ske armade! Že 3 tedne zadržujete najstrašnejši napad, ki ga je sovražnik doslej izvršil proti nam. Nemčija računa na uspeh svojega truda, ki ga I smatra za nepremagljiv in za kateri je postavila v boj svoje najboljše čete in svojo najmogočnejšo artiljerijo. Upala je, da bo zavzetje Verduna oja-čilo pogum njenih zaveznikov ter prepričala nevtralne države o nemški premoči. Računala je brez vas. Dan in noč ste se ustavljali kljub brezDri-mernemu obstreljevanju vsem napadom ter držali J svoje pozicije. Boj še ni končan, ker Nemci potrebujejo zmage. Vi jim boste vedeli iztrgati zma- , go. Municije imamo v izobilju in mnogo rezerv. j Zlasti pa imate vi svojo vero v srečo republike. Dežela gleda na vas, vi boste med onimi, o ka- I terih se bo reklo, da so Nemcem zastavili pot v i Verdun. Boji z Angleži. Berolin. 27. marca. Danes zjutraj so poškodovali Angleži z obsežno razstrelitvijo našo pozicijo pri St. Eloiju, južno od Ypresa v obsegu nad 100 m ter prizadejali tam stoječi stotniji izgube. V pokrajini severovzhodno In vzhodno od ; Vermellesa smo imeli uspehe v boju z minami ter S smo nekaj mož vjeli. Bolj proti jugu od La Boisella, severovzhod-i no od Alberta smo ovirali slabotne angleške od-I delke z ognjem pri prodiranju proti naši poziciji. 1 Angleži so zadnje dni zopet obstreljevali mesto Lens. V Argonih in v pokrajini ob Masi so bili boji samo mimogrede slabotnejši. Ponesrečeni angleški napad na fri/.iško obal. Berolin, 27. marca. Dne 25. marca so izvršile angleške pomorske ! bojne sile letalski napad na severni del severofri- ziške obali. Letalski napad se je popolnoma pone-■ srečil, kakor je to armadno poročilo z dne 26. marca že poročalo. Dva oborožena ribiška parnika, ki sta ; stala na straži, sta bila žrtev angleškim ladjam. Naša J mornariška letala so napadla angleške pomorske i bojne sile ter večkrat zadela. En torpedni rušilec je bil močno poškodovan. Od nas takoj odposla-| ne pomorske bojne sile so zadele samo ob odhajajo-j čega sovražnika. Ena teh torpedovk se doslej še. I ni vrnila. Pomorska bitka pri severnofriziških otokih. Kodanj, 26. marca. „Berglinske Tidende" poroča iz Esbjerga o pomorski bitki med kakimi 20 angleškimi vojnimi ladjami, med njimi 5 križarkami in 15 torpednimi lovci z ribiškimi parniki, ki so dozdevno lovili ribe v plovni vodi južno od otoka Fano. Ribiški parniki so se umaknili, ko sta bila dva parnika, — kakor so baje opazovali, — zažgana s streli. Nekaj j nemških vojnih ladij in en Zeppnlin so prišli na pomoč. Sledila je silna kanonada, ki je trajala 10 I do 15-minut. Dogodki so se odigravali tako daleč od obali, da ni bilo mogoče niti z najboljšimi dalj- I nogledi zasledovati podrobnosti. Zrak se je zgostil. Neresnične vesti o nemških podmorskih čolnih. VVolffov urad poroča: „Aftenposten" prinaša poročilo svojega pariškega poročevalca, ki pravi, j da sta bila od 5 nemških podmorskih čolnov, ki J so ob maroški obali dopolnjevali iz nevtralnih par-nikov svoje zaloge na gorivu, 2 uničena od neke angleške flotilje. Kakor izvemo z merodajnega mesta je vest popolnoma izmišljena. Angleški pomorski vojni plen. Angleško pomorsko vojno sodišče je izreklo, [ da sta oba parnika proge Hamburg-Amerika „Prinz Adalbert" in „Kronprinzesin Cacilie", ki sta se nahajala od početka vojne v Falmouthu, vojni plen. Štacijonaren položaj na angleško-francoski fronti. Berolin, 28. marca. Južno od St. Eloija' so se razvili silni boji z : minami ob vdrtinah, ki so jih bili napravili Angleži in neposredno ob onih črtah. O položaju na bojnem polju na obeh straneh Mase ni poročati ni-| česar. Bitka pri Verdunu. „Matinu trdi, da se bliža bitka pri Verdunu ; svojemu vrhuncu. „Secolo* pravi, govoreč o nadaljnem umika-i nju Francozov pri Verdunu, da je to pri armadi, j ki je, kakor francoska, samo v defenzivi, popolnoma neizogibno. „Agence Havas" poroča iz Pariza: V soboto so se vršili pred Verdunom samo artiljerijski boji. j Bombardiranje naše druge črte opravičuje do-i mnevanje, da bodo pričeli Nemci z drugo ofenzi-: vo. Napadi ne smejo presenetiti francoskega ar-madnege vodstva. Naše vodstvo nadaljuje metodično odpor v smeri taktičnega cilja, ki se ga je začrtalo. Ostati moramo v defenzivi tako dolgo, da se razvije drug položaj, med tem pa moramo ; prizadejati sovražniku kar največje izgube ter lo-| miti njegovo silo v posameznem tako dolgo, da j pride trenutek protiofenzive. Iz Havra poročajo, da demontira tam več angleških vojnih ladij svoje topove, ki jih bodo prepeljali nato v Verdun. V par tednih upajo, da bodo imeli tam več takih ladijskih topov. Iz Ženeve poročajo: O obsegu požara v ver-dunskem mestnem okolišu, ki traja že 24 ur, pariški listi ne smejo poročati podrobnosti. Pariška gospodarska konferenca. Predmeti pariške gospodarske konference, ki se je pričela v ponedeljek so: Začasni sklepi glede ureditve trgovskih odnošajev med državami entente, varnostne odredbe proti izvozu nemških ! oddelkov po vojni, vojna odškodnina, znižanje poštnih, brzojavnih in telefonskih pristojbin, dogovor glede meddržavnih tovarnin, ustanovitev meddržavnega patentnega urada, enotnost zakonov o trgovskih družbah, uvedba meddržavnega prometa v nakazovanju denarja, da se zmanjša vsota kovanega denarja, zakonodaja glede konkurence, o izgubi in tatvini vrednostnih papirjev, glasečih se na ime ter izenačenje načel za blagovni trg. Nemški uspeh ob Masi. Berolin, 29. marca. Južno od St. Eloija smo zopet iztrgali An-i gležem v boju z ročnimi granatami eno od njih zasedeno vdrtino. Na levem bregu Mase so zajurišale naše čete z malimi lastnimi izgubami francoske pozicije j severno od Malancourta, globoke več črt in širo-i ke kakih 2000 metrov ter vdrle tudi v severoza-padni del vasi. Sovražnik je pustil v naših rokah 12 častnikov in 486 mož neranjenih vjetnikov ter j en top in 4 strojne puške. S tem smo z gotovostjo konstatirali, da so postavili na ta bojni prostor 2 nadaljni diviziji. Potapljajoč se angleški rušilec. Ymuiden, 28. marca. Neki ribiški parnik, ki je dospel sem, poroča, I da je našel 27. marca zjutraj 55" 30' severne širi- ne in 6° 18' vzhodne dolžine zasidrani neki angleški rušilec s 3 dimniki in z imenom „Medusa\ Sprednji del je bil vpognjen. Na krovu je ležalo mnogo razbitin kosov. Zadnji del, na katerem je vihrala angleška zastava, se je potapljal. Brezžične naprave so bile v redu. Rušilec je imel 4 tor-pedne cevi, od katerih sta imeli dve še neiztrelje-ne torpede. Moštvo je bilo ladjo zapustilo. Načela nemške pomorske vojne. Haag, 29. marca. Kakor poročajo holandski listi, je dala nemška vlada sporočiti zunanjemu ministru, da se načela ki jih je postavila cesarska vlada za vojno podmorskih čolnov, in ki jih je svoj čas sporočila nevtralnim državam, niso izpremenila, zlasti imajo nemške pomorske vojne sile strog ukaz, da se morajo vzdržati vsakega napada na nevtralne ladje, če se te ne upirajo ali poskušajo se z begom odtegniti preiskavi. Uspeh vojne podmorskih čolnov. Iz Curiha poročajo, da se tekom meseca marca ni odpeljala nobena ladja z municijo in vojnim materijalom iz Zedinjenih držav. Nova „M6we". „Lokalanzeiger" pravi, da je pričela nova „Moweu svoje delovanje. Baje je odplula iz pristanišča v Kielu in ima ime „Frithjof." Ljuti boji pri Avocourtu. Berolin, 30. marca. V okolici Lihonsa je pripeljal neki majhen nemški oddelek s kratkega sunka v francosko pozicijo nazaj enega stotnika in 57 mož kot vjetnike. Zapadno od Mase so imeli opetovani francoski napadi, ki jih je uvedel močan ogenj, za cilj zopetno zavzetje gozdnih pozicij severovzhodno od Avocourta; odbili smo jih. Ob jugovzhodnem kotu gozda je prišlo do ljutih bližinskih bojev, ki so se ponoči nadaljevali tako dolgo, da se je moral nasprotnik danes zjutraj zopet umakniti Artiljerijski boji so trajali z veliko ljutostjo na obeh bregovih Mase. Poročnik Immelmann je zbil v zračnem boju, vzhodno Bapauma, dvanajsto sovražno letalo, angleški dvokrovnik, čigar piloti so vjeti v naših rokah. Vsled bombe, ki jo je sovražnik vrgel na Metz, je bil en vojak ubit, nekaj ranjenih. Francoske izgube pred Verdunom. Pariški „Midi" priobčuje od cenzure oglodan članek z zanesljivimi podatki o izgubah Francozov pri obrambi Verduna. Glasom teh poročil so izgubili Francozi 35.000 mož ranjenih in 18.000 mož pogrešanih. Število mrtvih je seveda francoska cenzura črtala. Z ozirom na skrajno ljutost bojev in na številne bližinske boje se lahko reče, da znaša število mrtvih 30% števila ranjenih. Vse francoske izgube znašajo torej kakih 64.000 mož. Učinek poostrene vojne podmorskih čolnov. V Svvanseji leži od 22. marca sem mnogo ladij zlasti iz Rusije in Francoske, katerim branijo oblasti odhod zaradi številnih nemških podmorskih čolnov. Iz Londona poročajo, da številni nemški podmorski čolni v bližini svetilne ladje pri Noord-hinderju v Kanalu ogrožajo plovstvo zaveznikov vedno bolj. V Angliji pa upajo, da bodo angleška obrambna sredstva zadostovala tudi proti novemu tipu nemških podmorskih čolnov. Postaja za podmorske čolne na Krfu. „Frankfurter Zeitung" poroča iz Pariza: Na otoku Krfu so našli tajno informacijsko in preskr-bovalno postajo za podmorske čolne. — Kakih 40 oseb je bilo aretiranih. Na Balkanu. Najdena italijanska topa pri Draču. Dunaj, 27. marca. Vzhodno od Drača smo našli 2 italijanska topa z municijo. Položaj neizpremenjen. Napad nemške letalske flotilje na Solun. Berolin, 28. marca. V poteku sovražnih zračnih napadov na našo pozicijo ob Dojranskem jezeru, je včerai odplula neka nemška letalska flotilja proti okolici Soluna ter je izdatno metala bombe na novo pristanišče, pristan za petrolej in ententno taborišče, severno od mesta. Neresnične vesti o odhodu Srbov na makedonsko fronto. Atene, 27. marca. Listi objavljajo izjavo srbskega poslanika, ki pravi, da so vesti o odhodu srbskih čet s Krfa na makedonsko fronto, preuranjena. V Solunu, da se nahaja še od prej le 8000 Srbov. i Naši letalci so uspešno bombardirali Valono. Dunaj, 30. marca. Dopoldne dne 29. marca so 4 hidroplani pod vodstvom linijskega poročnika Konjovića bombardirali Valono ter večkrat zadeli baterije, zaklonišča, hangar za letala, neko skladišče ter francosko matično ladjo za letala „Fondre". Navzlic ljutemu obstreljevanju so se vsa letala vrnila nepoškodovana. Bolgarsko uradno poročilo o bombardiranju Soluna. Sofija 30. marca. Generalni štab poroča: Dne 27. marca je bombardirala nemška flotilja 15 letal, solunsko pristanišče in francosko-angleška taborišča blizu me-i sta. Vrženih je bilo 800 bomb, ki so napravile mnoge škode. Letalci so opazili eksplozijo v nekem skladišču tik kolodvora ter drugo eksplozijo na neki sovražni ladji. Sovražni letalci so skušali nemško flotiljo napasti. Njih poskus pa je bil brezuspešen, btiri francosko-angleška letala so se morala spustiti na tla, ostala pa so se morala vrniti. Ofenziva četverozveze v Makedoniji. .Pester Lloyd" javlja preko Lugana: Jtalia" poroča iz Soluna, da bodo zavezniki napadli Nemce in Bolgare na podlagi skupne ofenzivne akcije, ki so jo sklenili zavezniški generalni štabi. V Solun da prihajajo vsak dan nova ojačenja in ve-I like množine vojnega materijala. Tudi je že pris-| pelo 2000 Srbov, katerim bodo kmalu sledili še j drugi. Na fortu Karaburnu so postavljeni najtežji i topovi. Mnogi grški begunci da so se prijavili za vstop v ententino armado. Na novi progi Solun— ' Atene se prične prihodnje dni promet. Delna mobilizacija grške armade. Bukarešta 30. marca. Iz Aten poročajo: Kralj je odredil, da se naj j polagoma odpusti 15 odstotkov mobiliziranih voja-! jakov domov. Med Venizelisti vlada velika popar-j jenost, ker je vlada vse vemzelistične častnike, i ki so službovali v od entente zasedenih krajih, 1 premestila v notranjost države. Poroča se, da bo kralj Konstantin v kratkem inscipiral grške posadke v Makedoniji. ( Zopet vesti o odhodu francoskih čet iz Soluna. Iz Sofije poročajo: Predsednik bolgarskega j sobranja, Vačev, izjavlja, da so po zanesljivih ve-! steh iz Grške, Francozi del svojih makedonskih I čet že odpoklicali, ker jih rabijo na zapadni fronti J in da bodo najbrže vsi Francozi in Angleži iz Ma-! kedonije odšli. Vojna se bliža svojemu koncu in s porazom Francije pri Verdunu je splavalo čet-verozvezi vsako upanje na nadaljne uspehe, po vodi. — Druge sofijske vesti pravijo, da" se je i prvi transportni parnik s francoskimi vojaki takoj po odhodu iz Soluna potopil, ker je zadel na mino. Pred Solunom. „Petit Parisien" javlja iz Soluna: Nemci se j polagoma pomikajo naprej na grško ozemlje. Gr-j ške čete se jim ne upirajo, temveč zapuščajo v smislu svoječanega dogovora, vse one kraje, katerim se bližajo Nemci. Poroča se, da so tudi Bolgari na več točkah prekoračili grško mejo. Kano-j nada v odseku Mačikova traja. Zboljšanje odnošajev med centralnimi državami in Romunijo. Berolinski listi poročajo: Nova kupna pogodba za žito, ki je bila sklenjena z Romunijo, odgovarja obojestranskim interesom ter bo imela za posledico zboljšanje političnega položaja. Tudi med Romunijo in Bolgarijo se vrše pogajanja, ki obetajo razveseljiv uspeh. 100.000 ruskih konj za Romunijo. Iz Bukarešte poročajo: Romunija je kupila v Rusiji za svojo armado 100.000 konj. Prvi transporti teh konj so že prispeli v Romunijo. Prijateljske razmere med Romunijo in Italijo. V romunski zbornici je zunanji minister pre-čilal sožalno pismo italijanske zbornice Romuniji povodom smrti kraljice Elizabete. Neki poslanec je nato prosil zunanjega ministra, naj se italijanski vladi in zbornici zahvali. ^ toplih besedah in omeni prijateljske razmere, ki vežejo med seboj po pokoljenju združeni državi. . . . Vojna z Italijo. Bombardiranje Doberdobskc planote. Dunaj, 26. marca. Sovražna artiljerija je držala pod ognjem Doberdobsko visoko planoto, odsek pri Beli in nekatere pozicije tirolske fronte. Vzhodno prelaza Plocken so vdrle naše čete v neko italijansko pozicijo. Pri Marterju, v dolini Sugana, smo zavrnili sovražni napad. Boji pri Podgori in, aas tirolski fronti. Dunaj, 27. marca. Včeraj so se vršili na več točkah fronte: siTrti boji. Ob goriškem mostišču so zavzele naše eete vso sovražno pozicijo pred severnim delom vrha pri Podgori. Pri tem je bilo vjetih 525 Italijanov, med njimi 13 častnikov. V odseku pri PtOcknu se je sovražnik* uporabljajoč ojačenja, zaman trudil zopet zavzeti zavzete mu jarke. Boji so se razširili ter so trajali vso noč. Ob tirolski fronti so se vršili le zmerni topovski boji. Sovražna artiljerija je obstreljevala Caldonazzo v dolini Sugana. Boji ob goriškem mostišču. — Zbiranje italijanskih čet. Dunaj, 28. marca. Boji ob goriškem mostišču trajajo. Tudi v odseku Doberdobske visoke planote se je pričel živahen ogenj obojestranskih artiljerija Z italijanske strani so sledili poskušeni napadi na severnem pobočju vrha Sv. Mihaela in pri Sv. Martinu, katere pa smo z lahkoto zavrnili. Vzhodno od Selc se boj še vrši. Tudi v odseku Plocken so se ponesrečili vsi sovražni napadi. Pred bojno fronto vrlega koroškega lovskega bataljona št. 8 leži 500 mrtvih Italijanov. Ob tirolski fronti je bil topovski boj samo v Judikarijah živahnejši kakor navadno. Ker smo konstatirali na Benečanskem živahnejši železniški promet proti soški fronti, so metali naši letalci bombe na nekaj objektov tamošnjih železnic. Topovski boji ob italijanski fronti. Dunaj, 29. marca. Živahni topovski boji ob goriškem mostišču in v odseku Deberdobske visoke planote so trajali tudi včeraj v noč; niso pa sledili nikakršni novi napadi. Vzhodno od Selc so vdrli Italijani v nekatere jarke, ki jih sedaj učiščamo. V odseku Plocken so naše čete zopet zavrnile več sovražnih sunkov. Sicer je položaj neizpremenjen. V več glavnih odsekih delajo Italijani na pozicijah za fronto. Boji na Goriškem. Dunaj, 30. marca. Na Goriškem so se vršili zopet dan in noč hudi boji. Ob mostišču so stopile na obeh straneh močne čete v boj. Naše čete so vjele tu 350 Italijanov, med njimi 8 častnikov. V odseku Doberdobske visoke planote je artiljerijski ogenj zelo j živahen. Na višinah vzhodno od Selc se vrši za j nekatere jarke borba nadalje. Flotilja naših hidroplanov je izdatno metala I bombe na sovražne baterije ob izlivu Zdobe. V odseku Bele in Plockna, ob fronti v Dolo-! mitih in pri Rivi topovski boji. Vesti o italijanski napovedi vojne Nemčiji. „Secolo" se bavi z vestjo, da bo italijanska vlada prisiljena napovedati vojno Nemčiji. To pa ne bo nikaka potrebna posledica konference, ako-prav se razmotriva na vsak način možnost, da bi i bilo mogoče del čet, ki so na razpolago porabiti I za drugimi mejami. Italija bi se ne odtegnila izpolnitvi teh dolžnosti tudi ne potem, čeprav bi I mogla upoštevati tak sklep samo takrat, ko je preskrbela popolno varnost svoji lastni front. Vsak pozna resnico, da je Srbija premagana in da je Avstro-Ogrska prodrla čez Črno goro globoko v Albanijo. „Secolo" končuje: Upati je, da bomo videli sadove te akcije. Italijanski poziv na pomoč proti avstro-ogrskemu brodovju. V „Preparazione" piše neki „C. M." to-le: Kakor je v resnici dobrodošla Italijanom pomoč zaveznikov v spodnji Adriji, vendar pa je potreba večja. Kajti po srečno izvršeni rešitvi srbskih in črnogorskih čet stopa sedaj pomoč zaveznikov v spodnji Adriji v ozadje, jedro vprašanja je sedaj v gorenji Adriji; Da se osvojita Trst in Reka, bi bilo treba najprvo napasti avstro-ogrsko brodovje. V ta namen bi se morale francoske in angleške brodovne j sile, kolikor jih je na razpolago, združiti z italijansko pomorsko silo. Ako zahteva prejšnji mornariški minister Lanessan italijansko pomoč za Solun, treba odvrniti, da mora biti pomoč vzajem na in da mora skupen program obsegati bojne sile na kopnem in na morju. Ako pravi Lanessan da bodo italijanske čete s kopnega osvojile Trst, Pulj in Reko, pozablja da v takem slučaju Italija ne more dati nikamor drugam niti jednega svojega moža. Mnogi italijanski listi dan na dan oz-načajo za našo dolžnost, da naj pomagamo zaveznikom na njihovih frontah z italijanskimi četami. Nikdo pa ne zahteva za to, da naj nam pridejo na pomoč brodovja zaveznikov, da dosežemo svoje cilje glede Adrije. „Naj se ne pozabi, da se je Italija odločila za vojno radi Adrije." Trentin je bil obsežen že „in parecehio". Ako torej po vojni — pa naj bo konec kakršenkoli — ostane avstro-ogrsko brodovje nezlomljeno, potem smo se zaman vojskovali." Nemške ladje v Italiji zaplenjene. Glasom londonskih poročil je bilo v Italiji zaplentenih 36 nemških ladij s 154.000 tonami, vrednih 8 milijonov. Zaplemba se je Izvršila brez težkoč. Italijani zapuščajo Tripolitanijo. Iz Rima poročajo, da je „Banca d' Italija" v Tripolisu zaprla svojo podružnico. Mnogo civilnih oblasti italijanske kolonije Tripolitanije je dospelo pretekli ponedeljek v Tarent. Francoski nasvet Italiji. »Echo de Pariš" nasvetuje Italiji, naj zadene monarhijo v njenih najvažnejših o'rganih in naj jej zagrozi, da vdere na Ogrsko. Trident mora pasti in frontni deli, ki so ključ do Ljubljane. Potem bi mogla Italija na poti skozi Savsko dolino svoje čete. peljati na Ogrsko in v srce Avstrije. Italijanska ofenziva doseže samo takrat velik pomen, ako bo »zmagoviti kralj" korakal proti glavnemu mestu Koroške. „Terra irredenta", Trident in Trst se moreta osvojiti samo na bregu Donave. — Najbrže se je Cadorna sam nasmehnil, ko je čital prijazni francoski svet, in rekel sam pri sebi: Kako napačno si ti francoski prijatelji predstavljajo soško fronto. Italijanski državniki v Parizu. V nedeljo zvečer je bila velika pojedina v čast članov italijanske vlade; pojedino je dal predsednik republike. Ministra predsednika Briand in Salandra sta govorila napitnice, v katerih se je izražala popolna enotnost v vseh podjetjih Italije in njenih zaveznikov. Kakor poroča „Secolo", so bile določene seje četverozveze pod predsedstvom Brianda za ponedeljek in torek. Angleška pomoč Italiji. Iz Rima: Angleška vlada je dala Italiji za svojo rekvizicijsko ceno takoj na razpolago 70 parnikov s povprečno 5000 tonami za transport žita ter se je obvezala pošiljati ves čas vojne z angleškimi parniki mesečno 50.000 ton premoga iz Cardiffa za italijanske državne železnice. Ruska ofenziva. Zopetni močni ruski sunki na Hindenburgovo fronto. Berolin, 24. marca. Dočim so se Rusi čez dan ojunačili samo k močnemu sunku proti mostišču pri Jakobštatu, vzhodno od Dušhofa, so ponoči opetovano napadali severno od železnice Mitava—Jakobštat, ter nas poskusili presenetiti jugozapadno od Dvinska ter se trudijo v neprestanih silnih napadih proti naši fronti severno od Vidsija. Vsi njihovi napadi so se razbili v našem ognju najkasneje ob oviri z velikimi izgubami na moštvu. Bolj proti jugu se niso vršili nobeni novi napadi. Berolin, 25. marca. Zapadno od Jakobštata so pričeli Rusi iznova napadati, ko so postavili v boj sveže sibirske čete, ter napad močno pripravili z ognjem; razbil se je z vehkimi izgubami za nje. Brez težave smo zavrnili manjše sunke jugozapadno od Jakobštata in jugozapadno od Dvinska. Enako je ostalo brezuspešno tudi vse sovražnikovo prizadevanje proti fronti severno od Vidsija, ki se je ponavljalo tudi ponoči. Bolj proti jugu v okolici Naroškega jezera se je omejil sovražnik včeraj na artiljerijski ogenj. Berolin, 26. marca. Rusi svojih napadov ob mostišču pri Jakobštatu in severno od Vidsija včeraj niso obnovili. Več sunkov, izvršenih čez dan jugo-zapadno in južno od Dvinska, je obležalo že na večje razdalje pred našimi ovirami v ognju. Proti naši fronti, severozapadno od Postavija in med Naroškim in Višnjevskim jezerom je pričel sovražnik ponoči z močnimi četami zopet brezuspešno in z velikimi žrtvami z bojem. Severo-zapadno od Postavija smo vjeli enega častnika in 155 mož. Uspeh naših čet pri Burkanovu. Dunaj, 25. marca. Severno od Burkanova ob Stripi so vdrli honvedski oddelki, ki so zavrnili močan ruski napad, v sovražnikove jarke ter razdejali obrambne naprave. Sicer nobenih posebnih dogodkov. Dunaj, 26. marca. Boji pri Lataču, ki jih opisujejo ruska poročila, predstavljajo seveda samo praske prednjih straž. Z naše strani je šlo za izvidne čete, ki se morajo seveda pri prodiranju močnih sovražnih čet umakniti v glavno pozicijo Napada na glavno pozicijo armade Pflanzer-Baltin Rusi zadnje tedne sploh niso poskusili. Rusi kljub silnim žrtvam nikjer ne dosegajo uspehov. Berolin, 27. marca. Proti fronti pod poveljništvom generalfeld-maršala von Uindenburga so obnovili Rusi včeraj napade s posebno silo. Tako so izvršili sunek proti nemškim črtam severozapadno od Jakobštata s tako množino ljudi in municije, kakor se to doslej na vzhodu še nikdar ni zgodilo; imeli so temu odgovarjajoče izgube, uspeha pa niso dosegli nobenega. Pri Velikem Selu južno od Vidsov so vjele naše prednje čete po srečni bitki 57 Rusov ter vplenile 2 strojni puški. Opetovano sovražno prizadevanje prodreti proti našim pozicijam severozapadno od Postavija, se je popolnoma ponesrečilo. Ko so južno od Naroškega jezera odbili več močnih napadov delov treh ruskih armadnih zborov, so izvršili zapadno pruski polki pri Mokricah protisunek, da zopet zavzamejo opazovalnice za artiljerijo, ki smo jih bili pri vpognenju naše fronte, dne 20. marca, izgubili. Hrabra četa je izvršila svojo nalogo v polnem obsegu. Pri tem, kakor tudi pri zavračanju sovražnih napadov, smo vjeli 21 častnikov in 2140 mož ter vplenili več strojnih pušk. Naši letalci so metali bombe na kolodvora Dvinsk in Vilejko ter na železniške naprave ob progi Paranoviči—Dvinsk. Dunaj, 28. marca. Severno od Bojana so poskusili Rusi po nekaterih razstrelitvah v naših ovirah, opetovano vdreti v naše pozicije. Vse napade smo z velikimi izgubami za sovražnika odbili. Severovzhodno od izliva Stripe se je ponesrečil ponočni poskus, prodreti, ki so ga izvršile ruske čete že v dobrem učinku naših min pred našimi pozicijami. Ob besarab-ski fronti in pri Oliki je sovražna artiljerija živahno streljala. Nemško uradno poročilo. Berolin, 28. marca. Iznova so pognali Rusi sveže mase proti nemškim črtam pri Postavih. V hrabrem vztrajanju se drže tam čete saabriickenskega armadnega zbora proti vsem napadom sovražnika. Pred Bran-denburžani, Hannoveranci in Hallenci, ki so se borili na njih strani, se je razbil v mnogih valovih izvršeni napad dveh ruskih divizij z največjimi izgubami za sovražnika. Isto usodo so imeli tudi še ponoči izvršeni poskusi sovražnika, zopet zasesti pri Mokricah izgubljeno ozemlje. Odbiti ruski napadi ob nemški fronti. Berolin, 29. marca. Dočim Rusi včeraj svojih napadov niso obnovili, so južno od Naroškeaa jezera dan in noč nadaljevali svoj brezuspešni trud. Sedemkrat so odbile naše čete, deloma v bajonetnem boju sovražnika. Nemške letalske f lotil je so metale z dobrim uspesom bombe na sovražne železniške naprave, zlasti na kolodvor Molodečno. Letalski boji na ruski fronti. Dunaj, 29. marca. Včeraj je bilo delovanje letalcev na obeh straneh zelo živahno. Ogenj naših letalcev je prisilil več sovražnih letalcev, da so se vrnili. Neki ruski dvokrovnik, ki ga je zbila naša artiljerija, je padel vzhodno od Bučača za sovražne črte. Letalske bombe pri nas niso napravile nikakršne škode. Naši letalci so izdatno metali bombe na nekatere kraje za rusko fronto ter opazovali, da so to storili z uspehom. Sicer nobenega važnega dogodka. Artiljerijski boji na rusko-nemški fronti. Berolin, 30. marca. Južno od Naroškega jezera so Rusi včeraj prenehali napadati. Njih artiljerija je ostala tu, kaj! kor tudi zapadno od Jakobštata in severno od Vidsov, še živahno delavna. Pri Postavih je zavladal mir. Rusko javno mnenje o zadnjih bojih. Iz Petrograda poročajo: Vojaški sotrudniki skoro vseh petrogradskih listov kažejo tendenco, slikati veliko rusko ofenzivo ne kot pravo ofenzivo marveč le kot motenje, sovražnih napadalnih teženj. Javnost je namreč že vznemirjena, ker ni nikakega posebnega pridobitka s strani ruske milijonske vojske. Petrogradski listi že pripravljajo pripoznanje brezuspešnih napadov na avstrijsko in nemško fronto. Ruska ofenziva na severu. O ruski ofenzivi proti Hindenburgovi armadi poroča „Tagliche Rundschau", da so ruske čete, ki so jih doslej tam uporabljali očvidno popolnoma izmučene. Vsled tega pripravljajo Rusi nove divizije proti popolnoma neomajanim nemškim črtam. Kljub težavnim terenskim razmeram je nadomeščanje municije pri Nemcih brezhibno. V Oriientu. Carigrad, 23. marca. Fronta v Iraku. Pri Felahiju je poskusila neka dva bataljona močna sovražna četa napasti naše sprednje straže na desnem bregu Tigrisa, po enournem boju pa smo jo zavrnili. Dne 21. marca ponoči je eden naših hidroplanov izvršil napad z bombami na sovražne ladje, ki so bile zasidrane v zalivu Kephalos na otoku Imbros. Opazovali smo, da so vse bombe z uspehom dosegle svoj cilj. Neka sovražna torpedovka je vkrcala na štiri jadrnice nad 200 kot banditi preoblečenih vojakov ter jih izkrcala pod svojo zaščito na južni obali zaliva Clazomene pri kraju Neumi Dili. Vsled napada naših čet, če tudi po številu slabotnih oddelkov za obrambo obrežja, pa se banditi kljub zaščiti torpedovk niso mogli držati ob obali, marveč so hitro zbežali v barke ter vzeli s seboj 10 ovac, ki so jih bili prebivalstvu ugrabili. Z ostalih front ni poročati ničesar. Carigrad, 28. marca. Naša obrežna artiljerija je s svojim ognjem preprečila napad ruskih podmorskih čolnov na pristanišče Zunguldak. Podmorski čolni so izginili, ko so videli, da jih zasleduje neko naše letalo. Eno naše letalo je poletelo preko otoka Imbros ter napadlo z bombami v zalivu Kephalos ležeče transportne parnike in 3 velike sovražne, letalske hangarje. Vrglo je 2 bombi na transportne parnike in 3 bombe na hangarje ter provzročilo požar. Z ostalih front nobenega poročila o kakem važnem dogodku. Amerika in Nemčija. Zopet resen položaj med Ameriko in Nemčijo. Reuter poroča iz VVashingtona: Uradni krogi si ne morejo prikrivati dejstva, da smatrajo položaj, ki je nastal vsled potopitve angleškega parnika „Sussex" za skrajno resen. Zopet se je raz-motrivalo o možnosti prekinjenja diplomatičnih odnošajev z Nemčijo. Zdi se pa, da bo odvisno od preiskav, ki so jih pričeli ameriški zastopniki v Evropi, ali se bodo odločili za tako dalekosežen korak. Zastopniki Zedinjenih držav so dobili nujno naročilo, da pošljejo kolikor mogoče podroben dokazilni materijal. Splošno prevladuje naziranje, da bo predsednik VVilson, predno se bo odločil za kak korak, zadevo predložil kongresu, ker se smatra, da pomeni prekinjenje diplomatičnih stikov z Nemčijo vojno. Najnovejša poročila iz VVashingtona pravijo, da je dejstvo, da ni nobeden Amerikanec utonil, delovalo pomirjevalno in da predsednik VVilson nikakor ne more računati na brezpogojno podporo kongresa, ako bi hotel pretrgati stike z Nemčijo. Ameriško vprašanje do Nemčije. VVashington, 29. marca. Reuterjevo poročilo. Državni tajnik Lansing sporoča, da je dobil ameriški veleposlanik v Ber-inu naročilo, vprašati pri nemški vladi, ali sta bila parnika Sussex in Englishmann od nemških podmorskih čolnov torpedirana. Vpoklic ameriške narodne garde. Glasom vvashingtonskik poročil bo v kratkem vpoklicana ameriška milica. Pogajanja Lansinga z japonskim veleposlanikom so se zadnje dni nadaljevala, kar je dalo newyorškemu časopisju povod za živahno polemiko. Kardinal Mercier. Belgijski kardinal Mercier je ostal po okupaciji Belgije na svojem mestu v Mechelnu in je bil od vsega začetka duša nacijonalnega odpora proti nemški upravi. Kardinal Mercier je tipičen predsta-vitelj politikujočih duhovnikov. Po odhodu belgijskega kralja se je kardinal Mercier čutil poklicanega, vzdržati fikcijo o neporušeni samostojnosti in neodvisnosti Belgije. To naziranje je izzvalo takoj od začetka razne priložnostne konflikte z nemškimi vojaškimi oblastmi. Z ozirom na visoko njegovo cerkveno dostojanstvo in na vpliv, ki ga ima kardinal tudi v Vatikanu, so protestanske nemške oblasti postopale napram njemu s skrajno popustljivostjo. Kardinal Mercier se je spravil v svojem boju proti Nemcem za domnevno varno ograjo cerkvene prižnice in pastirskega pisma. Tudi on se je poslužil starega, preizkušenega sredstva, huj-skati proti nasprotniku v posvečenem prostoru božje hiše, kjer ne more odgovarjati in kjer se ne more braniti, če se noče izpostaviti očitanju bogo-skrunstva in odkoder ga je lahko proglasiti za ne-vernika in sovražnika svete vere. Tako je pričela sistematična agitacija kardinala Mercierja proti posvetni okupacijski oblasti v njegovih pastirskih pismih, ki so polna skritih razžaljenj za Nemce. Prvi korak se je kardinalu Mercierju obnesel in to mu je dalo pogum, da je šel še dalje. Povzročil je skupno pismo belgijskih škofov nemškemu episkopatu, ki zahteva posebno sodišče za preiskavo »nemških, v Belgiji izvrševih grozovitosti". Letos je odpotoval kardinal Mercier v Rim. Nemške o-blasti so mu morale potovanje dovoliti, ker jim je izjavil, da gre za obisk sv. Stolice, torej za notranjo cerkveno zadevo, glede katere ne pristoja posvetni oblasti nikaka nadziralna pravica. V koliko je imelo kardinalovo potovanje v Rim res cerkvene namene, tega ne vemo; na zunaj je bila cela njegova pot pravo agitačno romanje po sovražnih deželah. Kardinal Mercier se je v Rimu sestal z belgijskimi begunci, posetil je francosko, rusko in angleško poslaništvo, odgovarjal je na razne manifestacije, polne mržnje proti nemškim .barbarom", konferiral je s francoskim ministrskim presednikom Briandom. Opetevano je blagoslavljal kardinal Mercier italijansko orožje ter slavil boj entente kot boj za civilizacijo in kulturo, da kot boj za svobodo vere. Napel je v Vatikanu vse svoje sile, da pridobi papeža in rimsko hierarhijo popolnoma za stvar entente. Svoje rimsko potovanje je zaključil kardinal Mercier doma s pastirskim pismom, v katerem obeta Begijcem, da jim bo Bog pomagal, če ne drugače, pa s tem, da bo poslal nad Nemce kolero in kugo. Nemški generalni gubernator v Belgiji von Bissing, mu je nato poslal dopis, ki konča: „V bodoče ne bomo več trpeli, da zlorabljate svoje visoko dostojanstvo in dolžno spoštovanje napram cerkvenmu oblačilu za politične hujskanje, za katere bi moral vsak drugi odgovarjati pred sodiščem." Medtem pa so v Bruslju odkrili belgijsko špijonažno organizacijo, katere se je posluževal tudi Mercier za svojo tajno korespodenco z belgijsko vlado in z Vatikanom, in ko se je nato vršila preizkava tudi v privatnem stanovanju kar-dinalovega tajnika, je protestiral Mercier v imenu „verske svobode", hoteč s tem izzvati vtisk, da ogroža nemška uprava v Belgiji versko svobodo katoliškega prebivalstva. Kardinal Mercier je nadalje tudi že odgovoril na Bissingovo pismo. Toda poslal je svoj odgovor francoskim in v inozemstvu izhajajočim belgijskim listom, predno ga je dal izročiti generalnemu gubernatorju, tako, da ga je le-ta čital prej v sovražnih listih, kakor v originalu. Vse torej kaže, da bo nemška uprava imela še precej dela, predno ukroti upornega kardinala. DNEVNE VESTI. Vpoklic osemnajstletnih. Leta 1898. rojeni se imajo zglasiti najkasneje do 7. aprila t. 1. v občinskem uradu (pri magistratu) svojega bivališča. Crnovojniške pregledovalne komisije bodo delovale v času od 14. aprila do 1. maja. Vstop poljskih socijalnih demokratov v poljski klub. Poljski klub je imel v četrtek na Dunaju sejo, v kateri je sprejel za člane poljske so-cijalno-demokratične poslance. V imenu svojih so-drugov je posl. Daszvnski izjavil, .da se morajo v sedanjih resnih časih zapostaviti vsa politična na-sprotstva, kajti narod je le eden. Nato je bil izvoljen poslanec Daszynski za podpredsednika »Poljskega kluba". Tri miiijone kron za duhovnike. Vlada je določila tri milijone kron za draginjske doklade duhovnikom. Za nemški državni jezik se ogreva tudi Streff-leurjev »Militarblatt" v članku o narodnostnem vprašanju. Članek sicer priznava, da se mora za kulturni in gospodarski napredek posameznih narodov kolikor mogoče skrbeti, glede jezikovnega vprašanja pa pravi: V obeh državah monarhije bodo morale vlade in stranke pošteno poskrbeti, da v nasprotju s cilji slepega šovinizma, pripravijo pot za pošteni sporazam med narodi, nikomur na škodo in vsem na korist. Zlasti se v Avstriji ne sme več odlašati z zakonito uvedbo nemškega državnega jezika. Nemški jezik je itak že splošni prometni jezik. Z njega zakonito uvedbo ne bo nobeden narod ogrožen v svoji eksistenci in varnosti. Nemško vojno posojilo. Iz Berolina poročajo: Po dosedanjih poročilih je bilo vojnega posojila podpisanih 10.667 milijonov mark in sicer na državnem posojilu 710(5 milijonov, na zadolžnicah za vojno posojilo 1999 milijonov in na državnih zakladnih nakaznicah 15(32 milijonov. Zahvala vsem darovalkam in darovalcem, ki so pripomogli s svojo požrtvovalnostjo, da se je nabralo za ženski kronski zaklad v najkrajšem času 250 kron, ter so s tem dokazali, da vedo po svojih močeh pomagati plemenitemu namenu. Za ženski kronski zaklad: Marija Kušar-jeva. Občni zbor »Narodne čitalnice v Kranju" se vrši danes zvečer ob 8. uri v društvenih prostorih. Podraženje piva. Z dne 28. marca se je pivo zopet za 4 K podražilo, in sicer vsled nove deželne naklade. Pozor, posestniki žrebet! Vsled brzojavnega ukaza s strani vojaške oblasti pripeljali je pred klasifikacijsko komisijo ob dneh, ki so določeni za letošnjo klasifikacijo konj (glej Um. razglas z dne 3. marca 1916 št. 6096) tudi vsa tri, d v a in enoletna žrebet a. Posestniki žrebet se tedaj poživljajo, da pripeljejo ob določenih dneh in uri žrebeta pred klasifikacijsko komisijo. Ako bi tega ne storili, zadene jih stroga kazen. Prijava vreč. Glasom ukaza trgovinskega ministra in poljedelskega ministra z dne 14. marca 1916, se mora naznaniti: Nove, kakor tudi rabljene vreče za žito, moko, otrobe, (žitne odpadke), ovčjo volno in druge kmetijske pridelke, kakor tudi za sladkor, cement, umetna gnojila, sol, kemične produkte, riž, kavo in dr., če so vreče napravljene iz jute, konoplje, prediva ali bombaža in si- cer brez ozira nato, ali so vreče prazne, deloma ali popolnoma napoljene in brez ozira nato, ali so vreče v rabi ali pa v zalogi. Nov davek. V soboto je bilo na Dunaju odločeno, da se vpelje nov davek in sicer davek na vstopnice k raznim javnim priredbam. Od vsake vstopnice za gledališke predstvve, za koncerte, za diletantske predstave, celo za komedije, sploh za vsako prireditev bo treba plačati nekaj davka. Za lože v gledališča in v koncerte bo plačati tega davka 40 v, za druge sedeže od 4 do 10 v, celo od vstopnic v komedije in v kinogledališča bo plačevati 2 v. Za ljudi, ki hodijo v lože in imajo doma polne skrinje vrednostnih papirjev in hranilnih knjižic je 40 v. malo, posebno v razmerju s tem, kar bo moral plačati ubog človek, ki si pritr-ga par vinarjev, da si privošči malo razvedrila. Poštni promet s Primorjem. Teža privatnih zavojev za Trst in primorske poštne urade se poviša od 5 na 10 kilogramov. Omejitev naznanila vrednosti na 100 K in prepoved pismenih poročil v zavojih in spremnicah ostane še v veljavi. Zasega pri klanju dobljenih kož v vojaške namene. Kože živalij, ki so bile oddane za smr-kavostjo.vraničnim pri sadom,spi osnim krčem, steklostjo ali govejo kugo, ali teh bolezni le sumljive, je križem prerezane skupaj s truplom zakopati. Pri drugih, kakor gori izrečenih boleznih pa je oddajati kože vojaški oblasti le šele potem, ko so se veterimar-no-policijsko razkužile. Prestopki te opredbe se bodo strogo kaznovali. Prizadetim v znanje! V smislu tozadevnih predpisov se naznanja, da je iz nujnih razlogov vojaškega značaja neobhodno potrebno, prilastiti si za odkladanje cestnega blata in za odkladanje gramoza v etapnem ozemlju zemljišča ob državnih cestah, da se vozovom onemogoči, voziti čez gramoz in da se voda lahko odteka brez zadržka v cestni jarek. Naprava in vzdrževanje vseh cest v etapnem in operacijskem ozemlju, kakor tudi državnih in deželnih cest, ki se |ih poslužujejo ne le vojaška, ampak tudi civilna vozila, pa zahteva radi neoviranega vojaškega in v izogibo zaprek in nezgod poleg običajnega stalnega vzdrževanja tudi še razširjenje posameznih ožjih mest, odstranitev grmovja in drevje, ki zapira razgled po potrebi mestoma tudi odstranitev in premestitev seči, lesnih ali zidanih ograj, potem raznih pomolov, oglov in dr., ki zožujejo cesto. V kolikor so se tuja obcestna zemljišča v omenjene svrhe že dejansko uporabljala, ali se še bodo, se izreka s tem prilastitev dotičnih zemljišč v ta namen na podlagi vojnodajatvenega zakona z dne 26. decembra IS) 12, št. 236 drž. za k. Cene za nadrobno prodajo koruznih mlinskih izdelkov za en kilogram: za koruzni zdrob 76 vin.; za koruzno moko 48 vin.; za koruzno oblodo 48 vinarjev. Razglas. Priobčitev vremenskih poročil po razobešenju poročil o vremenu in tozadevnih tabel vsake vrste je prepovedano. Prestopki se kaznujejo po ministrski odredbi z dne 30. septembra 1857. drž. zak. št. 198. C. kr. okrajno glavarstvo v Kranju, dne 21. marca 1916. Iz ruskega vjetništva v guberniji Orenburg se je oglasil po 15 mesecih Franc Dolinar iz Mavčič pri Kranju. Nevaren tat. Dne 20. marca je dala posest-nica Marijana Hubad v Povodjah pri Vodicah hlapcu Francu Kotniku iz Cerkelj 48 kilogramov krompirja, ker je rekel, da prosi za krompir njegov gospodar, ki ga jej v kralkern vrne. Drugi dan se je pokazalo, da jo je Kotnik ogoljufal. Potem je vkra-del tele vredno 200 K posestnici Mariji Ovčak. Ponoči so ga prijeli na Savskem mostu. Kotnik je bil že 32krat kaznovan. Izročen je sodišču. Razkol v nemškem socijalno-demokratičnem klubu. Nastop poslanca Haaseja je v socijalno-demokratični stranki provzročil razkol. Socijalno-demokratični poslanci so z 58 proti 33 glasom sklenili, da je Haaseju izreči najostrejšo grajo. Vsled tega sklepa je iz združenja socijalno-demokratič-nih poslancev izstopilo 18 članov, ki so ustanovili posebno frakcijo pod predsedstvom posl. Haaseja in l.edeburja. Iz socijalno demokratičnega kluba sta kakor znano že preje izstopila tudi posl. Lieb-kneeht in Riihle. Ogrski škofi za obnovitev papeževe države. Pretekli teden se je vršila v Budimpešti glavna skupščina madžarskega katoliškega književnega in znanstvenega društva sv. Štefana. Na skup-■ščini je imel protektor društva ogrski primas in nadškof kardinal Csemoch zanimiv govor, da se po dobljeni zmagi zopet obnovi papeževa država. Z italijansko vojno napovedjo da je postalo rimsko vprašanje zopet aktualno, italijanske garancije za papeževo neodvisnost in suverenost da so se pokazale za nezadostne in zopetna ustanovitev pa-pežke države je postala kulturni in politični postulat prve vrste. Dogovor med avstro • ogrsko in italijansko vlado radi gaze vjejih oficirjev in plačila moštva. Med avstro-ogrsko in italijansko vlado se je s sodelovanjem društev Rdečega križa obeh držav ravnokar dosegel sporazum radi gaze vojnih vjet-nikov oficirjev, praporščakov in kadetov, kakor tudi radi plačila moštva. Po tem dogovoru, ki stopi v veljavo 1. aprila, bodo dobivali naši v Italiji vje-ti oficirji večjo gazo, kakor doslej, praporščaki in kadetje gazo poročnika, katetni aspirantje 100 lir ! mesečno in moštvo plačilo po šarži. Strogo nadzorovanje pri naročbah semenskega žita. Da se prepreči vsaka pristranost in krivičnost pri razdelitvi že itak pičlih množin semenskega žita, se je komisijonarjem vojno žitnega prometnega zavoda naročilo, da smejo nakazovati semensko žito samo tistim poljedelcem, ki se izka-žeje s potrdilom pristojnega županstva o višini dejanske potrebščine. Županstva pa se pozivljejo, da izgotavljajo navedena potrdila z največjo vestnostjo in natančnostjo. Vjetnikom in internirancem v sovražnih deželah se smejo v bodoče pošiljati razne jestvine (čokolada itd.), tobak in druge malenkosti tudi s pisemsko pošto. Zavojčki morajo biti opremljeni v obliki pisem ter ne smejo tehtati več, kakor 350 g. Vsebovati ne smejo ničesar pisanega ali tiskanega. V vojaški kaznilnici v Mollersdorfu pri Dunaju je umrl sarajevski atentator Nedor Kerovič, Principov sokrivec. Kerovič je bil obsojen na smrt, pa pozneje pomiloščen na 20letno ječo. V kaznilnici se ga je lotila sušica in dne 25. marca so ga pokopali. Ruski zločinci. Preko Ženeve poročajo: Ruska vlada je sklenila odpreti ječe ter poslati vse zločince na fronto. Pariški listi pozdravljajo ta sklep ter pravijo, da bodo na ta način zločinci izbrisali svoj madež. Misterijozna slika. V nemškim listih čitamo: Pariški dnevnik „L' Oevre" je poseben ljubinec svete Anastazije, zaščitnice francosKe cenzure. Dan na dan je bil list poln belih peg in nedavno so ga celo za cel teden ustavili. Ko je „L' Oevre" zopet pričel izhajati, so bele pege izginile, pač pa so se v listu pojavile velike in male slike, ki vse predstavljajo enega in istega častitljivega gospoda z modrim filozofičnim obrazom in s križcem častne legije v gumbnici — predstojnika pariške cenzure, Emila Gautierja. Na vsako konfiscirano mesto svojega teksta natisne namreč »L' Oevre" sliko strogega cenzorja, ki zakrije grdo belo pego in pravi čitateljem: »Kar je bilo tu natisnjeno, to vem le jaz, in ker to vem zato ni natisnjeno." Clćmenceau na fronti. Nekdanjega francoskega ministrskega predsednika Clemenceaua imenujejo navadno „tiger", ker ima ostre oči in nastopi brezobzirno proti vsemu, kar se mu ne zdi pravilno. Pred neka) časom se je mudil Clemen-ceaa na francoski fronti. Seveda je prišel najprej v glavni stan. Ogledal si je tudi stanovanja oficirjev in se prav pohvalno izrekel, ako je vse dobro in primerno urejeno. Potem je šel še bližje fronti in prišel v glavni stan armadnega poveljstva. Tukaj je »tiger" že začel godrnjati: »Za silo je tu že dobro, pa tako dobro ni, kakor pri vas, gospod general." Potem je šel Clćmenceau naprej in prišel na sedež neke divizije. »Tukaj je veliko slabše, kakor pri vas, gospod general," je zakričal »tiger" in šel dalje v strelske jarke. Tam je pa začel razsajati, kajti vojaki so spali na premočeni in gnili slami in so stali do kolen v vodi. Ker je Clemenceau predstojnik vojnega odseka francoskega drž. zbora in ima torej veliko besedo v vseh vojnih stvareh, se je prav po tigersko raz-koračil. »Gospod general" je vpil, »kako morete pustiti svoje ljudi v takem blatu? Če bi se vas sililo, da ostanete noč in dan v taki luknji, ali bi vi to prenašali . . Od tistega časa se francoski generali in „tiger" Clemenceau nič prav dobro ne razumejo. Kitajska in Japonska. Pred nekaj dnevi je izvedela Evropa, da je Kitajska zopet premenila svojo politično uredbo: iz monarhije je novic postala republika, a na čelu države je ostala v republiki ista osebnost, ki je doslej nosila cesarsko krono. Juančikaj je bil svoj čas vodja revolucije, strmoglavil je cesarstvo, postal predsednik republike, se proglasil za cesarja in je zdaj zopet predsednik republike. Juančikaj je torej ostal na čelu države in v tem tiči dokaz, da Japonska ni dosegla tega, kar je nameravala. Japonska bi rada dobila nadoblast nad Kitajsko in je porabila sedanjo svetovno vojno, ko se nobena evropska država ne more vtikati v azijske razmere, da doseže svoj cilj. Začela je s tem da je protestirala proti uvedbi cesarstva na Kitajskem in ker ta protest ni nič zalegel, je začela rovariti in je provzroči-la krvave vstaje. Vstaše so vodili japonski oficirji in uspehi so bili toliko večji, ker je v kitajski armadi precej japonskih inštruktorjev. Vojne se Japonska ni upala začeti, kajti Juančikaj je imel kot cesar vendarle velikansko moč in bi bila vojna provzročila Japonski brez dvoma velikanske izgube na ljudeh in na imetju. To je vzrok, da je Japonska poskusila podkopati Juančikaja, vedoč, da bo imela lahko igro, če ga strmoglavi. Upori, ki jih je Japonska uprizarjala na Kitajskem, so imeli tem več odziva med prebivalstvom, ker je masa zelo navdušena za republiko. Juančikaj si je pomagal s tem, da je odložil cesarsko krono in proglasil Kitajsko za republiko, sam pa je ostal na čelu države. Juančikaj je obdržal moč, samo naslov ima zdaj drugačen in Japonska ima zopet opraviti z njim, ki se najodločneje ustavlja njenim stremljenjem. • Vladimir Korolenko. . Brez besede. Dalje. BNo, vidiš," mu reče Dyma, „sedaj prideš in prijazno pozdravljaš, ali pomisli sam, kaj si storil! Najma prava sestra se je sama odpeljala. In ti pojdi k vragu {" Pljunil je in jezno pokazal Nemcu hrbet. Ladja pa je bila že daleč proč. Videlo se je le še nekoliko dima, vedno manj in vedno oddaljenejše in naposled jo je bilo že zelo težko razločiti med drugimi barkami, osobito še, ker je bila megla. Našima rojakoma je bilo, kakor da ju nekaj tišči v goltancu. »Pes si ti, pes!" reče Matvej Dyšla Nemcu. „Da, le govori žnjim, ako pa ničesar ne razume," ga prekine ,Dyma ozlovoljen. »Ko bi mu bil ob pravem času eno prisolil, tako kakor sem ti rekel, bi bila morda sedaj že na ta ali na oni način na parniku. In od tod naju pač ne bi bili pometali v vodo! Posebno še, ko imava sestro z voznim listkom!" »Kdo ve," odvrne Matvej ter se praska za ušesi. »Po pravici povedano, človeku pripeljati zaušnico ni nič težkega, a v vsem svojem življenju še nisem videl, da bi se iz zaušnice izcimilo kaj pametnega. Nekaj sva pri tem tudi midva zagrešila, verjemi mi to. Tvoja stvar bi bila, da pravo pogodiš, saj imajo vendar tebe za prebrisanejšega." Kakor je to že običajno, sta skušala prijatelja pripisati krivdo drug drugemu. Dima pravi: s pestjo bi bilo treba pomagati, Matvej pa meni: Dyma naj bi bil imel' svoje misli bolj v redu. Nemec pa stoji in obema prijazno kima. Potem izvleče Nemec denar, ki mu ga je Dyma stisnil v roko ter ga pokaže Loziščanoma. Videlo se je, da ima mož vendarle še nekoliko vesti: ni hotel vzeti denarja zastonj. Potrkal si je s prstom na vrat in rekel „šnaps" ter pokazal na bližnjo gostilno. „Snaps'' je beseda, ki je pač v vseh jezikih razumljiva. Dyma pogleda Matveja, Matvej pa Dymo in reče: »Kaj pa nama je zdaj storiti? Seveda morava iti. Saj peš vendar ne moreva preko morja in j morda se vendar posreči, da se kako sporazumeva s tem nemškim satanom." In šli so. V točilnici pa stoji star mož s si- j vimi ščetinastimi lasmi in ravnotakim obrazom. Vidi se mu takoj, da naj se brije kolikor hoče, ščetine mu vendar poženejo izpod kože, kakor trava po izdatnem dežju. Ko sta pa naša prijatelja videla tako ščetinastega človeka v sredi vseh teh čistih in obritih Nemcev, se jima je zdel čudno znan. Dyma pravi natiho: „To je sigurno kdo iz Minska ali Mohileva, ali pa tudi iz Pušča." Tako je tudi bilo. Ko je krčmar z Nemcem iz-pregovoril par besedi, je prinesel štiri vrče pive na mizo (četrtega zase) ter pričel govoriti. Povedal je Loziščanoma, da sta ovce, in da sta sama kriva vse nesreče. „Morala bi bila iti okoli vogala, kjer je zapisano nad vratmi: »Biletkassa". Bilet, to razume vsak osel in kasa pomeni tudi v vseh jezikih eno-inisto. Vidva pa sta se drenjala, kakor živinče k hlevskim vratom, ne da bi vedelo, kako se odpro." Matvej povesi glavo in si misli sam pri sebi: »Pač res, brez znanja jezika je človek kakor slepec ali kakor mali otrok." Dyma pa, ki je morda mislil ravno isto, postavi svoj vrč glasno na mizo, zakaj bil je človek, ki je prepričan o samem sebi in pravi: »Ali hočeš še dolgo zabavljati, starec? Prinesi rajše vsakemu nov vrč in povej, kaj nama je sedaj storiti." To je ugajalo vsem. Videlo se je, da je mož samozavesten in da se ume prilagoditi danemu položaju. Nemec je potrkal Dymo na rame in gostilničar je prinesel štiri sveže vrče. „No, in kako naj jih dohitimo?" vpraša Dyma. »Teci za njimi, morda jih vjameš," mu odvrne krčmar. »Misliš pač, da je na morju tako kakor na polju z vozom. Sedaj," je dejal, »treba vama čaka do prihodnjega tedna, da bo vozil drugi izseljeniški parnik. Ako pa hočeta plačati nekaj več, se lahko odpeljeta tudi prej. Vozil bo veliki parnik, ki ima v tretjem razredu mnogo Švedov in Dancev, ki se hočejo udinjati v Ameriki za posle. Kajti Amerikanci so baje svoboden in ponosen narod in poslov je tam težko dobiti. Mlade Svedinje si zaslužijo v enem ali dveh letih lepe dote." „A morda stane to preveč," reče Dvma. Matvej pa odvrne: »Imej vendar malo božjega strahu! Saj sestre vendar ne moreva pustiti, da bi cel teden čakala. Saj si tamkaj izjoče oči." Matvej si je mislil, da bo sestra v Ameriki, kakor doma, če se je pripeljala čez rečico, sedela s culico ob pristanu ter zrla v daljavo in jokala. Prenočila sta pri rojaku. Le-ta ju je oddal drugo jutro nekemu mlademu Svedu, ki ju je spravil v pristan, jima kupil vozne listke, ju spremil na parnik in opoludne sta se vozila Loziščana, Dyma in Dyšlo za Lozinskajo Ogloblo. III. Minul je dan in še eden. Solnce se na tej strani potopi v morje in zjutraj prileze na drugi strani zopet iz morja. Valovi šume, oblaki so me- gleni, galebi obkrožajo ladjo ter posedajo po jamborih, da v prihodnjem trenotku zopet odfrče kakor bi jih veter odnesel. Sem in tja frfotajo liki koščeki papirja, zaostajajo boljinbolj in končno se vračajo zopet v Evropo, kojo sta naša Loziščana zapustila za vedno. Matvej Lozinskij jim sledi z očmi in vzdihuje. „Da," si misli, „tudi galeb si ne upa poleteti dalje, a midva sva poletela." V duhu pa vidi smrekov gozd in ob robu gozda rečico z bledim vrbovjem, nad rečico pa ubore koče. In zdi se mu, da bi se rad povrnil v vso to znano, staro in znano uboštvo. Morje pa udarja zamolklo ob ladjine stene. Visoko kipe valovi in padajo šumeč in mrmrajoč nizdol med divjim stokanjem, kakor bi kdo žugal in vzdihoval obenem. Globoko, globoko se nagne ladja, tako da je videti, kakor bi se morala vsak hip prevrniti, a zopet se škripaje in stokaje dvigne v višino. Jambori se upogibajo in hrešče, ostro piše veter skozi vrvenje, parnik pa vozi in vozi. Nad parnikom sveti solnce, nad parnikom leži temna noč, težki oblaki leže nad ladjo, ali pa tuli in divja nevihta čez ocean in strele švigajo v kipeče vode. A parnik vozi in vozi . . . Matvej Dyšlo ni nikdar mnogo govoril, a marsikaj si je mislil sam pri sebi, česar bi nikoli ne mogel izraziti z besedo. In še nikdar ni imel svoji glavi toliko misli, nejasnih in zamotanih kakor so ti oblaki in ti valovi, in ravnotako nerazumljivih kakor je to morje. Te misli pa se prihajale in zopet odhajale in ne bi jih bil mogel pridržati, česar pa tudi ni poskušal. Toda čutil je, da vplivajo na njegovo dušo, a povedati ne bi bil mogel kako .. . Proti večeru se je ocean temno pobarval, nebo je ugasnilo in grebeni valov so zablesteli v čudni luči . . . Koj začetkoma je zapazil Matvej Dyšlo, da je val, ki ga je prerezala ostrina ladji-nega sprednjega dela, nekoliko prebel za tmino, ki se je vlegla že davno nad nebo in morje. Pri-pognil se je gledal v globino in obstal zamaknjen . . . (Dalje.) Umetno gnojila, kakor kajnit in kalijeva SOl se dobe prMvrM pc|6r Ujjdij J^g," Hr8| ilaiuBčia slovenska Hranilnica! Mestna hranilnica I (M i Ljubljana, Prešernova ulica št. 3. Koncem leta 1915 je imela vlog.....K 48,500.000*— Rezervnega zaklada..........„ 1,330.000'— t Sprejema vloge vsak delavnik in jih obrestuje po brez odbitka, brez odbitka. 4W Hranilnica je pupilarnO varna in stoji pod kontrolo c. kr. deželne vlade. Za varčevanje ima vpeljane lične domače hranilnike. Posoja na zemljišča in poslopja na Kranjskem proti 51*0«, izven Kranjske pa proti 512°'o obrestim in proti najmanj 3/o odplačevanju na dolg. Vojne dopisnice 1000 komadov Jjjj|(j po 3 K 60 v, prodaja „KINO IDEAL" V LJUBLJANI. O! Iff .S t 5 i -£ O. C c > S-6 01 01 •o C XI JS OO Senzacijski spored za 3 dneve: Od SObOtB 1.—3 Prvi film Sherlock-Holmesove rekordne serije: Krik v noči. Detektivski roman v 3 dejanjih (1300 m). Sestavil, vprizoril in igralec glavne vloge Alwin Neuss. Po ideji Pavla Rozenhayna. OSF.BR: lames Fennimore, bogat izdelovatelj sukna, A. Suchaneck. Jack Vanloo, vratar, Keinhold Pasch. Plesalka Izabela, Aennie Kiihler. Sherlock Holmes, detekitiv, Alwin Neuss. Harry Hopkins, njegov pomočnik, E. F. Seefeld. Za mladino neprimerno. Spored učinkovitosti za 3 dneve: Od lorka 4.—6. aprila: Sijajna aktualnost tega letal Za mladino neprimerno! (Boj proti mednarodni kupčiji z dekleti.) Igrokaz v 5 dej. iz doživljajev polic, asisl. i. z. sestre Henriette flrenrJt. (1850 m.) Hupčevaici z dušami. V petek 7. aprila: Posebni večer! Veseloigra v 3 dejanjih; sestavil in Senzacijska drama v 3 dejanjih, uprizoril Riliard LOvvenbein : Ernest V glavnih vlogah Toni Sylva in Malrav v glavni vlogi. Za mladino neprimerno! Thea Sandten. Prednaznanilo: 10 ! ? JOE DEEBS ?! I OO o* o* 3 D. ro n P-u — < 3 3 ■O X 2* :. a o* v — —i" D. 5 — ? 3 3 9 04 02 03 37551^51 Kmetska posojilnica ljubljanske okolice ja N B > u 0) N N n 3 N ca 03 O. Spominjajte se »Rdečega Križa", vojnih invalidov ter vdov in sirot! Varujte se ponaredb, ki niso „FLORIAN" in zdravju ne koristijo. Kdor viiva, Zabi težav; Danes vesel je, Jutri bo zdrav! Naslov za naročila „FLORIAN" Ljubljana 2 52—13 Najstarejša < I I I I I I I I I I X li Last in zaloga tiskarne „Sava" v Kranju. v odsotnosti odgovornega urednika začasni odgovorni urednik: Ciril Pire. Tisk tiskarne „Sava" v Kranju.