Književna poročila.
Prof. Carrara Giovanni: La fonction sociale des institutions et des rapports juridiques agricoles dans la legislation la plus recente des divers pays. — Rome 1942. P. 65.
Ta spis, ki ga je napisal avtor kot uvod v Mednarodnem letopisu za agrarno zakonodajo (1. 194-1, vol. XXXI.), je izredno zanimiva primerjalna študija o osnovnih nagibnostih v agrarni politiki našega časa. Prof. Carrara prikazuje, kako se v agrarni zakonodaji zadnjih let, osobito v oni iz 1. 1940 in 1941, očitujejo oblike, struktura in intenzivnost socialne funkcije pravnih odnosov in naprav na agrarnem področju, t. j. tendenca prirejati in podrejevati osebne pravice poljedelskih pro-ducentov občestvenim interesom naroda in države. Glede te socialne funkcije ugotavlja, da postaja močnejša v skorajda vseh državah, da prikazuje v poljedelstvu svoj tipičen značaj ter da sega prav do jedra jurddičnih osnov, ne da bi spremenila njih bistvenih prvin.
Iz novejših civilnih zakonov, osobito iz novega italijanskega državljanskega zakonika ter iz obširne specialne agrarne zakonodaje naj-
' G'l. Baumbach, Kommentar zur Zivilprozessordnung, 14. izd., 1076. — Nepravilno navaja Matijevič-Culinovič op. c. IV., 1897 pod št. 22 staro avstrijsko odločbo, ki je postala brezpredmetna že z izdajo i. r.
Književna poročila. 117
novejše dobe je videti, kako močno se ravno z ozirom na poljedelstvo uveljavlja naziranje, da pomeni zasebno gospodarsko prizadevanje obenem tudi izvrševanje občestvenih nalog, osobito, kako pridobiva poljedelska lastnina značaj socialne funkcije. To lastnino zmiraj da-lekosežneje omejujejo zakonske norme n. pr. o obveznem obdelovanju, o vzdrževanju zemljišč v določenem stanju, o obveznih zložbah, o' minimalnem obsegu kmetijskih obratov, o obvezah, ki so v zvezi z melioracijami in kolonizacijami, o omejevanju tržnega prometa z zemljišči i. pod.; najbolj dalekosežne postajajo omejitve svobodnega razpolaganja na področju gospodarjenja z gozdovi. Po nazoru o poljedelski zemljiški lastnini kot socialni funkciji naj smejo razpolagati posestniki poljedelsko uporabnih zemljišč samo tako, da ostane zasledovanje njih osebnih interesov v skladju z občestvenimi interesi, ki jih hoče država realizirati, pa naj so ti interesi že ekonomske, politične, demografske socialnopolitične ali kakršne drugačne narave. Naraščajoča socialna re-glementacija agrarne lastnine sicer ne spreminja jedra lastninske pra-' vice, toda ta izgublja svoj absolutni značaj. Tipično značilna je formulacija čl. 832 novega ital. civ. zakonika, po kateri „ima lastnik popolno in izključno pravico ukoriščati stvari in ž njimi razpolagati v mejah zakonsko določenih obveznosti in z izpolnjevanjem teh obveznosli", dočim opredeljuje čl. 456 ital. civ. zak. iz 1. 1865 lastnino kot „pravico ukoriščati stvari in ž njimi razpolagati kar najbolj absolutno s pogojem, da jih ne uporablja na načine, ki jih zakoni ali uredbe prepovedujejo."
Vrhovni občestveni interes, ki x)deljuje zasebnemu pridobitnemu delovanju kmečkih gospodarjev ma odane že značaj javne službe, je varovanje prehrane prebivalstva: ta preobrat v naziranju na značaj poljedelske proizvodnje nas spominja na podobno izražena načela na drugih področjih, uveljavljena tako v italijanski kakor tudi v drugih zakonodajah, ki pridobivajo v njih subjektivne pravice zJasti one gospodarske narave, značaj dolžnosti do kakšne kolektivitete, osobito do države in naroda (notion de la propričte con^ue oomme droit-devoir).
Ta tendenca se ne uveljavlja samo glede poljedelske zemljiške lastnine, marveč, kakor avtor dokazuje, tudi glede zemljiškega zakupa s predpisi o prepovedi podzakupa, reviziji zakupnih pogodb, minimalni zakupni dobi, podaljševanju zakuppe pogodbe, o odškodninah za melioracije, izvršene od zakupnika, i. pod. Naziranje o socialni funkciji ekonomskega prizadevanja zasebnikov se očituje nadalje še v onih normah, ki se tičejo kmečkega delavstva in njegovih stanovanjskih razmer, prvenstva agrarnih producentov pri prideljevanju delovnih moči, vzvratne napotitve mestnih delavskih družin kmečkega pokolenja na kmečko podeželje, sindikalne organizacije poljedelskih ijokiicev i. dr.
Znanstvena vrednost tega sicer ne obsežnega pa vsebinsko bogatega spisa se nahaja v analizi agrarne zakonodaje glede novih ekonomsko- in socialno političnih tendenc, ki se skrivajo za juridičnimi formulami zakonskih besedil, ter v jasno ter pregledno podani sintezi. Za to, da je delo zares posrečeno, jamči že sloves, ki ga v mednarodnem znanstvenem svetu uživa prof. Carrara, ki si je kot priznano temeljit raziskovalec spolovinarske pogodbe (11 contratto di mez-zadria, Urbino, 1928), nadalje kot avtor obsežnega ,.Corso di diritto agrario", 3 zv. 1950, 2. izd. 1958 pridobil kvalifikacijo enega izmed
118 Razne vesii.
prvih strokovnjakov na področju agrane zakonodaje in ki ima kot /e dolgoleten vodja sekcije za agrarno zakonodajo pri Mednarodnem zavodu za poljedeljstvo ter kot urednik njegovega Annuaire internatinal (le legislation agricole in njegovega BuUetin internationa] de droit agricole tudi naji]>oljše priložnosti pridobiti si za svoje znanstveno delovanje kar najbolj xx>pf>ln pregled. Ogris.
Bogoslovska smotra. Zagreb. 19+2. Cod. XXX. hr. 4.
Bulletin International de Droit agricole. Rome. 1942. III. No. 6.
Dott. Pilotti Massimo: Condominio e coimperio nel Diritto inter-nazionale. Estratto della Rivista di Diritto Pubblico — La Giustizia Amministrativa, 194.1—XIX, fascicolo di Maggio. p. 55.
Ekonomist. Zagreb. 1942. Cod. Vili. br. 11^12.
Ekonomist. Zagreb. 194.5. God. IX. ibr. 1—2.
Mjesečnik. Zagreb. 194>. God. LXIX. br. 1—2.
Mjesečnik. Zagreb. 1945. God. LXIX. br. 5.
Mjesečnik. Zagreb. 194-5. C,od. LX1X. br. 4.
Pravnik. Praha. 194.5. R. LXXXII. č. 5.
Pravny obzor. Bratislava. 1945. R. XXVI. č. 1—2.
Pravny obzor. Bratislava. 1945. R. XXVI. č. 5.
Pravny obzor. Bratislava. 1945. R. XXVI. č. 4.
Rivista di Diritto privato. Padova. 1942-XX. A. XII. N. 4—5.
Rivista di Diritto privato. Padova. 19412-XX. A. XII. N. 6.
Rivista italiana di Diritto penale. Padova. 1942-XXI. A. XIV. N. 4.