*A9AYZ8S        ?        SLOVBHIJI
li 151543
m a 1 o .
A*    8 f oJ »
B.    L e t n a   r a s p o r e d b a   p a d a ˇ i n                              4
X« Glavne EnaSiluosti letae razporodbo                                          4
2. Primex^ava padavlnskih kart X925-4o in 1875-191 o                   9
3« Mesočna rasporedba padavin                                                         21
0*    Letni    t q k   p a d a ˇ i n                                                     15
X* iiazporcdba maksimv ln miiiimov                                                 15
2. ZnaSilnosti moaočne raaporedbe lotncga toka padarin            19
3* Linija kontlacmtalnoati                                                              36
D.    Mokriin»uhij3e«eci                                            39
E»Gostotapadavinskihdni                                45
X* Gootota dni z isaaerljivo količino (= otl sm)                         45
2. Goatota dni s padavi&ami » 10 stt                                              48
P.    SuSnoatinvlažnoat                                              54
X. Prlkaa lotae in mesečae suSnosti                                              54
2. Letni tok suSnosti                                                                       6o
9« Uakslmalne sušae dobe                                                                 64
4» Vlažae dobe                                                                                   65
Q.    Nihanjaiaaožinepadavin                                7o
1.  Povprečaa letna la mesečaa kolobanja                                       7o
2.  Bkstroinni letni in mesočnl odstopi                                           78
3.   ls 1905*40 Jeot dol sokularnih opazovanj                                79
H*    Mftfeslm&lne   dneTtte    kolHifie             atr. 96 1»   količine   k r a j ž i h   Sasovnih
%4 Mak3iaalae dnevno količino                                                            95
a)  Čas nastopa makaimalnih padavia.                                              tS
b)  fia«poredba makaiiaaliilh dnevnlh padavin                                loo 2- Srednje moaGžae vredaoati makoiaaliiih dnevnih padavia
3. itakBiraalne arodnjo vrednosti krajoih Sasovnih razpoaov         11 o
a)  Makaiiaalne ume vrednoBti                                                      llo
b)  Maksimalnfi 5 minutae vrednostl                                              1X3 0) Ijtedftačeno vrednosti                                                                113
I.    Zaključek                                                                                115
P p i 1 o g e
A.    U V O d
 •toletja Je & uilmao, odlc&r «mo dobili v Slovonijl prvo ln lotoSaaao poa^e&ijo kHaatogmfsko delof ki jo ma^olo vefiino daaa&njo  iii bilo tudi po v»oblal Siroko sa»nanu*o, fo jo glavao Sivljoaa  F, ^oidlit: «Da» nitaa vaa Iraia»i Hokoliko kaaooje »o isšla šo clola,  sa sliSnl naCln aa PrlciorskoJ itajoroko3 ia Koraill&oi (Estno dolo |  l^llaa KraaJ»ko, ki piedstarlja v anogih rpiaSaojih še danos v     t«ri jo aa raapolago povpr*«eTalcomt tako i* o»ko^ kot tttdl papaktlfinoso. ttdojetvovaaja. Prodatavlja «a tistc 5aae povsoa teo »tvorltev, na Scatoro bi blli poao«ai tttdi vodji sarodl«
i«m in izTodba, oboje jo Ercalo tnlryrttwi ¦mujjI, t kllmatologlji, katori pi»4«tavljajo to«iolj6 dolgoletjiii povpjpeafcti readar «*^torja tudl ni-^BHj* elemantov niao oetola aoapatom In oolo okstronnia vr0dno«tia 4« posvetU voliko posomost. Seidlovo dolo J© iiaclo toi^ej na^aj torreiaaih raspmr aaalltiaao kllmatologijo, katere gl&tRi pr9<Utamtk Jo bil
DftmiBJa kllckitologija ubira drugo <pot§ »altnafti jo J« ie ^m ˇ «voji dru^i doftalciji: ^Kllm je celokupnott vreoaiuidh Jaa5 (H.tMmfen) v deljS«m cli ta^ kmj&ect r&»dobjtt ..tn. ? življenjo pa Jo je prikltoal 5©lo Borgoroa pr»d T&5 feat 2o letl« ? aaaprotju s analiti-Sflim o&siiBftiis^i po«Aoe«ttih oleaiotttoT, aaj tomolji sodote ^ dSjmcsldJia kll-»atologlja »a koc^oktMa ^pliKuiovai^u &precicffib y atsjoaforl, api«sa3fi&, kl «ajfia»jo istofiotno irefiiiao BietooapoloSklh elefasatov« Xa ker prtte do $a«fdk sproaesb vedao ob priliki |4aei3jave sračalh gr»tf » ts pa po kvfeatltativaih ^re^aatabah ˇ jpotataeaiiih eloaoatih, »o m m\&4 fia«a
atoj?ilc v ®»i>x04jd kliaaatskoca žtudija. pw ^roSne gaat«. Vondar jo bil
to L® Stadlj v ra«voju. Kajii po mmmim&* ^i ii^ Jo dol Borgoroa: oilj
 aa^j bo prikaB pogo»tojBti la ras^itoati $amo iJn»2oaili  prodstavljujočih tako v din&altei«, kot ttidl
 »akljufioa or^aai«e^t je cbbila kllmtolo^lja »vojo sodaajo to |e Siiporetijo pogostoati In torttoxdjcJ.ise mssetoofttl
 oitoadj. Autor te dofiniclj©, FlohG, jq m otsmjsai a&fila  najproj juSao HeaSljoV oato p«^ prod letoci dtti, »rddajo
UpoStovajoč dejstvo, da go padaviae,  skupno s fonološkla rasvojem, glavnl pokassatelj, osaova m posnavaa^e kllmatskih prilik? je blla preje om®n$on®gm a^torja prva aalogaf da je podrobno obdelal aekatera vpraianja iz podroSja padavia* Tb. aavidezai korak aazaj, v metode stare, analitične šole, opravičuje Flohn » kratkom slodeče: 5e tu obravnavamo
 padavin, jih ae raislimo obdelati kot onega od kliaat3kih elemoatov,  kot kliraatski indikator,  ki s ataliSča regloaalne klimatologije do-voljujo poaabao podrobao rajBdleabo* V tako i«xajsiti googiafski enotit kot je južna Nomcija, je množina padavin »akonito povczana s pogostoatjo padavin, oblačnostjo,  kot tudi vlažnostjo zraka In TŽarovanja,  Tako prodatavljajo lo-kalni, suhi, odnosno vlažni predeli, onotno klimatsko področje s perlodiSni-mi spi«membaml in gredo vaporedno s spremombami padavlnskega režina tudi
Eob je alcer, da Slorenija ne prcdstavlja goografske onoto, podobne južni l^omčijii toda fizikolna zakoaitost v odnosu oed padavlaaeii in ostalirni aeteorolorikicii olementi oatanc brea dvooa ista y Sloveni^I kot
? predložoai razpravi nlso obravnavane padavino sgolj • ozirom fla ajihovo cololetno In mosečno razporedbo (kot pri Flohau). Taki podatki daaaSajim potrebam gospadaratva aikakor ae EadošSajo« Upaštevaae so zato še vse tiste posebnosti s področja padavin (lotni tok padavin, aegočni tok padavin,  auSnost in vlažnost posanezuih mcsocov, letna in mesečna variabilnost, goatota padavinokih dni,  dnevne in urne »kstreane vrednosti), Jdl jih daaes aahteva gospodarstvo industrljako ia agraros aapredaih d«2elf kot eaoga osnovnih elementor prl ustvarjaaju svojlh kotikui'en5nih sposobnosti in s tem aovoda svoje življonske silo.
Medtera ko bl utilati»iBtičnim potrebam zadostili še  2golj a tabelarlSai^d piregledl ia opisom padaviaskih prilik, prikazatiih z raoh iaogo5ih straai, bi aa ta nadiii pov&em prezrli aovo pot t klimatologiji, pot, ki ae Yidi sTojoga bistva v opisa, tomveS r ajialiai, iakaaju r%Tokor različaia pojavom. Fomnjkaaj© podatkov is rišjih plasti atmosfere jo iiaelo sa posledico,  da prejiinim goaeracijam ni bilo moino Studirati baričuih tvorb trodiraensionaliaoj  »ato 30 tolmaeanja prečeato 2drknila na stopnjo ugibanj, ki so jih aove ugotovitire v mnogoSora potisaile ˇ sghoo.
Tudi domaSi ©©teoraloški službi 30 danoo podatki t plasteh atmosforc osaovai olcDont za dajanjc prognozo;  tako je dana m&noat tudi *a strHkovno podprte aaalize ladividttalalh b&riSaih    J tvorb, ki so nogilci raaliSaia vraaenekih tipoT ia 3 teia Beveda tudi padariitskega rožima. Colokupnott poodinih prinierov n&m da klinatflki opls v »odo&aoiB smlslu kliaiat jlogij©, pa šepr&r lo t njenem glavaem indikatorju (padaviiJah),
Atitor predloieao raspmve je ˇ Selji, da bi dobll poirobai vpogled v zakonitosti p&davi&skega procosa pri raallcSnih barifinih aituaci-jaht analizlral tsg padaviasko dni v letu 1952, posobna pozornost pa jo bila šo posvečona nerihtaifn daom, ki b ozlrom aa potek izobront olajšujo-jo aalogo, atiueionjone so bll© tttdi i^aglte sitaacije ˇ letlh L051* 1953, 1954 ia njih uoinok n& razporodbo in kolidlao padavia. Za štlrl klasično primere ata bili izdelani tudi  dve podrobai raiprari.'    ?ako dobljano isku-Šnjo ao bile nato uporabljetio za tolraačonja v rsoh poglavjih predltoženo razpravo, katoro tabolarični pregledi In grafičai prikazi ten^ljo aa opazo?alnom nizu 19L5-4o.  3 tom je povsoni zadoš5ei*o sodobni klimatologiji, ki vidl v sistomatičfio urejotiem statigtl§n&m matorijalu osnore kompleksne, moderno klimtitologije, ki  skuša preko oplaa posameznih elem-antov In njih »radajih vredaosti pilti do bistroaih aituacij, ki so srednje vrodaosti ustvarilo,  do ajlhoro regionalne razprostranjonosti in učiakoTaajaj iA daljo proko analizo posamezaih elemcntOT do  siiltezo pojma klimo kot  akup-nosbi Tsdh stanj  (sttuacij,  Htttrungeii)«
2 ojsiro© aa Sedalje 5eš2® glasovo,  da aaj  se meteorologija
-/9 in kliaatologija sopet sbli5ata in pa aa aejasai položaj moderae kliiaato-
lo^ije kot mlado znanstvone panoga v sklopu fizikalnih znanosti, aaj navc-demo Š0 star, kl ga je po geografu Knochu   prevael tudl daa©» vodilni ooderai klimatolog, aeteorolog Hoha:  "Precizao aotreuo, klimatologiia ai pamožaa veda ^ografijo, prav tako pa tudi a8 «aa«marjaai (iel meteoro-logljo, postaja samostojaa discipliaa, Y kateri  &e »drttžujeta flxikalao metoorološka metoda raziskavaaja s spocifiSao geografsko aetodo rajoask®
-•"'¦'X
"^ V tem duhu je iadelaaa tudi prodložeaa difortacija.
B« Letna raaporedba p&davia
21-30
 StOTiliilffil deli 0« iioyot ki po vofiini otemaairajo
padaviaot je poscbao miao:  "PadaviaB&t &&»*& aloveaije^,    M jo feila i*d»laa& po d#*gi svotovni vojni (194G). 3 to k&rto iso dobili doaafio
delo, ki je nadomostllo poprej »ploSuo upor&bljono padavtflako karto, hl »ta. jo iedolala &a vso obtiodje /dp - Kaoch In     ihl
 predloSoao raapravo jo iadcdal noro padavlaako fesvrto
32
 in to aa oaaovi podatkoY 1« dobc 1925«4ot kar odgovaria Ha^aar-Jovl 16 letni periodi ++ •     Prcdaoat nove karte v priaori s ono, ki jo j
i«delal 0. Rejya, jo v twnt da bo v©i podatki re&ioir&ai «& ra«dobjo 16        , de so torej iMMfSttig kar pri projo omeiijoai kartl ai bila. V priaorl •       ^ ataro karto, ki sta jo isdol&la Kaooh ia Boihol, iaa ooTa karta to aega-tivno stran (isto velja «a kcrto O..ioyo), da j© opamovaloa de>ba preki&tka.  karta prikasujo naero^ sa*p&*e4&o i«.davia *a taicosvano BrUcka r-jovo ^ seatavljeno i* vlauac in cuhe polovico, akupaj 33 lot (137&»191o), 2ato pa ao podatki mogo žtovllnejSit saj  *o aom karta opira oa X5o
 (2.avao aaaflllnosti lotnc raaporodb« pfidavia (Sarta !)•
Latne laoliiet-s se v grobth obrisih ujdmajo » pellofom ^lovoaijcj o<l Dlaarskih planot 1» alpsislh aitupla pada »vot &$sm proti oorju ia poSa»i proti Pa&oaskl alžirJ. - Isto aliko d&da tud laohiote,
Klkjor ob aorju ao lakaaujo 16 lot^i povproček maj odi loo &» mo5e. Stsm pobo^ja Imft aaglo »topnjajojo tsaožiao padayl«# ©odtom ko je jugovsbodnejet v iatrlt »araS&anje poča.j^Juo. Nad prvlrni planotami isašajo padavia« ofcoli l&oo am, iata EjaoHna provladujo tudi aa jugov^liodu v območju poalkal^ioe .{okot osdtem ko prsjaojo podaljšid Učke jtafeolifeo r*6 padavia (do 17oo eam). 2^il«ai cvet Vipavcko ostauo na karti isohiot aco^aaoa. lb  j« iiovson t skladu 8 priliteil aa sovorai otrani Alsr, kjar glavni  psiaaSuJoai vla$of siso jalr«lt kot ^ri m#» ^jbhtoS »evo»i,  V olMSh primorlh vidiir^, da je prl »ajozitvoMh situaatjah j^ošiaa padavia, kl jih prejs© dolo5eno poaro^^e, bolj odviana od bll.lin« glava ga grebcna, kot pa o& rclatlvn« višino iotl^aoga            ^
•; n
Tudl a&slednji gtarad dvig glavnih kraSkih plaaot spromlja V*poredno naglo poveSanje padavi^« $f& jugoi&padnom pobofiju Traovs&oga goida se na raidaljo <ja 10 km možlna padartn povc5a od 16oo na 3ooo m« I»to aaožino doseže tudi Snažaik, a»dtom ko laLi mod oboisa planotaaat »irok preduh okoli Poatojno, t Jkfttevem »o »niža moožina padavtn pod Eooo mm, iikofjolo^kooerkljansko krlbovje predataTlja naalodnji preduh ˇ alpclio-dinareki f3p@Lmjl* Froko 3ooo bkk padavia pmjm$o aa»rofi tudi glavae »kupine Jttlijftkih /dp im tudl prod njlmi Io2o5a Matajur ia Bohlajski greboa, modttea ko projmo oiesalj« ood Idrijco, Baao 1» Soro la okoli 2loo m la tudi
 iu KamaiSko j&$« projmojo kljub »vojia 1* malo nad 2ooo »9 kar je posledioa iasušesostl smkftt id se Jo ie pred J&jlnl nofijio isoodil*
fotlednje obmoajo tn-fconsiv&GJSih pad&Tin j« Pohorje (I600 «a)» Geografsko vieto je to sactaji m*ivaejši 51oa eeToroega gorftkega kr*fea t Kawaif*ko planine, Fohorje). Jugo*ap«uini krak pred»tayljajo  plaiiote, stidli^« obch kimkoT pa oo JtLUjsko /dpe ia od njih ppoti 4ttgor«hodtt se raadalja ta#4i obema kmlto^ v«ča, vlSlno pa so, v glavnih
Žt T »a^otku je bllo omo-njeno, da se potok Izohlet mošno ttjom 9 potekm laohlps* ^oopaano lato ne ogtano, da j@ popuSSanje padavia od Blaar&klh plaisot proti 3V raaiij otraio kot je popuSdaijo od soromoga gorskega. kraka proti jiifu« Visrok je, kot Se oaeiijoao, t obllki peliefa* HajviSj« kra.^ke pX&JGOte (HiuSica,   ianoa, ano&alk), ao sieer ieoliraco tudl v amrt proti SYf readar 1« f skrajnih viši&ah, nato pa preidejo tr nižje, vondar io Tediao visoke pred©le: Moškoxetkital3ko ravan,  CkofjeloSko-Cftrkljanako hribovjo in i^olhograjske doloialto« Zato ao Y tea pasu iaohiot«^ i isjemo najvišjih planot, dokaj narassen, Kadtom ko so gosto na področju E«iaai$klh Alp, kjer ai prohoda, aapnk iaaoio aepoareden prestop li T^ubljati-ike kotli^ie v »troo južno pobo^j«. leto velja za »gomjo iSavsko doliao, kl iflia spriio vallklh vi^i^skih rftjslik.v priaeri 2 visokogorftklo obrobjem
ma savoriiih pobofljih Okrlatioe^elo goste
Fovdariti pa j# traba, da tudi na odvotrai etraai »amo  ratliko Se ne sadošdajo »a tolaaScnjs p&d&vinake pasporodbe.  im& voliko vlogo oddaljouost od glavnega padavifiakega območja, od
 vipetosti. Ako primer^ai^o padaviao o& Ljubljanske barju in na Fohorju, vidimo, da prejoeta kljub vellki viaijidki raallki (oa l2So ra) V $.&mm ena-ko mno^lno padavin (18oo - I7oo mni)#
Kftdar je 02rac*je stabilao, vellk horiaontolai barlčni gpa-
zrak. dient pa prisili, da na avoji poti proti Bf prokojpačirvisoke planote,
 pri driganju do ohladitv© ia padavi«. Ker pa je o«ra6je stabilno, e« »raic po $mkom&mju planot *opet opužJda aav«dol ln taJto dobiao fea |m Jtotso padavino m prlTetrrji strafii raameroina o»3tat oaejene na o»«k fniff ta pas tucii aa odvetr/il atrani ni ii^ll* Če pa jo atciosfera vlaino labllna, s# »rak po prokoraSoaaju oriro ne »pui^«a, tozsreS »e |@ nadalje d?iga. Ker pa dvig ni tako strm kot ob južnih pobočjih, jc tudi licojanie aanj iacUitno, molina ta4avli& popužtJa iu jc tm manjila, 5ia bolj eo odda-Ijujeao od glavnega padavlnskoga paau« 2&to ima relicf v »aledju glatnib ovir raaujiio vlogo in pridd v csnogo laanjii mori do iartusa kot pred njimi. F*«tvllBost tafcoga saltljuSka potrjttj« tudi primerjava raod anožino padavin ob a*ednji Krki in v dollni liime« Čoprav leži prva «a približco 7o * loo a
 od drugo, projmo prib^li»# loo m v©S padavln, paŽ «ato, kor I«I1
2a pa vpllva rolief tudi v »alodju aa emoliao padavin, V aaj^iai merl, vitiimo v PoBaTskcm hrlbovju (12oo - lioo «s)9 fcl tioer manj mo5o od Ljubljonoko kotliue (I600 * I800 m)» se pa Trlae kot podaljSek pasu Iniajasivnih padavin v ^amliklK /dpah (aad L000 mm) m& psoaeJta 5ibid.h padavin v Coljaiti kotlini (lloo-12oo mm) Is doliai Mimd (Xloo-lLoo mm), Ov© utemoljitvi morecio aavesti a« «a ooonjajil pojav, da namreS vplira orografija tuii v ealodju glavne gosstce oriro.
Vodac kapljlce in kaplj© aa vsej avoji poti do tal ishlapovajo Ib pogoati »o primeri virg« de^nih pramonov, vi»ečlh iapod oblakov, no dA bi dooegll tla. Gotovo je naiogo prlnorov, ko dosežojo kapljo le viMje predele, dao doltao pa noj raimo taltlh primerov pa ostane oanovna ugotovitev, da iihlapi aa daljSl potl ved vode kot pa na krajfU ia da prejraojo aato v«p9tosti                 37
8
Dmgi T«rok j# aopravilnost iaraea:  "v aalodju gl&tne orlre"» 7  dvoiaa, #1 so kraške planoto mM glavni padaviaski p&e, ker »o ovlra pro-
 jttgos&padnlktu %>da poleg jugoeapadnlka ln juga ima&o S« jugo- v&hodalk all oelo sovoroaahodtiik, ?«& globljiii dopra^jali aad  ia »apadalm Balkanskim ipolotokom «0 v*hoctoi votrovi (« vodjo eli  ju&io ali odlo aevoiJio kosgjono/iiio), 4of»J@Jo$i mj$@š#« kaatlnonialjil tropsJd. nmkf aolo pome^on vlr ©oSe 1« 7 ta)tih sltuaol jah Foaavsko hribovje
in podal jSkl Kajpavaak ter Pohorj© niso v »aledju, totav^S n& privetmi ©trs-
 je *ato tudi dolo2 i*lo8oiie modo noprimeisio vedji* Pov«o» t duhu
aodohae klimatolGgiJe KakljuSimo, 4* mox« bitl \akih altuaoij mlo9 čim vemo, da dado iadatno padaviJao, ^leer bi bile omsu^ene erodogorakc »kttpine tt& karti izohiot bolj
?f
 *© »«daj k nadaljneoi opisa letne raaporodbs, Kajiaanj  tffiamo v obra^avaaom območju na JiajniSjots prodelu, to jo v triko-tolku m©d iiotlo in aavo, kjer i&aSa 16 lotai porprefiek komaj looo na
R&Bgibatii ofet Boho^a in podaljfikl Karsveuak ln ˇ«e«n© prejaejo nekoliko voc padaviii, voikIav aroflaao ma imvittji ter vthodnih obronJdh Fohorja nopet ieohioto 1100 raca. Od tu pi-oti 3V popuSfiajo mnošine soakaaerao iii Goriftko prejoe |e manj od 800 agi« iivoboctoa Koro&ka je tudi »elo Buha, eaj prejmo pi511h 9oo mra padavin* skrajni sevoroy«hod aaa šo «ikrat preprlča, da je pri alljeii svotu v taledju glavnih oyogpafaklh ovir •& mfložino padavin odloCilno jll faktor oddaljenost od glavi^ega pada-Tiaikega pa»u, kot pa 90 manjfte viSiusko raalikc. 2aj prejoe CoriSko aanj padavtn kot pa Eavensko in Slovonake goriee aanj kot pa Dravslso poljc.
Ra krfttko bi kerakterlzirali raaporodbo padavifl v Sloveniji iledsde: Goiri5kot naže najbolj suho podrodj« (t periodi 1925-194:) projaa priblifcio 3oo m manj mo5e od nagega aajnižjega pasu vedol^ IVŽaškoga »aliva («a 1100 am), približno 24oo jn masij od tt&Sih glafnih padavinaklli predeiov r Julijakiii   lpah iii glavaih Dinarukih pleaotoh (o» 32oo m)» 2oo caa aanj od KrlkobreSif.kesa podrodja (looo - 1100 am) la okoli loo taa mm$ od avobodne Koro*ko (9oo mm)#
2 fvimrS vb. pad^vinskih kort sa dobo 1925-40 in 1875-1910.
 poteza so n& obeh kart&h istoj v obeh opazovalnili dobah §0 prej©!© glavae vapetosti tm aapadu preko 3ooo am gt&Se, Pokažo p& «$» 4* Tkljufiujo i»ohieta 3ooo ram na jaovi karti v ofeaoijta ilj> aaogo ve2 je povrfli-Hff &ot pa ma starl kartl.
Zaaao je» da 210 roatpola^ecjo 9 podatki m najviSje gorake pr#-   n dele L32 pj-av zato tta si karti v riookogors^em svetu močno rasdiSni. E
§» aTtorji oboh itet ftiso aogli opretl ca trdao podatko, «ta obo Jtarti iudelaisi 3aa osnovi «golj predpoatavk o raaporedbLtvi padavin v viaokogorttkaai /
 I  i
8T©ttt» Ifc predpoatavko pa so daaoa Metteao drttgaS&e, kot 90 bile pr«d
$0 leti« Takrat ®o kaeala opaaovaii^a, da narašča Maožina padaviii do pribli&io L2oo-3eoo m9 od to višine pa aaj bi moilna padavin popu&dala
Autorja etaa?e padavissko karto 3ta rorjetno aa oanovi tafcth
iala n&jviiEjo iaohieto Bohlnjekomu grobeaau, dalje i'iatajurju ln paau aevcrso
01I njega, aedtom ko naj bi skupini Tri^Lava im Ciirlatico projeli aanj od
 p&davta* SasnojSa maxjetnjaf ki so Jih iavršill v najviSJih  Ivioarsiiih ia avGtriJEkih i4i# 60 obratno poka«alat da pjpeje
 ne prodstavlja proloRia, temved 1q koleno »a krlvnlji, ponaaorjujodi »etporedbo padavin na imJfiijjJb vzpotoatih. Bo ODJcnjone rUtne ( pribllfeio  a padavii? aolo naglo, od t» ^jvagor pt. »0 mnoiint Se
 vendfcr no t*.Xo nitglo kot poprej, Doaedan^a oerjenjfc 5e niso
 «0 aeglfc io do 35oo ra, k^or bi ugotovili prelojzi, 04  bi ftbsolutta«. vrednost
Hft osaovi teh ttjptoTittT !& i predpoetatko, da nt vsrokat »aradl katevega »aj bi se proce»i v aaSiii /dpah raevijali drufiB3e kot v tovemejžlh akuplnaht 00 na aovi karti of»dme vso glavnc skuptne Julijskih Alp 1 najviSjo i*ohietot pjpeki» 3ooo sm» ftoprav j® to muožiJio projola ena •fittti poataja, na/crsS Savica* Ues je, da te poctaj© ne eaaiio amatratl kot
 aaj vpllva »%wm Komarda broadvoaa na iad&tcejše iaceja*  mat? »ato pa Io2i raaaeroma niako. Ža vključitev ojaenjenih akupln ˇ paa s pr«ko 3ooo sm padavin govorl "fcudi dojstvo, da jo prejel Boreo# V viSini komaj 43o m L926 i»t aapadneje Io5o5i postajl Matajur in pa 3105 odno^o 36@o nm padavtn.
Co pmk®l$m$ m J« poleg Drare |nM Jttlijaklh j&# oal*  m vriglavu ®timm® Mm$mvm fci moralo biti vao tarlfitifino
 od tu dalje prail T2ho4tt #te| rauli««ru ^ajboljo vlddUao to» nito o iaohiata XLoo i»* 1» stL«pi kartl a« Uog»o vočjept diela
 fMltirtft. IH f«li#fmt aorem prl analigi prilifc na
 irpllv
 lro f    j
mim t   ;
zma^opijo I« t*4*j}» <Nj naalodnji gorsitl Bitajjtatl fli
1
 btti chrlg« Od obs©Iiaoati oviro p» snf3U.it all s« bo smk iploh dvlg«a»
 odaaljosjosti #4 glavti* ftfi^it oviw st «fifi «&hvaliti Pohorj« »a
 to, ki  rt, vpllva
11
Tttdi $ug,m&p®Mo od glavao^i p®Mvt&&k@& pa»ttr potokajo  raalifino. f&fco l©2i Vipavska dollna po etarl karti v pa»u med 16oo in L000 i»y po tiovi karti pa med 15oo iti I600 m# Obrataio je severovzhodno obalno področje Istre prejelo t norojgea nizu vod aoda (looo-lloo «»} kot v starojSem, daljiem nlsu (800-I000 idq)»
V glaimih obrieih je rezultat primorjave sleded: Najvlfijl pre-d«li in glavne planot® so prejde v oboh dobah prilidno «nak« kolidiae moče, »•dtsm, ko iakasuj« Aliji avet t toa^@jil peidodi nekoliko aaiij močo,
3©veda Je doba 16 Zet mnogo prekratk^, aa drugl strani pa so poiatid. *a starej»©# daljSo obdobjc premaloii*evili-if da bi »aoli 1« ajihoy« nedsebojno primorjave dalati »akljttčlce 0 spremeabi padavinsJsih prillk aa
 raiporedbe padaviin
fg prejilnjcga poglavja t# j^zprave, mmko ko\ ia domade litorature reaao, 4» parodat&vljajo «a alov nijo ju^oaapadnl vetrovi rir moče. 0 teis &at ptef3?i$a iaidi raaporodba pa-davia o po«affle«nih aotocih (karto od 2*13)« ^e božoaa poglsd nam pokaŽo,  da iCBtopa tapadoa bariera v vaoh o©«©dh kot aajbolj nfcmoaen paa Slovonijo, I«f2«T atopnja t  niha*
I
V dooembru, prvem »imskea «9t#tu» oataja Preksurjo pod 60 tmt Slov«nfika istra pie jmo lo mlo v©S padavin, do 80 mm, madtc/n ko |« r gl&Tnih T»petoatih na »apadu preko 2oo im io Je raaaaerjs raeto od jttgoaap&da pi^ti soverovaiiodu v grobeci, 4:11:3. Pri raaaerju ao s* Primoartko 1» Prekiaurje vzeti ˇ grobom povproSki ia vaoh postaj 9 «a Trnovsld gozd pa vrednosti «dlae poetaj© Krekov^e,
f Januarju popusti množiaa padavlii Israslto ta to v vaej Slovoaiji od So3e do CJorifikega ia Belo Krajiaa* Le ?movakl go«d, 3B©2nik ia oaek pas ob iisorju iaajo tako majhsn odotop, da n& karti isohiet, kl «o doloo m riaatio na v»akili 2o cim, »aaajjlanje »e mozo biti upo?nevaao. Tmovaki goad prejme prcko Loo raci, Pilmorjo pod 80 mf Proknair^e pa pod 4o sbb4
? februarjtt o»iane moiiaa padavin Jdjub maajfioffiu Steviltt dni po reCiJii aoizpremeajaaa, ts&rino pade lo v glataih kraulUh planotah in v *s«m pustt od &jih proti »apadu do morja (^©Sovlje 68-38, Gojmiioe a6-161, Sjpokovie 2o8-l.7g). $a&o »dbftoejo j&aiio*© #a& tm mmt Jitraka obala »ai
4o am ijtt praTC«w^budi l5r©kaairjei raauserjo 3:11:3.
f primorjavi i mo»oci v ostalih letaih fiaoih »o do*ecO>ert 4aatt&y ia februar *olo auhi, saj oelo v predelu maksifflalBih padnilis ai proko 25o orc mo§0* Zaonjl T«rok» na tako 5ibke padavtne v sliisld Setrtinl leta predstavlja tadržavunje polame fronto 1» sxodo»omsltUi dopje»lj dal«5 na jugu sr«do*Qfflakaga baaenaV Iodrobaeje bo to vprašaaje, eaako kot ostala
vpmSanja o rasli8nl razpor«dbi padavlia, obravnavaao r ivosl * lot»lm
tokors padavin.
•
Pomladaiaski we»ecl kažojo krepak dvlg uaoSd, sprva kot poelodlco polajnih raotenj, pojinej© pa »aradi stopnjovane koavehoijo,
V marou ee poročajo p^davine po vooj Slovociji; v se dvignejo na So «i» na progradi. na 3oo rialev Frokmurju
 tako da komaj preidejo iaohieto 4o iam* Eaaiaerje; 5:11:3*
? aprilu so stopnjujcjo pa4»Ti»e lo na sevoru, medtem ko &&  popuBt*« V Primorju »drfcuejo pod 8o wf v glavnih kraških plaaotah pod 25o, fl^dtom ko ae na sevorovahodu dvignojo na pr^ko 5o nci. E&aa&orje 3,8:11:2. Cvlg t Julijakih /dpah (pod 25o t mrou in pod 3oo v aprllu) ae prlde 4o i*raaa, ker jo upo^tevaia *a vae moaeoe »talni profil, ˇ katoren Julijsko /JLpe niso vkljt3u5Qno,
Besaoa asaja iaka«uje kx«pak dvlg vaa iilovenija, le ˇ
r?
Julijskih iUpah prido do »tih0i&Glj69 7 najviSJih pr©delth pa celo do      ^ oslabitvc. V glavnih planotah pado proko L5o naa, t FroloBurju nad 6o j«t ia ? Frioorju nad loo ibeu iiaamerjo 4,5:11:4»
i?ol©toi mesoci predstavljajo t p&davinaki rr^tporedbi iasukano sltuacijo od oae v aimakih meaocih. iSaksiouia naatopa na »evoru Dlnarako-alpske prcgrad©, mlniinuci pa na njoner: Jugu. ilor jo sredozeiaaki b&sea v jkliiaatfikm pogledu prohodfioga »aadajai2 saj jo v topli dobl leta ˇkljudoa v pa» ftobtropskop. rlaokega pritiaka In sato sonfinega rsmm^t %* minimuo v iine2aiku odaosno m&ktilmm v Julijakih idpah nujna posledic*  zoaljopltine ftlrtne.
13
p&e je ta odvitmoat očnomo povo»ano»t *&svl<3na ii
redbe paa*?ta v juniju meaecu, ko ae padavine atopjijujejo o4 annSiilfca (aad I5o nm) preko Troovakogp. goada (s&6 L00 mm) v aap&dae Julljake -4po (ii&A 3o© nasi). Easndrja v ti&Sam *tal&ott pi-ofilu pa je 1 osirom na i*ohloto 3o v Preioaurju in Priaorju, t rmovBkaa go*du pa 2oo mm ©nako 5:11:5.
? juliju prido do iaraaitejgoga pa<ica aeaediaih padavlii « i*ja f P*o&3Urjut po vsGsj tilovoiiijl, 8eprav padec ai tolik, da bi ga mogH i****!« tl po Taej Slovoniji « iiohietajai, r^zporejeaiai v raamaku Bo aaa. aaivlctoo |# vendarlo, da Je padec najizrazitojSi na jugu* Julijski mlnlmura je toroj posledlca rasSiritve subtropskoga anticiklonalnega pa«a y arodnjo I2vropo in je tem i«raiitej5i, 5im bolj ©© oci sredaj© Ivrof« oddaljttjooo.
ffle»oo,aygust, ima «opet aofcaojfc« padavin« in yolja to ta vao Slovaaljo. $.*#L dvom ga» «a poaledtco timlkanja «ai paau proti ekvatorju, kar je iatovetiao t 5eLčo ragSlritvijo podro^je po-laxno-frositflih mtm$ aad iilovoiiijo, po drugi strani pa dovoljuje
kot poalodlca oddaljitvo pasu aubtropekega vicokega prltiska, kamraJcGlJo. Poglod n& rassporsdbo padavln t avgustu potrjuje ob«
2aradi ojaditvo polarnofrontaih ffloterij prejae rea goraki       / \ tistem aa aapadu iarazito ve5 padarln oi niSje okolice, ojadona konvekeija pa priponor© sevorovzhodnlia predelora da najiaraaitejSlh padaTin r vaea letu, i«J Je to odltti mdftoe« ko projme tttdi PrGkasurje loo in r«d mm goiid prajoe moSno aad 15o tm, to5tna Primorake pod 80 am ia 4« 4:11:7.
V jooanokih raegocih prejrae Slovoalja, rai«i »eYoroTalioda, makaiaalne moii&d padavin* Tja itot aao rldeli, da je pomladl potoral aaksijattm od juga proti »avoitt (aa«2alk«JtaiJ»k« Alp«) tako vidlao •edaj obratno aiaer*
? aeptombm jo imk&imm v Julljsklh Alpah (padavln® &&& 3So bjh)« Ob morju doaežojo padavino loo ram, v toovBken gozdu ae dvigaojo  3oo mci» v Frekourju jwi oslabe in adrknojo konaj na 80 imn, tako da je  4:11:3.
Oktobra ima Telik del ^lorenl^e m&k&b&m* Kajvoč
 Alpe (nad 45o mm), medtem ko kra^ko pl&note Se wtoatajajo." Y ^rloorju ao padavina krepko aad loo, v ?i»0Yaltem gosdu blisu 4oo, v Protatrju pa oatanojo Se nudalje v bližini 80 la©. E&mesge: 3:11:2.
 maseoa prido do nadalja© oalabitve padartn aa aeve- tudi ˇ .Julijskih Alpah (pod 4oo *aa) ojaSijo p& q* f $m«*«r*k<» gotdtt iu Saaš&ikiu V ^rlmorju se tttdi ojadijo, tako da se L• priblliajo območju Uohlete I60, t Lfc«0V*ltam go*du preidejo 4oo mmf r f                pa »drknojo komaj aad 60 ma, aaamerje v aiagoaaalaaiE profilu
 7moyakl goadf irokmurje jo toroj aojcako
 paJavin v južaoci delu Lapa«kie pvegmde v deoofflbra »e  toliki ciorl etoimjuj©, da je -ittežaik trd»o na prvom
potose m*o&m& raaporedbe padavln so toroj
y »q ravca po reliefu, kajtl issohiete potokajo raporodao s njimi, Kot prl letni rasparedbi, prldo do Israsa prodvaam aXp*ko-dinarska pregraja, sedtom ko je Po&avako hribovje aanj opaJGHo, Vondar je treba podfirtati, da pride na orlginolttih pad&vlilftldh kartah s meidlom v y&jsaerju l:3oo.ooo, m katerlh ao izohiete do loo jobs vlefiene ma v&akih lo mm, od loo do ^oo mm pa JB& Vsaklh Lo mzc,  tudi reliof T Zaeavju bolj do iaraza, kot a& naSlh pred-loSkih, aa at katarlh j# vaaka druga izohieta Iftpušima* flrugo karaktoristi-Cao potoao predetarlja nlhejaje skikBiraa^ ih padaviii v aapadni gorski pregra-dij lega aakalma «avi»I od planotame oirJailecije o&iosko i»todasti©ga apro-dinjcuaja »©aljcpisiio filrine polarnofrontiilh matenj ter subiropakega podroir Ijm viookoga pritioka« Hjtma pomkaitev proti jugm v dtt&kL polovici pov*ro-14 taakaifflom y anoiiiiku! preataritov proti aeveru Y poletju pa mknlma ˇ Alpah« feiidiur aakaimujca padaviu v Slov^niji ne aa»topi istofiaeao s okstr«nno lego prarkar oiuenjenlh trorb, tamve v vaeanl dobi, t j0»«mi« To ddjstvo pa pooot&l, 4» leii Sloveaija aa fjrdhod« nod aredozomako hlimo a auhia polotjem ln sreda^sevropsko kliao g m&adiotiim poletjom.
nopotrebni. Koristaikom dado dovolj podatkov tako iaohiete kot tudi tabel« \ v iadaji l^rave MarooeteoroloSke alttUbe alovouije, kjor aea dobil na paayo-lago rse ^radivo tudl *a naaledaja poglavja«
I3ttako kot e praktifiae gtraai nl potreb® po dotajLaojgeffl opiau notafinG poatporedbe, podoMo jo tudi s oxko atrokovri© stpani lii. trije ©looonti raspor^dbe, tako X©tne kot a»»«6no ©o: lo»a konvokclja o topli polovioi l©ta %& osanjoavojani eikloni v > ^Jih ttdinek pa je biX prikaaan 2e v lotaii raaporedbi, poaovno pa jlh bodemo spodali tudi fie T ii&elodnjih poglavjlh.
C.Letni  tolt
Tod osaako "Lotni tok padBtln" raauraerao ajihova sredfcje oasečno ~~~? Vsedaosti, izra&me v odstotklh oololotnc moie ta ae, kot sfiio to videli v     \ pmiteiim poglarju, pri raoeeSni rasporodbl, i«ražoalh ˇ abeolutnih maožinah*C V docaaSi literaturi je bilo to poglavj© oblfiainG roctucireno na tigotovitev, T lcateri cieaeo padota maksiiaum ln Bdnimum iii gsilj*« kdaj naotopata še ˇBporedna ok&treoa.          -/. ^azporeolbot   makumoi/   fn   minimoi/
aidoa i    ponaRarjafdeloaa 2e iz st&rej^e literatur« po«nano 5a-»ovno ra»por©dbo maksimov i» lainijmonr. Vldicjo, da projme Tofiji del žiloveiaija aajreč oo9» v oktobru {aa s&ioi i  %mn &*&$&&)* Gorski cret na »apadtt, prav tako pa tudi pas do aorja la Furlanake liižine, lm oaisiaum padavic ˇ na-vambrut oedtieta ko iasa »lumjtll aevorovashod g3.aY»e padavino v polotju ln to »vgmstft me»eca# Fo v«liko»tl teritorija prido večji del slovenije v podrodje oktoborskoga aaftkal«»# n&elednji pae predstavl ja novemb«r»kl js&ksisoas na *a-pa<fei in &ot tretji prodal ta&kBiimilaih padavin v avgustu* Polog teh treh prl-aerov iisamo le aaksliaalne padavind t »opt^obru In to v ju2ni polovici Sicof je-lofikoga hribovja in y ralhograjskih dolociltov, kot tudi T «apa<teom dolu Potavakega hribovja Iti v vmosaeia delu spodnj© t^ubljaaakc kotllne; lofian ©d tega ottoka loži na sevororaho ^i ditkgi otok aeptenbersidh
padavia ob gjoraji MiBltr.ji in okoli Komjalsa (Pa*kog*)» Fohorj^ ln p& predstavljata peti, najmacij^l pas t l&tttao ra«por«dbof ttamreč ˇ
Manj raasaolika ja jias daaovna razporedba minimlnih (sliia 2, )• 3ov r, aevorovahod in vahod liaajo atlivi.gmm v januasrjUf »stala Slovealja t fobrtiarju, Tmovahi goad i& vorjotao tudi Hrtiiica pa imajo, •nako kot 3a©2nik, alalmm t poletju i (julij).
fia©d» »dkundarnih toakstmov in cdnimov bi bilo že na t#m aettu poddrtati,  da iaajo pp«deli i joo€»Bkimi glavnini padavliia^ci So »oltuadajcaii naksifflttffi k to ? waju, podrofije glavJiih Binaxftkih ploaot in pagu med njlml ln roorjom p& 5e tr«tji makftimum v asarou. V ^movBkem goidu ifl Snežbaiku j# mrfiai oakslaum oelo moda«jll kot sajski«

\,2.'~"
— maks. maja maks.avgusta
------maks. septem.
— ••-ma/cs. novem.
ostaia 5ltV'T>(ja   roaksimum   oktobra.
\
¦VJett
2    min. februar
 poctrocje
n ega   maksrmun.*
V Julijskih   Ipah ee nuijskl In jmrSni aaksimum »lijeta y enega, kl caatopa v aprilu, To poaobnost 40 agotovil tudi le Seidl. Sekundami ml*"' ^  aaatopa julija moseca isa jo t«& iarastitejii 9 5im bolj »© pomikiuao proti  Do itraaa pride zlasti v Belt lirajini.
 v 3asu nastopunja padarixiEkih ekatrocjov j@ poal«dioa 7  Slovenije na prehodu dvoh volikih kllmatBitih tipov, ..ioato, kjsr laamo V poaon^saih taetoolh ežtotroajii dolež padavin (v prooentih eololetae aode) aara prU&auJeta skici 3 in 4. Z »apore^imi Mtevilkarai me»ooov in 3 pufidi-«aiai je nazaadena siaor, ? kateri ze oba *kuimm poodkata tokom leta.
iiaksiimica (»kica 5) Jo v tlaaklh mesecili aa jugu: v ^aežniku T 4w«abru in jcoiuaxjuf v februarju pa v fmotmkm goadu* V iisarcu je sopet v 3ao5niku# v iaaBlodnjih dvoh pomladanaJcih jneaecih pa se uwa«ri dokonSno paeoti •©veru. NajreSjl procent v aprilu imamo r Julijskih Alpah (Bov«o), r aaju pa JiA Fohorju (iitara Glažuta). Folotje prlneae makaicjalne padarins Frokraurju In aicer v jualju 1& mm%^ južnemu dolu (sobota), v juliju pa ftererceflitt dolu (Volilci Oolejaci). fm&mm je ooitnai jttg-a«Yor# Nasprotua amer» ki «a5nd žs sredi poleija s unlkoa julljskego. mkaiiaa 11 Ooričkega na AVgUBtai »ttltaittUia v EaTcmskom, ao nadaljajo proko MH»&gm ^o«jaka (ilca-fejoftt) T septem-bru in BohlnJBkega kota (^avioa) v oktobru protl jugu #0 Saežnika (Goaanoe) 1l v Aoimte« Kot vialmo je tondonca aever-jti« |o ijBrazitojša«
Prcasikanjc področja rainiiHal^ih padavlit ni tako enostavno« V de-oemtru in jaaoarju naatopa lalnimum in v »avotni logi aa glavaimi v*peto»tmi
 Alp (F«®411)9 od tu se pomaioid m& Koroško (sloveujgradoo), v  v bližtui (Pa&ki Koejak) iu is nadaljttjo n&to pot proti Ptujako poljo (^tuj april). V m&ja eo ttmkae naaoj y Jnlljftka Alpe v poldtnili treh oosecih pa prejmo minimum i&elollt« Tako violiBO, da ae j  od Jaauarja do aprlla pomlkal prodvsem proti T»}y)du ia ne da bi
t dosegel skrajao Eoverao točko v Preiuaurjtt, §9 u»meil ? ponladan^klh proti jugu* V j©B<mi m&n® mijaimum f Alpskeis avotu (Breginj aoptoabra), od tu pa ea poaatee v oktobru in uoveiabiii na severov*hod (Vel, Oolonci) nakar bo Y deccaibru nae v *a45it«no l©go Julijskih /J.p (Frodll), tako da sadae pot proti jugu 9® pred tenrperaturiiim eksti^nom. ? tm je bifitvoaa  potovaajara maksiiaa In miiiima*
skica   3
'«N   Potovanje   makslma {" padavin
otovanje   minima padavin
2. EnaBll&oftti rcoBocno rasporedbc letnega toka
V odstotltih iimfoi« mnoŠm mio&ttio padavln prikaftuje «a 3o  ulovenijo tabela 1*» kov jo prlmerjava možaa lo, afco ss vradso$ti ftan&$&jo na enako dolge mo»occ, so bilo vse relativ&e vred2iO3ti pomaoisae  ni^ r&ktorjeis: meoeoi « 31 dcevi s 9BL, « 3o ariavi i loX5 ia  s lo?7.
Tabela pokaže,  da oo 3?aaaiko slcer 5aajbftet da pa Jo vendar r voeh aesocih jaaeo oaiafieao naaprotje ejai ^rl^orjem In kautiae'italno notrcusjoaijo. š# Ja»»ejša je sZifca, ako potegnorao odsomrj&Joao isoliaijo, kot nam to prikaaujo prodloga 1. iteoembra (prvi siaaki raeeoc) projae           ?
»krajni aever od S,o do 6fo ^ letnih Holl@laf ? sta^fiitni legi »a glarnlmi VKpetostini Julijsk.ih /dp pa zdrkne oelo pod $ ^ (Poateba 4,6, Predil 4,9 ^) Snežnik m jugu pa prejao nialono dv^rat toliko (Ooraance 8,8 ^). ? Januarju J« ramerje podobrio, odatotek padavin pa je »aajši« sferajjii $m®v prejaio raed 3o ln 4o ^ letnih količia (Predll 3,1, Slovenjgradeo 5,7,  IX>len«I 3,6)f
 le gorati svoi, pa, 4f&km% v^d (Gofaanco 7*2^). V febru-
arju so priliito I# dokaj izanačen© in clha vradnost m«d 4o in 6o ^. Preko- te coje jo neanatao y fsfiovdkm goadu (KrokOTiie 6,1) j fa KoroSkojn
 (3,4) ia v vahodnom obrobju Ljubljanske kotlin© (Litija 3,9) pa »drkne nekoliko pod omenjono mejo. Sicer so vrodaosti solo osake: Eopor 4,4, Ljubljana 4,6,  Celjo 4,8, Harlbor 4,3,  HakičarA 4,3, 0 kaki toadenci:  s©vor-ju^ ni alodu* I*©topajo tm Dinartko planota kot grebon, kl projsejo od 8o do 6o ^*
V manm prlie do i*m«ite^ «tO9nj«««ttja fadairlu y j&aagtko-alpslti progradi (?r«dil 8,5, -vroJcovSe 9,3, Goaaacs 9,9), iJroti jugoz&padu je poptt^aar.jo Slbko (Koper 8,2, Stimjai 7,S) v nasprot^o eraor pa Jiujprej naglo (Krekovfce 9,3, Idrlja 8,4, iiorjul 7,6, Ljublj&:m 6,8) poznoje pa mofino oslabi (Ljubljana 6,G, Colje 5,5, itefclSan 5,1). ropaždaiijo je t «•#j  v smori jugosapad-oavvrovzhod, vspoaeoi&o 8 prevladujo&o  Totrov* V &prilu ae situacija m^Sno spro^eKii; TeSina  f0 io 8f0 ,i lotn© a^do* skj?aji*l ft«vo3pov«l*oa ia jagovnhod nekaj odstotkov mmj9 v JulijsJdlh /dpah pa 93 dri^ic odstoteis preko 80 p (Most aa iiodi 8f6, Brofiisj 8,8, Iredil 8,8), ssefitotaa 90X0 preko 9o
		----1			5H3S~	paSa-rln liraKiM -r							
Tab- 1													
II.* Poataja	I	II	III	IV	V	VI	VII	VIII	EC	X	XI	xn	Veot«
1.  AdleSiSi	5,5	5,9	6,5	6,9	lo,9	9,4	6,9	8,1	lo,4	11,9	lo,o	7,6	1227
2. Ambrus	5,2	5,o	6,5	7,1	lo,7	9,1	6,9	9,5	lo,7	12,5	9,7	6,8	1399
3. Breginj	4,3	4,3	7,5	8,8	lo,o	lo,4	6,6	7,9	8,6	12,5	12,9	5,7	275o
4. Celje	4,6	4,1	5,5	7,1	lo,8	lo,2	9,8	9,9	11,3	11,5	8,9	6,2	1149
5.  Gromanoe	7,2	5,9	9,9	7,5	3,2	5,8	4,0	4,5	9,6	12,8	15,2	8,3	2914
6. Horjtil	5,5	5,3	7,6	7,3	3,8	8,9	6,3	9,1	11,5	11,4	11.5	6,7	1690
7.  Idtrija	5,8	5,6	8,4	7,2	8,2	3,1	6,1	7,o	lo,7	12,8	13,1	7,3	2114
3o Kamnik	5,o	3,9	6,4	7,6	9,7	9,4	8,1	9,7	12,2	11,2	lo,3	6,1	148o
9- KoSevje	5,4	5,3	6,4	7,2	9,9	8,6	5,8	9,2	11,3	12,9	lo,7	7,3	1518
la. Kostanjevica	4,5	5,4	6,o	7,3	11,9	9,3	8,5	9,9	9,7	12,3	3,6	6,4	1169
11. Krekovše	6,3	6,1	9,3	7,7	8,2	6,9	4,8	5,8	9,8	12,7	13,7	8,o	3olo
12. Lig	5,3	4,3	7,8	8,o	9.9	9,7	6,1	7,5	lo,2	11.5	12,2	6,6	2323
_    13» Ljubljana	5,3	4,6	6,8	7,5	8,9	8,9	7,o	9,4	12,1	12,2	lo,2	7,3	1618
lab-1 14 # Maribor	4,0	4,3	5,6	7,2	lo,7	11,3	9,0	11,3	11,1	11,3	8,2	5,8	Io56
15. Madvodje	4,0	4,4	7,2	7,9	9,8	9,6	8,2	9,4	9,5	12,0	11,7	5,7	1643
16. Kcadil	3,2	4,6	8,5	8,8	3,4	8,7	7,o	7,3	9,5	14,1	14,7	4,9	2644
17. Rogaška Slatina	4,o	4,3	6,o	8,o	11,4	lo,2	9,7	lo,l	9,7	12,4	8,5	5,4	1139
1Q« Savica	4,9	5,8	8,2	9,o	7,8	7,5	5,6	7,2	9,7	14,1	13,8	6,4	3141
19* Slavina	6,2	5,2	8,4	7,o	lo,4	8,3	6,2	7,2	11,1	11,2	12,2	6,6	1655
2o. Slovenjgradec	3,7	3,7	5,4	7,1	lo,4	lo,4	lo,4	lo,4	11,6	11,6	8,9	8,5	1229
21. Sobota	4,2	4,3	5,1	6,5	9,6	11,8	lo,6	12,7	lo,7	lo,3	8,1	6,o	363
22. SoSa	4,1	4,6	7,9	8,5	8,1	8,3	6,2	7,1	9,9	14,8	14,8	5,5	2754
23. Stara Glažuta	4,1	4,4	6,1	7,5	11,6	lo,o	9,5	9,7	11,1	lo,9	8,3	6,4	1624
24. Strunjan	6,2	4,2	7,9	7,o	lo,4	3,2	7,o	7,o	lo,3	11,2	13,2	7,7	Ioo3
25. Sv.Barbara	4,9	5,2	5,8	6,8	lo,7	9,2	8,5	11,1	lo,3	11,5	8,7	6,7	Io2o
26. Sv.Križ-Flanln«	4,1	4,5	7,6	8,9	9,6	9,3	7,3	8,5	lo,3	12,6	11,5	5,4	1922
27. šlorrane	5,4	4,1	7,6	7,3	lo,4	lo,3	5,9	7,6	11,5	11,3	11.4	6,1	1867
23. TopolSBioa	3,9	4,1	5,6	7,3	9,3	lo,6	9,6	lo,e	11,6	12,2	9,7	5,5	1341
29. Trbovlje	4,5	4,1	5,9	7,4	lo,3	9,3	9,1	lo,7	11,1	12,1	9,1	5,7	1278
3o. Trebnja	4,8	4,5	5,8	7,o	11,2	9,7	7,7	9,5	lo,8	13,1	9,2	6,6	12 lo O
(Savioa 9,o, Bovee 9,5)« Opaaiti je torej 1© Se ttdiaek reliefa v vlsoko-gorskem svettt, ffiftdtoaa ko sredogorj© ae pride veS do lar&aa. Zato j© tenden-ca jugompad-sovorovzhod koraaj ao opaana (Lrekovše 77, Maribor 72, iiaki-čan 65)« V saju dobimo sialoiie zrcalno slilco marčno rasporedbe,  Gorski Vf&t prejase aajaaaj&i odatotek (s&tiea 7t8, Krekovšo 8,2» Gooaaae 8tB) od tu aa obo strani pa je izraaito naraščanje. Makslmaa vondar ni r Frekflturju, tomvoS t paau med Dravo ln Krko (liogaška ^latina 11,4,  Kosta-njevica Xlt9).
Basporedba v juniju, jtdiju in avgustu ima iste oanovno potese kot razporodba v maju,  stopnjnje lo Se aasprotje ciod goratim svetoci na «a-padu in alakern avetu aa vahodu zlasti  sevorovzhodu. Siopajevaaje ai le t »oeri iugo«apad-sevGrovzhod (avgust: Flaaina pri iiakeku 85, Ljubljana 9f4f Celj© 9,9t M^pibor 11,3f V©U Doleaci>: 12,5), t^mrod tudl v saori sever jug (Gomance 4,5, KrekovSe 5,8, ^avlca 7,2)«
Tudi v aeptombru prejme gorski  svet aa zapadu proceatualno najmanj padavin (pod 10 p)š maksiinum pa so 2e nckoliko pribliBa isvozu vlage, isrodozoiaskeiau morju in ni ve5 ˇ Frel-uaurja,  tomvoč okoli | PaSkoga Lozjaka in v spodnjom dolu Ljubljanske kotliao (nad 12 ^). Oktobcr Bpoml-nja v marsiGera na april; imoilaa padavin je  sicor sa dobro trotjlno voCja, razpoi^dba pa so v osnovi ujeaa. PodroČjo Julijskih Alp predatavlja isra-zit faaksimum (^avica 14,1, Predil 14,1, Soča 14,8),  sicor pa nl velikih razlik (Plaalna 12,2, Ljubljana 12,2,  Colje 11,5, ^^rlbor 11,3, iiakičao lo,3);  Kra^ko planoto 30 skoro ncopazno (Irekovše 12,7,  Gomauoe 12,3) in jo tondenca popufičaaja proti aoverovzhodu sato xelo žibka. V novembru, »adajem jeaenskem raefocu,  se ponovi mardna razporedba, količinsko pa j« raamerje, enako kot mod oktobrom in aprilon g:3« I^aksimim imaiao žo ˇ Sne&iiku (Gonance 15,2), mlnimun pa v Prekzaurju (Dolenci 7,8) in v enakem raimerju kot v aprilu (9,9:5,1)«
Ako združlao oanovne potozo raeaečne razporodbo dobiao sledofio slikoj aaj^iaakostDraaPa Je sa«poredba v februarja« S poailadjo pridejo že do popolnega izraza padavine tr dinaxsko-alpski pregradi, najprej sla-bo ixraženi makaimuin na jugu v Saežniku, poBncje  so »akslimim proaakno protl sevoru in se(v aprilu) orografskL  efekt pozna le r»e v »vetu« 2 »adaljaiffi aapre^>vaajem proti poletia (ir »ai«) i*glno tudl poalodnji ostaiiek ojačonih p&davin (v ^) oad gorovjem^ meato toga v pregradi doficit, »aksimalne padavino pa »e pomaknejo v nižjo, topl jše predols, V maju jo ta pas vzhodno od spodnje SavJjaje, proti ooveru soga
fie do tenra, aa jttgm sajatso se valik del doliae Krke ia vao Mireoako dollao, Fri naualjni relativni slabitvi padavin v gorskoo svetu so pomika makaimum proti skrajnozau »»vorovzhodu, Kkstreinao nasprotje jo doaežeao v kasn m po-lotjtt (avgngrt), aak&r slodi aagel preobmt. V saSetktt joseni (septeiabsr) so aaasreS aasprotja še jsodao isglajona, »aksitmaa se j© že pribll^al gorak©*-mu svotu na preko polovice razdaljo ln kot so poaladanski makslr^i v gorsko« svetu končali aa skjjajnoa soveztieia dolu, v Julijakih Alp&fe, prav tako v njih v jeteni tudl sačno (oktobor), tm*mm&ia aavzamojo y toku joseni vso progrado, pomikajoč ae proti juga* 2 nastopom uime (decomber) je maksicaim &s ir<l»o v Sn©iiiikaf naeprot je m®d 8@voro*apadniia ia jugovahodnim dlnarske pregrade (v Sloveniji) pa dosože makairauni 7 jajiuarju.,  ko delo2 padavitt v Gomancah 7,2 ^t v Prodilu pa komiij 3,1,  Ker ima podobno niaek odstotok tudi loro$k& ln Prekmiirje in 30 pillike v docembru in febru-arju slične, pomoni to naoprotjo, da odloda y almski ziraskih mesocih o prooontu padavin zemljopisna .^irina, raedtoza ko v ostalih mosecih oddaljono«t 0d gl;,vne orografsko proproket ki jef kot vomo, gLavno padavinsko področjo«
lot omenjono, ictamo Y večinl Slovenija naksinum v oktobru* Ako pa pogledaso, na katere kobocc jo v obrevttavanih 16 lotih pri^ol maksi-nam padavin, rocimo v r,jubljani, u^otovlrao sledeče;  oktober 6 krat,  aeptem-ber 4 kxatt aovenber 3 krat, v januarju, juniju ia avgustu pa po 1 kreit. Vel« Dolenci v Faaonskcra podiiobnoa pasu i2kazuje jo sledeči rratiii rod: avguat 4 krat, junij in aeptonbar 3 krat, oktober 2 krat, maj, julij, novembor ls celo dooember po X krat« 1 drugimi « besodaini jo vorjetnost, da bo nastopil maksimura padavin v mesocu, ki ga povpročck oj«ia5uje kot najbolj vla^nega r Ljubajani konaj 38 ;Yt v Val.Dolencih pa colo Xo 25 f* foliko aihaaj© ai imrda slttSajno, »peciflfiao »a obra^navaai ais 0 tom 80 prepričamo, ako si ogledamo stoletna opazovanja v Ljubljaaii. S 163 mm stoji oktobor trdao na prver.i mesiu,  saj ima septenbor le ž 144 aa* Voadar je padel letnl maksiauia v oktobru 1© v L6 primerlh ali 26 ^» V decenih j© bila srednja vrodiiost septembra vedja od oktobersko ( in 1941*195o)# V vsera aadajoa deceaiju je bil le oktobor 1944 aajbolj 5cni mosec v lettu
Mnogo atabilnejr*a izpade slika, ako združimo mesece ˇ vočjo piirodno tttemGlj<me sktipko, kot «10 n.pr. letai 5asi» Ha ta aaSia dobimo sa Ljubljauo 31 $ v0rJQtno»tt da bo laaksiisuis padavia na»topil y jeaaai, v Vel.Boleacia paSo ^ verjetnost, da aastopi v polstaih ssosodh. Uporab-aost teh podatkov je *ato mogo       j
Ž3
21
PomLad
'33 N
K 15
Poletie
21
Jcsen
K. 17
Zima
18
'20 v
Karta (K 14) za meseee: marec, april in maj nam pokaže, da prejaojo vsi predeli Sloveaije približno 1/4 celotae moSe v pomladi« Naj-veeji odstotek padavin prejmejo v tem letnem Sasu visokogorski  svet aa zapadtt in aicor dobrih 27 fb9 najmaaj pa Havensko ca 21 $. Maksimalni  odstop od idealnega povpreSka 25 <§> je torej 4 fot absolutjra razlika med predeli maksimalnih In minimalnih odatotkov letnih padavin za pomladanske mesece pa znaša oa 6 $* Poletae padavlne  (K 15) so nasprotao primer velike razli-ke v letnem toku padavin. Prekmurje piejme okoli 35 fo celoletne moče, južna pobočja Snežnika pa le okoli 15 ^, tako da z&aša absolatna razlika Lo ^,odstop od idealnega povprečka pa lo ^.  Jesonska karta (K 16 septem-ber-november) nas pou5i,  da prejme v tej dobi vsa Slovenija nadpovprečno mnoiino padavin,  ve5 od 25 ^ celoletno raočej mksimum je v Julijskih Alpah, kjer pade 39 ^, minimmn pa v Prekmtirju 29 ^« Odstop od idealnoga povprečka znaža 14 ^,  absolutna razlika pa lo %•
V zimski dobi (K 17) prejme aajve5 padavin zaledje Kvamer^-skega zaliva (Gomance 21,8 /a), najmanj pa območje naših zapadnih snežni-kov ia to le v njihovi *aš5itni legi (Predil 12,6, Pondeba 11,6) in znasa maksimalni odstop od idealne luzporedbe ca 13 /o, absolutna razlika pa lo ^,
Odstop od idealnega povpre5ka 25 ^ celoletne moče nam za 6ikarakteristiSnih postaj: SeSovlje, Goaance, Ljubljana,  Celje, Maribor, Yel#Dolenci ponazarja grafikoa 1« Iz njega razberemo v še večji meri kot i« 4 letnih kart,  da je pomlad zelo blizu idealni razpoiedbi padavin, dalje,   da je zima fr vsej Sloveaiji izrazito suha, enako je jesen zelo namoSena, da ima torej glbanje. padavin y omenjenih treh letnih dasih po vsej Sloveniji isto tendenco.  Izjemo predstavlja le poletje, v času ka-terega izkazuje Prekmurje prooentuelno aajveS mo5e,  Jadranska obala pa najmanj«
r. J                              grsHKon ±11 ~
s
o
 ?

15
0%
 na vpro&uaje, od &©$ rcnlikG ˇ IcsIroo toka p&d&vin,dotoi-¦*>» ako ob upo^tovanju tc^oratumlh nacprotij laed lcopgigjs ia norjoa raao plRnetsucRO drkulooijo v pow*»K;ih lotnih 5agih*
0 vlrtt G&orgl jet ki epravlja v Liba&jc oolotno fctstosforo, J*  poatavil arojo toortjo noivoiSld. aetoorolog aos*by.v?  Po  saj bi bila rotaolja »onl je osa0wi toorija prodstavlja oicor tohtal poiajlcttfi, kako ra«tolniai51ti
 oijrkul&jcijo, vondar Je poir^siava mad ttarldomla gibanjoo  ia votrovnimi aiotefil eaiioga placota taho pxdja©ljivaf 4a  toorlja     sloj ko proj osaova ia iahodiiiSe «a tolnsadcnja oirkalaoije, tn o ten tsiit s& tolraei&o:-Je OGrvovnih poto«
Po
':
 potovaajo oonca mod obom porvratiilkoiaa^ odlni vlrf ki spraVlja ˇ  colotno «lffid«fax9» V hladni dobi lota, ko so sorioe Jtodop^ujo nad ju2ao haffilsforo, so »u poeon kalm uoataic proti ju^u turil pa» aubtropokoga
 pritiska, aa njiu pa eo pocoajmc proti J^gm tudi toxdS5o atlcuitekih  odaoano polarKa frotito, Va& ju.lftA ^vropa pildo 1* obmoaja pasu *ubtropfl&e#a viaolEOga pidtisita^ProplavIjo jo sa#a&it Totrovi, ^iste dappo-aljo, kl prodstnvljajo sadfeiji 51 on v situpL^i ootonj n& polaml fr<»ti» «•
 ob ju&Jetn rabu 3redo«ocija# kadar prlpotujojo jažao od 5pa^iijc  9* poti 5© • vsdolž juiEco obale Apcclnafcoga polotoka, &X1 po 5d -
> fio pxodj»> ˇ ^redoaerlje pi«oko Fraf^ci^ ali pa io ao
 <Scj>r©oij ob »evGnoafri^kl oUili pr6d»ta»lJB i y povprefijtt  Rlmskih polornofroiitnlh. mtmj* U^o^tcvajoS dojstvo, da eo
 proti VEh m3u, poraorti potoiraajo vadolž &evomoafri 1-ko obalo, da »6 J© vdojp KUanogft iraka l«vs&il io md s^©#ijia Atlanfcilsaia in to 4o lLi ilfe sloev oti»ittj0 aso^eiifel aatlclklofli* Čo jpa parldft do ^rodos« nad
padao ^vropo all So cokoliko nad soverovi5}K>dr>im Atlantllcof% potoe sg  ob pr >aoiu
 po dolini 2honot aeJteda^am i oredoiciaiJKa depro»i jaf ki
 Tdoio. * z oslsom
aa E^CTljaplsno Ilzlfto« V ei?aski polovid lotaf ko eog»jo vdosi ttel^^d tta  »o pod vplivota vifiinakih sevorosapadtaih votr^v poraika gcncrreka
 ia
Jadraiiska pa vepoj-edao, v»doX8 a%Le obalo (Sd), SeveroaapadBi vetiovi v vl&lni  so poalediea tecg?oraturno raaporedbe aad srednjo i» rzhodno Svropo, Kopno &g pozisd m&no^ ohladi ia icer so najnižjc temperaturo * Hvrapi v Susiji, iaa tonaigjii gradioat tega letaoga Saaa smer jug&sap&d-aoveravshod Gmdiantai vater ? viiiaah pa veje pravofeotiio aa toml^l gradlent in tako dobirao v višinah scvorozapadiio stmjaajo la v tej smcri potujejo tudi 8«kundarno motnjo.
Zaradi  severosapadnika Y višlni 30 ju:Ine Alpe vjodvetmi logi in »elo pogoato v fonu, obojo pa p<»aeai brezpadavinsko vronie ali ˇsaj zaanjšaaje padafia« Čiia bolj 90 oddaljujoxao od iUp proti
jugovzhodu, tem ve5 je padavin v 2tmski dobi l©ta ia to iz tj^eh VKrokov. f Frvid se « oddaijovaajem od Alp maajša vplir aovGraega fenaf drugič so     ' ' približtijorao « tom glavnomu pasu dopresij in trotj!5 jo to poaledica pogostega zadržavanja deprosij v vahodnein SredO22iLLju. Karajiča.ije padarin od severoaapada proti  jugovahodu nara lopo prikažcjo sledoči podatki: Prcdil projmo v ztmkem 5asu lota 12,5 ^ celolotno iaouo, Gomnco L1,8 p (v obdobju 1925-4o), ^adar od 26 do 3o ^, Boka AotorBka 31 do 35 ,->, Ateno 41 do 45 ^9 Ereta nad 5o ^ oelolotne moco.
Koačno oorazso 5e podčrtatif da se nad ohlaj cnid kopnim T linski dobl leta praviloma razvijo antici&lonaliio jcdro in imraD v času njogovoga režtma nad ^rodnjo iivropo pri nas ob sevornih votrovih suho vrome, ki je totn stabilnojžo, čim voSja je evozs s sibirskira anticiklonom,
medtom ko pomeni prikljuditev aaorskega odcopa bližiiji »aključek antlci-klonaliie^;a vromena«
Tako ck>remo ea&ljučiti da so:  awix oddaljonost glaviiega deprosijakega podr 5ja in navzočnost hladneg& aiiticikloaa md srednjo P^vropo in 2laBti soverrii vetrovi jieposrodiil vzroki, sakaj jo zim&^ ne* najbolj  sohi lotni čas.
1*0 deoamberskoaj soloticiju ali todno jo, po najnižjih teEpera turah v jaaaarju ia fefcrtt&rjttt se pri&n© poiaikatl cslotjaa plaaetama cirisulacija proti sovoru* Zaradi pre^tavitve subtropskega pasu visokega pritiska Y obmooje Sro^o*o®stega ba^Sna Je vdorom bladaaga zraka prestra-i©ea pot protl jugtt, »ato 50 v prohodaili lertuih dc^aht pofflladi ie ustavijo aaJSe^So 8e na aeveraem Qredo«ei2lju« Spc«aladi ao «aradi aja kop»©ga tsrsd&ii gradi^it prl tleh spreaceii ia dobi polati ©elo jttgov«hod-aeireroaapad#  saj  30 najniž^e
vshod&lm Atlatitikoiai sato prevladuje v viSIni aajprej aapa^iilt, lci dobi  močno julao la^a^meatoi la pod ajegovim ^plivom pottijejo
italske deppeaije najprej v rapopedaiški smeri, predvaem vzdolž Save (5c)t pozaeje pa preko 'aevemega ^adiaaa proti Poljski (5b). V obeh primepih je velik del Jugoalavije,  gotovo pa vaa Sloveaija, prav szedl ajihovega vreae-aotvomega podpoSja«
Izaajajod 1« plaaetarae cirkulacije bi morali biti pomLad ia jesea enako aamočeai, kar pa ai alttdaj,  aaj prejjnejo a.pr. Predil ia Gomaaoe v pomladi le 2/3, Ljubljaua 5/7 ia Vel.Doleaci ca 6/7 jeaenske količiae pada-via# Teirni je vzrok razli5ao aegrevaaje odaosno og ohlajaaje morja ±n kopa©^7;^ ga ia poaredao aišjih plaati zraSnih maa, ki aad ajiaa bodisi strujijo ali stagnirajo. Morje je v pomladanskih mesecih še hladno in zato tudi zrak aad ajim ai pazgret; polarai zraic, ki preplavi ob priliki vdorov aeveraih retroi zapadao Bvropo. se aad že deloiaa ogretiin kopaim tudi  sam nekoliko ogreje ia tako se aad oredozemljem srečata apomladi zradni maai z dokaj  umirjeaimi fizikalnimi razlikaml ia je zato tudi aktivnost ci.Jonov odaosao froatalaia ffloteaj zrrtema.
Poiraem dru^de je v jeaesti, ko obdrži morje Se dolgo avojo visoko tsmperaturo, medtem ko se kopao hitro ohlaja«  Ob priliki vdorov hla-daega polamega zraka se srečujeta aad SredozGEoljom dve biatveiio rctzlično tempepiraai ia vlažai zpačni m gmoti,  kar vodi do moSaih cikloaalnih motenjf katerih učinkovitOBt Se stopnjujc labilizacija atmosfere zaradi toplega morja, ki dovaja najnižjim plaatem jsraka toploto ia vlago.
Vdori hladnoga zraka proti jugu. niao omejeni ža lo na spodnje r plasti atmosfere7temvG5  aežejo pogoato še v stratosfepo* Kadap leži prodop aad zapadno Evropo,  smo mi aa čelni  strani višinske barične doline,  zaracli 5eBar vejejo pri aas jugozapadai»  redkeje jttŽni ali celo jugovzhodai vetro* ia iz opazovanj vemo, da prejme Slovenija samo ob teh viSiaakih vetpovih izdatne padavine. Hjihov režim pomeai v slučaju cikloaalne cirkulacije pazšipitev maritiiiBsega vpemenskega tipa od obal  daleS v aotiaajost, prav v aree koatiaeaitaf torej preko vse Sloveaije. V tiatih letaih dobah, ko so južai vetpovl praktidao edini oakrbovalci a padaviaaiai v v a e j    Slove-aiji, ooremo imeti povsod isto tendeaoo v toku padavia. Iz grafikoaa amo razvidelif  da je to pozimi ia v obeh prehodnih letaih 5aaih#
Foleti je situacijafdrugačna« ?ri obpavnavanju srednjih meae-5aih padavia je bilo ugotovljeno,  da prejme zapadaa bariera v vseh meaecia, torej  tudi v poletju, aajveS padavia, Te padavine povzročajo,  eaako kot v oatalih letaih Sasih in kot je bilo ponovno 2e povdapjeno, vdoii hladaega Eraka* Vendap je ajihova pogostost v letai dobi maogo maajSaf kap je poale-dlca premakaitve azorakega aaticikloaa ppoti soverovzhodu, tako da leži
arednja ISvapopa le v prehodae® ote^4u# aaradi Soaar »o prodori sraka jsaaseraiaa redki. Kadar pa pj*«>dor le »ežo na SaredoacsalJ«, padavtao, ki spremljujo ta advektivni jugoa&padai tip vrofnena, proti notranjosti, podobno kot jo to znano ga ostalo lotne čase.
pa j® txefeav da j© amaajšeirattie p&davin saradi oddalje* od morja bistroao B^jše v toplo« delu lcta, &ot pa je v hladn m dolu, tecai jo ojade&a labilnost toploga zraka ob približevanju hladne fronte ia to «aradi daevae temiike. Veadar ai to ediiii rzrok, «akaj je razraorje aed absoltttaiaii možiuaiai padavin v fmovskos gozdm ia Pape&csirju v avgustu aekako Il:8f v aovosbru pa 11;1,8, la litorature vcu», da predst ivl jajo Alp© «taap a «teiiot ki uatavlja v poletju v&one KLadsoga zraka, prodirajo-lega v zaledju Skaiidiiiavskih doprealj« Polami siTok bo v takem slučaju na-aloni na Alpe9 ki jih preplavi kv čjemu na njihovem nižjoni vah cinec: dolu* Hladai srak so nato razvije po Panonaki ni;;Ini, -ko se polama fronta usta-vi v «emljopi8ni iiirint -Ip, potem so padavlne v ajihovem celotnoci predvsoci sovoda na aevoru iii v Prekcmrju, Se pa jo prodor globlji proti jugovzhodu, potem so glavne padavino na južnem obrobju Fanoaako
Fri naa je to najčo^če v področju BGverovzhodno v podaljšku K.aravaGk, na vzhodu pa v aevemi Bogni; v prodelu sevemih skupin Dinarskega gorstva.
Ia prav ˇ taldh sitttacijah aoraao videti glaimi varok, zokaj projae             j
ovet na sevorovzhodu k v    poletju relativiio in absolutno tako viaoke mno-line padavis. Saj Je to pasf ki jih froataln© motaja ? polotju Sosto dos©-2ejot medtem ko j© verjeiaost prehoda polarno froate v Ju^ttejše predel© dokaj sdaiiJ4aLUi*  (9I^sp^f)*
fo ugotovitav oalabl pogled na akicof ki prtkamtja ra^oi©dl>ol (arelativao) padavin ? avgastu. Ako iiaj bi o $a&omi raaporedbi in možiat padavin odločala le lcga polamo fronte in vemo,  da se zadrSajo polama tvmta poaisi južaeje, poletl pa seveisieio in da so v dru^ea primeru nasloni na Alpe, sai-adi desar dobi zonalijo amor, potem bl noralo izohloto tako dnovnih padavinskih kart,  oaako kot nosečnih za polotno dobo,  iraoti *onalno smer. la isto velja «a kaa?tof ki prlkasuje letal tok padavin v poletnih meoooih* i ri  dnevnih padavinskih kartah taki primeia  dojansko tadl »astopijo ia to takrat, kadaj? s® polaaaaa fi-oata iHpa© p ilagodila ia ne prodare daljo proti jugu# %vi mesočnih pa to ni ved isogoče: BaJ smo dejalit da so tudi v poleftju gLoboki prodori pectoi, Sepsav redkejži pojav. To pa poasaai,  da »ad©a® v taMfe priiierlli polaama fronta ta s^sedajo obaodje 8 prveaatvetto jttgoaapadniia atiujonjeai t JDinareko-alpsko pregrado ia ao *ato ne gledo na letni 5ast orograf sko utomeljeiie padaviae »eizbsžnG. Zato
3o
potekajo iaohi#t@ vzporedno z gosovjen, vsadar Je paraloliataa j&ed laohipsa-mi ia iasobietaffli v poletju dokaj oslabljoa.
 tttaejoljovaaju lctnega toia padavin sao se opipali bodi*i *a p©ložai polarae froat©, bodiai »& l©go la smor ^ibaaja sredo*©iaskih motenj.  V resaiei pa teh dveh tvoife ni iaogo5o loSiti« S&j jc anaao, da naatajajo sapedoaemske dopresij« 1 * vellid reHini ua polaral froati ia se gibljejo r nmri stsujeaja, kot ga aali&jajfio v obeiodja polaame fraato ˇ    ' ˇišjih plasteh, Vaii Bebber iii ffeikmanii sta s jia© po^ostostjo posaraeznih poti deproaij ugotovila* lo^sovoda v povpr©5juf aejo polamc fratito r posamoanih Stadijih njenega oelolotnoga prestavljatija. Autor piodložeaega dala jo to ugotovitov raztolmčil v eni prejSnih ra2prav# Ha tom raestu  bodo navedoni le                     Ci!
V zimskih rassecih ae polarna fronta zaradi prevladujočo
radiacljc nad kontinenti pomaki^e dalač proti jugu» nad morjon pa ostane fte v severnejsih Sirinah,  kar je posledlca počasnojSo^ja oiaaj&nja vodnih po-
Y 2vropl jo karai'.terizirata v zimsldh moaocih poti 5a in 5«. v Iberski polotok in Jadrausko iaorjo sta preaoenatni poyxžlnir  da bi zso^Li l -bistvotio vplivati na tenporaturne prilike, Ustvarjone nad sosodnjini veli-klffll povrlinaai. Eato osiaae Iberski polotok v povprefiju t trppskea araku, Jadran pa v polamem. Lok9 ki ga tvorlta poti 5a in S«. sto ji pravokotno na slmski tormiSni gradioAt, ki potcka is Iberskega polotoka proti centiu SaifliatskGga nižavja. V marcu in dolonia v aprilu se temperaturiie priliko nad morjen no opreraeno mno^p, zato pa se nad kopnia. Fot 5a oataae, paS j>a b© pot 5e tusak&o poti 5d, kar pomeni,  da se Pirenejskonai polotoku pri~ ključi Se .Ipcninskl in le Balkan ostano 5o napioj v polamem Eraku* Terml-5ai gradieat, kl j© bil dosloj ttsiaerj©« od jttgoaapada proti severovahodtt. ae fc navideznin dviganjom sonca in b tom v «vozi dviganjem toc^perature nad kopaiin sproaeai ia dobi omr aevep-jug, polaaena fpoata pa potoka &&& Svropo pravokotao na to smort torej vzhod-j^hod, kar od^ovarja poti Sef t čemor prido tudi Balkan v obaočjo tropckoga zraka. Kon5no posta^o Ocean najhladnejSo področjo,  teralSni gradiont pri  tleh iaaa smer ju^ovahod-»everoaapad, pol&ma froata pa potcka v aaari gibanja depresij aa poti 5b; Faooaska aižina in velik del vahodpaa Bfrope je sato koacem poaladl le doraona tropakega zraka. In kot js f ziiaski dobi Sr©doaoailje &Lavao pod3?oSJo froatalnih mteaij, tako prevsame v irlsokaa poletju to funkcijo Baltik In «axadL aaeri teajmlSaega gradi^ita potujajo deprosije proti 8©vorov«hodu» to teffl bolj, ker e© v istl smeii razprostira tudi BaltlŠko morje. V jeeeni gre raait razvoj aaaprotno pot.
3 tem, da srao leiai tok padavin apiavili v dii^ktno odvienost od toplotne bilance all bolj© od &*aeri teual8a®ga gradia&ta pri tl©h»  sao nehote ia novodo prišli v sredo aafaotaiiojau vpraSacju« Dolgo Saaa je bilo namreč odprto vpraisanje, kje so osaovni usmcrjevalei trenotnih vronsnskih prilik. Hatppoil sia sl stali HorveŠka in jpa neraška 2ola. ilonrežaai (sol~ ^rg, Djorknes, Bergoron) »o stali trdno aa stalliau« da je vsemu isvor situacija pri tleh, tako glodaaj© Je povsem mzw&$lvof Sim poaislimo,  da filliaja vedji del toplotae eaaerglje sio©r od sonca, voadar aeposredao od »eialjo, Temu nasproti  oo aastopuiki nom^ke Šole ( Ugge, StUvo) postavili ta?ditevt da so odločilni Siaitelji v stratosferi in da se prooesi v ssgozajll plaatoli proaaašajo preko vmesnih plasti nn prizomsii sloj, kjor se »roalijo V razliSnom razvoju vreiaeina* 1» dejaiisko ai mogočc zanikati vpliva zgoiajih 71 pl&sti na vremenske prilikc,  saj  si prognostičnG slnžbe bros višinskih kart sploh no noi^mo zaLdalitl, pri So^cr je vsostraiisko izkori^Cono pra-      | vilo krmil jejaja spodtijih baridnih tvorb po ntrujenju n& 5oo in viSjih milibarakih ploskvah/
3 evojo ugotovitvijo o skladnosti Yan Bcbberjevlh potl s polo2ajGK polame fronte v raslifinih letnih 5u-sih scio etopill na stran Norvc anov. Sicar pa je v najnovoj^em Sasu spor iagubil poprejšao             .
ostrino g ugotovitvijo, da gro aa on sam proces»  ki se v raalidnih           >   ^ |
viSinah moro širiti % različao hitrostjo.           __                                               I
V tem poglavju ostano ie naloga, da si o^ledamo lotni tok          1
pa(fevin Ga posainoznih postajah, ki naj bi repiezontiralo priliko bližnje- 1 ga področja. Pri obravnavanju dnavno razporodbe padavin sm ugotovili, J^r J da pridne v labilnem ozradju izdataost izcejanja za najvisjinil rzpeto- ' 1 stmi lo polagoma popuii3ati. Goraka rasvodja, ki prftdstavljajo mejo dveh I rcgionalaih oaot# zato v padavinakom pogledu nikakor ne vrso podobno             I
funkcije * raidvajanja,  tonvoč obrataao,  spajanja regionalnih področij            I
1 v onotno padavinako območjo« a to ugotovltvijo jc aakazan nadaljni                I
«akl judek, da   raa-padcio     regionalno enote v različna padavinska področja.    I
Tako iinaoo n,pr. v vzhodnom delu r.jubl jarisko kotllne padavinako prilike       1
r I^jublja/il pogosto zelo razlidno od onih v Kamniku,  saj jo Ljubljana           1
neradko v objaodjtt padavin, ki jih povzroči dvigaiijc sraka nad iCraiikiis           I
planotasl, vt&ošje laKmliklh Aip pa alS veS# Obratao al jedek piiia©pt       ;    I
da lajam© nevihtno podroeje vzaožjo Kamni:ikih   Jp in %ravankt medtem ko     I
J© Barje im&n ajih obffioSja. Poti©baa j© volika opreaaost pri i«biid            I
refres^atatimih postaj, ki naj slnMJo kot osaom *a priiaerjavo rasli-      1
dnih padavinskih režimov«                                                                                        I
32
HiBtogracj X prikaBujo letnl tok r Struajaa«u Ifjego*© biatvcne potese aos  februar (cdniiauffl) proja» aaaj padairfji od janu^rja; poX@g maj-okega BokundaiCG^ ±m&m &e marčiii tcrciarnl maksiEiuo; julij in avgust prejmejo približno onako mno^ino padavin; makalmum naatopa nastopa v nove&bru. Gledo fobruarskoga mtaliaa bi bilo podSrtati  (obravnavano sa v»o ulovenljo), da sjegovo podrodj© al tako tr©Xikof kot oblSaJao mlaliiao« Ako proradunaiso fcbzuarsko vrGdaogti aa X2-tino &6loXdt&e laočo« u^otovijso* da fsu p^ipada X© Jugoaapadaa poXoirlca, n^dtoa ko iissfV ostaXI poXovici mliiiEsun v januaigu, Ba nastopl ndniiaum na ju^ozapadu v februarju, teiau so vzrok sredozcmsko deprosijo, katerih učinkova^ije v naiih prodelih j@ najraanjše v fobi^uarju, ko bq aaclržujojo najdle na jugovshodn m dcXu 3ro-dozGinskega r^orjaj TolmačeBjo jo aledoče; Ma polarni froati so tvori ami fbi5ajno v@5 dopa?Qd.j» tota teJi hSera deprosij so fictkaXao pogojeaa, koi amo ae omenili poprcjo. Izraziti podro^ji njih gibanja ±n pogosto tudi nastanka sta iSredozomlje na jugu, na soveru pa Vzhodiio morje in Baltlk ali po Von Bebberju pota IV« in V* Foziml obvladuje evropski trup polami zrak,  zaradi česar se umkncjo polamofrontne motnjc, aevsda skupno 9 polamo fror.to, daloČ na južno obrobje Sredoac^ilja. Van    Bobbor jo nadalje ttgotovil,  da 80 tudi Baltiflke doprGsije drže v zimi južne 5&»Ž4o (lV«b)t Id Todi proko seveme NemSije in ne proko Bansko,  kot je to alučaj poleti (iV.a). Prav v tem vzpored ein ponrLku obch jedor proti ju^u pa se pokaže moŽaost,  kako toXmadltlf takaj ima soveraa polovica ^loveiiije ainima« V januarju, k južaa pa v februarju«
V januarjtt so Ibredozomske deprcsije že dokaj blizu evoje akrajne južne moje in njihovo učinkovanje ka na blover.ljo je majhno, vsckakor pa jo Banj&e v sevorr.i iilovoniji kot pa V južnl. Kadaljni pocdk sredozemskih motenj ob eaključku januarja In prvl polovici februarja proti ekvatorju smasajša 5g aadal je njihovo vrenenotvoisio uČtnkovanje v vs©j ialoveniji. Vendar je smaajSaiijc oaožine padavin mogo5e ugotoviti le na jugu, Vaporedno 0 sredoEomsklni motnjacd.  uc pomkJiejo proti ju.^u tudi Balti.ike depresije ia ko doso^ojo slednjo svojo Gkrajno južno pot, prida v njili obmodj© tudi ajim najt»Xl^jif t#j# sovorai d©X 3XovoniJ[o« Pri tmanjševtuiju noSe na jugu aaradi oddal jitve srodozomakih deprosift prido istočasno na našem sevoru do Sibkega povečanja saradi vo5jo bližln© Baltlike depresije,
Tako tolm&fa&j« podpre tudi »aivoj padaviaskih priXik v Eiarcu* 2aiudi pribXižaaja polas&e froat® {ia motenj Ba ajej) ae proti aevoru,  se v siarcu ojačijo padavine po vaej  Sloveniji. V
33
cantih celoletnih padavln i*raženi prlrastek raoSo sna&a na jugu oa 4o $ (Koper februarja 4& p, marca 8t2 jfo  Goimnoe 5t9f 0f9 ^) na aovesoTshodu pa le 1 ^ (Maribor 4t3f 5,6» Sobota 4t3, 5fl f) cslolotn« moče. Vidoa jef da jo majhai pria?aat©k aa aeveru poslodica dvoh aasproteih prooestm pribliievaaja ftrodojomskih motenj ia oddaljevaaja baltlšldLli./Tretji
 7 marcu na »ajame vsoga gorskega sveta na zapadu,  tomvoč le  plauoto (Skloa 2, ) na jugu oduosno Jugovshodu prensha njogovo podro84« v bližlal otoka Krfa  °. Kot veao, je ta maksistua posledica ojačenoga učinkovanja polamofrontnih rnotenj, kateilh. področja se pre-seli v aprilu aa Juliiake Alpo,  aieer pa|?kot ie raavidao is histogramov, ojaSijo v airllu p&daviae tudi po ostali SloTeniji.  Isjerao Ts© področj« mrčnoga maksima, VeSj© lanošiiie padavin v aprilu v Sloirenije moramo iazlaLati kot rozultat istočaanega delovoiija diniimi5nih ijtt termlčnih učinkov« Sled&jl pridojo do popolnoga ismsa v maju, ko liaatopi, kljub aanj izrazitim jl&zol prodorom hladno^a araka, pomladanski aakslaua m&lono po vsoj Uloveniji. Le najviSje kieSke planote,v    katerlh saradl abrolutae viSine terraidni učinki lstostunojo, ohroni svoj primat marčni fflaksinun, ki ga je ustvarila dinainika v nekollko vi5 jih. zračnih plostoh« V ja iju izkatujo Strurijan izra2it pad (enako r Tedini ostal« aiovenijc) ki so So poglobi ? juliju in ostane v avgustu noiapromonjen; ar«dOB«ffiski polctni mlnimun, ilato aLedi jeaccoko padavlnoko obdobjo,ki do&eže višok vs novombru. ^aksiaun v zacbijem jcsenckcm meaecu je posle-dioa bli ino srodozctiskih akcijakih joder» Skoro povBom istoretGfi jo letni | hod padavin v Kubedu, Pod^radu in ^laviiii, tako da amaoo tak hod  v vsem pasu med morjom la glavnimi Dinorskirai
SajviSje kreičko planote reprozontirfijo Gomance pod (937 m)*  Od hoda na nižjih planotah ao njihov hod Io5i po tem,  da jo a*kundarn± minimm. v marcu inne v /oajuf glavKi olnimum v Juliju pa je i*ra«it©iii« Obojo je bilo utemeljeiio že v pi-ejšnje© odatavku. Poaoaaaoat »aslu 1 dejstvo,  da imajo iati hod tudi Krekovue v Tcaovakoa goedu, kl leži maogo aevereeje« TolmSoajo» «akaj liaetopa isiaiimiin v juliju x tudl f Trnovakem gozdu jo pri roki, 51m &6 spoianiiiio, da so zimoke padavine uercdko poalcdiea sjicor redkih i*i takih vertikaluih vdorov, ki se aadrže dolgo v «apacla<Ma iix©doaemlju, *aradi Seaar p^joe^o Yi^jo vmpetosti kot |K>ale<^lco ojadeaa ci^kulacije »©lativno Emogo vo5 padaviB (prliaor v februarju 1952). &er je učinek konvokcije v gorakcm avotu majhaa, nastopa m1.nl*fl>*m tudi od SredoeoEilja dokaj oddaljeaem TrnoTakom goadu V juliju, ko izostanejo tudi dinamično pogojone padavino.  1» istega varoka jo julijski sokundami miniis&im le malo za fobruarskira tudl na  atiaaeh glavalh plaaot, v Slavini, v Haaifli pri liakeku«  Globok
 jttlijski sekuadami alnifBiim J    snaeilGn tudi sa Belo Irajtao* slcer saabereso i* Mstogjeacsa Či»oialja (&t* 3), da jo to ©dina potesa - prl Baaji i-oki jo še iasasltejio isimšeaa, saj je juiijski adiiiiaiim glstal -- skupaa z obraorakimi predoli. Varok «a julijsko Sibke pad&vi&e Je jttšaa loga in 8 t<aa bližina eubtropskega aaticiklona« Sioer iffla dYe blstvoni potezi padavinakega režima osrodnjo Slovenije: izrasit maj-skl maksimum broz raarčuega in glavni maJsBimius v oktobru« Tako ssso Bpo-
 gLame potese iušaega profila: Strttnjan, Goa»imet Čia<Haolj»
 vzhodni profil: čsoofitelj, Kapole,  Onsoii, ^obota«
Kapele (§t*4) nad Sotlo imajo zelo podobon hod kot Črnomelj*  je v tem9  da 4® poletai sekundarsii minlcauiis nnogo ^anj kot v Beli Krajial# &at Stoji torej  2e močno pod vplivorn poletnoga aaksima aa skrajnom aovorovzhodu. Ormož (5) 4© prav na ok|Il meji evropskoga kofitinent&lnega padavinskega re^liaa. Majf avgust in oktober imajo priliSno oaak delež pada\dn, veudar ostano tta prve* raostu Se vedno oktober* -4irsk:- Sobota (6) ima v hodu dve posetmottl: majsfcl sekundami in oktoberski glami mksicttim se raočno prlbližata, -jajaki ae pomakne ia meseo dni nasaj v junij, oktoberski pa za dva napiej v avgU5t» Mod Bjtma leži ae ostanok srodoseeaakega all boljo subtropskega poletr*ega glavnoga ndnina v juliju, kl prido v Prekmurju 5e vedao do iEraza, dcprav le samdi obilnih padavin sosodnjih dveh mosccev, ki imata v vsem letu edina več mo^e kot julij*
iilcdt  soveml profil: Sobota, :iariborf Stara GOLažuta, ialovonjgradoc,  Jezorsko, ^riž, iredil, -iarlbor (7) kaže žc izrazito umikeuije iz sro^ijoevropakega padavinsko^i paau* Junij in avgust sicor ^e vodita $xe& majcm in septOTabrom, vondar prav noanatoo, Zato pa je israzit, julijaki  sekundami mtninuja tn kot onakovreden partner juniju in avgustu so sopct pojavl oktober« Stara GL&žuta na Pohorju laa povsem svojsici hod padavin.ilaBtopata atk majaki in septcaborski raaksimum, kot na Paškom Koz.jaku in sevorov2hodiiora delu Ljubljanske kotline,  vendar je 3Opteaborsi;i maksimura slabo izoblikovan (11,1 f) ia dokaj siaostaja aa imjskia (11 f6 ^), ki Jo glavai. Ettak hod iaia tudi Hudi vrfc ia ^tije aa aapadu Strojaa - torej «diae postajo v viiši&i nad looo m.  Kar laajo aosedrijo nižj© postajo drugaSea hod (Slo^e^J-gradeo,  idbr:ica na Fohorju) »meiao predvldevatif da je tak lotai tok padavin Bpooifičen «a višjo piedols na severovzhodu* Tolmfcenja »a to posebaoat ni; videa pa jo, da gre sa poelodico nadaljnega oddal^e-ˇanja polamih moteaj proti aevsru* slovenjgradec (9), kot prodstavnik
35
EoroSke, iiaa od vaeh naših postaj aajbolj aaakomeren hod. Sfcaka sta jaauar ia fobruar,  izdatno vočjo so padavine v marcu 1» decembru, in sta oaocjena ¦eseca modseboj skoro enako niokra (razllka 0tl ^) anak proccnt imajo maj, junij, jullj ln avgust '(16,4) ia koa&ao sta en&ka tudi septembor ia oktober (11,6 /j).  Isostali julijskl rainiraum fcaže,  da je Korožka v področju srodnjo-evropskega podaobnoga režioa, soptccibGrskl odnosno oktoberski maksimua pa ˇkljtt$©?&aja toga prodola v poarodj© jeseaskih aak&imlaili padavia, Je-zersko (10) ima enakomemo narafičauJG aoče proti obom ekstremoma v zaaju (sekundami) ±n oktobru (primarai) iarazit pa je padec od novetabra na deoomber (12,2-5,5 ^), ?sl trije aiaski mošeci 00 ^loboko pod jttlijskiis sekundamlm miaimom, kar je posledlca centralnc lege, limk hod iaa tudl Planina nad Joaaiiicawi. Predll (11) na nkr^n&m aapadtt ioa bistveno dru-gaSon hod, najbolj izoliran prod učinki zimsidh sredozetriakih depresij, istooasno pa $3 od severozapitdnih vofcrov,  izkazuje absolutni aeaeSai mini-mum za 16 letni niz v januarja (3,1, Pontoba 2,8 ^)* Harec, april, maj in junij diforirajo neamatno od 8,4 v maju do 8,8 v aprilu, na katerega pada. poraladanski raakaimun. Aprllskl  sokundami višok lzkajsujejo tudl  sosednje poetaje uavlca, iio3a, 3ovec, ^užeo in je časovial podalj&ek mariSnega naksima f S4ieliiikm ia Tv&afakm ga*da* Je poslodtca ssvemejae lege jttž^ili apae-ttlšhih Alp, prodetavljajočih v tea čaau glavno področjo polai^.ofrontnih notecj, medtera ko se iato aadržujojo v zlmskem 5asu v območju jagovzhodnega Sredosemlja, v marcu nad Jadranom, v aprilu pa kot oaaujeno y alpskem svotu. I@Xo izrazita sta oktobor in novomber^ v kataro pade, podobno kot na vscj sapadnl tretjini Slavenljot letni mksirrium p&davin« Fouobon tok ima tudi Savica« Ako upo^tovano Še omenjoni hod poataj  Gomanco in i'^rekovi>G, je tako s^iključon tudi čotrti,  zapadJii profil; Prcdil, Savica,  Erekovie, Gomance,
Oatane nam ^e eadnji profil; Strunjan, Slavina, Planina pri Hakoku,  Ljubljaiia,  ct.Jožt, iiobota, Slavina iiaa oiiako hod kot Strunjaii, 1© da Je februar manj iaraadt« fostraa glavaih diaarskih plaaot ležeča Planina pri itakeku (12) Ima februar še maiij izrazit,  dobro opazen pa ja tretji maksiiaum v marcu, nova poteza pa jo letni ssaksiisam v oktobru. Ljabljaaa (13) le n±m& voS mT&n®g&f tretjega aaksiaa, aovember pa aaosta-»e tudi Že «a s©ptmbromt ki prejme 1© taalo maaj padavin kot oktober« Oboje je poslodica prehujanja iz sredozemsko v arodajoevropsko kltaatsko podro^ie* St.JToSt na PaSkem Eoajaku (14) ka&e moda® ana5ilaosti kontinontal-ne kllrae, »aj  tvorijo poletoi B»a©«i 2&kljtt&aG enoto z jes«mskl®i in •» ekupno jasao ločijo od ostalilu Kot j© bilo le pri oplsu aaksifflalnih padavin omeaj^io! iiaaaao v Koajaku, ^iako kot v severovahodai Setrtini
36
Ljubljaaske kotlinet maksimum padavia v septembrtu Primerjava a histogra-mora za Kamaik (15) pa pokaže,  da je kljub skupnenai septemberskemu. maksimu razlika med obema letaima hodoma velika«  Del aeskladaosti gre na radua razli-čnih aadmorskih višia (Kamaik 38of Šeatjo&t Io63)t veadar sledi iz primerja-ve obeh histogramov,  da gre pri Kozjaku za izrazito kontinentalno komponento (izdatnost poletaih padavia), Sesar pri Kamniku ni mogoSe zaslediti. Tudi februap, ki je na vzhodu bolj namočen kot januar, iiaa v Ljubljanski kotlini, podobno kot v vsem jugozapadnem predelu, manj padavin.
B.Linlja kontinentalnosti
Ker je letni tok padavin poleg temperaturnih prilik glavni element,  katerega se poslužujemo pri dolodevanju klimatskih podroSij,  ska-Sajmo prikazano gradivo izkoristiti tudi v tej  smeri in potegaiti iskane me|e,potekajo5e preko Slovenije. Grafikon 1 pokaže,  da nas razporedba pada-via v jeseni,  zimi in poialadi ne more prlpeljati do cilja, ker je tendenca v vsej Sloveniji,  kot smo že omenili,  v glavaem skladaa. Tako aam ostane le še poletje,  Tu se dejansko pokaže nasprotje med Gomancami in Vel.Dolenci, dvema ekstremoma, vendar ekstremoma le za Slovenijo, ne pa za geografski onoti, v katcrih ti dve postaji ležita.
Karta poletnih padavin nam pa pokaže,  da v Sloveiiiji tudl v poletni  dobi ni nikakega preloma,  skoka,  da torcj  arednjeevropako padavinsko podroSje s slabo izražeaim Biaksimom v poletnih mesečih postopno prehaja v področje mediteranake klime s poletnim minimom. Afco bi si izbrali katero-koli izoproconto kot mejo obeh klimatskih tipov, bi bila tu umetna meja, brez potrditve v prirodi«
Ker je bistvo kontiaentalne klime odnosno kontineatalnega padavinskega režima padaviaski maksimuni poleti, jredozemskega pa pozimi, si kot mejo naSrtamo linijo,  ki loSi predele,  v katerih pade nad 5o ^ padavia, bodiai v toplih ali v hladai polovlci letaf Pri tem ae vzamemo mesece v poletaih Sasih, tako da bi bila topla polovica od marca do avgusta^ temveS štejemo marec še hladni polovici,  ker je bladnejši od septembra,  ki ga štejemo v toplo polovico leta« Mejo med obema pasovoma aazlvamo linijo
A 0
koatiaeatalaosti. ^rikazuje aam jo karta 4» Izoproceata 5o,  ki predstavlja tox liaijo.^ je poaovao prekiajeaa ia kar je posebno zaačilao, po ajeaem po-teku se koatiaeatalai padaviaski režim razširi celo aad Purlaaijo, medtem ko se mediteraaskiac obdrži še v vsem pasu maksimalaih padavia.  2a Hrvatsko so
Lmija   konttnentat* nosti
potegnili liaijo kostiiiGfitalaosti tako, da je Mnaroko go*»tvo a svojijai
 vspotostmi v obiaoSju faeaitoraaskoga pa4aviBakega vežijuu2 Tak
Sek je a pričo kcmf iguraci je Daliaatinsko obalo itizualjiv, pri aas pa ga o
Le omenjoaa ugotovitov,  da »e »veljavlja konti&eatalai režira &e v
ˇ Alpah pa naj bi bil prekinjea, čeprav so /Jpo bolj oddaljeno od morja.       V,
To aelogi&ioet razčiEtimo, ako si oglodamo anačaj padavin v gorskeia svotu. Kjihova intenzivnost zavisi, raimo atopujo vlainosti,  tudi od / kttroatl vetra. Čim vočja je hitroat, iem vedjo množiiie zraka so prisil jenef' da a« aad gorovji dvigajo in zato tudl izcejajo iredje množino nočo.  Ker je cirkulacija zaradi globljih doprosij v eimgid. dobi hitrejfia,  i&tonzivnojii*, *ato so tudi orografskc padavlne terau priiaarno i2datnejče. Iz tega slcdl, da moramo linljo kontlriOMtalnosti potogtiiti broz upoLtevonja visokogorskcga Bveta. Praktično to pomoni,  da je razon caledja Kvamorskega zaliva in oake-ga pasu ob raorju vsa olovenija vključena v kontlnentalni padaviaaki
Ako Tpoštovatao še raaporedbo padavla ? po&ameasih letaih Časih pridorao do slodečih 36aklju5kov:
X) Slovenija j@ Izraaito psehodno podrodje brez vldne oed aredozemskim in sredujoevropskici padavitiskim podrodjcni-
2} Bdlal letai 5as, v katorem pridc do vočjih razlik v
razporedbi padavin, jo poletjet ko nastopi na iialem vzk ajnera aevorovzhodu »aksiinuo, v Ealedju Kvarnorskaga saliva pa minimuin mo5e.  V ostalih troh letaih časlh vlada isti rožici po vaoj Slovonlji.
3)  iSrednjeevropski Tsemanski tip jo v Prekmurju in SlorejiBkih goricah popolneje rtizvit kot pa sredosemski ob aaši obali.
4)  Gpričo iisrazito faakaiiaalisih padavin v meaeoih scptombcr, oktober ia novembor moremo šteii Sloveaijo z izjerao Frekmurja in Slovonskih goric v pas aaksimalnih jeeonakih padavin. Yvekmxj® ±n 2lov,gorico pa v pas, br©8 izraaitoga makaima,  saj pjrejmo ˇ poletni dobi maaj od 36 fi celo-letno moče,
5)  Lotni tok padavia iio attdi trdno opore, vsaj na aažem pre-. sa dolo^itev klimatakih podrodij»
D. Mokri in suhi meaeci
^                    V grobem dobimo sliko v tem, kateii meaeei so aokri odnosno auhi,
^ ako delimo dolgoletui mesoSai povpreSek 8 fiktivno količino v velikoati 1/12 eeloletnega povprečka,  to se ppavi  s koliSino, ki bi pripadla aa vsake-ga od 12 niesecev,  če bi bile padaviae eaakomemo razporejene preko vsega . letat Tak načia je po oni atraai kolidinsko nepopolen, po drugi atrani pa tehnično okoren.  KoliSinsko nepopolen je 2atof ker meseci niso enako dolgi| ta nedostatek odpravimo,  enako kot smo to  storili v prejšnjem poglavja, 5e pomnožirao koli5ino v februarju s faktorjem Io77, v mesecih z 31  dnevi z 982 in one  s 3o daevi  z Iol5* ^ehaiSno okoren pa jet  ker je deljivec ˇ ulomku za vsako postajo pazličen« Ako mesečnih vredaosti, ki  smo jih po-        L prej pomnožili, ne izražamo v absolutnih množinah,  temved  v relativnih, v odstotkih celoletne moče  (jltevec)  in storimo isto z imenoval com (loo  :  12 * 8|33)  sta oba nedostatka odpravljena. Ce je rezultat,  ki ga imenajeno pluviometrični koeflcient,  veSji  od lt poteni je rnesec csoker, v nasprotnom slucaju pa suh«
Števflo  sdhih mesecev
sk. 17
8.
Bazporodba vlažnih,  odnosno mokrih in suhih mesecev v siloveniji ai enotna (Skica i^   )• Severovzhodna polovica ima namreč prevladovanje vlažnih mesecev (6 do 7), medtem ko 30 na jugozapadu in zapadu suhi v veSiai  (4 do 6).
|Š*'   ^oataja                           I    II III    IY      V        71  TII    VIII X*      X      xi    XII        Suhi    Mokri
1.  AdleSigi                      166  111 HQ    *'83     131     1©3    *83     19B     126     143     12o  <*88             7           5
2.  Ambrus                              63     6o 78       86     129     11©  83     114     129     151     117     82              6            6
3.  Breglaj                            52     58 9®     1©6     120     126  8o       95     1©3     151     155     69              6            6
4.  Celj«                              55    49 66      86     13©    122     117    119    124    127    1©7    75             5          7
5.  Ctesmnee                         87    71 118       91       99      7©  58       54    116     154    183  1©6             7           5
6.  H©r3ul                           66    64 93      88    1©6     1©7  76    11©    139    137    139    81             6           6
7.  Idrija                           7©    67 1©1      88       99       98  73      84    129    154    158    88             8           4 8.-    Kamnik                           61    47 77       92    117    113  98    117    147    135    124    »3             6           6 9^    KoSevje                         65    64 77      87    119    1©3  7©    111    136    155    129    88             6          6 lo.  K©stanjerl*i               54    65 72       88    143    112    1©1    119    114    148    1©3    77             5           7 U.  Krek©v3e                       82     75 112       93       99      83  58      7©    118    153    165     96             8           4
12. Ug                                64    6© 94       96    1©7    1©5  73      9©    127    143    147    8©            7          5
13. Ljubljana                     64    65 82       9©    1©7    1©7  84    113    146    147    123    88             6           6
14. Maribor                         48     52 67       87    129    136    1©8    136    134    136  99    7©             6           6
15. Medvodje                       48     53 87       95    118    116  98    113    114    145    141    69             6           6
16. M©st aa S©6i               6©    63 96    1©3    112    114  83       93    139    146    124    72             6           6
17. Predil                           37    55 1©2    1©6    1©1    1©5  84      88    114    171    177     59             5          7
18. Rogaška Slatlna   48     52 72       96    137    123    117    122    117    149    1©1    53             5          7
19. Savioa                           59    7© 99    1©8       94       9©  67      87    117    169    166    77             8           4 2©.   Slavtaa                         73    62 1©1      84    126    1©©  73      86    134    135    147    8©             6           6
21. Slivje                           7©    48 98      86    124    118  98      89    137    126    148    72             7           5
22. Sl©renjgr«a©o             45    45 65      86    126     126    126     129    14©    14©    1©8    66             5          7
23. S©bota                            51     52 63      78    116    142     128    153    129    124  98    72             6           6
24. S©dražiea                     61    66 92       88    129    1©7  77    1©1    119    148    128    84             6           6
25. Stara Glažut«             49    53 73       9©    14©    12©    113    117    134    131    1©©    77             5           7
26. Sr.Barbara                   59    63 7©      82    129    114    1©2    134    124    139    1©5    81             5          7
27. Sv.Križ-PlaaiMi   49    54 92    1©7    116    112  88    1©2    124    152    139    53             5          7
28. T©polS5ica                   47    49 67      88    114    128    116    12©    14©    147    117    54             5          7
29. Trbovlje                       54    49 71      89    13o    112    11©    129    134    146    llo    69             5           7
30. Trebnje                         58    54 7©      84    135    117  93    114    13©    158    111    8©             6           6
Ia tabolo,  enako kot iz prodloge L je rasvidno,  da l&&m mesece po vsoj Sloveniji »iihe in d& Je gttšao»t v deeoabru naji«ra«itejSa v
 legah visokogorskcga evcts (iredil 0,59, Fla&iaa nad Josenicaoi  V jauiuarju 30 sušnost ie stopnjuje ia zdrkno koefioiont v vsom sevor- pasu, brez ozira iia razliko v nadmoraici višlai pod 0f50 ^ (Križ Ploniaa 0t49r (žlažuta 0»49f Sobota O,SL). Miniaaim pa jo zopet v obmoSju Predila (0,37)« V februaj^u gašaost r »eva^aih paeodellh popusti ia ostaae koefiei-eat pod 0f50 1© §e v j»ore$ju Saviaie ia Misliaje (Slovenjgmdoo 0tA5f fopolšSloa 0f49f Celj@t 0,49) 9 ^reko Trbovlj ia Kaaaiisa pa sega ta otok Se r ožje poi^edje Save« Pad4 pa plttvloiietridiii koefioiorit »a aižjili kapa-iklh plaaotaJi ia to o4 povpiredao 0,70 do 0#§0 y januarjtt aa 0#5o do 0,00 v februarju« žilika Jo tojroj podobiia oni v prsjlnje© poglavju.
 naaprotj© »ahia »iiaski© mn&o^m predstavljajo jes Iti ao po vsej ^loveniji
V septombru znaša pluvioraotrični koeficieat od l,2o do l#4o, nižji je le v predelu maksiraalaih padavin v zapadM bariorl# VoSji pa na. prvi kraški planoti, ^rža^kam krasu in daljo v Jugovshodai polovloi LJubliaaslie kotliaej slednia u^tovitev je ? skladu © »©pto^orglda mxkaiw>m r Ljubljauski lcotlini* V oktobru ±n novembru pa so prav tl predeli ised najbolj mokrimi. i^iksimun je v novoisbru in mašajo najvišji koeflcianti: i:redil 1,7?, Krekovše 1,65,  Gocianoo 1,83.  Očitno je, da sta suiSnost ia vlažrsost obeh letaih Sasov v dolo&eai odviaiK>»ti od prevladu* jofiega ciiujaiija, i;ri  jugosapadnih vctrovih v joseni  dobi.iio,  kot voao, makaimura moČc,  kor eao na čelni  strani gorovja In blizu morja, pozini pa ininiciUEi,  saj ložimo za aovero»fipadne vetrvove na oclvotmi stranl in daleč od (bovurncga) morja.
Videli siaot  da so je»enski »©seei po vsoj Sloveaiji mokri, x rimski pa suhi«  Izjeme iiaaiao v dveh aeseelh: liovefi^or, aakljuSek jessal, «i moker aa skmjaeta »averov«ho<ltit deceaber pa si stih aa aaj južaej&em laeBtu Slovenijo9 v SneSnika* Ia zapovrstja iaolialj vidimof da je sušaost T aaveiabru v Prekissarjtt in v iilov.goricah poslediom oddaljoaosti od iaorjat ˇ smeri jugoaapadaih vota?ov» csedte® ko je irlažnost deooabra v SneŽniku posledica južaejl© loge^bližiae inorja ia nadaorske vi&iae«
Le malo maaj izrazito onotnost, vondax % razli5nia predanakom koefieieata, kažota m.% ia april. V aprilu %m& aa#ovpredao soSo le akrajai severo«apadai <i@l; Bpeglaj lto6, Fredil 1,06, Mo«t na
Savica lto8f fcsl2-Plaiila& lfo7, lot irtdtimo saj kosfleia&t »e dosežo aiti I*lo, V aaju da je vs» iilovenija mkm9 l& pj?©<tel  ?fsk©g» goz$& JkaSojo n©«aatao
 «fi o#90« atopnja suš^osti jo &e aanjša kot aprilu.
vla&iost tega dela lelo slaba, situacija zasukana r toliko,
 »topaja viaiaostl
Bejstvo, da iiaaao v soverotfstsodGi poloviei Slovenlje
cmožino padaviii 1b število    vlažnih mosecevj  saj voco,  da zdrkne na vzhodu onožina pG4avin, v primeri i onimi na glavni barieri, tudi aa 1/4.
V polctju Iiaarao v obcaoiju srocioEcmsko kliwe# kot aao 2o tolikokrat omenili, izraeito auiino fiot>o, @0dt@m ko je v aredteji Evropi tcdaj padavlnski oaksicaum. iier sx3O u^otovill, da iraatoo po vscj (razsji redklh isjers, projo oaonjenih) ziaisko aesoco Iti april  suhe^ in maj pa mokref je prav isaksimuiQ v poletju visrok, sakaj izpade po statisti-id v notranjosti ved aofcilli @©soeev kot pa r predolu aajladataejf*ih padavin Da nl riizlika sed mokrimi la suhirrd moacci še ve5Ja9 tamu i® vsrok dejstTo, da nseeoci aove&ker, deccaabar, april ia tsaj &Xm po vsej Slovoniji bodlsi suhi ali mokri,  tenvoč da so v njih manjSo iajoiae, ki amo jih že pr^je oiBQiailI# 1'ooslmo pxide ta necmataost do ki loa aajisraasltoj^e po%o«o &oatiiieata3jaostif ia bi tt&ral Imoti najviiije Stevilo mokrih mesecev, Ker ra no^ejaborske padavine tega predela 210 dosožejo, ostala ^lovmlja pa je lcrajdto noicra, imajo Gorie© ia Frctaurjs aaa4 aK>JC3dlh laeftacev kot porečje Savi&je, kl j© že laoSao oddaljeno odaosao potisajam v na^protno padavinsko Skica o Stevilu suliih rjeseccv pokaže Sc on paradoks: najbolj postaje y sioifšBiji iaajo a&jvec snhih lusseoe^:  Gotaaiace ?, Savioa ia lirekovi© pa calo 8! Mokri so namreČ v viijih pi?od©lih 1© tisti meseci, ko j@ zadraevcmje odtooiao preliajauje polaaisi© fa?aat© aajdeš5© la so zaradi globoklh vdoiov hladnoga 2raka v mpadno oredosernljo baričai gradionti . itfldks i oaledioa je, kot smo to 2o po^ovno ocieiaili, hitrojjii
 vla^aega sraka ia sovsda ajaSaao izsejaaje aa orogc&fskih piepre* kah« V fsesoelhi ko cirkulacija «ara4i aaajših bariSslh gradieatov ni hitraf to je predfs©m v poletju, v gomteia svattt ai lara»ito obilaih padavin, ali 2 dbcuglmi bo»e(iami:  t©s«iii5jao pogojeua padavins »aostajajo v gomto  za
 ot>ra.v*s.&ifaajtt lotaaga to&a pad&via r prej&ajom poglavju je bilo podčrtano,  da ni linije, ki bi ločila kontijaontalno*t od sredozoniskega padaviaskega področja; ^lovenija leži aa prehodu mod obe/aa področjeca ia »8 sredoaemaki vpli* jesoal potegae tudEL v freknurje, ki jc od »orja aajbolj oddaljeno, obratno ka:o it znaSaj kontinentalnih. padavin še v Furlanijcu
Btta ieinod potl, ki nuj bi vodila &o določitvo ožjoga prohodne^i pa«u jo slodooa:  izdatne padavino v poletnih moaccih so znak,  da jo področje V obmocSju kcMitinentalnoga režijna,  Kot izdatno padavlno morcmo smatrati Tse tiste meso^ne koli5i«o,  ko j© koeficieiit vooji od lto (mokrl mesoci). ^raji, Itaterili plmvioiaetriSai kooHeieBt v pol@taih oeseelh aikoli ee »drloae po4 l,ot bi po iakcm kriteriju bili 7 obr-iočju kontinentalne klime,  Iz tabele je mogodo paibrati, da bo to kraji, zaokri v juliju, ki jo torej kritični ae-sec aa presojo kontinentalnosti. Ker je področje z aokrira avgustom obsožnej-še kot pa področje na katerem jo mokri julij, junij pa je itak moker i mlo-ne po vsej 3lavoaiji# je poeroSje jaoksega julija istoSasao tudi podroSje m&ksinialnega .^tevila (?) mokrih mesecev,  odnosiio minim&Ln@ga Itevlla suhih meaocov (5)*
Čoprav s@ ta meja pogosto pojavlja kot eaa izmod itollnij na dokadnih in mesočaih tea^poratumih in padaviiiskih kartah, je njeaa roaiii-čnost v prirodi kotaaj verjotžia odnosiio izražona. Dobili smo jo takof da sjso vzeli kot oonovo vlažne pol tno meseoe« In 60 omo njih področje iiaonovali sa sestavni del kontinentalnih padavin, bi po isti logiki norali Vse ostalo podro5jo Steti k mGditoranrJtemu paau z miuiraalainii padavinaml.  To pa v sloveaiji ni  sluČaj. Saj imamo rj.uicsalne padavine v jaauarju In februarju, ko bi morale biti maksimaLne, ki so aoačilr.e sa sredozorasko klimo« Gornja razoejitov bi bila pravilna lo na 21 .^raagibancm teroau,  Orografija v tollki aerl oodificira padaviatki 3pelim» 4a postaj© gozaja presoja aeaprejemljiva.
Ugotovili smo,  da imajo na^i najbolj namodenl prodoli  (Julijake Alpe, Tr ovaki goxd, S&eliiik) najvoč  suhih raeaecevj no Gmomo pa iagubiti izvida,  da je taka bilanca lo posledica izrednih padavin, orogiufsko utome-ljenim, t oktoferm ia no^embru, ko »e dvigne poirpreSna mosočna količina do izrednlh vi^in. 2apadi tako visoklh kolidla v civeii ra©soeih issp&de idoalni
 a leiaiega pov r©čkaf aelo
tako da je kvocient ,ia si«aiaega jnese5nog& povpi?eSJta ia idealnoga povpr©5ka vočino ssesocev negativon tn ixpa<iejo sato kot suhi*
 utemeljovanju letae karta iaohi©t je bilox po^lSrtaiio, da  dinarsko-alpsfca prograda odlodilai faktor v padavlnski raapor©dbi 3lo- in da sega aj^i vpllv §© pv&ko Ljjabljaaslt© kotline. V *ve2i z
izvajanji v projšnjea odstavku pa to pomnl, da 30 vpliv jea-ansidh. izdatnih padavln pozna tudi v vsom tem področju in vpliva na pluvioaotričn^ga koefi-clent v tollki mori, da amomo rezultate dobljene na osnovi pluviometriinega koelicienta smatrati za Jaorealne in raziaejitev na osnovi nepr.)ltiiiJGnih po-letnih eieaecev kot umotno, Ca je tak aakljufiek pravilcn, o tem nas prepri-$ata Bola Arajina in nizka Dolonjska, kl zaradi volikih padavin t aeptembru in oktobru izpadeta v juliju kot  suhi in sato po gomji razniejitvi niata vključoni v pas kontinontalne^a padaviiiskega režicia.
Ia iraega tega aledl,  da je pluvlografski koeflcloat kot pokazatolj padavlnskega rožima na na.^om i>azgibaiiem toronu neprikladen in da so sato »aasejittr©, kl jia J© koaflcleat osaova bro« irredaosti« Zato iouft tudi ni bila posvoč^a ve5ja paihija razporodbi v posamezaih mesocih.
L
 ^^^1      •P^fjjgBRPI'-     IHMfcf ^^^W^B3Jfcj^š^
1.     AdlešiSi                lo,l      8»4    1©,©    U15    14,1    1©,9      8,2      8,6      9,9    12,1    12, o    11,9    127,7
2.     Ambrus                    1©,©     3,6    1©,4    1©,3    14,1    lo,9    lo,l      9,8    lo,4    12,9    12,7    12,3    133,1
3.    Bukovje                 13,2    lo,o    13,6    14,7    16,9   14,0   11,4    12,4    12,3    16, ©    16,5    14,3    153,9
4.    CelJ«                       9,8     8,3    1©,3    12,1    14,6    12,5    1©,5    11»!    11,1   13,1    11,6    11,9   136,9 5*    Dekani                     0,8     6,1     9,6      9,2    11,6      9,9     6,9     7,2     7,8   11,4    11,1     9,o    loo,9 6^   šemne*                 11,1      9,3    12,6    15»!    17,4    14,1    11,7    11,9   12,9   15,8    16,1   13,3    147,2
7.    Horjal                     9,3     7,7    11,3    12,1   14t9    11,7      9,5      9*B     9,7    13,4    13,6    1©,9   134,1
8.    Kamnik                  lo,5     8,4   U93    14,1   17,2    13,9   12,6    12,8   12,0   14,7   14,3    12,4   154,2 9*    It08#r3*                U,2     $^   lo,9   13,2   14,9   12,4   1©,8   lo,3   11,1   13,1   12,9   13,2   142,8 1©. L©1>aria                   7,9     7,8    11,6    15,6    18,1   16,2    14,1    13,5   14,1   14,8    14,7    1©,©    147,2
11.  ToBtanjertm         1©,2     8,1    1©,6   11,7    15,1    12,6     9,8    U,©     9,7    12,6    11,1    11,8    134,3
12.  Kranj                       9,2     6,8    lo,l    12,4    13,9   12,1   11,2    11,2    1*,1    12,7    12,8    lo,4    132,9
13.  ErekovS«                11,©     8,8    12,2    15,1   18,©    15,6    12,7    12,9   13,3    16,7    16,3    13,2    153,9
14.  ^ubljaaa              13,4    Uf®    13,5,  15,0   18,1    14,7    13,o    12,7    12,3   15,6    17,1    15,2    171,6
15.  Idg                        9,0     7,7    11,6   15,6   18,8   lf,7   12,7   11,5   12,3   13,8   13,9     9,3   141,2
16.  Maribor                   3,4     7,7    10,3    lo,9   14,5   12,5    10,4   11,5    lo,3    lo,9   10,6    10,5    129,0
17.  Mtdvodje                 «,7     8,0    lo,9    12,6    15,6   12,8   11,7    11,3      9,9   11,9   12,2    lo,3    135,9
18.   Ormož                     11,3      9,3      9,7    12,5    13,8    12,4    11,2    12,2    10,2    11,9      9,5    11,5    135,5
19. Flaniaa prl tak.   13,0       9,7    13,0    13,6    16,5    13,3    11,0    11,1    11,1    14,2    14,5    13,8    154,8
20. Preail                         8,4      9,0    11,9    15,3    16,8    14,9    13,3    12,3    1©,9    13,1    13,2       9,3    137,2
21.  Rogaška  Slatina      9,2     8,7    11,2    12,7   15,8    13,8   11,5    11,7    10,9   12,2    11,9   12,0    141,6
22.   Savie«                   1©,7     8,6    12,2    15,3    17,3    15,4   14,1    13,1   12,1    14,5    14,3    12,1    159,7
23.   SsnogeS«                10,2     7,8    11,7   13,9   17,©    13,7   11,2    lo,7    12,5    16,2    16,©    12,3    14©,8
24.   Sinjt wh              11,9     8,8    12,©    11,5   14,5    1©,5     8,6      9,2      9,6    12,9   13,2    14,8    137,5
25.   Slovenjgraa©©         9,8     8,8   1©,7    13,©    16,7    15,2    12,9    13,9   13,3    15,6    13,2    11,«    154,7
26.   S©b©ta                     7,0     6,5     7,7      9,6    11,5      9,4     8,2    1©,8     7,8    1©,4     8,0     7,8    1©4,4
27.   Sodražioa              11,3      9,3    12,7    13,3    15,3    12,4     9,5    11,3    1©,©    12,8    13,3    12,7    143,9
28.   Stara Glašuta         9,3      8,7    12,3    12,7    15,6    13,1    11,7    11,4    1©,1    12,6      9,7    12,©    139,2
29.   Sv.&iš-IOanlaa    1©,2      9,3    12,4    14,8    16,9    14,4    13,4    12,4    12,3    14,7    14,1    12,8    157,7 3©. T©p©lS5ioa            1©,3     8,4    11,4    13,7    14,6    13,5    12,4    12,3    11,6    13,4    14,6    12,6    15© 6
II9 Sbr13#             l0f4    8f9   Utl   Uf7   16fl   U'°   ^2^   ^2'3   l0'*   "•¦   ^,2   12,5   149 9
32. trabnje                   9,3     7,6     9,6    11,©   14,3    1©,4     8,f     8,1     8,2    11,4   1©,3    1© 1   119,2
 labilaoat ooaoolh, apiilu *» «g«# $& je oorje
 ao
 odgovorili ;^olo m
 m
ts
 je bilo
 n&č k&pni&» MmmM mm$§&
 y?jfitni
 fnii prUlm botj
 is

 bi bila, da .gv« Xo m
ctei «
 to fel
 m «i

 8 -afloo in
 .tlrlh
 tn
oi jo iapodbi ja
 ko bi bilo pričakov*ti
 i*
 ~
 pogostosti padavinskih diai od glaiFn© padavinsk© eaoe proti
 JUa iagdEai adu jugoaahodu« Posletfaja ugotoviteir je imela sa poglodie« da podatld Ljublja&s, vendar !a v pogloda Stevtla ^adavinakih &*it v nadalj-aih raisaotriraJijih aiao upootevaui, Podatki obeh opatovalnih dob pa pokaže-jo, da ai »amerje sod vzhodom ia glavnin padavins!d.m podro^jom niti 1:2, niedtem ko bo si Brodiije letno oaožine padavin v razroerju 1:4*    Ie tega seve-da sledi,  da jo Izdatno3t padavin v gorakeni svetu na zapadu dvafemt večja, od oae
7 mju (ilUga    -)t ki isjB. v vscaa letu aajireS padavia&kih dai, ostane razraerje racd ekstrets&lm prodeloma v glavnoa Isto (18,8:11,5). Tudi V toa aesocu ima Ljublja ia izredno veliko itevilo dni (18tl) In le na aapadu Jb šteirilo veSJo (Lig X8t8}» Maiij ad polovie© meaoca (15,5) odpade aa dožoimi dai le v T«hodal to)tjini Slaveaije* % sevexu m$l ta paa aa vzhočm pobo-5ja Pohorja, aa jugu pa vključuje Se dobršea del Kočevsko, Jadranska obala ia Prekmurje imta isto Htevilo (pod 12 dai), podobao kot je tudi ˇ febru«-arju* Glavni padavinski prcdoli - Jiaijsko /apo in ^nožnik imajo prcko 17 padavinskih dni* V ostalih mosocih al nikakih posebnosti« ^tevilo padavia-skih dai jo funkcija oddaljtinosti od morja in lego polarfio fronto in kot prevladujojo pada^dno v Frokourju v glavnih poletaih mesocih pred oiilmi v Frimorju, onako jo tud   rassmorje v čtevilu padavinsidh dni* Podrobnosti bo
iz tabele ln meaodnih prodlog, izdelonih aa podatid.h 32 postaj*
2..  ^osi;oi.Q pctd-   dni i-   ^ /OO wn
Kaprimemo bolj razgibana jc razporedba pri intenzivnih pada-vinah (= loto mm). ?o naxa pove že priinorjava o po^ostosti takih dni med GomancaiJii odaosno iirekovšarai 4t2 in boboto o,7 (v meaccu februarju). Fri Sibkih padavinah je anašal kvociont med terai prodoli komaj 1,4 (9,3:6,5), v tom primoru pa 69o» Is predloge jo tudl rasaridUtfss razviuno, da Julijsko Alpe »aostajajo *a Trflovakiffi gozdaia in anežaikom» V«rok je v aledeScas: Severnoitalsko deproslje prita^pejo pogosto tudi kc^itineiitalni tropoki xrak 1» aeveras Afrlke^ Kar »o te depresij© j?ogoaio plitve tvorbe, oaejoae le aa niSjo plasti atraosfero, tako da jlh n^redko aiti aa 85o mb ploakvi al veL aogoSe opa«itif obliva kcaatiiieataliai ta^pski «rak 1» 3ahai*G le prve ?»p0tostif Snožaik, Maški Kms ia Tmovskt go«dt ©edtem ko visokih Alp ve5 ae doaeLef ? kolikor pa So pride » njimi v siikt jo že jea# Fovdaalti je aadalje troba šo tot da so ob oImOI &&©*i * padaviaami 2*S krat pogoatejši kot pa v Frekimipju, medteoi ko so bili dn©vi s ^ibkiiai padaviaami eaako
It*»    Fostna«________i    ix    m   iv      v    vx    mnn   xx     x    xi    xtx    \B9tm
X.    AalešiSi                 2,5   2f6    3,o   2,7    5,o   3,6   3,o    3,1   4,1    5»©    4,1   2,9       41,6
2.     Ambrus                     2,7    2,6    3,5    3,6    5,0    3,9   3,3    4,4    4,9   6,2    4,6    3,5       43,2
3.    J&ksvJ«                   3,9    3,5    5,5    4,8    6tl    4,9   3,7    4,5    5,1    7,7    6,5    4,8       61»• 4»    C«lj*                       1,8    1,6    2,2    2,4    4t4    3,6    3,9    3,6    4,2    4,8    3,6    2,2       38,3 5.    D«kani                     2,5    1,8    3,3    2,6    4,1    3,4   2,5    2,7    4,4    4,8    4,5    2,9       39,5 6«    Gomano«                   5,2    4,2    6,9    6,2    7,2    4,2    3,3    3,7    5,2    8,9    8,9    5,9       69,8 7.    Horjul                      3,o    3,«    5,o    4,6    5,8    4»©    4,2    4,2    5,0    6,7    5,5    3,6        54#6 8«    Kamalk                    2,5   2,0    3,6    4,0    5,1   4,6    4,1    5,1   4,8   6,1    5,1    3,2       5o,2 9«    Kofievje                  2f8   3,1   4,2    3,8    4,9   4,1   3,o    3,9    5,3   6,2    5,4   4,2       5o,9 1©. Kofcarid                  3,7   2,9   5,5   6,6    7,3   6,9   5,1    5,5    5,6   7,2   7,6    4,7       68,6 *1. Xo0tenj0vUft          1,8   2,2   2,4   3,o   4,5    3,7   3,2    3,4   4,1   4,7    3,4   2,8       39,2 12. Kranj                      2,8   2,5   3,7   4,1   4,3    4,3    3,9   4,8    4,9    5,8    5,2    3,5       49,8 13* KrckovSe                 4,6    4,2    7fo   7,o   7,6    G,o   4,6    4,9   6,4    9,1   8,3   6,3       76,o
14.  M$                         3,5   2,8   5,5    5,9   7,1   6,4   4,5    4,8   6,1   7,©   6,5   4,4       64,5
15.   LjuTDljane                3,1    2,6    3,9   4,6    5,1    4,2    3,7    4,4    5,1   6,4    5,6    3,8       52,5
16.  Maribor                   l,o    1,2    1,9   2,4    4,0    3,8    3,3    4,2    3,8    3,8    3,0    2,3       34,7
17.  Modvodje                  2,1    1,8    3,7    4,4    6,0    5,4    4,5    5,2    4,8    5,0    6,4    3,1       52,4
18.  Ormož                      1,4    1,3   2,0   2,0   3,2    2,9   3,0    3,7   2,7   3,9   2,7    2,4       3l,2
19.  Planlna pri S*k.    3,7   3,3    5,o   4,5   6,6    4,5   4,1   4,9   5,0   7,5   6,2    4,6       59,9 2©. ^0dll                    3,1   2,9   5,7   6,0   7,6   7,0   5,7    5,3    5,9   7,7    6,9   3,9      67,7 21. Rogaška Slatina     1,1   1,7   2,1   2,9   4,2    4,1   3,9   3,7   3,9   4,2    2,9   2*2       36,9 22* Savioa                    4,1    3,6   6,4   7,3   7,5   6,3    5,1   6,2    6,3   3,1   3,3    5,2       75,4 23* S0a0š050                 3#6    2,9   4,6    4,1    5,9   4,4   5,3    3,9    5,1   6,7    5,3    4,5       54,3 24* Sinji wh               2,9   2,6   3,5   3,5    5,0   3,8   3,5    3,2    4,4    5,8    5,4   3,9       47,5 25.  SlovenjGra(5«o        1,1   1,4   1,9   3,1   4,2    4,4   4,5    4,7    4,1   4,8    3,3   2,5       4o,5 26* Sobota                    1,1   0,7    1,2    1,5   2,3    3,2   2,2    3,7   2,7   3,4   2,1   1,3       25,9 27* Sodražioa               3,4   3,3    4,5   4,8   6,5    4,7   3,4   4,3    5,5   6,8    5,9   4,5       57,6 23.  Stara Glažuta        2,4   2,3   3,2    4,1   6,1    5,1    5,2    5,6    5,4   6,3    5,3   3,3       55,3
29.   Sv.&riž-SOaaiiMi     2,3   2,4   4,4    5,4   6,4    5,7    5,4    5,0    5,5   6,9   6,2    3,7       59,3
30.  Topol3čioe             1,4   1,6   2,4   3,3    4,1   4,1   4,6    4,5   4,7    5,1   4,4   2,4       42,6
31.  Trbovlje                 1,3   1,3   2,9   2,3   4,3    3,9   4,0   4,5   5,0    5,6   4,1   2,4       43,1
32.  Trebnj*                  2,0   1,7   2,4   2,6   4,7    3,7   3,4   3,7    3,9   5,4   4,1   3,1       4o,7
Maksimum dai z izdataimi padavinami, je,kot že oiaeajeno ˇ oktobru,  toroj v mesecu,  ko prejmemo v Sloveaiji tudl aajveč padavia. Goraki svet aa »apadu ohxqai svoje prvenstveno; proti vahodu začae pogo-Btost dni padati, veadar aikakor ae v    akem razmerju, kot v februarju«            m
Kvocient med maksimalao in miaimalao pogostostjo zaaša t februarju 6,             )
r oktobru pa le 2t7 (Krekovše 9,1, Sobota 3,4)» Vzrok za. to laaliko ti5i      ^ r poteh depiesij ali bolje v legL višinskih dolin. V februarju se zadržuje- ' jo cikloai predvsem v vzhodnem Sredozomlju« Genovske motnje se pomikajo zato po poti 5e,  saj  imamo v takem slučaju dolino hladnega zraka nad Tzhodtoim Sredozemljem in mora bitl nad zapadno Bvropo v vi»^ini SZ strujenjer ki krmili tudi plitvejše motnje, katerih dejstvo je v naši notranjosti mi-nimalno (      )• DrugaSe v oktobrtt! Motaje se zadržujejo nad zapadaim Sredo-semljem,  zaradi  česar smo ml na čelni  strani doline« Polarna fronta neredko stagalra, tta njej pa se tvorijo šibki valovi, ki hitro potuje jo in prinaša-jo tudi našim notranjira prodelom močnejše padavine« Poleg tega imamo v jeseni  tudi pogoste prehode dolta od zapada,  doline same pa imajo *o&r S-J» Doline hladnega zraka in % njimi hladne fro&te vplivajo na svojem pomiku proti vzhodu preko vse zapadne in srednje Jšvro$et Seprav je ajih dejstvo na joguf kjer ga stopnjtgeta bližiaa morja in pa gorski pas, maogo v^5je» Bistvena razlika jef  kot omenjeno v tem,  da prinesejo jegeaiski prehodi tvoat izdatne padaviae vsem predelom* v februarju pa leži srednja Bvrfcpa daled na poriferiji  sTedozemke ciklonalne aktivnosti in je zato tudi po-gostOBt izdatnih padavin zelo oajhtia.
Pravilnost takega zakljufika nam posredno potrjuje tudi potek iictinii xa pogostost 5 in 6 dni i izdatnimi padavinami.  Obe liniji  se oddaljita od obi5ajne smeri SZ-JV, ki je zaaSilna za potek izohiet tako letnih kot tudi meaečaih padavinskih kart, Smcr» na kateio amo opozorilif pa je ˇ glavnem meridionalna,  In tako potekajo tttdi izohiete aa dnevnih padavinskili kartah, veadar to-le v daeh z maksimalnimi dnevnimi kolidinami»  I»to smer imajo tudl izobroate ob globokih prodorih hladnega zraka p oti jugu, neped-ko celo prav v sevemo Afriko. Ta skladaost v smeil izobront in daevnih izohiet po eai straai ia po drugi atraai mesečaih izoliaij za doloSeao pogostost dai 2 izdataimi padaviaami je dovoljao potrdilo, da je eaakojner-aejša razporedba dai z izdataimi padaviaarai v oktobru poaledica globokih prodorov hladaega *raka,  ko se celotaa doliaa pomika od zapada proti vzhodu ia se po srneri njene osi ravnajo tudi aekatere ixi izoliaije.
 od **» o^SalJaoostl pooaaomih parodolov

 lo o«iatto « f altt»lK>-*li>*id p^p^ sipH la to
 so

mm&mm&te* $mšm*šm mem* r fcotosi |#
 fi*> to. ^Uaiijo >0a ud froafco 9

 ft
 Oajali» da &0t irsaj isiJatK«, pKo4taoa poslodlo* tftoboiAh
 »rafca ^toCii && lo št^dl* ^o ^ «o|* v flOMkon ofcaofcju hladal sn^ najbolj dvigiiiti # Jtojeadl Soear 4
in t^to tadl k o*3i.*&i%a*3*mm tmm$mt$m* M&to* pooonl vaitftj« fngrtiije od
 (pri t«to6aaom pa^Gjtt ft^Boluiaa vit.tao) ist^a^o csanj-
Snežaik ia Klsfljak celotne aheiae ne moreta apremeaiti, ker je v tem fiasu sredozemski bazen območje izrazite »ušnosti in se možiaa padavia s pomikaajem proti jugu stalno manjša. SporadiSaa oživljanja sredozemske depresije so šibka ia ae dado dogti moSe,  isto velja tudi za postfroatalae nevihte v hladaem zraku po prehodu g hladne frontej te nevihte so značilne^sa notranjost dežele v popoldaaskera 5asu« Nobeden od omenjenih dveh Siniteljev zato ne k more apremmiti v prejšnjem odstar-ku utemeljene razporedbe o pogostosti drii z izdatnind padavinami, pač pa »ta vz»okf  da je število dai z izmerljivo koliSino v vsej Sloveaiji v po-letnem času zelo izenačeno:  Raviie 13,5 dni, Sv.Barbara l^y2 dni,  Gomance 11,9 dni.
Začetek take poletne razporedbe pogostosti  dni  z ekstrenmimi množlnami 24 umih padavin se pokaže izraziteje že v juniju,  v juliju ae stopnjuje in doseže makslfiaim in avoj konec v avgustu, ko je število pada-vinskih dni v Frekmurju večje kot v fržaškom zalivu» V septembru imamo zopet  znano sliko, maksimum nastopa v vsem obniočju v zapadni pregraji kot celoti, Prekamrje pa ima aauj primerov kot Primoi^ka.
Za klimatograf ski prlkaz je brezdvoma vazna tudi letna (*kica &{) razporedba dai z izmerljivimi odnosno močnimi padavinaiai. Bistveno pote-ze te razporedbe se sledeSe: ves gorski  svet Julijskih Alp,  Karavank, Kamaiških planin, alpskega predgorja aa obeh atraneh Savet Trnovskega gozda z Hrušico ter vse Ljubljanske kotline ima nad 15o dni v letu, ko je bila maožina padavin vsaj izmerljlva, V ostali Sloveniji niha število med 13o in 14o in le v Slovenskem delu Pomurja in v ozkem Primorskem pasu pade to število tudi izdatao pod 125 dni. V obaočju aajvečje pogostosti ni vkljuSen Saežnik (Gomance 147),  kar gre aa ia5un izrazitega pomanjkanja cikloaalne aktivnosti v poletai iai dob;U V kratkem je karakteristika
sledeča:  raaporedba je zelo eaakomernaj  razlike med predeli z aajbolj pogostimi padavinsklmi daevi ia onimi % najredkejšimi je komaj t razmerju 3:2« ^rimorje in Prekmurje pa imajo enako (miaimalao) stevilo padaviaskili <kii  (loo do llo). Med letno maožiao padavin in Številom padaviasklh dni torej ni nikake korelacijet^Slovenjgradee,  Krekovše# Savica,  vse te postaje od 154 do 16o dni)
Kot že omenjejio Je aep^lmerato bolj razgibana razporedba dnl * izdatnimi padavinami  (k«?ie. 65 )• Prvo,  kar opazimo,  je izstopanje zapadne pregrade,  ki iiaa celo proko 7o dni 2 izdatnimi padavinarai',  druga ugotovitev je,  da poteka izolinija 5o in 4o dni v glavnem meridionalno. Utemeljitev obeh teh dveh elementov je bila podana že v prejšajem poglavju* PodSrtati  je aadalje treba,  da ima razen nizkega Primorja vsa zapadna polovica Slovenije ve5 kot 5o atocK dni z intenzivnimi padavinami in končno, da je v Preknjurju (Sobota 26 dni) manj  sluSajev kot pa v Primorju (Dekani 4o dai)« To je razumljivo;saj  smo v prejšnih izvajanjih navedli,   da imamo le v juliju in avgustu na aašem skrajnem Boverovzhodu kk ve5 padavinskih dni kot pa v Prlmorju«  V vseh ostalih mesecih pride do popolnega izraza vpliv aorja in bližina gorske pregraje in a* zatp daevi 2 izdatniml pada-vinami y Primorju Stevilnejši kot pa v aotranjosti« To »e tudi ujema z let-tiiini množinami padavin.
F So&aost in vlažnoat poaaiaeznih mesecev
V uvodu je bilo žo omoajeno^ da je namen predložeao raapravo podati tako sliko o padavinah, kl aaj m bi alit^ila a^olj ožjesai, mu opisu naJiO zoialje,  ampak aaj bl v eaaki mcri  zadostila tudi potrobam &@ gogpodarako rasti. T©j povezavi aed znanostjo 5ja našiia vsakdanjiia življe-njora bo dobro služilo poznavanje suSnoati odnosno vlalaostl v posamoznlh predolih.
Kobedon ak od oboh pojmov še »1 rosči^čoii,  saj jo odgoyor na vprašaajo, kje poto^itl a©jo v 3Fa&lifcaih kliiaatlh, rasliSoa, V Saliarlt kjor tttdi po uokaj »aporedaih lot ai aikakih paulairija, bo po$em sttšne dobe iael povs©m dmg Sasovai razpoa kot v aredaji Evropi, kjer so padavine rasporejeno več ali raaiij enakoraGuio. ^.oveda ao tudi gospodarske posledice v razliSnih klimatlh različne. V toj a?a«pravl je prov«ct krltorij 2veaaao upravo v ^eogradu, po katoi^em je smatrati kot  suano dobo vsako brospadavin-sko poriodo  (padavin iaanj  od 0,1 mm),  dolgo aajiaanj 10 duii  deževni  daa, ki leŽi časovno nied brespadavinakimi dnevl, katezlh mora biti vsaj 10, te dobe no prokino, ako amožina padavin dotičncga dne ni preSla 1 nan.
Tabelai^ii  (tabela S ) ia povr&laski  (predloga f ) pidkaz pogo- sušulh dob ai ema%mm« SaJ so iao^ai priseri, da aaSae brospadavia-sko ob^obje v toku poljubaega ©oseoa, so rastogae proko vsoga aaslodajega Bjosoca ta koaSa Sele ? tretjoro aotooa* vtett tako dobo v s»8ocf v je začola, bi bilo pogre&ao, ker ji js v aasledKJem aesecu pripadalo dai ia aorda jih je bilo ve5 eelo v ta-etjom ^eBoeu. Upošt:vajo$ navedcno dojgtvo in pa okolišdino,  da so tako sašne kot mokro dobo zolo a ozirom na čas trajanja in bi bila zato atatistifina obdolava, aa števlltt su&aih ia uiokrih dob aepopolnap je ˇ tej raapravi obravaavaai dlesieiit prikasaii aa sledeSl aaSiJa. Ctovildai in ploskvoai prikas na^ m da povpreSnega števila dobf ampak povprežuo število dnit ki &o bili 5oni v posameznih mooecih našoga niza v su^no dobc.
55
 primer poatajo soSo: leta 1938 ao bile.stt&ae dobe v jaauarju, fe~ bruarju itd«» njihovo celotno r>tevilofv vsakem ia;socu pa p-ik&zuje alodeča t&bela;
1»	m	Jan.	Febr.	Marec	April ..		• letno
193?		o	o	9		15	36
1938		a	26	25	0	23	143
1939		li	24	o	11	lo	69
194o		is	17	13	12	«7	95
Vsota		252	253		64	199	1298
i$/lS,<	:ie?u 13) :	16,8	16,9	9,6	4,0	13#3	06,5
Na ta sicor ^ariudni HaSln obdelanj sušne poiiode nam dado najpravilno j.-lo sliko, ne toliko o sušnih dobah saaih,  kot o sufinosti po-sameznih mosocev. Fregled za vso Lilovanijo r okviru FLEJ &am dajo tabola (T   g   ),  ki vsebajo podatko 3o izbraaih postaj.
Ako ploskovno prikažom podatko omeajone  tabele,  se bodeiao aajps^i© ustavili pri letnem povprečku dBi, vklju5©Jiih v suSno dobe v posamosnih predolih jlovfinlje. tvix obravnavanju gostote padavinskih dni srao oo@nillt  da je kolifiina o,l mn preneznatna,  da bi mogla datl  trdno oanovo aa solic&io statlstl5uo obdelavo, Ta hiba «© atopnjaJG ia prid© šo do vejSj@ga iaraaa pri računanju au^aih d>b,  ko ti*pr«  dva dneva a količiao o,l mm prokinota suiino doboj  ako jo bil opazovaleo pr-aalo voston ia takih k§113in ai n®ril, ali pa so igMapolo, predno je prifelo do opajsovaaja, po-tem dobimo lahko povseia «iaali5oiae reaultate« faki prliaerl pa so varok, da O98e5ne in posrodiio letne raaporodbe  sutlaih in vlažnih dai ciado le pribli-Lao sliko in se «ato bolj oddaljijo od stvaraosti, kot pa je primer pri ostalih poglavjih v tej razpravi obravnavano podaviasko pi^oblosjatike. Ia toga vsroka m bod^ao pobližje mstavili le pri ra«poredbi v karakteristi5alk niesecih la pri l^tai rasporedbi; pofdaritl pa raoiaiao, da so glavne tttdi «a ostalo aeseee blizu stvaraosti* SaJ «e vadao «aova pokažojo potozo padavinskcga režlaa na aašom psehodiiem osoaslju* Prav aato so izdola-Be predloge asa vseh 12 laeaecov, CPced^o^ci ^.  sk.co  5^-6 8).
OpoštavajoČ pa»vkar aavedeno hibo aas jsora že pirva preglectoa karta »aradi svoje jaanosti povaem eadovoljiti. Iz poteka i*olinij aafar©5 takoj  spoznamo voliko povezanost med su^nostjo posamoznih prodslov in med
T^L———--------------—""                                                                                                                     st.dnl  3t.  Dolž.  max.   datum
s*.*   Temtat*                 i     ii   in   iv    r    n    vii   viii     xjc    x      xi    xii   lt*|     a0t>(p©vpr)d©ba
1.     AdlešiBi                  7f2 lo,6   7,8    5,1 4,2    4,5    llfl    8,2    6,8    5,4    5,©    5,6   81,6      5,8    14,©      3© 1.1932•
2.     AiaJmie                     7,6 12,2 1©,3    6,4 3,1    8,3     6,2    6,1    9f7    6,1   7,4   7,4    9o,6     6,4    14,1     28 II.4©. 3.?   lr©glnj                 16,9 16,6 11,9   3,4 ©,5   1,5     2,9    5,4   6,©   6,5   6,2 13,8    91,8     5,7    16,2     36 11,39. 4.t <*•!]•                      9,8 12,5 1©,9   6,3 2,1   2,©     3,8    5,4    5,4   6,3    7,9   7,7    8o,l     5,7    14,1     29 II.4©. 5.    Gfemance                   8,9 1©,7   8,2    5,5 1,3   4,7     4,7    5,3    6,4   4,7    3,9   8,2    71,7     5,©    14,6     27 11,4©. 6*    H©rjul                   1©,8 12,9   8,6    6,3 ©,9   4,1     7,3    6,© 1©,7    5,8    9,8   7,1    9©,2     6,1    14,9     32 VI.3©.
7.     Idrija                   13,2 13,1    8,4    3,© ©,3    4,9     2,2    5,2    6,3    4,9   6,1    8,7   76,4     5,5    13,8     28    1.33.
8.    Eaisnlk                    9,6 13,6 1©,1   4,5 1,5   2,1     2,8    5,6   7,9   6,3    5,3    9,9   79,5     5,6    14,3     35 111.38.
9.    K©8ev3«                   7,3 12,5   7,8    4,2 2,2    5,8     8,3    5,4   7,9    6,1    6,2    5,2    79,o     5,2    15,4     43 III.4©. 1©.: &©stan;)©vi©a          8,6 12,3    9,3    4,1 4,6    5,1     7,5    6,7    9,1   6,8   7,7    8,©   89,9     6,1    14,8     29    II.4©. !!• Krekovi©                1©,7 11,©    8,1    5,1 2,4   2,7     3,©    5,3    7,3    2,8    5,4    8,3    73,1     5,2    14,1     27    II.4©.
12^ufced                    11,4 18,8 11,7    8,3 2,4   6,1   11,2  1©,3    9,9   7,©    9,3 12,2 119,©     7,6    15,7     39      1.35.
13* Mg                        12,5    9,3 11,1    3,1    ©     ©,9     3,5    6,9   3,3    6,4    6,© 14,8   77,8      5,3    14,4     36    11.38.
14. Ljubljana                   9,9 12,1 9,7    6,1 2,2     3,2       4,3     5,9 8,3    6,6     5,1 7,2 8©,o       5,8    13,8      36 11.34.
15. Haribor                     11,3 14,6 11,2    4,5 4,5    2,6       3,4    4,1 8,1    5,5    6,4 9,1 85,2       5,8    14,7      28 11.34.
16. M©dvodj©                   13,2 12,7 11,3    3,9 1,7    1,8      3,1     5,1 1©,3    6,5    6,6 15,8 91,9      6,8    13,6       34 111.38.
17. Preail                      15,2 12,7 1©,3    4,5 1,4    2,2      1,6     4,9 7,3    6,2    6,7 12,2 84,7       5,6    15,3      3© XII.4©.
18. Havna                         13,2 13,8 9,6     5,1 1,2    2,1      X,2     5,7 5,2     4,8    7,2 11,5 79,9      5,4    14,9      36 11.34.
19. Rogaška Slatina    1©,4 13,1 8,6    5,9 2,2    2,4      7,1    5,3 6,7    7,2     5,6 9,6 84,1       5,S    14,3      3©  1.32.
20. Savioa                       11,7 12,1 9,6    2,4 ©,7    1,2      ©,6     5,3 5,7    4,4     5,3 9,5 68,8       4,8    14,1      3o  1.32.
21. Sinji vrh                   6,4 9,4 5,1    6,7 2,6     4,9      7,©    7,1 9,9    4,4    4,1 3,1 7©,7      1,1    13,8      26 VIII.32« 221 Slaviaa                       9,1 14,3 8,6    7,© 4,7    7,6       6,8     9,2 11,3     5,5    4,7 9,8 98,5      6,8    14,4      28  11.34. 23^ Sl©y©njgraa©o        12,5 13,6 11,3     5,6 1,1    2,1      4,3     5,3 5,9    5,3     9,8 12,8 89,7      6,4    14,1      37   1.25. 24* Sobota                       11,2 14,8 13,5    9,8 3,8    3,5       5,1    4,8 1©,©    9,5    8,5 12,6 1©7,1      7,6    14,2       3©   1.28. 25* S©«a                           16,8 16,9 9,6    4,© 1,8    ©,1      1,1     5,1 6,5    4,5    6,6 13,3 86,5       5,5    15,6       35 111.38.
26. Stara Glašuta           8,5 11,4 5,9    2,6 1,4    1,2       3,3    3,© 7,3    4,7     5,8 6,3 61,5      4,6     13,2      25 XII.36.
27. Sv.Barbara               11,7 14,3 13,3  1©,7 5,3    6,©      8,7     5,3 11,9    9,6    8,4 11,7 117,3       8,7    13,6      35  IV.39.
28. Sv.Križ-iaanlna    11,5 11,1 7,6    3,7 ©,8    1,4      1,3     4,5 7,9    4,6    7,3 12,3 74,©       5,©    14,8      27  11.34.
29. šk©ojan                    13,4 17,8 15,5  11,4 4,7  1©,9    12,4  12,8 13,3     5,©  1©,3 14,7 142,6      8,5    16,7      37  11.26. 3©. frobnj©                       9,2 14,7 1©,2    6,7 3,5    4,4      8,9    7,© 11,©    7,4  1©,8 8,3 1©2,2      7,2     14,2      3© XII.36.
reliefom.  Od ^adrana, kjer je na loto vo5 kot l/3 dni (strunjaa 143) vklju-denih v auSne dobe^ pada ajihovo število naglo (Kubed 119t ikocjan Zll)  do giavne dinarsko-alpske pregraje,  r območju katere pade število sužnih dni na polovico od onih ob Jadranu (7o - 80)• V ta pas  so vključene tudi še Karavanke in ^amniške planine, Dalje proti vzhodu ae število sužaih dni sopet vo5a, vendar je to večanje poSasno, v popolnem nasprotju z onim proti Jadranui in tudi n& doaeže isto stopnje  (aobota 107,  Barbara v Halozah 117), Vsekakor pa pride lelief do popolnega izraasa. Lepo izstopajo doliua Krke in Mirae,  svobodaa Koroška, Pohorje ln na&  skrajni  »overovzhod. V glavnih ©brlsih se nam torej pri ploskvovni ponazoritvi  sttšnih dai poka2e ista i  kot jo poznamo iz letnih povprečkov padavia,
10    suŠnh  dni                                       9Q [ ^
I
90
Brez posebnosti tudi tu ne gre, Stevilo sušnih dni je ob Jadranu,  kot omenjeno,  večje od onega v Prekmurjiu  Za množino letnih pada-vin pa vemo,  da je y Prekmurju raaajša od one v Primorju.  Ugotovitev tega odstopa vodi posredno do zaključka, da je intenzivnost padavin mnogo večja ob Jadranu kot pa v notranjosti, Hadaljao nesorazmerje predstavlja pogo-Btost v Julijskih -Alpah in pa Pohorju, vendar gre tu le za navid^zno na-sprotje, Postaji Breginj in 3o5a ležita v dnu doline in so zato podatki obeh postaj  za primerjavo s Pohorjem neuporabni,
Velike lotne inao2iae padavin, kot  jih imaiao v Julijskih Alpah, as niso rezultat vsote številnih padavinskih dni  z majhaimi količinami dnevne moče,  temveč primerov močnih izcejanj. To trditev nam podpro aaali-le dnevnih padavinakih kart*  Z drugiiai besedami:  ker nastopajo glavne koli-
5iae ir SoŠkl dolini kot aa vrhu ^anina v isiih daoh, zato pri leiaera hodu padavia ni asogoSe loSitl daa dolise od vlsoka^ obrobja,  seveda, v kolikor tega ao sa&tovajo opazovanja,  reaultati. ili pa ista atvar a oblaSjaostjo iu &tevil©ffi padaviuakih ti&i* Ttiristota so aiani predeli, kjer »o ob aatieikloamlaem vremeau v opoldansklh. uiah radi pojavljajo oblaki kumul ^aiiega tipa; tak predol i& n*pr« lujbet od Kaaaa preko forouaa in daljo protl vaiiodtt* la takih oblakov ai pa<3avin» toi^Se j© 2© «^> približeva&ju prehoda I« anticiklon/tLnega v «i-klonaliio vreme. V takih situacijah prid« prav pogoato do noviht v dvigajonoai »votu, vendar eo padavlm nesmatne (Foharj© - lastsaa opaaoiraaja) la •? dolino ae sežejo, Prav posobiio pa moramo omoniti fonski liid,  ko ae v gorskem svetu tadržujcjo tezki mkri oblaki po dan ali colo dva, raedtec ko jo nad gridevna-tlia ali ravnim svetoc jasrio all pa lo redka oblačnoetj oblaki  30 bres reda tpga< jo od zidu. V obla^noffl cistcmu pa prši in od časa do časa tu i drobno dežuje, loličlna ižlofien© aoSe je laajhfia, vežidar vočja ad o9l mm,  to je kolldiue, Jd. jo v^amemo kot mejo sa dežovai dafi« Čo upo.^tevamo sledaja dva prinera, potem je raauisljivo navideano nasprotje md Pohorjem lii Julijskiiai Alpaiai. Baj leži ^oca na dnu doline, iitara« Glaluta pa ?oo m nad njo.
Za Pohorje so vzoti podatki postaje stara Olažuta* Izraziti pad BuTuiih dni v območju toga maslva vabuja dvom o veiJiosti opazovaiij,  Zato jo bila pritc^jnjena ie postaja Hudi vrh,  oddaljoaa od prve 8 km* glika je oata-la noizpremenjeaa, kar dokasuje,  da so blla opazovaiija točaa iii da imamo opra-viti 2 nadaljnlra dokazoia,kako z nadmorako višino nc raste lo ranožjna padavin, temveč tucil Štovilo padavinsklh dni.  Iz tega sovoda nujno sledi,  da postaje v doliaah Julijskih Alp ae aiorejo repseseatirati visokogorskega sveta,  tamveč da jo treba to podatke prilagoditi vi^iaaklm raalikam in jih poiaaožiti 2 doloSeaim koafldontom. Upošteva^oS to fisikalno aujnost so Julijske Alpe aa aklcah vnešeno kot s©staiml del id »^kogoxske^i obiaodja, ki ae odlikuje po aa, manjSem številu su^nih dni#
Pre&Led arodnjih letnih vrodftoati prodstavlja gotovo vašaa ele-meat aa kliraatski opis.  Zdravaik, agroi:omf  fitopatolog ali pa refercnt «a tujski promet pa si s takimi podatki na cjorejo isuogo p^aagati.
I« tafeele ia predLo^Tjo raav±«lao, da je februar uaS najbolj sušai m©»eo. V veiiki vedini Sloveaije je ajo^m sušnost v padiaeri « nidsoci zclo ierazita. Lc v dolinik So&e 00 20I0 sUiini tudi ostali zimski cif y^lč€>3^iHsfflfrNftž?B^cgsb^Hfr-^          - fi^flirtstg OaBUjoHa doXina jjr© svojo po*t«
bolj približa prilikam ob «Jadraxai kot pa onim v osrednji Sloveiiiji, k^er je
kot polovico dal v me&eeu fobi-uarju vkljuSeaili v sttš»e pejjiode« Ha vahodu
pado Fohorjo, kot izoliraa otok, ˇ »«^jai^ji 3?a8red» iaa eaako ai*ko ,itevilo kot glavne kraške planote (l^ - 1L). Ha karti, kater© aerilo jo proaajhao,

da bl mogli    poritovati osko doline » svojirol posebnogtial,    jo prav z
TBpotosti «to&*a v »^jniajo  Jcuplno. mtim M&xm m tudi v tora prinoru prl-
 Je *o$©i vo& fcot polorleo meaecfc vfclju-
iia jo febi.uax po^ Stovilu sažnih tJni isa pnrom aoatuf jo bilo  vati* aaj jc ccano, da. $xeJmKi w tm mamm %& v jaauarju naifitmj pa-d&vin ic ua jo to poaJtcdlca pi^evladujočo sovorafcapadac ciikulacijo v aiaaltl dobt lcia»
Is tabolc in prodlogo jo na^aljo razvidno, da iBBtopa polog ilaafcoga oiakslEia snžalh ttoi   ,e ago Rji jeecnaki v BCirtoEJbru* Ta, ugotovitov
 v toliko, kor &o koacasi avgusta mct^^o gow3^i«o o Jeaonskom dožovju,
pri Semcr J§ riliiljosui več ali ciarij ostra ^acja raed "suiiiiu" avgustoci in »eptocibi-ofru Lsja^ nakega e4ino@a fcontincntalncga protiftla, ^i-okaurja, jo soptombor dojanako bolj nacso5on od avgusta (abaolutne možiae padavin)* T^o razporecfl>a fft4avija j& v oboh fiioaocih bistvoao drugsčna* 3aJ gro v scptoabru Sa se globoke prod«!"« polamo.ga zraka v srodoacasfei baac^i, prt fioaor prldo do i«rajsltlhf v<mdax roOkih do^ovnih dni, a04t0m ho so xa avguat Bnaailne popol-
 ploho slasti v novo dovodaAi ' ladnoh crtikui to plohe sicep iie dado  p-adavir,, vaok&kor pa m& o& o#l aaa, kar sno vzcli kot osr.ovo ssa dolo-
 sj» pri opi^ovafiju aitSnih meaeoov pid^li v
boljo v mesoeo, ki tmajo cajhiio -itovilo ani vkljuflctilh v »iSao dobo. voiao toxxj^ da jq njo^ova vl^noet rolativna, poslodica ftcifilh^Sopi^ ploh ob prilikl popol(tenakih Roviht« Mtoo avgustt* izkasujo nalo su§nl!i cud tttdi olttobor. fo |e v eki^idu % Zetno m%oi«0iS»0 p^davin, oaj pro^ffiDDO v to51* ni ^lovonije prav ir tea me#ccu najvo5 ek>5o. Ksitoltko iEticsnadi njoL«ovo »a lestvlci eiišaih dni lo sator kor io to c&sec, fas iiatuso v
 bl px»i3akovolit da bo naj^anj si^nih drii v mftecu, ki  «ian pa iiostaaovitnem ˇpcaaoeu# aaaac?od v aprilu. I« tabolo 9» je  jo april iarazito bolj stth od mja, ki jo daloč aa pivom is^tu, lo
 Jlaie «io'jo poaefeost r tomt da jo maju prUlSao eaak « m$ imata oiaako alsko žtovllo sttčnih cSul. 2o Boj« je opozorll, da js  fei jo je obdelal oa In U eo v ^Lsuiiam nj^t * aašot avgast fcolj  flsnažifti pa avlii, ao po sa^nlh aobah, Ki pri aas doelej fto bilc obravnavaae) kct pa juiiij, Coparav je imsmo, cia eo m fa&mmko »i^iliil makaiml v «a5etku polotja, v juniju, ko jo tudi najbolj potrobaa. fiiim toxejt 4a gse itovilo sulaili «Jni v
<oO
fc* ok Jo obtolala Baoch ln ^ichcl In n» m l&mŠM tofcoa p&d&fln *
 o sufittih odao»o rtažaih dbb*žu I* akioe sa
 en
io trl je dnavi, ob mrju in ab
 'itovUo dci od
 v aa^i
 bila
 vpm^aaja jo biXa tt|jo*ovitc^rt da f pro^BKJ v vsoh lotalh
 padavln  imJm
 ;;lavonijl oo
 Id pade v polotje.

 tadl
 taia
 bodlsl v
 saftalfe M, v
 jsoeooih alt pa v l©tu, V to«
 l v
 jo bll mk to vprey>«?Je aaa od^ovor žo t
 bila
 bližjo ob<3elana le
 s rea
 fobruar ia aaj. Prafct.tčno, ta
 tr
61
IatoSaanl nastop obek ekatremov v dveh meaeclh ˇ vsej aloveniji pomeni,  da ai morate biti pregledai karti, od katerih je ena risana na vi absolutnega števila attšnih dni, druga pa na osnovi odatotkov eeloletnega števila, v oanovih potezah sli&ai. ^adaljai zakljuSek istega dejstva pa je, da letai tok sušnih dni v posamezaih geografakih enotah ne rarira tako močno, kot amo videli pri padavlaahi ugotovimo celo, da je režim suhih dni ˇ vaej Sloveniji v ogaovnih obrisih sličen«                                                                       j
Ta zakljudek nam potrjuje grafiSna ponazoritev sušnih dni.  Izdela-m je v obliki relativaih kumulativ za poetaje: atrunjan, Ljubljana, Sobota ter Planina nad Jesenicami,  jtjublvjaiia,  Adlešiči. Poataje  so izbrane tako, da repreaentirajo ekstreiane klimatske eaote,  iatožasno pa imajo določeao razporedbo z ozirom na prevladujode vetrove, ki prinašajo vlago, Prve tri poataje predatavljajo podolžai profil v jttgozapadai smeri,  v kateri vejejo vlažni vetrovijdrugi poteka pravokotno na to smer odnosno vzporedno z gorsko pregrajo.  4^x±acksli;:8axiiQHatki ša    Kumulative so risane v dveh skupinah,
bi bila sicer slika nejasna#
TatP?a G-
K     -               rf      I       II      III      IV        V         VI     VII    VIII    IX      X      XI    XII
J»   8,9    13,o    9,6    6,3      5,2      5,6    13,5    lo,o    8,3    0,6      6,1 6,5
AdlešiSi      K             21,9 31,5 37,8    45,o    48,6    62,1 72,1 8o,4 87,o 93,1 loo,c
Ljubljana    K             27,3 39,3 46,9    49,6    53r6    58,9 66,2 76,5 84,7 91,o    99,1
$ 15,5    15,o lo,3    5,o     1,1      1,9     1,8    6,1 lo,7    6,2    9,9    16>f
Planina        k             3o,5 4o,8 45,8    46,9    48,8    5o,6 56,7 67,4 73,6 83,6 loo,1
$ lo,5   13,8 12,7    9,1      3,5     3,3      4,8    4,5    9,4    8,9    7,9    H,f
Sobota          j            24#3 37,o 46,1    49,6    52,9    57,7 62,2 71,6 80,5 88,4
%    9*4   12*5 lo«9    84O     2«9     8,3     8.7
Frimerjava vseh petih krivulj - kumolativ (grafikona, ) aam po-trjuje predvideao enotnoat režima sušnih dni po vsej Sloveniji. Ta eaorbaoat se «rcali na kuiaulativah v sledečem: v prvih treh meaecih so kxix3c krivulje najbolj stune,  kar poineni,  da immo v tem 5asu najve$  sušnih dai- Hato sledi položai del krivulje,  kar pomeni,  da so se meseSne kumulativne vrednosti sušnih dni le malo povečale,   aaj imamo v aprilu in zlasti v maju aajmanj suanih dni. V nasledajih meaecih se krivulja-m strmina zveča in doaeže iaakai* mum v aeptembru,  oktobra pa zopet popuati, nakar začne poaovni dvig,  ki preide v že obravnavani vzpoa prvih treh meaecev leta.  Zaradi pogoatosti
62
popoldaaskih neviht so su&ni daevi v juniju, juliju ia avgustu še maloštevilni pa$ pa se ajih število mo5nox ojači v septembru, ko so termidne nevihte red-kejše. Oktobra meseca število sušaih dai pade, kar gre n& račua povedaae aktivnosti fpontalnih motenj v zvezi s prodori hladnega ziaka v sredozeaski b&zea; nasledaj?i 4va mesecsi predstavljata postopoa prehod v maksiiaum sušnlh dni v zimski  dobi,
RELATfVNE  '


Ako preidemo sedaj od te akupne poteze v režimu sudnin oni na aaalizo petih relativnih kumulativ, pridemo so ik sledeSih zakljuSkov: podolžni profil Strunjan-Ljubljana-Sobota kaže selo majhno razgibanostt vsekakor mnogo manjšo kot preSni profil« Ljubljana in Sobota imata isti hod vse do avgusta, ko število suinih dni v Soboti moSno pade (4,5 ^); r septembru ima naše severno Panonsko obrobje  relativno več  sušnih dni kot osrednja Slovenija, v ostalih treh mesecih pa je reŽim zopet isti. V nasprotju s takim potekom vidimo v našem yz Primorju,  ki ga reprezentira Strunjan,  dokajšen odklon v poletnih mesecih« Po izrazitem mokrem maju, ki iiaa zelo majh»n odstotek sušnih dai (2,9 f) prido še v juniju do krepke-
63
ga dviga, ki se ohraai vse do oktobra, predatavljujofiega jesenski ekvivaleat poaaladaask^au e&aiiatta« V ©staiih dveh meseeih jo slika oaako oai^v vsej slo-vcmljl*
Zaključok bi bilt da predstavlja Primorje ofeaoSjo s «©lo enako-mr&o rasporedfco su&»lh daJU tarazito izstopata le maj ia oktober, ki iesata skupaj le 0,4 p eeloletnega štavila cašiaih Oni» Celotai vtis, ki ga dobimo ob aaaliziranjtt padolžae^ proflla pa jet da ustvarja jago«apacUiikf ki je glavni nosiloc uso5©t  i* vse ižlovonije dokaj enotno področjoi vsaj kar ae ti5e cololetnega režima sttšalh dni.
Brugi profil:  Adleiiči-Ljubljana-Flanina nad Joaenicami  TeSjo ramgibaaost« trivulja* ki predstavija knesulativo AdlešiSov dokaj
 oni Strunjana, lo da sta maj in oktober manj iarazita, joflonski miniaium pa nastopi v novembr :• Krivuljo Ljubljane že poznamo,  razhajanje raed njiaa jo prilično enako onorau med Ljubljeuio in atrunjanom« ^ruga^na jc atvar s Plaaino,  r®pr©»entantam našega visokogorskega sreta ˇ tijegoireia skrajnom sever nem obmofiju. Potok krivulje ima od vseh najisrazitoj?;i amačtij  kontlnentalna-stl* Ziraski noaeci decenbor^ jamzar in februar so izrazito sulii in odpade n&njc px@ko 45 fi vseh aa^nih dni*  Obratao ao Eiaj, juiiij in julij skoro bres suhih dai,  akupno ne odpade :;aaije niti 5 ,-; av^juat in april pa i&ata skupaj 11,1 p* Ako Stejemo kot onoto oba vlažna pomladanaka oeaeca in vse tri po-letne, ima gorski svot na skrajnom soverozapadu v potih mesecih toplo polovi-06 leta koraaj 15,9 p oololetnega povpročka sušnih dni. Hlsek odatotek t poletnih mesecih gre na račun polotnih neviht,  ki so v visokogorakom svctu pogostejie kot pa v ravninskoia svetu. Ako karakteriziramo lctnl tok suSnih dni v tem prodolu zakljuSino,  da je ziraa bolj suha kot kjerkoli drugod v ^lovoriijl, prav obratno volja ša poletje, pomlad in jason pa sta enaka kot * ostali ^lovealji, Da igpopolžiioo splo&ao sliko o reiim sušnih dai, moraso na oanovi podrobnojfiega mzmotrivanja potih kumulativnih krlvulj dodati še sledode: v Ju2ui 81ov©aijl (3tzuajati9 Adlefiici)  so sušni dnevi najbolj oaa- raajporejuni; i*stopajof veadar ae isodao lo maj in oktober odaosao  V oaredaji Sloveaiji la daljo proti aevororahodu prihajajo do i*ra-
»a(po aaBjšem Stevilu »ailnih dai) tudl iu»ijt julij ia avgust, voadar J odstotek sttšaih dai iarazito vešji kot v a^ »ajtt (Iijubljana, Sobota). V kogorskes sretu pa tvori raaj enoto s poletniiai rceseci, tako da iaa zima. kot celota aaJTeS sušaih, pol@tj© pa iaraaito najmaaj dai«
I« toga sledi, da iim visokogorski srot v pogledu poteka stt&aih dni v prira©ri *m osj»dBjo ia »everovsEhodao aloveaijo razlike kot pa naše Frimorjo.
Makaimalne sušno  dobe
Ha aačetku tega poglavja je bilo ž« povdarjeno,  da predstavlja koliSina otl nan zelo nesigurao mejo sušnih ali vlažnih nizov. Tudi kolicina do 1 Him padavin,  ki jo še sme imeti dan,  ležeS med  sicer brezpadavinskimi dnevi,  pa da kljub temu smatramo suhi niz neprekinjeii, nam ne vliva do&ti ve5  *aupaaja.  Opazovanja so aaiareč pokazala,  da v vročih dneh izhlapi iz
 posode lahko tudl več  kot X mm dežja, Ako bi torej v poljubnem
območju bile Sibke padavino dopoldan,  v drugejn pa pod veSer ali celo pond-5i in bi tak dan padel med dva sušna niza, morejo na ta način nastati do-kajšne razlike,  kl jih dolgoletni povprečki  zaradi  svojoga bistva deloma zabrišejo, morajo pa priti  do popolnega izraza pri  ekstromaih Iirednostih, ko izoatanejo t**m izednačujoče lastnosti  dolgoletnih povprečkov.
Hašo bojazen potrdi 16 rubrika v tabeli 5    ,  kjer vidimo pri postaji Kočevje,  da je trajala maksimalna sušna soba preko 4o dni, medten ko izkazujejo sosodnje postaje dokajfc nižje vrednosti. Maksimalna sui^na doba (43 dai) je kar za 5o f& daljša kot pri najbližji postaji na tabeli  (Goiaance 2Q9 ^lmbrus L8, Sinji vrh ŽSj.Pri Veleaju (ni v tabeli) je odstopanje manj izrazito (Velenje 42,  Šmartno 37).  Dokaj  izstopa tudi Zavr«  (35).
Iz vsega navedenega ni težko zakljuČiti,   da Jtafia o maksi-malnih sušnih dobah ae predstavlja kake posebae važne postavke v našem hoteaju, oavetliti padavinsko pioblematiko v Sloveniji; kljub tejnu se bodemo aokoliko pomudili pri ajej.
rriraorje in Soška doliaa, torej @aoti, ki sta pokazali tiidi v povpredni giašnosti, iakaaujeta   ok&tmlno viodnost ia to J*&a 35 trajajoSe suh© nize* To je povs©ra * skladu s doaedaajiml ttgotovit?ami; zato pa iznenadi toliko bolj dejstvo,  da eo ta pas   iiidaljujo preko akaffifc haink« hri.aoyjk v LjubljaiiskG kotlind la se pojavi tudi v Saio.^ki ko-tlial la na Koroivkom (< oglm» i»6,  ^raiij 37, Ljubljana 36» Smartno 37). Terau paau najdaljSih sušnih dob stoji nasproti pas s najkrajSimi,  ki aajamo kot je bilo priftakovatl» aiaajrsko-alpsJs© $Lamm vspetosti, HepjlSakovaao pa j«, <l* Jo V paa irklJuSono ^idl ^»9 Paaonsko obrobjo,  skupno s Pohorjom« Najdalj 5e BU;ine dobo toh dvoh prodolov ne proidojo 3o dnl,
Pot do tolaaSeaja t©ga, aa prfi pogled aelogldne^ raag^oreda, nam pokaže čas naatopa maksimalnih su.^nih nizov. Zaradi pogostih popoldaa-akih ploh v polctnih aosecih prihaja v poštev na vzhoauyle zima. In z»t ao v Teliki voSlni iae»oci d©eerab©r» jaauar ia fobruar ia doloma $o oaroc. Prav sa mrzle mosece pa je anačilna situacija, ko se nad controlno Svropo stvori anticikloaalno hladno jodro, katorega področje pa ae se2c do morjai V glaTtiGa stnagnira v obncdju fanonsko nižine in vzhodno od tod in slabo Isražeaa froata ae po Teč  dni zadržujo nad naiSimi vzhodnimi doli, Ka njej 80 i^loČčijo zaradi atabilnoga osračja ia nezuatiiega pronaka lo Sibko, vendar zadoatno padavinc, tako da jc nastanek daljlih suriiiih nizov otežko-
Mimo hladnih nesecev sre^amo tudi poletae noseoe, v katero padejo aitšni nizi.  Cteojabo vredon je zlaati primer binjl vrh ob Kolpi* Saj  smo pri tolmačonju histogi^aaov in relativnih kuculativ ugotqvilit da nltKijo na.U skrajni jažni prodoli mlnimalnih padavin s simakih mosc-«lhf temved v joliju, pa je aato poletni aa«top najdaljžo suSae dobe ob Kolpi poaledioa gos$ostva aubtropskcga anticiklonalncga jadra, ki seL« najdlo proti aeveru prav v juliju*
Vlažne dobe
2 ozirom aa dejstvo,  da »pa4a »apad&a tretjiaa Slovoaije aiod najbolj namoSena podrodja Bvrope bi bilo prifiakovati, da sl bodo suSne ln daževne dobe vsaj V ononjejioni pagu drželo ravnotc^je* Tako misol  bi aam le podprlo upoStevaaJo aestaljaosti vroaejoa v aprilu in maju, pa pogo sto popoldeasise ploho v poletJaih m»ecih fca ia končao deževao vrecie ˇ oktobru iu novembru. Statistika pa povaom ztmika, naša predifidevanja
Spodnja tabela nam za nekaj postaj pokaže, v kakšnem razmerju si  stoje aužni ±n deževni dnevi v 16 letnem povprefiku (vkljuženi v 10 dnevne niae),
Postaja    Savica ^rekovše Goiaance Strunjaa Ljublj« Maribor Adlešiči Sobota sušnih        68,8      73,1         71,7        143,o        8o,o      85,o         81,6        Io7,l
ˇlažnih      14,7      21,3         23,3           o,8        18,o        7,7           3fl           1,3
Kot vidimo,  celo ozka podro5ja maksimalnih padavin:  Traovski gozd,  Sae2nik, Julijske Alpe ae dose2ejo razmerja Is3, naši suhi predeli pa pridejo v pri-merjavl  suSnih    in vlažnih dai celo do razmerja l:loo v Prekmurju In l:15o v ^rimorju,  Taka bilanca gotovo moSno izaenadi:  »akrat zaradi pieje omenje-nih dejatov,  drugiž pa iz izkušnje,  saj  z izjemo kraških predelov na&a agrazne proizvodnje suša skoro ne ogroža;pa5 pa prevelika namočenost.
Na osnovi podatkov 3o izbpanih postaj  (tabela^7)  sta izde-laai dve skicif Frva nam piikazuje povprečno števllo mokrih dni v posame-znih predelih(skica 7<>)» ftot vidimo, imamo iste osnovne linije kot pr'
• tevi.
padavinskih kartah na aplošno.  0d dinarsko-alpske pregraje pada Stevilo stmjenih mokrih dni aaglo proti morju ±n poSasi proti Panonskesai obrobju, Povdariti je predvsem treba, da ima zapadna polovica Sloveaije nad 10 d#-S#vaih dai, VEhodna polovica pa pod tem številom.  Ker smo dejali da je našemu kmetijstvu aovražnik številka 1 vlaga ia a® sttša, Panonako obrobje pa predatavlja n&^o Sitaico, moremo podroSja,  k^fer ai ve5  kot 10 dni na leto>vključenih v vlažne  dobe,  sraatrati  kot izrazito ugodna «a žitne kulture.(Sobota 1,3, Kostanjevica 1,6, AdlešiSi 3^1«  Celje km 2,1).
X/  H>sta3a                       I  II III   IV  T  VI 711 7111  IX X XI XII   *L*   M  <P"**Wi *****
I.  AdlegiSi                                               ©,9    of6                   9,9 6,3 0,6  3,8       o,3      12,©    16    X.1929. 2.- Ambrus                                 #,9 o,8 o,l    1,2 o,6 l,o         o,7    o,8     6*1      ©,5      11,9    14    VII.26. 3.- Breginj                                                 of7    o,3 1,9 1,6 o,7     o,6  1,21,32,1     9,9      o,8      12,3    16        T.39. 4* Celje                                                      ©,6    0,7                      ©,6     1,9      ©,2       1©,3    13       IV.37. 5. Gomancs                               1,3    2,5    3,9 2,6 2,1 #,9    ©,8  0,8 0,6 2,7 2,1    2o,3      1,6      12,7    23        V.36. 6*1 Horjul                                                   0,6     0,4 0,3                1,1 1,9 0,3  5,1      0,4      11,6    15      XI.28* 7.- larija                                 0,3    2,4    1,4 3,1 2,3 0,3     of5  o,2 1,4 5,7 2,7    20,3      1,6       13,4    23    TII.33V 3« Kamnlk                                 0,3     0,6     2,2 0,9             1,0 2,0 2,0  9,0      0,3      11,1    17      XI.28.
9.  KoSevJa                                                 of9    0,1 1,2 0,1 0,9      0,3 0,7         4*2       ©,3      12,4    14    VII.26.
10. Kostanjevioa                                                 0,1 0,6             0,9            1,6      0,2      12,5    14       IX.28»
II. Kreknvl©                                               3,1    3,3 2,1 1,7 2,2     0,6  1,3 1,2 4,6 1,2    21,3      1,7      12,3    19       IV.36-12. Kubai         *~               lf3 Of7    lf9 3f5 0#1                ^#7 Of8  8f9      Of8      1Xfl    u        %m-
**•-**&                                 0»3 0,8    0,6    0,9 3,9 3,0 1,9   1,3      0,2 0,6 2,8©,7    17,0     1,3     13,0   21     XX.28v
14.   Ljubljana                       0,4           1,3    2,4 2,3 0,7                                1,3 3,3 3,9     1,1     1,4     12,4   16    XII.37.
15.  Marifcor                                         ©,3    2,6 1,4 1,5          ©,7                      0,6             7,1     0,6     11,1   14     71.33*
16.  Medvodje                        o,3 0,8                                                                           3,4 1,3      5,8     0,4     13,4   16       X.26.
17.  Pfedil                           ©,3            ©,9   1,8 2,11,4 0,7    1,4      0,2 1,1 2,7 0,6   13,2     1,1     12,3   21     VI.33.
18.   Havn«                               ©,9 0,6   1,9    2,5 1,9 1,9 ©,1    ©,7              ©,3 1,4 0,5    13,5      ©,9     13,5    2©     VI.33.
19.   BogaSka Slatina                             o,9    1,7 2,3 ©,4 ©,4                                                   4,7      ©,4     12,1    14    XII.23. 2©.  Savioa                            ©,9 ©,8    1,7    ©,4 2,3 1,9 0,2    1,2      ©,1 1,6 2,1 1,3    14,7     1,1     13,1    24     VI.33.
21.   Sinji vrh                                      0,8    ©,4 1,2                  0,6              ©,1 2,2 2,2     7,5     ©,6     13,3    14     XX.25*
22.   Slavina                          ©,1 0,9    0,6    0,6 1,3 ©,9                        o,7 1,2 o,7 o,7     7,9     ©,7     1©,3    16     XI.28.
23.   Sl©v<mjgr*i#*                                        1,1 1,6 1,6 ©,9               ©,6 1,9 1,© ©,8      9,3     1,1     11,4    16    YXX»29*:
24.   Sobota                                                                                             0,6      o,l %     0,6              1,3      o,l      1©,5    11  VIII.38. 25*  SoSa                                0,4                   1,5 2,3 2,0 1,3    0,6      0,2 ©,4 3,6           12,6     ©,9     14,5   23     VI.33.
26.   Stara Glažut«                               ©,9   ©,7 ©,7 ©,1 1,©                                        ©,7      4,1     ©,3     13,1    14    111.28.
27.   Sv.Barbara                                    ©,9    ©,9 ©»2                                        0,6                     2,4     ©,3     1©,5   12      IV.37.
28.   Sv.Križ-Planliui            1,© 1,7    2,©    ©,3 2,2 ©,7 ©,9   0,6      ©,2 2,7 3,6 1,5   17,4     1,3     13,3   21     X1.26.
29.   3k©ojan                                                                         ©,9                                                                                  13     VI.4©. 3©. Trebnj©                                         0,6    ©,1 2,8 ©,1                                0,6                      4,2     ©,4     11,2    14       V.26.
Tah-  7
Fri obravnavanju sušnosti posameznih meaecev je bilo podSrtano, da šteje v povpreSku najmanj  susnih dni mesec maj.  Iz tega bi mogli  seveda ¦feakoj zaključiti,  da imafflo v omenjenem mesecu največ  vlažiih dni«  Ta podmena drži le delno* Iz tabele je razvidno,  da je razdeljena Slovenija, kar s« stmjenih vlažnih dni tiče,  v dva dela. Ljubljanska kotlina in njo obdajajoči goraki  svet, pa še vse Posavsko hribovj« in vzhodne Karavanke,  toiej vsaj severozapadna tretjina Slovenlje ima n^več mokrih dni  v jeseni in to v glavnem meseca novembra. Na ^rimorskem,  Notranjskem in Dolenjakem atopi na mesto novembra maj, na d«lu ttajerske deloiaa april,  v Prekmurju pa avgust. Tako vidimo,   da se v Prekmurju iu Julijskih Alpah ravna maksimum vlažnih dni po času maksimalnih padavin, na jugu in vzhodu pade v čas najmanj^ ga števila sušnih dai, ˇ večini goratega sveta,  kjer pade v novembep^ki ga odlikuje izdatna moča.
x        Iz tabele je tudl razvidno,   da je povprečno število stmjenih padavinskih dni v mesecu,  ko je teH dni največ,zelo različiD ,  da pa sopat izstopajo kot predeli z največjo pogostostjo Trnovski  gozd,  Snežnik ia Julijske Aipe.i a«dxiSxda«iix
Druga &Ab. ^prlkazuje razporedbo najdal jših vlažnih dob« Njena bistvena poteza ni v tem,  da gorski svet zopet izstopa, angpak da razlika nikakor ni tako velika, kot je pri množlni padavin« Ra^aerje med ttajdaljšimi in najkrajšimi maksimalniffli deževniiai dobami je približno 2:1.
 i k sim alr*e   mokre   dob e
Gled© čaaa,  ko je nad doloSonim področjeta blla najd&ljSa mokra doba, je treba povdarlti, da nastopi aaonja&i maksinunn v Ysoh mesecih, rajson y najbolj »uJiih - jjiuarju ia februarju« Ta Saaovna aeoprodeljonost je posledi ca dveh faktorjev: prvič 1© potrju.:-© pripadnoet teritorija naše republike v obraoSje Brednjeovropske kliiae % dokaj  eaakoinomo rasporodbo padavin v vseh lctnih časih.  Drugič pa ae aaoao preko dojstva,  da je neprekinjeno obdobje vsaj 10 drievncga de^evja redek pojav«  Iu Sla redkej.^i jo kak pojav,  toxn dalj.^a mora biti opazovalna dobaf  da pridomo do povprečkov,  za katore sploh smemo rabiti izraz dolgolotnoga povprečka,  I^>o:itovajo5 kratkost ga opasovalnega niza moramo zato s veliko rezervo aprejoti vse,  kax je bilo obravnavanoga v *vozi z moki-iiai dobaisl* Is to^i vaega pa aeveda alodi, da tabela o raamerju med pogoatoatjo suhih in mokrih. obdobij, odno^ao aw v nje vkljuSenega iitevila dni na osnovl tako dol^ih razponov no prodetavlja dobre in pravilne ponazorltve obravnavanih prilik, Sllka je slaba, izkrivljaiai vse oaienJGae podatke moraao glsdati «ato pod določenim mzomlm. kotoci.
6-Kihanja množine padavin
Povprečki, letni ali mesečni,  ao moSaa opora pri ozaačevanjtt padavinskih in 3 tem tudl klimatskih prilik določene geografske enote. Velika je tudi njih praktiSna uporabljivoat, vendar ne zadoščajo, ako hoSemo »•pr.  ttgotoviti koristnost doloSenega področja,  recimo aa poljedelstvo ia morda v vodnoenergetskem poglodu.  Za take namene 30 nam potrebni podatki tudi o kolebanju padavin,  aaj pomenijo velika kolebanja novamost,  da nasto-pajo v določenih časovnih razponih tafco moSni in pogoati odstopi,  da bi mo-glo nastati vprašaaje o smiselnosti predvidenega gospodarakega izkorišSenja«
7. Povpregna letna in meaečna kolebanja
Za izraženje  spremenjl jivoati množine padavin imaciD dva nadina* Pri prvem gre za absolutae srednje vreduosti,  pri drugem za relativne* Spri-5o velikih razlik v letnih množinah padavin na teritorijtt naše republike prva možnost »4pade.  To spoznamo iz primerjave absolutnega nihanja postaj Savica in Sobota. Absolutni povpreSek 16 let,  ki ga dobimo iz vsote letnih ods"fcopov,«iiaša pri Savici 573 lam, pri Soboti pa 146 mm. Teh dveh podatkov pa nikakor ne moremo primerjati,  saj bi sledil  zaključek,  da je nihanje v alpskom svetu k 4 krat veSje kot v ^anonski nižini.  Upoštevati je treba sa to tudi letno količino padavin,  3 Simer prid^no do pojma odvisne,  rola-tivne apremenjljivosti.
Relativndl variabilnost v Sloveniji nam prikazujo skica narejena na osnovi podatkov 36 postaj.  Iz poteka izanomal relativne vaiia-
L etne   fzanomaie   rciattvne    v=-riabtlnostl
18 —
1.    iartmia                    1399   $49   39   444    32     15,7       16.  Bredll                      2644   Ilo3    42    937   42     18,U
2.    Adl*5151                 1226    621    31   423    35     15,3       17.  rrlmskovo-KranJ       1469     395   27    43o   29     15,5
3.     C«14e                        1149    502    44    225    20      13,6       13«  HegaSka Slatiaa        1139      419    37    344    3o     14,97 4/   Gomano«                    2914 1196    41    943    32      14,1       19.  Savlca                        3141     823    23    98o    31     18,20 5-    Gorica                      1454    543    37    526    36      15,7       2o.  Sinji vrh                  1429      534    41    45©    31      15,o 6.    Horjul                      1690   632    33    463    27      13,1       21»   Slavlna                      1654      514    31    569    34      14,o 7«    Ičrija                     2114    356    40   677    32     17,3       22.  Slovenjgradoo           1229     321    26    253    21     12,4 8.    Kasiaile                    148o    427   29   333   26     13,8       23.  Sobota                        363     435    5o   274    32     16,7 9«    Kostanj«vioa          1169   164   14    363    31     16,6       24.  Sodražica                 1315     341    46    25o   17     16,4 le. KrtkovBe                  3olo    333    23    962    32     14,83     25.  Stara OflmmU           1624      591    36    41o    25     13,1
11.  Križ-Planin«           192o   626    33    624    33     15,5       26.  Strunjen                   Ioo4      5o3    51    3o5    30     13,1
12.   Llg                          2323 1015    44    6o9   26     16,4       27.  Sv.Barbar«                Io23     451    44    351    34     19,2
13.   Ljt»feljan«                1613   761    47    443    27     13,6       23.   škocjan                     14o5     3o4    22    420    30     13,9
14.  Hariber                   Io56    421    40    Ul    29     14,2       29.  TopolSClca                1341     283    21    476    36     13,0
15.   Flanina pri H«k-    1999 1040    52    491    25     16,6       3o.  Trabnje                     1210     333    28    233    23     12,4
bilnosti vidijso, da se vl©8e po sredi vqq Sloventj© ? aasori JZ-S? paa, kjer »aaša siitsaA** odviaaa spr©meajljlvo»t od 1« - 15 p lefcaih koliSin. seveio sapa&ia ia jttgorahodaa Sotrtiaa pa ii&ata laraaitojše odstopaaje, v glavaem okoli 16 $ dolgoletaega povpreSka. Bkitrejaao variabilaost izkasitjejoraevera predeli: aa »apadtt viaokogoraki avet JulijskiH Alp (Prodll 18,1, Saviea 18, na rahoaa pa tnbodae iialo«o (Barbam 18rg ^>).
1
Ka prvi pogled je potek iKaaoiaal avojski ia v raaporedbi padavia pov&om aopoaaan. Zapadaa baricra, ki prcdatavlja sicor tako j&aae pa DaJ obravnavamo pa&aviae aa kakršenkoli n&čia,  akoro povaem izpade, natančnoj.^i progled poleale, da imamo vrato pootaj, aaaisaalh v soori pregra-dot k&terlh spreuKmljivoat aaa^a 14 - 1S ^ (Gomaace 14,1, Slariaa 14,ot AjdoviSčina 14,5,  krokov&e 14,3 p) modtom ko imaiao v ostalom dslu vooanega paau pod 14 p lotaih količia,padavin» Ako upoštevamo šo pociozno isaaoi&alo 14 p potea se aaat poka^o aa karti relativne variabilnoati nokak defonairan križ, ProaeSiS5o obeh ramon leiii na Ythodu od Trnovakega ^ozda. Podol^no raae predstavlja, paa padavin med 13 ia 14 ^. Paa ai aaotea* Proko Ljubljanakl kotlia® aega proti jufioaahodu Se na Loga^ko poljo, aicer pa vključuja spodnji del Ljubljanake kotlino, FoaaV3ko hribovje ia na aevoiu podaljške Karavank razen Maelja, nadalje Pohorje,  Kozjak ia aevoda vso Celjsko kotlino. 2 na-aprotno atrani se približa, do ^lavino aogajoS pa& z eaako variabiliioatjo« 2avaema obalo ia kraSko planote vzhodno od Trža^koga saliva«
i're5ao rano prodstavlja najvifijo vzpctoati  Julijskih Alp aa sahodu, aa jugu pa proti jugoz&hodnim vatrovom aažSiteao podroSjo 8©voro*a« hoduo od Javomlkov la Saelalka* Ako sc ae oziramo aa nokatorc iajotac, ki 80 verjotno posledica razrneroma kratke dobe (Idrija 17,3,  Komen 17,1 ^), potem imasx> v ^lovonijl aajvodjo variabilnoat v pregradi ali noposrodno v ajeiiem «al@dju (variabilnost * 16 $) aajiaaiiJSa (« 14 ^) p& T pasa, kl potelea po arodi vso Slove&ije, pravokotno aa Uinarako smer.
Utemsljitev, zakaj jo tako visoka atopnja spremealjivoatl ia pa »akaj potefcajo Isaaonald tako evojako, al lahka# To tem bolj, ker ai možna priaiariava a aosednjind predeli v Hrvataki, Avatriji la Italiji# 2a aeveia« SeiaSijo j@ ugotovljono,  da je varlabilnost tem y@5jaf 51« izraaitejSi pe5at
pr©hodBoati iiaa pokrajiaa« Ako aplicirasio ta *akljtt5ek «a iiloveaijo, bi
dllo, da ao Alp© preiiodno podroSJe najisraRitej&o stopn^e* Ia poznavaaja kliaatskih prilik bi bilo «akljuditif da ao are&ajejo aad ajimi vplivi aisteraov in to Bapftžao^i^lžžoija,  e moksimom v joaeni in umirjeno kontlnea* tal fega x maksimoja v poletalh meaecihi » juga pa more v aašo alpafco podro-S4© rasširiti svoj vpliv še srodoa^aki padaviaaki voUm z minimjm v I®r deluje »apedo«omki velim aaaprotao prviaa dvoeia#  to se pravi, efokta ao lo slabi, aiapak poviroSl ajegovo goapodstvo nasproi«! efskt,
 au&no vreao, mora blti opraajcmljlvoBt v iakea »ti5noR pagu vellka.
8* rahodu ltfcasujo najvodjo fcdiebsuaJMt B&rbaj» T Baio*ah* in sicer  J© ta fttovUJMk «tago *®5J& k0t $*L ^obotl (16*7 #)# © ajoal
abilnocti, dim bolj m od osredr^o aiovoiiijo porjctte^o proti vahovjo, ?ako i«a-i3O v frfe^ijah U#ot Colja X3f0f io^bški Slmtiui 16«o iam v Malosali* feo% ooe- 18,2 ;¦'• '^udi 5o vsaiaoao koz iahodiSčo ^loT^ifljgrudec^iiaaiao preko  in ^aribora podobno ctoj«ij GVanJo .
 prilik v
 pr©dolih ob Isto5u,ao©ia upo^tovriiiju, cta jo jKJtrržiaa na6o lopubliko v prlnori 8 ogracjniml ploakvami, ki trortjo po&wmm® padavlaako pežiiaej «prav nouaetna, glavni -/Erok,  tla jo podatkc o rclatiml variabilnoati mg&-3e ia&orlstiti lo v praktifine najnono, mMom ko bo aa oftito sti^kovao »aklju-čke potrebao po^aisati n& allčae Studijc v soso©tvu* To ao volja »golj «a tolae^enjo povodane variabllaosii v abtao$3'd FasottslK} ni oori aa tolmcenje oske^ pcuju minimaine mriabilBosti proko vee % sa Ba adiii z^ju^ek toga p&su bi lr^Mo dejoli, da jo fflujha^ razdabi lnoat v ob orskih preidollh dokai, dokairiao trdnosti v p^glo^u Tkljočitro toga p:-droSja v obooč ju srodoBoasko kllrae, aoveda pa bi ta tniitov drLala le, ako bl blli »sklju^hi is ,ioai5ije prvi^ ncuporečai tn dru/>ič, ako bi jih tso^i. aplicirati tudi Ea »a& jug« ^aa oajhno variabilnosti preko osrodi^Jo iiije talt© aplikacijo a# sa^ovavja^ ^9*w ^' * *><?s™<*Je">?<$>o *>-e/i&» **>&& *e
V nasprotju m totm ?axiabilaostjo, ki Jo aa toko oajhai poviftlai koi jo predstavlia i>lovejiija, jasblta iia 0 podrodij, vidiiao pri masočni riabilaosti prmv aagprotni olučaj. iiic^r tmamo tudi v t;« primoru raslika v odatopih, toda rassporedba al raabita, tomoS jo esotafr« s ttmdenco* V protrca niso vaeti vei cjesacd^ taaveč le dva, fobruar ia V katorih Eaoro iszvati nihaiije ae.jtežjo ckono&sko poelodico. Febj^ar jo naš aajbolj suh uitee in px©4dtai!ija gs&o Y paroigirodiiji @X©ktroenorgijo# » tm pa sQY0dn tudi aa^e ladBstrlJ© ia proinota« 2ato uo nlhaaja t tom laesoeu io
jo odlodlliio vlo^a v J3&&oib poljodolstvu,  caj jo to daa, ko jc ®od& raatju, ki Je v toa flM»©0ii V najbajsejll veg^taoi Sato je isost&nok p&dmin v Jmeiljtt sa gli^vsa praitvodla
 • b r a • r
Tak.		relatlvna		Odatopi				ralativna		Odatopl		
«•*  *******	WU	Tariab.		l	9»					*	m	*
1« Aabruo	64	52	94	147	49	77	126	49	167	132	92	73
2. AdlaSiBl	63	54	93	137	58	35	65	46	143	125	83	73
3. Oalja	44	47	55	125	32	73	115	37	99	86	98	85
4. Goaanca	161	62	333	210	144	89	165	53	186	113	121	73
5* Gforica	58	61	99	170	56	97	142	39	122	86	86	61
6. Horjal	83	55	157	139	72	87	148	4e	149	lol	147	99
7. Idrija	II0	66	305	277	99	90	170	46	209	123	148	87
3* Kamnlk	54	63	118	218	41	76	137	35	113	86	1*9	82
9« &00tan]0*L0«	58	63	33	143	48	33	108	5»	103	1*0	83	77
lo. KrekovSa	172	63	287	167	152	88	205	39	187	91	146	71
11. Krlž-Flanlna	31	75	17o	210	76	94	178	34	lol	57	129	72
12. Idg	103	73	237	219	104	96	223	42	463	2.8	126	57
13. Ljubljana	70	40	102	146	58	83	144	65	I60	1U	116	81
14* Maribor	42	46	53	126	35	83	117	38	117	1.0	67	57
15. Planlna pri Rakaku	104	65	209	2ol	93	89	163	49	156	96	122	75
lab.
-u
r	• b r u	¦ r						J b n	1 3			
Tek.		rtlatl-vns ^		Odatopl				r«latlvna		Odetopi_		
š*.      Poetaja	Wl6	T»rlab.	an		om	*	1^16	variab.		i	aa	
16.  Prodil	114	83	3*4	267	1.5	92	227	33	234	1*3	191	84
17*  Prlinskovo^Kranj	69	6*	1*8	156	63	91	126	4»	118	94	89	71
18* RogaSka Slatlna	45	57	56	124	39	87	U4	33	115	1*1	57	5*
19* Savlca	17«	71	267	157	I6o	94	234	31	121	52	198	85
2*. Stnji vrh	77	58	127	165	61	79	125	43	119	95	1*2	81
21* Slavina	T9	69	129	163	77	98	135	54	81	6*	1*2	75
22* Slovonjgrad*©	43	63	89	2*7	34	79	125	27	65	52	62	5*
23* Sobota	33	51	38	115	32	97	lol	35	78	77	75	74
24« Sodražica	9»	57	136	151	73	81	161	48	167	1*4	141	88
25«  Stara Glašute	7«	54	ff	139	52	74	161	32	124	77	82	51
26*  Strunjan	39	65	65	191	35	9«	81	53	75	93	64	79
27«  Sv.Barbara	48	48	83	173	45	94	96	4«	84	88	8*	83
28* Sk*ojan	56	66	1*1	18*	56	lo«	124	44	114	92	1**	81
29* TopolS5io*j	52	71	157	3*2	44	85	14*	29	82	59	1*5	75
3** Trabnj*	51	51	7*	137	47	92	116	42	13*	112	1*9	94
Tab.9
70t
 .,r    variabHnosti
 12
Y februarju (akica 7g) je Tariabilnoat največja ˇ alpakem avottt ln anaSa nad 7o $ dolgolctaoga povprečja *a ta meaec« Skstrem predstavlja nihanje Y Predilu kjor dosežo kar 85 ^ Ves pas od morja do vkljufino glavaih kraških planot im srednjo nihaoje modnejče od 6o ^. KajviSje plaaote pred-stavlja dokaj oatro lofcnico med isdatno k variabilnoatjo ˇ sredozemskeffl obmoSju i& umerjeao (pod 6o ^) variabilnostjo osrednje Sloveoije. Ha »evero-rahodu, vkljuSno s Coljako kotlino, zdrloie srodnja variabilnoat pod 5o fo meaečnoga povpreSka. Tondsaoa jo toroj ofiitna: nizki kontinontalni predeli lmajo najaanjSo variabllnoat, nato pride na vrsto srodozemako obrobje in končno vlsokogorskl avet« Eazmorje 4:3:2 (Predil 83 p, Strunjan 65 ^, Marlbor 4to f) je neu^odno, lcer je največje nlhaaje pmv ˇ glavnih hidro-energet3kih predelih.
Prav tako, kot je o&itaa tondonca v februarju, je očltžia tudi v Juniju (aklca 73)« itaalika jo le v tom, da popužSa variabilaost r februarju 4St (akica 72) pravokotno aa smer jugosapadnlka, Id vlago prina^a, ia da je tem ve5ja, dim viSje ao vapetosti, imamo v juaiju popu§5anje no od jttgOBapada proti severovzhodu,  teraveč od jaga proti soveru, pri čemcr rolief no igra nikake vloge* Predeli s proceatualno najizdatne jSoml pada-viaani (Slovonjgradcc lo,2) imajo mnjso variabilnoet, oai z najmanjžiml (Strunjan 8,1 :f) pa aajvočjo, kar je povseci raasuizajivo.
fzanc             '    tfivne   variat
•7O *      I vJ
Moireao gtališda gospodarakDga afciaka je taka (ˇ jmljtt) ugodaa,  saj XeLi v pasu aajmanjgega kolobanja tudi severorahod* ki px©datavlja aaJe ^Lav»o poljedals&o podro^j«. Da leži r tom pasu tudi glaiai vlr naSe eloktriSae onergije ni važao,  saj je junij ae&eCi ko icsajao f yisoko^>rskem avetu dovolj vodne eaergiie aaradi topltve aaaga, Heugodao pa vpliva velika varlabilnost t@ga meseca v kraškom avotu in to tcni bolj, kor je propustnost tal nadaljni momoat, ki atopmjuje poslGdlco evaatualno izostale moče.
Ako primorjsiso vee tri skice, pcmazarjujo^e rolativno vari-abilnoot, poton morarao pač  zaključiti,  da ni mod iijini nikake slidnostl* postavimo,  kot an>o to videli pii moaodni razporedhi padavla, ko je sapad&a pregrada prišla r©dao do veljavo. f» u^oiovitev pa au^ao opossarja,  da bi bilo potrobno izdolati kompletno prodlogo^ot srao to atorili v vsoh doaedaajil primorih,  toroj za vseh XZ laa&ecov* 2a gosjpodarstvo jo rea najvažaejša voria-bilnost Y L©b*uarjtt ia juniju, dobrocfesšla pa bi bila raaporedba tudi v osta-lih meseclh* 2a klimatologa pa nakaza^ia ro^itov ne bi bila le dobrodo^Ia^ totavoS jo naravnost nujna«
^redložcna xasprava temelji na, 1G letnem opazovalners nizu,       , kar je komaj polovica aormalno^a niza, ki pa tudi no predstavlja nic voč      \ kot le ro.^itev za silo, pafi izhod, ker jo tcžko priti  do dalJSega niza s »adostnin ŠtevlXom postaj,  Opazovalna roreia v Ulovoniji Je m©d dokaj ctarinii
7<f
m ia raxpolaga z rolativno gaatiai postajsiai, aa katerih pa so bila opasova-aja poaov&o px©ki&j©aa za daljšo ali kraj&o dobo. Kaj tu omeaiiao »lasti  5a» druge svetome vojn©, ko je bila meteorološka slttžba, z rečkiml izjemmi, prekiajena. ^eveda bo txeba ta leta s iatea^olacijajsi sapolniti, ako hodomo piiti do aeprekiajeaoga siaa 60 ia več let.  ižoaultati radunakih operacij pa 80 prlbližajo stvaj»ao»ti lo v sluSajih,  kadar se poalu^ujeao pravilao i*bra« nih osnovriih postajf Mliso lativega hoda pride v poštov šc xk relativna varia-bilnoat in le postajo, iti jjaajo ta dva olomonta 3lična je aogoče niedsobojao izpoj>ol^iiti» ^ri tom seveda no gre le za lctne vrednonti, azapak pr©dY»ea s& mesočne*  rako vidiiao,  da jo tudi « s pravkar prikozane strani velika  izdelati karto mesočcc variabiluosti za vsch 12
V okviru predložoae disertaeije je saloga ja0l«y©dljiva. Sahteva še aaio^ ve5 »aflaidaega pre#a5u»avaaja kot n.pr. po^lavjo o suanosti ia vlalaoatij p« tudi po problcsaatikl predstarlja aalogot ki jo je mogoče  lo v aamostojnon večjeia dolu.
2. Bkstreaal lotni In aotsSai odstopl o) absotutni Ceini    odstopi
Kot omenjeno izrtieunamo relativno variabilnost iz vsote letnih odatopov.  Ako si oglodano  ta eleaosit (odstope), ugotovimo  takoj  islo veliko razlike. Tabela 8    in prodloge <P nara to dobro iluetrirajoi is oboh rusvidiaio, kakšai imdavlaoki režirdL  30 bili v posara saaih letih aaie^a aisa* Hadpovpročao aočo jc dobila vsa ialovenija v lotih 1925» 1926» 1937« - Vsefr trlkrat ali 19 p9 modtom ko imamo naaproten priiaer le eakrat (C^)  la to leta 1938« V vseh ostalih 12 prlmoidh (75 ^) jo bila rasporedba aaeaotna^ saj mo imoli v istera letu prodelo s nadpovprečno ia prodelo c poupovpie-čno naaočeaastjo* Ako upo^tevamo,  da zajaciajo frontalid. padavinaki režiml, kl ediai dado ia^itaa padaviae, veliko povr&ia© ali vsaj dcage pasove, na drugi  strani pa, da je v primori & tem področjem povr^iina kilovcnije upr&v noanatna, potom dobirno josno sliko o raestu, ki ga savsom Slovenija mod posamezuimi padaviaskiini področji. Le izrezito prehodae oone ciorejo kaaati tolika nasprotja ˇ padavinski rasporedbi, kot jlh vidimo pri aas»
*ri tom ai povdarek soek> aa dejstvu,  da sso isieli 1© v 2!b fi fctevlla l©t enotao teadeaco v vsoj republiJti ia da je bilo v ostalih 75 $ Slove&ija. razdoljeiaa aa relativao aaiaoSeal la suhi del» To arasnerje bi bilo v daljšem aizu verjetao drugačno.  Ear bode v o51 je i*ra*ito«t aasprotij mod auhimi. ia namočenimi predeli v Istem letui   ?ako imamo
v letu 193o v Julijs&ih /apah defieit ir višial 4oo mm (savica 438 ffl&) komaj 4o ka oddaljoasm Txnovskefa goadu pa suficit preko 5oo ram (Krekovšo
 aa). Kadpovprečno aaaooGn Js : redel km^lsili piaaot, oa*o<fc;ja islovenija je bila v eaetaaa $&*» s vgea viaofeogorskcra avatom «uh&, na^protno pa je bila v&a vshodna Slovealja sopot m^Jpovprodao tta&a&tasu $afe& raaMtost ni  primer, s*J im*m v»3 podobnih (leto 1933t 1036) ia tu ii israei- (194o)
 16 lot, kot ooanjoao, ai taor^očo poatavljati klju5k ¦ o varočai -K>vosanooii odoosfaao pripadnoeti ptmmmMih ©aot oaoim ttli dfiaawi p&d&vinafcenia reSinuj vaoitakor pa teh 16 priraorov
 orlKacIjo padavlnskih pillik v .Uov  fclifijatoloi;ke^a etall^Sa «a»lu i prav poaateo pomomatfr  pa<iavin v prinerl, ko jo bila vsa Jlovani ja nadp<»vp2?eSao
 adssae na ooaovi diforoiic (olanentov rolativno voriatdlaoftti) možino pada^da v posfittfmom lotu in ao&golatalm yryOTftmk povpiofikflfli^ čliaar prldoio razliko cou^o hol j do t$s&Sft* kot pa# 5e bi jih risali aa osnovi afcflolutttirh vre<Jnosti, V dMbx jo bilo vsotih 36 repreifintativnih
V 1 tu 1025 sl dr-ita predela 4Xp (^avica 768 an) io  &»8da lldilja 731 am) ravaoto^jo, r Gaslodnjom lotu pa v najvi^jlh alpaklh pxe46lih tB v pxod ajin l^iodo« Eolovr&tu ilo preko lloo« «m aoafioita, oodtom ko pad« raaliiui nad Tmovakim goedo« a polovico (Idrija 666 aja)« Saeinik iaa podobao raaliho foooftaea 535
toroj ?:roov&k± go*d, po vl.^lnl odiaor^, prlbliža iiaožniku in no
V letu 193? jo oituacija iao5no aawUtaaa» 8O aa južad polovici:  Gooarico 1X96 mt Pliiiiiaa pri imkel» Io4o sm; proti
 odstop popu^a, in %m Idrija le &© Kl am, ilrokovfjo 833 ae ift  na -odi 344 raa odstopa, V AlpiOi prldc do pcuiovno^ dviLj:-t kl pa je elab5it«a Dkoro 3oo zaa nižji od omgp. v titto^allKi. la potoka iaolinij je rosvidno sledo5e: mkgifflalno nsaoitao pad&vin, eI so po dolgolotnea pov-psedku ˇ Julijsklh Alpah, Tni vakom ^oadu la ^iiQ.i.ilisu mloao pov»eo v poaami znih lotih varir 4<> ®»^ ekflftroaa At katerlh mog* pr«d»tavl ja primcp ittaporodbc v leta 1920, &0 oo projcl^ i«ra«it an^gtmafa Julij&ke
toroj v i&aarakoz olatciiai, prl toea aft oomiso le s&vedati# da cla«sa timslta področja oboh go^ftJdh alstajsov niso v oboočju im>e bi upo;tevali še to dojstvo, bi nasprotjo mod obciai rožimoaa bolj 4om
 za tako raaporedbo predatavlja gotovo raalika t cirkul&cijl aad zap&dao polovico Bvropo, od&oaao Sredosomskega basoaa# Se tofcaejše bi bilo tamženo s ugotovitvijo, da Je rasporodba padavia odviaaa prechraom od poti arodofcoiBakili depresij, odttosao leg© i& oblike Tišiaak« doline. Čim juža jšo konponento Iraajo sredozomako deprosijo aa poti proti vahodu,  tom izrazitej.^ bo aak&limim v Dinarsken gorstv., obrat. o j^i bo »©veraejša koia|)Qaaenta povsioSila laaksiffium v južaih Apaeni^kih Alpah* Makai-, »um v tej gorski akupiai »topajttjejo tudi sludaii, ko pricfe do globokih vdorov hladaega «xaka yf$r®d&zemkl baasen, ^lavaa depreeija pa leži od Alp»  tako da j© nastanek geaovske d©pi?e8ije mlo verjeteia,  saj pride do prehoda hladne fronte dia^ktno pjreko ALp» ? smerl od »ahoda proti vshodu* V tam slučaju dobe južoe Apnenifiko Alpo onorcuio padaviao še pred prihodom hladne fronte ~ kot poaledico prisilnoga dviga vla^nega,
tropskoga zvaka, ki ga velik gradient kljub stabilnoati atmosferG prisili, da prekoradi glavno alpsko greboiic. Taka je bila n.pr.  situacija v za^etku februarja 1951,  ko 30 naši  skrojai  3QVorozapaviii predeli prejeli* preko 2oo nim padavin, vsa vshodna polovica ^lovcnije pa je bila izvon padavin-
Got&ro je, d& ni oetro aoje mod oboma padavinskiraa ^^ui-uujA^/ da irnano opraviti s prehodi, tako da sega alpskl re2ira &a v dinarski siate.r, in obrattio. Medsebojjio prepletaaje ima lahko za pojjledlco, da prejme vmesni pas zolo izdatno tmožine padavin, na drugi  Btrani pa,  da. 90 nihonja zolo majhiia. Da si to la^je predočlino, naj aam pooaga slodoča o padavinah v dveh zaporodtuh. lotih v posam&eaih področjih.
Loto         ^lpsko področje    Vmosni paa        Dlnar ko X                     4oo nm              3oo                       Xoo
~Ž                          Xoo                        ^                      ,400
5oo                     600                         5oo
jfel.variab«        60 ^                     o $                       60 js
Ia sheims jo ra3wldaot da prei«© vmeaai pas v povpi?o5ku ve5  kot glavai podroSji la daljer da je * vaeaaom pasu irariabilaost
 lorda je prav r tej shemi klJuS do odfeovora, »akaj projiao Traovski g «d tako vl^jk© koliSiae padavia Ii3 istoSasno «akaj jo relativsa varlabilaost tako flaaofetm v priaaeri * mo v Julijskih   -dpah« Seveds bi priaaanj® tak@ga toXma«Janja pomeiiilo, da sakljuSki, ki so jih v pogledu variabilaosti postavili «a i*eia5ijo, pri aas ae dr^ijo in da je pas majhn© varlabiliiosti preko v90 Slaveiiije od sorja pa do haBamm Prekmurja posledica prehodnosti tega predola.
 1937 je aaaSilao &e po eai posobaoati, V vsom 16 ai«u J0 v tea lota WLlf paroceatuolito lsxafc»a, pozd tivai *L* ps.daviaski odstop najveSji na skrajacm soverovshodu; abgolutni odstop saaša v ^riboru 421 ntnt v Baj?bari 451 ln Soboti 435 sm. ali 4o do 5o ^ dolgolefeiega povpxedka. Ako Izrazimo v procontih ek3tionae preeežke tu I sa zapadno bariero,  «a katcro so naai aadoSdal® v prejSajih izvajanjih «aradi euakih aolgoletaih prtpreilkov le ra«likef  dobimo makslmalno kocaaj 4o ^. fo pa pocterd,  da imorao na »©vorovshodu novo padavinsko^ podt-očje, torej poleg dinarskega. in ack^iak alpskega Šg pa-Jionski režim, V čaau aje^ovoga gospodetva so molina padavin v V&nonzkem obrobju močno povoča, vendar na karti izohiet ne more priti do izrtiza, ker ostaja maksimuni padavin sloj ko proj na »apadni borieri. Do izraza pride .;;olef ako se poslužujcmo relativno variabilnoati.
Ako tcm trem padavitsskim režiraom, ki m ffi«dsebojno bore «a gospodstvo nad ulov@nijo, priključimo .>e nepadavinsid re^im, ko pride v&a ilovcnija ali pa i« 1« dol pod direktni vpliv poaomesnih aiiticiklanalnih jod©rt katesdh 1©^ in aato tudSL  vplivuo področje ˇ alovojoiji moSno variira -T - naj bodo onionjon* le tri glavne aituacije: anticiklon nad oredoaemljoju, atiticikloa eevemo od Alp in anticiltlon nzA ^arpati od&osno 3o vzliodncje -• potcm naa je rozuraljivo, »akaj ao p^davinske prilike v Sloveniji tako kou^licimtie.   ,
D.
BoBodarija izvajanja v tea poglavju so se naaar»ata, predvsom aa iakanje glavnih padaviaskih r©SiJ2K>v, pri 5«aer so slu.ila kot osnova , ko j© prejela vaa Slovenija bre« iajeese bodisi &adpovpxeSae,bodisi
 naloga jo,  da spoznamo razporedbo x ekstremnih letala la meaeSnih odstopor neglede na leto Y katerem je aa poljubni postaji
ekstremai odstop, pozitivai ali negativni, aastopil.  Iz tabele        &e bolj pa seveda iz skice je razvidaa geografska razporoditefs pozitivnih ekstremaih odstopov izračunanih iz razmerja med vrednostima:  absolutaega ekstrema, izra-ženega z razliko med dolgoletnim povpreSkom ±n ekstremao pozitivao vredaostjo ia drugim elemantom, ki ga predstavlja dolgoletni povpredek.  V stvari gre torej za izalohijete,  le da bi mopali vsaki  številki pripisati že loo fi ia
bi  topej ae imeli 4of  teaive5 14o $ (%iibor)  ia ne 41,  temveč 141^(Gomaaee).
(5K-91) ^otek izolinij 4*e iznenadil  ^ajvečji pozitivai odstopi v vigini
polovice dolgoletaega povpredka izkazujej© postaje v pasu miaiaalaih padavia: Stpuajan ia Sobota.  ^ema dvema se priključita še Plaaiaa pri Rakeku ia Adleši-5i» Ve5iaa Sloveaije ima ekstremae odstope r razmahu od 28 do 4o f> letaih pov-prečkov*  V ta paa je vključeaa tudi večina Julijskih Alp ia večiaa Tmovskega gozda (Savica, Krekov^e 28 ^), torej predsli z aaizdataejširai padaviaami. Vmesni pas,  od 4o do 5o $ pokriva Slovenske gorice, Ptujsko polje ia se r obliki jezika raztegae proti jugozapadu še v Celjsko kotliao ("Celje 44 ^), dalje pripada večiaa visokih kraških planot (Gomaace 41,  KoSevje 4o,  Sodra-žica 46, Siaji vrh 41)    ia kondao aeposredao zaledje Trlaškega zaliva (Xoaea 47 *ft Slivje 43).
Letni    negativri    ekstr^mi
sk. 92
I« dejstva,  da ekstremai pozltivni odatopi v predelih s ia Slbfclmi umoslnarai padavia pa relikosti Jasao odatopajo od večlae odstopo? in da aasledaji, drugi aajve&ji odstop kax za loo in tadl  ve5 odstotkov pre-kačajo (Ljttbljaaa 761 - 385 fi»; Golje 5oL - L25* Sobota 435 - 2?8* §8a ftfta 5o8 - 125) aommo t© odstope sraatieti ssa prlmer©, kl  se dogode ffl«aa odaoaato le v aelo dolgih decoadjih iu da bl bilo zato proitraajeno, iska-ti aa oaaovi teh priiaoiov flzlkalne zakonitostl za njihovo razporoditev«
Blstveao mElidaaVraspoiedb« negativnih letalh okstreaaih odeto-3?0T* ^riro, kar je treba poddrtati, predstavlja oaajSi rajepon ekstjeiaalh noati. **ri |K>aitivaih ekstrsmih je ta raiposn sna.^al 3o $ (Ckocjaa ulaa 52 $} medtem ko zaaša ra«lika pri no^tivaih odstopHi kaaaj polovieo, aaiareS lo 15 ^ (Cel^e 2o j^f Sinji vrfi, Predil 35 #)• V»a aioveaija je raadoljona v tri dele# O5re(3nji pas, zavzomajoč predolo od Kozjaka preko Fo3borjaf Celjske kotlino, Poaavskoga hslbovja, ^jttbljaiisko kotlia© tn preko Skotj«loškoc9rklj«iask9ga hilbovja t&r Kolovjuta v PurianskA aižlao, ima manjiio letno variabilnost, in sicer od 2o do 3o ,;¦•  Vsa oatala Slovenija, to jo visokogorski avet aa sevoru^ dalje vse kra&ke planote, alako tn ^aaonsko obrobjo pa imata nihanjo od 3o do 35 ^. Vldlmo toicj,  da ra2por©dba negativnih letnih ekstrooav v nasprotju s pozitivalmi sa polovico manj^a iii drugič neraz^ibana.
 ekstremi
Leto predstavlja prirodao cnoto, v toku katore so v zvosi 8 potovaajem sonca vrio redrio sp^om^inbe 7 planetarni cirkulaeiji* spremcmba zmjo za posledico delitov leta v letne č-a»a, ki pa Ltiso trti .o na toraiae Boačnoga letay  temveč n^stopajo z večjo ali raaajSo aasudo, Iaraz teh eakasiiitev so odatopi tudi obch glavaih klimatolo^kih claaontov -* te^eratumih prllik ia padavin*
Za 8redo8oeiskl basen la vso južno IJvi^opo voiao, da prlde ˇ poletnem časa pod gospodstvo subtropskega anticlklonalnoga pasu ln 8 tera v predel lepe^ vx»aeiia, saj jo obiaoSje polarsofapontnih aotenj tako poti« snjouo proti soveru. Izostanok take prestaTitve pa povzroSi,  da je poletje deževao, neizrasito. Vead^r pa vomo iz lakušaje, da 8® odstop v ©aaa letnem času pogosto komponzira 8 nasp rotiiici odstopon v drugem letnera 5asu, tako da pride do izramava* Se v toku iatega leta vsaj ˇ glavniH obrisih 1a «ato letai odstopi aiso
Ugotovili smo,  da snaša v Sloveniji lelativaa variabilaost od 12 do 18 ^ letnega povpreSka.  V ekstremnih letih pa je odstop obdutno ˇe5ji;  t »amočaaih
Pozuivni    exstremi     v    februarjU
od 2o do 5o $ (skica & )  v suhih pa od 15 do 3o $ (skica^ ) j.n to kljub temu,   da se v naših predelih,  kot omenjeno padavine,   kl  so bile v enem letnem času preobiln© ali prešibke,  spravijo delno v ravnotežje z na^pro-tnim odstopom v obdobju ostalih letrdh časov.
Pozitivni    ekstremi    v  junrju (°/o)
~60
100
To kompenzacijo olajšuje dejstvo,  da leži veSina Slovenije v coni ekvinokci-jalnih padavin, pri tem pa tudi glavna dva letna 5asa ne zaostajata močno za prehodnima,  jesenjo in pomladjo, kl sta v pogladu padavin,  razen v pomurju, glavni padavinski dobi.  Hazuioljivo je,  da ima evantualni izrazitej&i izosta-nek padavin v pasu,  kjer je le ena deževna doba,  mnogo  težje posledice,kot pa 7 naših predelih,   saj je  kompenzacija v preo3talem suhem delu leta malon© izključena.  Kljub tem izednačujočim momentom dosežejo ekstremni letni odsto-pi v Sloveniji «k> 5o $» dolgoletnega povpreSka.
DrugaSno enoto kot leto predstavlja meaec. To je aamovoljna tvoifca,  brez sleherae primerjave z letom ia njegovim ponavljujo-čim se •kvinokcijalnim sistemom pdavin,  Žato  30 nihanja v posameznih mese-
cih v povprečju maogo veSja kot letna nihanja« V februarju smo ugotov, da znaša relativaa variabilnost od 46 fi (Maribor)do 83 % (Predil;j v juniju
pa od 27 $ (Slovenjgradec)   do  54 $ (Slavina) mC^6
90
Negativni    ekstremi    v   febrvarju
V Ikstremnih slu5ajih mesečnih padavin so odstopi seveda mnogo večji. Podobno kot smo ekstremne letne odstope analizirali z ozirom na pred-«nak, bodomo tudi pri obeh mesecih,  ki igrata v našem gospodarstvu najvaž-nejšo vlogo,  ugotovili odstope na enak način.  Iz tabele  $   ia skice 93 j«
mogoče razbrati  sledeče;  V februarju se gibljejo pozitivni ekstremni odstopi
2, od 115 $ (Sobota)  do 3o* fo (TopolšSica). V vzhodni Sloveniji,  to je vzhodno
od Mislinje ±n aekako od kolena Savinje pri Colju ter južno od Save od i«liva
Ljubljaniee proti vzhodu,  so odatopi med 115 in 15o, zapadno odtod so od ISo* Gl&me dinarske planote  (Idrija 277 $, Planiaa 2ol,  Gomanee 21 o)  ln iaraziti alpski svet (Predil  267,  Sr.&riž-Plauiaa 2o9,  Kamnik 218)  ter aa rzhodu podaljški Karavank (TopolšSica 3ol)  imajo nad 2oo mm velik pozitivni odklon.  Važno je povdarlti,  da podrodje Krekovž  (167),  Eaven  (191) in Savi-ee (157) niso v tem pasu«
V juniju so pozitivni odstopi za detaro polovico šibkojši. Kajizrazitej.4i so v Suhi ia Boli Krajini,  kjer dosežeta postaji ilmbrus in Adle.^iči 132 odnosno 125 yot najšibkejši pa v predelu visokogorskega sveta (Savica 51, Sv«^riž~Planina 58 *f)  in zopet na vzhodu Karavank (Topolščica 59 jž,  Slovenjgradec 52 j6). Vmesni predel predstavlja eaakomemo postopno zmanjgevanje odstopov,  tako da je očitna tendenca v padanju varia-bilnosti od jugovzhoda proti aeve2X>zahodu.  Ker sta bili Bela in Suha Kraji-na v febmarju v pasu minimalnih odatopov,   skrajni  severozapad pa v pasu aaksicialnih,  lahko smatramo,  da predstavlja razporedba odstopov pozitivnih v juniju zrcalno sliko one r februarju. &^'/"'^/*"**&   *
ZakljuSek glede maksimalJaih mesečnih pozitivnih odstopov v najvažnejših dveh maaecih,  februarju ±n juniju, bi torej bil,  da so izraženi v odstotkih,  vedji v zimski dobi,  ko je manj padavin (februar), kot v Sasu z izdatnejšo modo(junij).  Glede višine maksimalnih pozitivnih odstopov bi bilo podSrtati,  da dosegajo dva do trikratno meaečno vrednost v februarju, medtem ko v juniju komaj preidejo enkratno vredhost. Kolebanj« je na oko sicer veliko, vendar v prim©ri s sosednjimi predeli na jugu še
ˇedno gibko* Tako je il.pr. v južni  Italiji padLa oktobra 1951 19-ki&tna ˇredaost aeaečnega povprodka, tako da ispadejo ttašl odstopi prav nosnatni.
Hegativni ekstremni odstopi bo ˇ caLih predolih egIo velifel« Frifflerjsva a pozitivniinl ni moJS&a, kor no^ativni odstop ne moro preiti 3.00 ^, to jo eluSaj, ko v določcnem oosecu sploh ai bilo padavin. Ta skrajna raožaoat ni bila v obravnavaaih dveh mosooih na 36 reprezoatativvtLh postajah
enkrat                                                                                  „                   ^
ttgotovljena nikolii dvakrat in sicer y februarju 1938 v ^koojanu %& juuijau  v Horjulu pa ae Je tenu močno približala (99,6 ^). (Tab. 8»  skica 95)»
V  februarju so odstopi israziti ia nih&jo taed 69
in •• ^ (ikocjan)» SLavai padaviaski predeli * sapadaa gorska pregrada - ia vob predol sapadoo od tod (skLcit ?^ ) im odstope preko 9o ^, in isto velja «a skrajni oefcl sevorovzhodal pas (Kapela 98t Barbara 04, Sobota 9?)* Vkaeaai predoli iimjo odstope od 3o ;S do 9o $ in le sapadnl dol čtajerake In 3uha KrajiJna imajo pod 8o ^ (Trbovlje 69 ^9 Slorenjgradec 79 ^, ^mbrti«
77 m
V  juniju (akica 96) so odstopi uaerjenejli. Ako isvzameao Isjemaa priaera Horjul la Trebnje (94 ^) so junijski odstopi bili v okviiu razaaha roed 5o (Slovonj^radoc) in 88 >v (Soclraaica), pri demer je bila raa-poredba selo enakomGraa, Israslto iastopa le Sirok pa» proko štajersko (od Avatrijake do HrvaSke c»je) t katorem so bili odatopi maajšl od 6o ^ (SloTon gradec 5o9 ijtara Glažuta 51, Maribor 53, Rogaška Slatiaa 5o ^) sic«r pa so se odstopl gibali v vi.^ini oa 8o fi*
fako vidioo, da so tuoi pri negativnlh odatopih rrednoati bile dosežono v dobi najšibkoJSih padavia.
Kli 1925-40 kot del sekulazaih op&sovanj.
Mhaaja letnih saiGšia padavia bo pok&*alaf da Sloveaija fcljub svoji ploskovni n©Enatnosti ne predstavlja v padavinskem pogledu <snot©t v kateri bl a* vrstili pozitivni in negativni odstopi pos&meznih let preko vse xe-publiko em iatijo prodzaakoa, tokas&lo so je, da 30 moln© Telike razlike na aolo aajhnlh razdoljah«
Res jo slc«r,  da so volike r*zlike v pradsn&ku lotnega odklona r«dke,pa bi bilo neodgovomo vendarle^    aho bi iabrali katex*&oli postajo in bi njoae podatke aplicirali na vso ^lov Jlijo, Praviln«je bi bilo, ako bi isbrali ropresoitaJito^ karakt«rist!5ne poataje za večje regij« In bi n&to izvedli nalogo, ki je zuuaiačena v aaglavju,
2al še nc razpolagatao s kritično obdalatiim m&terljalom naSlli           I
najstarcj.^ih pftetaj, pu je naloga sa«ta sato traaotao nsizvadljiva.  Oatan© * fiam ie Ljubljana,  za katero Imamo podatko od 1851-1954, tor«j polna Io4 leta. Vsa prej^aa poglavja ao Isiela za. svoje podrodje vso Slovenljo,  tu pa ofepar-navamo eno samo postajo,  ki more reprozeiltiratl le spodtij* LjubljanBko ko-tlino.  Z ozirom na pom©n,ki ga v zacinjem 5asu lgxa v goapodarakera pogledu j«x to podroSje,pa bo tudi obravnavanje tako o*ko odmerjonega podroSja ko* rlstno iii to tem bolj,  ker podajamo način,  kako naj bodo obr&vnavani blom
l
Grafikon ^   prikajujo trend padavin v Ljubljanij potegajenje joa   .,
osnovi lustrov, to je letuih pentad, la to aefobiSajnih,  toravoč rosanih (laufende Luntar). Havadni lustri kažejo §e pr*velike raslike, pa jc sato trend težko raavid«a. Mnogo otipljivoj.ii je pri uporabi Tssaaih lustror, ker so odstopi posameznih lot selo tmnJSani^  saj s» vr«dnosti aaradi odpa*
da prvega žlcna in vkljuSitve nasled.jega aovega 51eaa razmeroaia majhne in to zato, kar ostanejo po štlrj« členi v dveh aaporednih luatrih isti.
Trend nam alužl lahko v rasslične aamme. V prvera poglavju (letne anožin«)  smo tnimogrede omenili, da jo 16 letaa, Wagaerjeva perloda   f prekratka ia da bi bilo smisolneje, ako bi mogli vzeti kot osnovo Briickner^ jevo 15 letno periodot seatavljeno iz suhega in mokrega dola. Ako ekušatao | i« grafikona izluSčiti katerokoli ojaenjenih pcrlod,  moraoo zaključiti,   da j© uspeh majhen. Upotitevajoč,  da jd trftba razmah« 35 lat odnosno 17 do 18 let jemati « dolofioalia odstopom (Sasovsifii), pot©ra mojpemo i« poteka trsada Xxx«iatjiii7.4r«kxfii*k*B»k priti do sledečega itaključka: prav zadoje dekad«
 vla2ao palovlco,  ki s© je xa5ela & 19E2 leta
in trajala 10 l#tt aakar je »a5©Xa druga,  suha doba, l& ji še ni konea, čoprav &&j bi bila kulmlnacija že sa nami.  Tako bi v sadnjlh dekadah raogli Jt&jtl prijeial jlye obris* abek p«rlodt medtan &o y starojSe« pot«ku tafctli  iii. Zadaja »gotovttsv valja tiadl aa IX l«$ai ais, ki aaj bl bil *  sonžnimi              ^
Nekoliko r«5Ji uapeh ae po&alo, ako motriao trend s stališča Schmauaovih »imetrijaklh točk^ ki prodstavljajo važen elomont aa dolgoro5no progno*o. Za njihovo ramesti tev v«lja 3«vada isto kot smo dojali o čaaovnlh od»to^ili BT6$6 Gbmm&vmZh nizov. Vidiaio, da ijaamo y vsaki polovicl stole-isncga ttiza obratni točki 3 ia 31» predatavljujoči istočaeno medBebojao zrcalno sliko (vrh * dol); Istočasao pa tudi Br«dl>Ž5« airaetrične raaporadb« 5o letnega raapoaa. % obeh straaeh »rcalnih todk se vr3te s dokajšiio sim«-trijo obdobja 2 iEdatniml in šibkliol padavinainl. Vsekakor pa je potrebna kajšaa zaloga dobre volj«, ako hoč»jno 1# nihaaj v tr«ndu izlu^SiJli nek« ni-to»ti, ki naj bi prodetavljale tcaeljni kanon dolgoro5ni prognozi, 5aj ra«vidno lz tr«ida,  da j« pojetn "slmetrija" vzot lelo širokoj vrhi in doli »« rasvijejo a«daj mo5n« j«^ pa zopet šib&aje in prav k aobene trdnosti tti sa prognoao nasl©diijih l«t, kcr J« eiiako jnožno,  da bodo naalednja leta 1« pootopno prldobivala na vlažnosti ali pa, da bo priSlo o-slo do ponovnsga po- iii nato? ^dprte so »opct va« možnostl.
oe bolj negativna je oo«aa možncga  L»korii53aiija tronda y  omwijene 2iaiaejse9 ako se zavenio,  da so v prikasaBi k iviilji zabrl- naaprotja posastemlh Xet# naj omenimo leto 1938,  katerega vx«dnoat »toji na tr«ndu «©lo vinoko, pa5 saradi ekstrooa naffločonosti v pr^jSnjeffl l«tut ko |« padlo v Ljubljani v vs*h loo letih mjv«S moč«, 2379 m, 1938 pa niti polovico omenjea« vr«dnoati(1175 mm),.  Optimiftt bi tudi v i«m nasprotju ž« videl zakonitost in oanovo za prognozo:  »^uhim l»tu sledi cioJ Podrobna analisa loo lotnih količin tako podmeno povaom zanikat saj n.pr« v vs«m docoiilju 194o-195o ni bilo niti ene letne vrednosti (aaksimum X«ta 1941), kl bl dosogla sr^dnjo rmč&osft poprejknjsga decaaija (1628 Vs«, kar mm trend dovoljuj©, je xaključek,$a bi na osnovi vztrajnosti bil* pri5akovatl dvig letnih koll51n padavin* .Ji pa je obratna to5k& res 2o pila in v kakšnera t»rapu 3« bo mor«bitna namo^enogt nafll^dnjih lot la,  šo manj pu scvdda poaameasnega od prihodiijih l«t,  sa take zakljucke pa ni  oanov«.
4« koriat trenda v Ljubljani,  ako si ogl«damo tisti d*l Scrivulj«, ki obs#ga aalo opaaovalao dobo ia ga pi4a«rjaiao s osta-llja daloia« Ki t«žko ugotoiriti, da je bila to doba i«reda* aasi55««O8tit v«dji kot v ka-t«r«mkoli 16 l-tn®m nizu starejfiih opazovaiij. Ako aaj ta atavok tudi podpr«mo; potam prid«no do sledečih podatkov:  v loo letn«m niau
Trend padst... vLjubljaoi                     ;re'   '¦   "redn<    *»'-'¦'
1850 ' 1954-                                 __           sm     •     /rcdnc.        1925                I
91
 povpreSek 1415 iaai* Posameana leta neScga nlsta so idrfcnila sioor po&
to vppdnoat ia to c«lo L5 $ VB*h l*t (1928* 1929 f 1931, 1938), toda l«ta soak blla tako n&raodena, da tnsnd v vs©& poteku ni pad«l pod loo l«tal povprtček in «a&i*a 16 lctni povpreč«k 1018 m ali 114 «g loo lttnega povpi«5ka. To pa j» s*lo važno Bpoznanj©! Sicar bi ga mogli do nek« mor« predvidati  I« pi?i obravnavanju odstopov V po»a»»aiiih l«tlht ko arao ngotovili, da j« bilo        » v 16 letnom nisu 1« 1 l©to, ko so bil« podpovpi«5a« padavin« po vsej xilov«ai-jit Bwdtem ko J« bil obratai primer trikmt. PraT »l#4aja «gotovit«T pa
vprašaaj^^ali bl 1« n«s sm»li, s»v©da z določeno porcijo rizika, Ljubljanskega  ra»d povpraGk* loo letne dob« 1b povprečkom na.^«ga aiza raačiriti
na vao olov«nijo* 2 driigimi b©a«dami, količia« padavln bi norali sa vso 3lo-venijo »hlžati sa 1/7• Froti takomu g«n»ralisiranju p« goitiji ut«aaljitvi JR« bi bilo t*žjih pomislekov,  ako bi iakustva ne kazala drugad««
Kvocient is odt«kl« vod« ln množin« padavin,iLloč«n#, bolj« l»o«j«nc md iatia podroSjam, ic»auj«mo odtoSni količnik.  iiaEum« 3*, da nl-koli ii« Qoro preiti vr«dnostl lf k«r pri nortaaln^m vodasm odtoku ne mor« odt«5i v«5 vod« kot pa jo j« padlo. Pa še koliSnik 1 j« prakti5no n«dos©gljiv; »aj j# dovolj,  da si prikličtmo v aporain fensk« situacij«, v katerih sn«g n«r©dko dlr«ktno lahlap«va la kljub visokim temp«raturan In pridakoramnu tal j©nju skoro ni opazitl alkak«ga dviga vodnih tokov, In da o potraliiji vlag« s strani rastlinsk«gft pokrivaSa n« z^ubljaao b«««d!  Zato 3« glblj« odtodni količnik v povpreSju mmd ot4o ia ot6of tor«j manjši od 1, ko izkazuj« iioSa ln «nako tokovi, hrane5i ae s padaviaami, isloč«-#užno*irolskih Dolomitih, kolidnlk v«5 ji od lt3 Ako dovol jujamo za iiočo mo-
žaost,  da j« zaradi apaenCovega t«r«na in ov®ntu*lnih poda»msklh tokov vodnlca mjasna, nas prilik« v Dolomltih povs«m raaoro Hjo in bolj Icuž«^ razhajaaja raod padavinsusi ln «* odtokom rasiJirlti tttdi a& Julijske ;Jp« *¦«¦ paiskati. varok. UJu$ do r«Ilt^ psoblcaa l«Ži v go»t*Jii opazovalni mr«2i v visokogorsk«ei evetu, kj^r prid« v hladni dobi l«ta;kot amo žo ponov-ao <aa»aili, do iar«dxiih *aj«2itvaiiiii padavia, pol#ti pa v visoko l«ž*81h gjrapaK ia kotliaaii na odv»tiai »traai gr«b«aof do silovitih a«Tiht, Ite »o pokazal* v prošlem lotu tudi podatki o opazovanjih,  isrršeaih v juliju i& avguatu n& najviSjih planlnskih postojank&h ln planšarijah v Julijskih Alpah Saa sama pol«tna sezona n« dovoljuj«, da bi raasiffrj« rit^vilBAo i»i*«ilij sadoSSa i pa 2i potrditsv,  da imamo v vi8okogorak«m av«tu d«jan»ko r©d pada-vla Ia da bi nas i^dukcija 2& Jot 1/7 pripal jala do zelo napačnih povpr«čkov,
Pri kalkulacl jah ca nitki sv«t pa bi bilo priporoSljivo,  da bi koriatniki t« r^sprav« raaaik® o»d loo~l«tnim in 16»l«tnim povpročkom 1b»11
n
Lot vemo je^ podttebje integral vreraena, rreae pa je procea medaebojne-ga ttSinkovanja posameznih elementov la tato ai verjeiao,  da bl se spremeail «n aam eloaont, ne da bi se ta spromcnba odražala tucii na drugih eleiasatilu Iz tega aledi,  da bi dokazana trajna sprememba enoga od elemontov blla soliden teraelj za trditev o spromenbi koloktiva - vreraajoa ia njegovega intogit&a - po-dnobja.
Kihaaja,  ki Jih. ka2e trond, ae dovoljujejo saključkov,  da je priilo
ˇ  ladnjem stolotju do kakrSnlhkoli kllmatskih sprememb. Saj  se valovni rvhi vrste » dokaj izenačonih amplitudah ia le zadnjih 3o let ugotavljamo,  da se je amplituda povečola,  da jo namroč bilo mokro obdobje bolj mokro ia suho bolj  suho kot je bilo to popreje.  Ostane pa slej ko prej  stoletni povpi^ček istoSaeao tudi povpreSek zadnjlh 30 lot, kar govori o nesprenenjenih prilikah,
IHso pax rodki gl&sovi,  da je bil dooonber poprej dosti bolj hladan,
ˇ  Mariboru pripovodujejo »tarejši,  da je bila megla nekoč redek pojav,  danes pa jo v hladnl polovici leta roden.  In tudi katastrofalna letlae v zadajem 5asu podpirajo felasove,  da gxe za resne Idlsiatske apreraoa.be. Bilo bi zato vefidarle pronagljono, ajco bi sgolj ia letnih mno2ia zakljuSili,  da je vsaka mi»el o apromembi klimo absurdJiaJ Saj  kllmo faimo drugih olemeatov ne odrejajo padavino le a svojo množino,  temvG5 predvsom % letnim hodom.
Osnovni klimatski klasifikaciji daaažnje dob© »ta Izdelala geografa Eoppen la Thoraothite^ Obem je bilo raatje, raatlinskl pokrivad, i«hodii!5e za klaaifikacijo, 2 drugimi besedami: aa osnovi posledlc, ki jih ima podnebje aa razvoj rustlin,  skttSata pokaaati aa kvantitativne razlike glavnih elemGi V posameznih paaovih, kl sta jih smatrala kot klimatske enoto.  Uanon je siccr eligati glaBOvi,  da moramo priti do klaaifikacije na osJiovi poznavanja vzro-kov»?7ki vodijo do kvantitativnih razlik posameznih el;nontov v razliSnih pre-delih zemljine površino ia ae aa osaovl posledic.  Vendar so v tem acdslu izvr^eni 3cb žele prvi korakl. Zato sg bodemo v cilju, da bi aokoliko oovetlil^ vpraiianje klimatskega aemira,  drŽali staro, preizkuSene metode ia se ^atavil pri objektih ii področja flore ia faune.
Žo v preteklem atolotju Je zajelo HNrrope epidemiSno suSoaje bresta (Ulmus campefltris), kl ja koftSalo s ten,  da so aanostojno brcstovi aestoji T iTropi praktiSno iagiaili« Ipid^mlia ae je ras&irlla tudi v Soverao Amerik ia je priv©<aa.a tako daleS,  <la laorajo poizkušati proti »ttSi odporaoj$e vrste bresta, prodvaom iz U&le Aaije,  da tako ohraaijo prtrodn© goadae aaooiacije.
93
Boleaen je povzroSila teško gospodarsko Škodo xlasti v Slavo&iji. o*oda to nl edlni prinier. Su&enja bieata Je iledilo aušonje krasta (Querous yx pe-dunculata) i& danos lahko opazujono, kako se fla šlrokih goactoih povriiinah mno2ično sttle vrhovi tega glavnega predstavnlka slavoaakih go«dov.
Za obe opidemiji vidijo strokovnjaki vsrok v posanjkaajtt vlage v ˇegetactjski dobi,  Vsakokrat namreS, ko se v deblu »manjia mnaliaa vodo, ce reoiprodao poveSa miiožina zraka iii tako se ustvari dispozicija xa okužbo in obolenjo a specifičnimi parazitnimi bakterijaml, Fomaajkonje vlage T sofiviraih predelih je istovetno s padcem nivoja talne vode, II je s sToje strani zopot lahko poslodica promajhnlh padavin ali pa melioracijsldh del. Aaallaa padavinskih prillk r SlfVooi ji Jo pokazola,  da se je maaovno bu^©-nje uveljavljalo vedno v zvozl z obdobji »uhih poletij. Seveda pa moramo bltl pri oconjcvanju učinka, kl aaj bl ga imele morebitne spromefabo kliiaat-akih prilik v vogetacijski  coki;zolo oprezne.  H& gladino talne vodo gotovo fplimjo v vefcji jaeri u^riolacijski poaegij m področje aaSe^a, aajaiijoga dela Fanonake nižiae pa moramo imeti v vidu §e en moment» Modernizacija roCnoga prometa na Donavi je tirjala ritevilae  razstrelitve ˇ ožini ŽeloEnih Tpat* Od»tranltov ovir pa je imela verjetno sa poslodico tudi padec nivoja tako redao kot talne vode. Ni izklju^eno,  da bi 2 graditvijo olektrarn v omenJGnem Bektorju Donavo bil problen slavonsklh gozdov re.^en, zlaoti 5e, ako bl pri tem upt»Stovali sodobne poglode o prlrodnih drovesaih združbah koi resničncm sdravilu za posledico, ki jih. je zapustila pretliana gojitev monokultur.
Mtmo boleeni all celo Izumrtja posaoeznlh vrst iz obmoSJa flore bi oraenili med uSinki, ki bi jih mogli prlpiaati raorebitnlm klimatskim apreiaorabam,  tudl  spremembo 7 Trstali nafte faune,  zlasti avifaune. Medtom ko isvira primer broata in hrasta $@ ls prejiinjega. stoletja, je drugi primer iz novojiSega 5asa in zadeva naiio o2jo doiiovino. V mislih so ptice: lišfiok, grllca la čebelar. Lii3«k (^r^^ eentrieeAis) spada v vrato aeaenojodov; a©-
kako do lota 1900 ga v l^ubljanaki kotllni ni bilo, razen jeseai ia spomla-
i di, ˇ Sanu aelitve. Gaexdi* je v toplejTiih predelih aa vzhodu, y Panonskem
obrobju itt seveda aa Frlmorskeia in GoriSkocu Po omonjonora letu 30 je pri-5©1 pojavljati tudi v Ljabijani iii okollci ia aedaj gaesdi ˇ vsej I^»bl4a»-aki kotllni,  tudi daleč aa Goi^eajskem in to v velikom Štoviluu  Drttgl pri-mor je Trtna grlica'(5troptopelia decaocto)^ od aaše divje grlice jo je Xahko loSiti po barvi, glasu ln letu« V Ljubljaai s« j© pojavila v večjo« fttevilu v prvlh letih po drttgi svetovnL vojni, E»atem ko jo blla aa glo-va/>kefn že raod vojno^ Lcta 196o poroSajo o ajoj 2e iz Veatfalije. Njena
domovina je Mala Azija. Podro2je  gnczditve - nidoareal - je pov«5al tucli Sebolar (Merops apiaster !•). Končno naj povdarimo, da j« tudi pri žuželkah (SkržatJ nek&ter« vrsto tropskih metuljev)  z&pažiti  Sirjonjo njihovega 2i-vlj«nskoga prostora*
Ako si nekoliko ogledano Čas in podro5ja sprememb ca5t«tih objektov, potom ugotovlmo sa oba «lementa volik raipon* Brestova bolezen j« sefela ža v Amerlko, grlica je verjetao 2« na ob&lah Atlantskega ocoana; po-dročj#t kamor se jo na novo razSiril li^dek pa je majhno,  saj verjetno prar aato Š« ni bilo omenjeno v strokovaeia Sasopisju. Podobna ntenotnogt je tudi   i 8 časom. Brestova bolezen je bila znana že v pretoklem stolotju,  Sirjenje ftck Cebelarja pa komaj v zadnjem 5agu. Baa potoza pa je skupna vsom objoktom: iirjenje (fauita) in krčenje (flora) področja je posredno preko padavin mo2no spravlti v direktno evezo s temperaturani v času ragti In razploda, Ker pa aajainejo to spremembe povr.1insko in časovno tolik raamah, presogajo podro5Je te razprave; bilo pa bi zgrešono, ako bi se problema ne dotakaili. To temboljj ker kažojo tomperaturnc prllike v zadnjih pedosetih letih aa določene spre-membo/5
 ¦movm
 *ttftonjio obdobjo, ki ^ acono v»oti tert osaovo *» /"  la upor*bttih povparofikav, jo 4oba 10 XoW iri»or vla&alh ntaov j» jo poka*al, d* opriOo *@Lfe»$ft &a*tq§«*j* daeotdnovnih podaviaeklh obA>bij ni" i 16 lotaa  @ e^doSAa iii da bl a»s»lm bltl aokAJk»at #tt3J$&» da bi dobili , ki bi dali ntwtei» bII^o. I'odobao jo tuai s  padavtn» Lo * dolge© Mjm sg Jo aearofi
 »icor proti aova»io&tt 4m bl
 solo bllsu
 Jl»Sj« bodl&l do »ajoiltvanih pmt«07 sli pa do *te«LJ6*$&
 bilo oovolj j&8»d ra«vl^iof a& obatojajo  aktivsosti poaaaoanih p>stldli
 aisld evot bl jaoglo prlti do Imtin le v aolgea alsu
§ t«Ri hcmi prqprlft*8A fi&slodajei i«urt& (E
 poetaj, Poloidoa vtdh motet&h poafctkov lavim i« dvoh  in to « dno L1. o4ooaao 28#8optomfere 192C ia Lt*«aflffiatoi 1333•  &aoa& lBO^o«tt ffUmant hlbi, eo boddffio»  tu<Si Btorojaili podateov in Hl proko
 v<illl&0 fiftletltoi vreanostl tovretnih podat&ov bod«oo karto kljab oaaajoal poiariaiaiivoBti podlrobno i&afilanili im to % ®&mm na das
 tuai s osiraoi aa ajih
 |#9 <ta loLi ^lovadj* aa
 »loakl dobl.
nlh pa<iatrla fEaislis^ ^l^lotno aaivišje povpopeflfee, ki
leslia/sih padavinaldh re^li&cvv w dolodoaih lotaih Saftlh. * »iaajtomtl bi
bilof dA Im»<I@ priis xl « nftjvodjial daovntal holiSiaacst
v iMNpm « JftAilaflatsoJiio fl^»# Ib flc Lo «o v Utm mamm* m »s*J *
«1 BO6o<tijih. Toaa pa nl v^to tako^ Eot ptiuor iiNto Fulj, kl spada v
 (scdA Ht Ja 489)« BB««wt aMutaara pa Je lil
torej v 25 letih m&pQT®$en takole: 126 mm v juaiju, lol nm v »©ptembru, 85 em v oktobru, 79 mn v decembruj novociber meacc maksimalnih padavin je Sole na petem mostu z 78 mm* Čeprav aoga ta primer S&sovno Sja kiejovno izven obaoSja na&e rasprav©, je bil naveden in to »aradi svoje eklatantnostl.  pade da©v»i maksiffiuia v juadj, ki j© 25 letaem povprečku tretji  zaesoc (6,5 p let&o mno^ino) v juŽni
Oglojmo si  sedaj časovno nastopanjo dnovuc^a zaaksim 7 posa-mouiih
Že aavodenl prim r aas opoaori,  da bo Iz čaoovae ra«por@dbe ekstr©midLh koli8ia tolko priti do iakih Eaiajttčkov, ki bl mogli 8lu2iti bodisl strogo Btrokovnim potrebasi. recimo za razmejitev padavinskih poda?o-čij kontinentolnega in orodozomjtkaga režima, all pa v praktične naraono« Karta Ixohron sam pokaže v glavnih obrisih slode5o sliko: v pomladi in po-letju nastopajo dnevni mctksimi predvsom na sovorovzhodu in vzhodu. Ta pas aajane še vzhodao Karava ke (Koprivna ln Strojna)  so izogne dolini MisliBJo (3lovcajgra<Soc), pad pa vkljuSi Ko«jakf Pohorje, Sloveaska gorico ln abojao ProkmurJG.  Coljaka kotlina je izven toga pasu,  tako da poteka meja preko Koijaaskega in vkljuCuje še vso dolino Arko in gomjo Uirno pa Belo Lr&jino Preko 3uhe Krajiae (Ambrus, Starl log)  soga Še na KoSevsko (Grdarice)  in colo v Lo&kl potok* Vaekakor pu moromo Kočevsko in Loškl poiok amtrati kot prohodnl pas»a iaaksimalnimi dnevnirai paaavinarai predvsom v Jes^akih oesecih, V polotnih mosocih nastopa makslmun tucii v Slov.Istid:  (^ečovlje, Koper, Kubed)ir«. na Kra»u (Poatojaa, Planina,  Jurcščc, nir.Bistrj Vipava), Pojav oksti^omnih vrodaoati v polotju jo «a vahodao prodelo razunljiv, utemoljcn in gro aa račun termike. Za kraSki pas in kopr^čino pa js tolnačonje na prvl poglod tcžjo. Ako bi nastopal maksimuni v dru^i polovici avgUBta,bi mojgli iskati  sorodnosti  v zvoai s septomberskim aaksimom, toda tomu ni tako, Le v Flanlni in Postojni, Bukovju in iopra jc bil oaksimum v avgustu, aa o^talih poatajah pa ie v juliju ati oolo juaiju (Vipava, Sečovlje, Kubod). Poiskati j@ torcj troba dzugo toloačenje. Ako povožoiao slucaj Fulja 8 primeri v aeverai Istri in aa Krasa in potegneno paralelo s kontiaoatalialm paeom, kjer so ©kstreame dae^e vrodaosti v poletju 2»4eja pojav, pa pri tom fte upo:;tevanot da so zračnc maae, ki povzročajo izdatne padavine nadoboaa področjiina v osnovi istc,    ˇ tomperatumih prilikoh pa laod Primorjern In notraajoatjo k v poletnon času nl bistvenih razlik, potem pridomo do zaključka,   da sploh nl tarmi vzroka, »aradi kateroga ne bi mogli aaatopati dnevnl afifcsiiai po vedial Sloveaije ir tople» delu lota« Y kolikop pa je to obraočj    relativno raajhiio**« je to poslodica ekatreiftnih dnevnlh kolifiin, ki jirn ai v iadatai meri goidlna sila iudl da«ma tersdka,
in ki v poznojžoa letnom fiasu prekrijejo vredaosti, dosež ne v poletni dobi.  Poetojae In Plaalne morema Bmatrati kot prohod aed obraa tipoma.
KrTiko poljc je na karti vkljufiono v poletni pas taaJcsimalnlh dnovalj padavin, fieprav so iaelo vsg Stiri pogtaje (Kr&ko, Lr%ka vasf Brežleet Kape-le) makslmum v oktobru. Ker pa jo bil to eden ia inati dau (3.X»1932) ln tudi sicor n± povetavc s paaoa makslmalnih padavin v septembru, je smatiati
/fot
omenjene padavino izjemen slučaj,  torej kot dotajl, ki ga emooo puatiti neupof;tovanoga* Zaradi oikosti ni v področje letnih maksimalnih ekstiemov vncjjen na karto avot od Kuma preko Litije do ^režgeuija,  kjer tudi nastopa aaksimom v topli polovici lota. Ilajvočji del olovonije ims raaksimura r septombru. Mimo vahodnega ia severovsihodaega obrobja so Isbvgii obiaoSja septemberskoga dnemegb aaksima šc vae Julijske in Saviajake Alpe tor Ea-r&vanko (razon vshodnih) in pa glavno vepetoati  Tzsiovskega go zda# Nadsljo nastopajo diaovai maksiBii v poznojših mesocih tudi južnoje, v (isjema 30 Gomanoe)^ VroošSlci in ^rkinih.
Zopot vldirao, da maksimalno srednje aesečne Ijum dnovno količino uq grodo roko v roki. S&j iiaaao v voSiai Slovoiiije maksimum aoaočno mofio v oktobru In ao septambru* Iz projšiilh poglavij pa vemo,  da jo oktobor aa slabfiem kot septembcr tudl v poglodu padaviaaklh dnl ln dni, ki 90 vkljuSoni v desot la Yo3 dnevne suiinc all pa vlažae dobo* Najiidatncj-Se srodnjo raoseSao miiožine v oktobru 30 zuto povsem rozumljiro,  da pa na-stopajo dnevni ekatromi v volikea delu Kilovonije žo v aoptaiabru,  tom so v»rok;kot sao to že ponovno navadli^ izrazita aasprotja v zračnih aasaK, ki ae Bročujojo y septembru nad srodozomckira baaonon. Morje in tropskl arak iaa todaj lo oalo nižje tomporaturo kot v avguatu, obratiio pa pr dira-]o b sevcra v tem mosecu 2e zolo ohlajeno sračne gn»tej  to nasprotje povzro-Sa aktiw»©j8e depr©oije;kot pa so 7 polefeiih aoseclh. Ako pri tom še tipo-števarao,  da je tudl »omija v 0©t)teii^xu Sg »ola topla, kar posperjujeii konvokeljo,  ellSno kot »o to clogaja v polotnlh mesccih v kontinontalnih prod^Lih, potora Jo tolcaafieaje^jBakai Jo obmoSje daovnih maksimor r sopton^rtt flsd.kalnof dovolj ut^aoljono.
Območje maksimalnih daovnlh padavln v oktobru Savzoaa, kot 2e omanjono, gorski svot Julijskih Alp# KamalŠklh pi^tti« in ICaravank, veadar je glavai masiv Julijskih Alp i«u«ett kop aastopa aaksimum v no-vembru* Celoaa 2g v TmovskGm go#du» i«razitoje pa aa jugu, ni pas okto-berskih maksimov širok,  tccivod prodstavlja I0 ae&ak o«ak prehod v novombor-8ki maksimum, katorega obiaoSje jo aajobseŽaojSe aa jugttff predelu in iinežnika.
Iz karte o Sasovni rasporedbi dnevnih aakaimalaih množin. je lahko rasvi&ia pozitivna kor&L&cija laed č&soia aastopa ia veSanjein relativaa . Čim viSje ae gtbljoiaot toa kasnojše nastopajo djaevni ekstrefai*  je i*to odTiaaoat odkrH pad srednjih a»se$nih vredaostih, tolaaSe-nja pa ai aašol.
KTamer«ki scO.lv in njegovo gorato »alodjo, obojc kaže mo^nega približovaaja Bredožoraaiti kli@lf katere bistvoaa potoza go padaviae V poaoi josoni odnosno pozimi, 2ato bi mogti. aastop daovnlh maksiiaov v novambru raeaocu v našeia Južnem podrodju smatrati kotx posledico vkljufiono-sti Brklnov in oiiežiaika v podroSje moditoransko klimo* Verjotnefcjo od tcga tolmažcija pa je naslediijo:  vsa tri podrofija, ki inajo dnovni maksiJiaim v novembr>i, aominlrajo & svojo relativno višiao močno na okolico, zlaatl nad Bvetom,  kk leži jugoeapadno od njih, to pa jo amor, od kodor prihaja vlažni srak. Kot izolirtuii hibti predstavljajo vetru i«ia«ito oidro,  ki pride toliko bolj do israza, čim hitrejSi no vetrovi, Ako pri tom upo^tcvamo, da jo ciklonalna aktivnost Y Sredozomlju najaktivBejfta v slaaki dobi, odaosno v nailcn prehodnen področju, v ka&ni jeaeni, moremo s« tem pričakova-ti tudi najmočnejfie vetrovo,  zaradi katerih so v obraočju markaiitnih ovir prisiljone-brzini vetra proporcionala6-pove2ano tmo^ino vlažnoga zraka, k dviganju, ohlajauju in izcojanju.  Dojetvo,   da 30 povefca hitrost tudi v plastoh tik flad reliefom, ne ovrže to podmono; prvič bo v prosti atmosfe-ri  zaradi tzoetaloga zunaiijega tronja vetxovi neprimerno hitroj.^i kot pa v apodnjih plaoteh« Drugld pa ima ojaficna cirkulacija bistvono razlid n pot©k nad rasglba&im reliofora na oni strani, na drugi Btieni pa nad ostro, kot zid dvigaj o5o ee vlsoko prtsgrado, Nad rafigibanim roliefom ae aicor stopnju-^e dinaolSna turbuloncaj    nadalje prido do odklanjanja vetrov v levo, kar J9 istovetno 9 konvergonco,  toroj  dviganjoa sraka - oboje pa povejuje vorjetnost padavin. Veudar obravnavaaa efokta 110 vodita altl sdalcka do tako radikalnega,  akokovitoga dvigonja sradno mase, kot so to dogaja nad osamljenimi visokimi gorskioi hrbti,  kakrtice pred*tavljajo omeajenc tri stopnico tiaSega roliefa; Brkini, Snožnik ln Tmovski gozd ter končno Julij-ake
Tako prideno do sakljužka,  da Jo »akaanjevanje aaov&lh oakciciov padavin posledica poglobitvo vdoirov hlst^iega zraka ia s -feem ir *vo»l oja5^ ne cirkuladjo,  ki prldlll nad lsrasitimi pregrajami hitrosti stiujenja sorazmomo povodano raaožiao sr&ka k aaslorau dvigaaju In iacejaaju.   ledte« Jio so polotni maksiml poslodica soudi«k6vanja tormi5nih pogojov, ki bo raavijojo najbolj v aotraajosti koatlaoatov, so sa poaaov-doaottsk© makala» odloSilni diaamiSni fflomenti kot pouledica sredaaoaiskUi fttsataliiih moteaj.
/          Karta     maksimalnih     padavin
100i
K   19
100>-s       200
Čas    nastopa    dnevnih     maksimov    pa davin
K  ZO
100
%o je Seidl pri obiavaavanju daevnih okstromaih viednoBtl ugotovil, da naatopa maksuauin v Pulju poloti, v Colovcu pa pozimi, torej v oboh pri-merih v suhom letnom &asu» je obstal prod tem fenooenoei bras   odgovora., in je 1« sokljuSil,  da jo to dojetvo B&prepaSSujoS© (Vorbliif«tat) •»• fta&ea tolmaSoaju Je atv&r eaostavna. Kot ai v»j*akaf aeicaj ao bi aastopil v joljoi Istri  termično uteaeljeni nakaiciu« v polotju, prav tako jo razumljivo, d*  v ColoTški kotlini, v 8alo4jtt gorsltih ovir, pri davolj iralifei
iil vlažnosti Eraka nastoplti dlnaMčno sprožoni maksinam v cimeki dobi lota* k) Saiporedb« (/(&)
 Studiju noviht v Slovoni ji so bill ugotovl joni priraori, ko je relief oSitno vplival aa taaožiiio padavin, pravtako so bili zopot prlmori, ko je vpliv roliofa povaoa izostal. Podobno sukljufik© poznamo tudi li tujc litorature. ^poaaanjo, kl ga jo dala analiaa vseh aevihtnih in padaviasiclh prlmerov v letu 1052 ja, da ao « dnovno termiko ojaCene frontalno padavine od reliofa v glavnom neodvlsno, dinaoilao pogojeno m v najtatacjšl povomavi.
ih   obroi/nqronf i-vofi  • CHtroton' fj
11 eakljuiilci, uetvarjoiii aa ossovi isicuiiii^e^ proneao prav dobro tudi  krito-rij, ki ga predstavlja karta o r^zporedbi taaksimbilh dnevnili padavin (K^).
V tej razporsdbi so nokatore pot@s@$ ki na prvi pogled oslabijo odvisnost razporedbe padavin od reliefa. Ako pa so poglobicio in abatrahiramo enkratn©,  alučajnoatne pojave, vkolikor je to raogoSe s vooj ) vorjotnoatjo ugotoviti,  že 89 nam pokažo, da leži vsa Slovonija v obmDčju,  kjer lgzajo dlnaai5ni uSinki vldaej&o vlogo od tormi5nih#  da toroj obstoja dlrektna aaria«OBt msd reliofor;) in daovnimi ¦gtftMftf« aaksljaalniai koIiSinaml mo^e. ^rimerl, ki Isstopajo na dnevni karti izohiet,  dejali bi,  ki sabrišejo do neko moro relief, so sledeSi; l) abaolutnl dnovsil oaksiiBUjn aastopa v hri-bovju okoli Poljanofiioe ia gornje Idrijco, toroj dokaj ysho(ia«jo od Tmov-skega gozda.
2)   ijubljanaka kotlina pasu intenaivnih pada-vla nc prekino, ampak a« ta paa nadal joje preko nje S© v Posarek^m hribovju.
3)   1t a^ki ^ras Ime. kljub niaklm vižtaam iaie množino kot jih Izkazujejo ekstrefflni primeil v Julijskih Aipah*
4)  Lendava in iostaiijovica 8 svojiai maožlnami
daloS aadkrilita bližnjo okolico, S©pi*ir iaajo tudl drug© postaje, s oairom n& orograf&ko p ilike, podobnoai ^ituacijo*
V»i navedeni prlmcsi  spadajo v vrsto oikratnih,  aa dotidao obmo-
5je i«j©raaih n&Uvov, aastallh vorjofcao pri pors«i specifiSai atmosforskih prUikah« Tako »o »*pr. w*k prvi trlje psdi^ri posledlca ea* 8a«o barifiae situacij* v daeh 27. ia ^S^aoptea^ra, ko se |e v&l iatenai«3dh padavin po«
101
pikal od itigo«apada proti sevorovahodt*, tako da j© 2?« zajel Tr2a&ki &raa, naslodajega dae pa Dolomit©* V Sera je specifidnoat tega daof feo ostalo vorj tao nepasYozIjaco#    Ma aaolino p&davin vpltva v odlodilni oeri labilaost oszadja,  Bkupao & atopajo vlainosti, 2a oboje pa »o potrsbnl podatkt v vi-šjlh plasteh,B kat©riiai pa »a leto 1926 ao ra*pola$wao# V koliki merd »o amožiiio padavla v obramavaal padaviaskl siiaaciji bile i«xe(^ief altt5qjnet to aata osvotli prtaiorjava med maksimalno vredaostjo ia Jttasle<to4o aajvišjo vrodnoatjo. V Lučinoh zna«a raslika 22o na (341-12o),  kvociont eioct obena ©kstreraoma pa 2,5. ?rl Hrokoviah sna^a razlika le 49 csa (298-249)  kvociont pa komaj 1,2. Ta dva podatka kaLcta,  da so Krekov^o v obravnavani izrodni priliki prejole le malo voč moče kot je eicer vorjotno v tem ol«jo5Ju, obiiatno qo Lučine prejole dva in pol kratno vrednoot, s demor je  padavin dovolj podžrtaa .
fi Ba se ja paa isdatnlh podavin ru^togrd    tudi preko rJubljan-skc kotlino,  to je vorjjtno poalodica potovaaja istoga kuaulanimba, ki jo povaroCil katastrofalne p-i4arlne v Polliogi*aj skih Boloraitlh, pjceko spodnje Ljubljaaske kotlln& protl vihodu in sl ustvarj  ^  svoj  življanski prostor n& na5in,  kot je to znaiilno ea tovrutao oblake. vadavlno omenjonega da« so Istodasno tudl tolmačenje «a isBtopajoSa primcra v Kostanjevici ln Lendavi. Dne 2•VIII.1937^ ^aj jo ULOtovljeno,  da go bilo frontalao utcaeljone ra«grota tla pa bo prlpomo^La, da jo prifjlo do tako moSno konvokoiJG, do tako torneljitoga obnavljunja ravnotcSja v ozračju. 2% da bi ska^ali iskati morebitno povoxavo med podrofijom glavnih nallvov in mod reliefon v omenj©-nih ^iirih prlmorih pa nioromo aakljačiti  sledeče:  oanovae potezo roliofa ostanejo vldno tudi na obravnavani karti iEohlet. Od EC9>adae pregrado vrednoeti poat >pno padajo iii do&ežojo izrazit miniauin v Prekmurju. Vldno i*stopa4o glavne kxaLŠk« vzpotosti; Poho.je, Karavanke, Kamni^ko /dpe ter lapadna bariora.  Obravnavaaa Stlri podi-očja, na katerih j© direktni vpliv peliefa sabriaan zaradi izjoEBiih nalivov, ta pa dovoljuje misel,  da j« relief X® a to vidon, kor je opasobal&a doba bila prekratka. Seveda na3tane  kako dolga naj bl bila. boidl jo sToje dolo aaključil ob kancu  otoletja ia ss nuvajal vredjiosti, kl v vofiini Blučajev moSno »aostajajo sa ocinl, aa oanovi fciterih jo iBdelam aaša karta(tab«^/ )•
Postaja    Koč, Q«au    Krek, Gor.    ^rst    Ljub.  Ki^anj
 72-91 09-93 So-94 71-95 Sl-9e S2-9o 72-91 8O-04 61-95 32-95 •&-81
 90        233      288     U2     157      Io9     Xo3        79       75     llo      9o 1925-4o 184        325      293      I3o      l^      153      114      14o      142      Xlo
101
ia to# 5apx*v je opazovalna doba pri ve5j@«a delu postaj daljža od
nlsa* I« te^a sledi,  da jo -»erjetnoat aalivov, fei bi ao bili direktao pogo-
joni po roliofu, sele majhna.  Kljub terau pa raoramo ±z oncnjonih prte
*akljtt5itif da so anošia© flo 35o nnn t vsoj *apa ai barieri možno ia
do podaljTikov K&pavank proti scvei^ovshodu emoi&o racuaati na okstremo do
2oo mmt aevoaieje od tod pa do 15o
Is kliiaatoloikih ozirov jo končno ražno, da ugotovirao^ ˇ  toraatitativnem razmorju ao dncnmi okstx>cmi do dolgoletaih povprečkov. I« karte ekstremaih vrodaosti, kot jo bilo podčrtano, izstopajo vočji ali aanjži predeli, pri katerlh ni aogoSe ugotovitl ncposrodUDga vpliva ^oliefa, vondar so t« pov^.ina v m&nj^inl* Za vedlno podatkov pa lahko trdimo, da j« Tpliv reli#fa otipljiv, ^il tea Jo- «1^1^ r®licf v velik^, i* aakljuSkov o »ožnih koltčinah pa jo prittlo do Izrasa ša oddaljonosi od glavneg pada-vlaskc cooe, nftd katero se zrak v toliki iaori iajaebi vlago, da s oddalje-aostjo od nje, broz ozlra aa nanjfie roalike v absolutni vlšlni torona,             ,
absolutne vrodnosti padavia popu^čajo. Ako skušamo sedaj ugotoviti ratocrj«    ' aod maoLino «ks"fc rocuilh dnevnlh količin in mod lotnim povprcčkoffl, oorac» vprašaaje rošiti sa oba slučaja.
'Tabela IZ. vsebujc podatke 6 postaj, katorih «kstrocffle
vr©daosti no iastopajo iz stojo okolico ln jih moramo toroj  smatratl kot posledico oldLSajno/ja i^ge Issjecinega pa.davinBkoga procesa. Viuliao, da niha TiSina od 3 do 10 ^ celotco laode« Taadenco v saeri, 1« katore prihaja *nl iiuk, ai oogodo ugotavlti. Haelike Ljo pi-osaajhne, Noopazno pa ne da jo odetot«k aajvečji pri pOBtajah9 kL pi«ji8GJo na loto n, jveč padaria ia sa katere smo agotovili, da nastopajo ek&lzeasi kot ncpoero<Jaa posledlca dinamidnih ia ne termiCnih pogojav*
Ba tea meatu bl so ustavili So pxi eLS9a pojavu. Sarta ekstre-«nih dnevnih padavin pokaže, da predstavlja južaa poloirioa Fosavskega hribo-vja področje «clo id«kih eksiseiacrr. To podroSj« b© ra«Siri pa?otl mapadu &e na aakitni:,ko plaaoto« iin«Yai oksti^ffli in ramGrjo (iaraženo v ^) do dolgo-l«tnoga povpiečka prikauuje tabola^.  Iz njo razvidimo,  da gre t resnicl «a Aekako depresljo T izdatnoati ekstiemnih padavin, pa dapsav bi Izlocili ˇpliv l«xednih aallvov * <lao ^'•ooptotafera 1926t ko Jo P3?ejel pas s^reiao od te depreaije svoje aajvlSje vredBosti* 3aJ Jo i« t&bol« 1. xo»vidno, da maSa v povprcčku kvooieiit smdnjih letaih in ekstrotmih dacvaih kolifiin ekoli 9 f^na ^aoajauih postajah pa *&rkae v povpa?®iku aa eaa 72 $ 64 ;v» &mtjaa3 pod mmm 79 ^)*
		Tabela l&-			
Postaja	Strunjan	KrekovSe    Savica	Kamnik	Vojuik	Sobota
daovn.ekstr«	84 Ioo3 0,08	298          3o9 3olo        3141 OflO                 OylO	132 148o o,o9	loo 1152	78 867 0,0 9
Postaja
dnevni
T afcela
I
Bakitaa   Sairloa
 Prežganjc    Vifmja g,    Podkua
95 1494
97
1311
7.4
91
1348 6,7
88 U07
7,6
97
1379 7fo
92
1159 7,9
Fizikalno tolraačonje *a ta tenomsn nl »^znano. Horda je v S7ozi 3 prohodnostjo področja, lo;!i naroi^eč med pasovonia z joBonakia in poletaim dnevnim ekstreiaom« l(ako imajo iiakitna, Prežgonjo in Cent jurij pod Kumom makaijaum v poletju, 3iz Želimlje, Lavrica in Višnja gora pa je»enl# Ker iffi&ta oba pasova tudi mnogo vlšje vrodnosti, je naatanok tega otoka toliko bolj norazuiEljiv,  saj  bi prav zaradi vme»ne lego prifiakovali,  da ae bo v toku. 16 lot razuiril vpliv en©ga ali drugcga pasu vsaj eakrat tudi preko toga ozsjnlja.
Tabola 4.H-
Postaja
 fopol    Va5e    Kostanjev
dnevn. max.	32o	349	326	272	159	2ol
dolgol.povpr*	loL6	-      1413	2914	1682	1346	Io55
	31	25	11	16	XZ	17
4# ^abola & aas sezaani 2 dragiis primerom,  s tistiiai ekatreaaiiial
, za k^tei© bi lahko dejall,  da so sluSajae, kar se zrcali tudl r  raaliki (kvaatitativao) 2 aasloctojtjs drugim maksiBK>m, Ea««erje mod fcievaim viškom ia dolgolefiala povpr©5kom J© tudl tu i«raleno T ^. Vidimo, da j« težko a&jti aledoY® po učinkviar rollefa* I*^?o ae vrftto ˇ aaeri vlažaih vetrov; ^v^Sriž^rst) 31 ^# Čml vrh md Polhovgradoeta 25 % Topol 16 ;v, Va5o 12 ^. feadi®ea je odltoa in tolsiaSenJ© je kar pri poki«  V še koaaj i«aad aorja priSlem *raka moT* aprožiti t dovolj rlažao-labilnom ISju 2«x prva stima ^ieaa, Maški kras, 8K>5ae vagoaske tokove ia s taa v avosi •diaitveae imotlae padavia (2&«IX«19S6)* Ha»l@dnjega dae »o pi?oco» aa istea
ponovi, vcndar ne r taki aeri* paS pa aproSi na&lodaja stana^ Traorskl gozd, •aake ragoaake tokove, kot so feili prajSai daa^nad Trža&fcLffi kraaoou Ktojsulo-aimbaai sistem se ai r&zvil do aak&iiaalJie višise aad mGBtom, kjor ao bili aproge&i &ac©»d©aSai tokovi, toarvGČ v sjaeri vetxm aekoliko proti aevoiovmho-ciu. Eeaultat so bile približno enake nao^ino padavin kot prejsnjega dne tik ob morju. Čiia bolj ir aotijaiijoat pa s© jo slgtsa posdkal, tem bolj i«cej(ai »rak ga je hraiiil In toliko ai^jo absolutne vrednosti padavin bo bilo ugo-tovlj©««^ V ilmcsrlki so ugotovili, da je ofc n©ki priliki segal Cb &e v etra-toaforo. Nikakih podatkov nlma&o o skmjoih viiiaah v našili predelih, vseka-kor pa jo moral biti v %em priineru gotovo zq!o visok.
Od aaksimuroa nad Tufiinami j© življenska sila Cb pričola padati, v*poitsdno x od.aljonofttjo od glavno bai^iere^odiiosno morjaj pač sato9 ker je a oddaljcnostjo y notranjost zrak,  katerega vlaga predstavlja gonilno silo Cb slstema« bolj in bolj suh. V odstotkih izraženo raaraerjo
^) caa pokaže, da jo popuačanjo ekatromnih vrednoati iaraziteje kot  J© to »ittSaj pri letaih povpreSkih. {&***, T*/»tt /)
"ftt tendonca popu^Čanja obsolutnih in relativnih množia  dnovnih količin pa ne relja «a Panonsko obrobjo. V Kostaajovioi ¦naša dnerni ekatrem 17 f> celoletnoga povprečka {2ab«/^), v Londavi 15 ^ in v Ibriboiu, 5e upo^tevaiao makslmalno vrednoat atarojSe dobe 192 mi (E* Klein,  KHiaatogran© von viteiermark, Zentralanatalt fUr Met*y  ISloa 1938) 10 ^ letaega povprečka. Kot vidtimo, je toroj v subpanonakom področju prlli-Sao isto rasmerjo kot 7 obiaoSju aapadno pregrade ia izdatno več kot v osrodnji ilovouiji. % drui^mL basodami pa to pomeni:  dinandčiil (zapadna pregrada) in termični  (subpajionski pas) momonti Imajo eaak vpliv na iarodne daevne količine padavia. Y legah, kjer saradl orografskih pillik dlnami5ai optimiilni pogoji ne morojo nastopitl, termičn* ekstrerac pa izključuje abso-lutna višiaa (nižjo tomperature), ta okollšSlna pa volja aa vso osrednjo Sloveaijo,  ^avsil ekstrorai aa doeožojo 15 $ dolgoletnega povprodka.
Fat ob Tria^kem zalivu ziuoi^, absolutAo vseto, enake ali morda ile vllje dnevnc kolidino kot pa glavna Dinarsko-alpaka pxegmda9 eaj J® vla&aost »raka vsaj iata# ajegom plast pa Še dob^lejSa. ler pa j« to pas, ki prejme kociaj looo mm letnih padavin,  je rolativna višina iajoaaih daeviaih ekstreaov lahko *elo visoka (Sv.&riž aad Trstoa 31 /i lotaib padaria)
Tabela & jeai izdelana po podatkih, ki jih jo pilobčil  Roya ia sltuU sa prla^rjavo saloga ošjega podroSJa s toiadeviiiffli prilikaai v
 gorctvu odaosao 5e t nesvofcodai SlovoJiiji« Zopet le »aradi pri- naj miinogrode še omeniiao,  da imaoo v svetu nied Sovcrnici morjam, Alpajai in Čsnim morjom dnevae makginwlne vrednosti, kl dosežejo do 2o ft
105
Xet&ega povprečka,  v Lyoaskera aalivu pa tudi  do 4o /^ letaih padavin,
Tabela 4*

Foataja
Crkvice      Briajak    Celovee        Trst
Gorica
mak&.dnevn© koliSiae
Letai povpr«
43o 5343
44o
3174 14
Io6
Iol6 lo
155
o2 15
13o
4 9
I
Sredaje lasseSae vredaosti maksimlnih dnevnih padavin
Kliia&tografski opia bi bll aepopolea, ako si ne bi pobližje ogle-dali tudi  sredLnjih vrednosti daevath aaksifflal&ih padavia v poaamoaaih meaecih« Praktična vr©dnost teh čtavilk aicer al volika,  ao pa pou5on »estaval dal kllmatografakega oplsa*  Ne bo:.o  ae ustavili pxi  prikasovanju razporedbe v VBakem od 12 L»aecev,  temvod  bo tožiSSe aa dveh ekstremnih »ludajih,  to je, ko doaožojo aredaja maaedae vrednosti avoj vliek la alžak«
Ko smo pri obravnavaiiju daev&ih ekstrcEiov ugotovili, da nastopajo lati lahko v prvi ia drugi polovici tako polatja kot tudi jeaeai, ja bila a tara daaa utemeljitov za mlael,  da raorajo tudi szedaje raesočne vredaoati močno variratii oglejfflo si aajprej nastop miatmalnih srednjih vrodaosti, Situacija jc aaostavaa:  redke so postajo,  ki iznajo ininimuia v januarju:  Boveo, Apača, Dovja-Mojstraaa, ^avlca,  %&&Uka Bistrica, 5o5a, CeatUj v Slov.goricah, Bibnica aa Poh,, Kpaajska gora, Eoataajevica - v vsej oatali Sloveiaiji pad« mlaiimim v fabrttar* Gleda ojisnajeiila postaj bi oa«aili, da lele v aaveasii Setrti-i ai SloTeaije,  torej v paau, ki prejae tudi aajaižj« aiedaje sjesežae vredaoati {»bsolutao). Mimo jaauarja iaamo š« julij, kot meaec z isialiBalnimi srodajimi vredaoatmi daevaih makslmlaih padavia, Haatopa v dveh priffierih v K^ekovšah ia Goaaaeah, kl ju poaaamo že ±z prejiajih poglavij po avojih poaebaostih. Kep v februarju po količiai oaeaj«tta kraja od avoje okolioe ae izatopata, tofflirsS le ˇ juliju, boderao pustili ˇ naaled&jin vratieah ajua miaiimim v juliju vaemar« Ako primerjaji»/spednja msa«5ae vred&osti makaimalaih daevalh padavin v »apadai pregradi: iavica 56, Erakovša 58 (februaitf),  Gomaace 47 (februar) * onimi aa skrajncm severovahodu, ki ao najni^jo:  Kobilje 9, Vel«Dol©aci lo, Sobota 11, pridemo do raamerja 5^1» ki jo torej isto, kot ga poaaaao pri are-daji aaaaSjiast maaeSai vredaosti aajbolj salfega jaeaaca v letu (Savica 156, KrekovSe 1?2# Goiaaac« 161; Vel.Doleaei 29, Sobota 33). Vidimo torej,  da aiti v Saaovni niti v laaoliaski razporedbi ae aaatopi aikak aov rnoaaat.
+    Tabola »aradi obsoinosti ai priložoaa.
 bolj mzgLb&na. Je situacija prt oakaimalnih sjp©«iBjili vied- Ako so sesnanimo najprej  3 časovno razpoj^dbo (L22 ) ugotoviao slede-$•: najveCji paa pripada septemberskcm maksimu - sega x od Tržaškega zaliva pa eio Trdkove, toroj preko vs© Slova»ij8f od jugoaapadnega roba do severo-VJBhodnoga. iiuha ia Bela Imjina tcr dolocia Boleaj&ka iaajcfmaksianira r avguatu. lato vel ja za vthodao PrekKUrjef v«hoda© Gorice in vchodni del i'tujskoga polja. Polotol maksiraum imjo nadalje na sovcru Ko^jak iii severozapadne Gorloe*
 polje in Koajansko,  ta pi-odel iiaa aaicsiraoffl oktobra,  toi«j ˇ istem mesecu kot naš alpsisi svcrt na sovem in nižjo kre^vke planote na jugu. KonSno iciaao $0 maksiiaum v aovombru in to v najvirijih pi©delih Julijskifc Alp ia kraH>kih planot.
V glavnih obrisih se č&sovno razporedba vrodnosti ujoma e 0110 absolutaih dnovnih okstromov, Hashajaaje, ki je vr*dao pozomosti, predstavlja oktoberski maksimum na Krškem polju in v Kozjanskeci,  Da ne gre sa slučaj kot poslcdlca kratke opaaovalne dobe,  tomvoS verjetno sa flaikalao utaaoljoao aujnost, o teta nas močno propi!5a obocžiiost torltorija ln pa dejstvo, da %mm tttdi prohodni soptefnberski pa», Leprav je na ju^utv primeri  z,oaiin aa aevera, »t*io oeek; diugo iuneaadeaje predstavlja podaljšaiije »eptember-skega makaima preko Slov.^joric ia preko itaveaakoga (sobota)  $• r Goričko (Trdkova - maksimum v avgustu ln aeptf^mbru - 32 mm), Sepmr j    bilo ˇ polotni daemi ekstrem vključono vs« lrekmurj«» M9dto!n9 ko sa oktoborski vi§«k nimamo razlag«, j« sept©mberskl maksimuia v Goricah in Prekmurju lažje tolmačlti* Foletni oaks.imi niso, kot vei^o, posledlca termičnih,  tofinroč fron-talnih neviht^ ki epremljajo prodore hladnega »reka proti ju^.ia kl jlh dnovaa tor^ika 1® ojači, ©laml ^roiori »o v kaaaojJlm Saau ia is*oir©jo tem raočnejSo padavtne, čia vočjo jo terapcratuitio naoprotje med zraSniml caasami,  Da nastopajo dnevai makaiiai nad kopniia M» Y poletju, ko so prodori maaj l«r©2iti,  teimi J® posledica sodelovaaje ^livov razgrete »omlje, Frl-feliševaaje hla^a® froate labilizira pj?«di ajo atruječi topli sr&k* Lablli-lacija je ten modnojša, diffi straeje ae mora izpodrinjeni topli aiak dvigati. Ker je naklonski kot liladne fi^onte vorjotno oarison od debeline (vortikaliio) hladne maso, vdori pa ao izraziti v hladai polovici leta, bi mortdi biti glavni nalivi v Času izvaa poldtnih noseocv. Tej  aheisi bi slodili procesi v prirooif S« bi topli *a?ak labiliziralo le pidbHievanie Ktadae sa»e* Labi« liBacijo pa stopnjuj© posredno tudi topla zamlja.  Kljub plitvojSim prodorom v poletju je labiliaacija zarudi ttovaega isvom;  seiiLja plus hladaa froata veSja v poletju ia padaTlAe a« v prlmeri globljili poletaih prodorov m.1o posetmo izdatne.  Bejstvo, da nastopajo srednjk nesočn* vr©diiosti ˇ se, toabru, to nam pa poro, d& 30 sa koavekcijo najugodaajSl pogoji vondarla v
m
Čas    nastopa     sred.   m?s.    rnaks/mov    dnevmh maksimalriih     padavin
K   22
jvember
ko &o prodorl 1* i*rasito globokl, seialjc. pa le »olo topla* &a ®*ek jo pa» polotaih raaksiiaoT, kj«r je vpliv pole-tti© s&aiprotosti f toi^j ternlko, <wl dlaainilno ustvarjeaih pogojo?.v j«t«tti«
&©<*© ostalih pa«ov   inrMan ttgotoviti istet kot sao $rt čnmvnlii «k8trealht da 99 naaro? 5bb njihovega aastopa umlka protl aiiai
io »opet iRst^pttai« «&L&L&• pre^iejo ia sovacia v aaajfii aoii tudi »ti v jsjaaaa »aladju, in toi«j poetopno jm^ popui^Sanj^ proti
 Ulf Oaaaanee 118;
 32,  .<^>ota 33t Vel.iiale»ei 33) mi aitl 4ilf a»dtem ko aao Ba alai-
 r&merje kot S:l. Istd ramorjis bi bllo, 5o pri-
 112, V«l.iiol«rnd loo can) toroj »<^?ot *:!• PordariU pa je tr^ba^ da.
ta primorjava nl <»aaiKwrro<taa onl nilnlnslitlh sro<lfcjih rm&mfci, kl
 tttoael j©iil v voliki s»rl tawalčao, nad progieulo p& iafeljuftno X« di-
i        3        #
drug priraor* ?$*luMtt se mmm amm «rga*talh vrednoeti *li p& •«& .« ^ar^dl rausli&i ga laiae|$s. toka v »apadal pa»gsftji bo^ vaelt
 iii aa vsshociu V^l.Uolo««}©. V atrgustu Je daa vr«finost okatr«mih (toovnih aclivov v Vol.Jol ^otciii 33« v rlx«k0V^ah p* am&&t« vrednoati pa »a v nuraorju 179:loo, kar |« eaato 9:5. ? to mmmx$* 4o6:8o ali 5;1.
 otaonj«ne ootaeirt«
i»lttih daevnih padavlfl poslodiG«. prevladujodih teimlžaih aSlnfcov. Icti
 tudi na juf.ar«hotiu, voadar |e ta pa» Se a»taE9 »aj so Tr»e tudi  « Mtikeiaoia V soptcfzOjru (Poljaaa, MokLOiK»g) iii v oJrbobru
 jo navodli I® tolikokjcat - sou5iAko»Baj« poj&&9»6 adrekcije in
 sta poalodlca ojač«a« diaaatik« v s|tf>cfejlh platKih *taa«f©re. ^a Up o3ir«al srojo preaofi tudi
dnevnir,    paaavm
_ •                  >
Mtnimaln<      e.r.-^n;*     mes     vrednosti     rnaks. dnevnih
110
»tt nji le v
tttdl
 $*
 4» Jlia n#piialM v
 irrati
 aiso
 ta
 . V -
 Wli po»t©irl4«wl
 mmšm tj*tewi «!•»
 Lmm$am Je
 to
 in
 ia
 vieAaott podatkov do4«tv># i» »o  la to

 vr.
 txtu wm
 mm
 ftdfel ju&fca*
 f
111
v omeajeal dobl druga aaksiiaalim vr©dnost v Ljubljanl lo 2B tm is bl eato koliSino 56 sm mogli pustiti neupofitGvano kot enkraten, izreden pojav. I&ka posplošitev p& je preaalo tttea»ljeiiat dira ei jueiklJnSima prikllSoao sporain, da Eajaae naša opazovalaa doba komj nopopolnih pet let.  Opreznost aaa potrde tadl iskttšnj© laaskega l©ta# Ob priliki kafcastrofalnih poplav v ooljsid. kotlini naj bi umo vrednostl prcšle celo 7o nsn (falje)* Ibčnost podatJja ni mogode prevoritl, okoliiičino pa govor« «a(mi8©l,  da je pretiran. ^iguren je le poda-tok sa M&iibor ln zno/>a 41,9 mmr torej celih 25 ^ voč kot v na^en opazovalnem aizu. KjitiSao mtritev tabele aas narekujs tudi prlmer, kl pade čaeovao r aa5 ai« in fcl se Je primeril ^•jualja 1962 v Ilsve© mestuf ki je bre* regi-etilrnega inst-iuaoiita. V prvih popoldansklh ui-ah je padla v obliki kataatro-falnc tode nad 7o mm padavin, od toga prav verjotno nad 5o mra v prvik ui!; saj j« snano,  da toda ne pada ciolgo 5aaa in jo po izjavi opazovalca vcčina padavin bila v obliki to5e» 1» kon^o Imarao lie Jmartao pri Slovonjgradcu, ki je dobilo ombro^raf Eele 1953 lotu la zato v aašom pctlotnem povprodku ta postaja ni upoStcvana. V avgustu 1953 znaša jnaksimalaa urtia 49 #5
Glavno oporo naSim pomialekon pa predBiavljajo starej^i podatki« Heya navaja sledeče atcvilko: Basovica 11 o n»i(soptambra 1933), Červinjan 87f6 (oktobra 1937) j IAg 85fo m (avsgusta 1938), Podbcnoscc 82to ram (»ept» 1926)» PlatiMe 8o, Bovoc 65# ?Ju»eo 6S» Goiaaao© 7o, Traovo 75, č»dad 74       91
Bes Je sioer* da so tl podatki odSItaai iz italijaiiskih ozabro-gramov, a& katerih je toSnost aprioo majhnih razponov moSno sporžiaj ali# kot vidimo, no gre aa razliko nckaj sillimotrov, tonnreč ia raaloae loo odatotno večje vrednosti. Frlbllžao tako veliko rasliko izka^ujMa obe postaji, opa-Eovatii v obeh n±zihf to ota, CJoiiiaJice in pa Pltuna odnosao Bovec.
3 klio&tolo^ke^ gledi/iča bi  so pri talcen ataaju podatkov^^^ kator« naiaea jo, datl mejno vrednosti 6ois 5n ndnutaih aalivor, ne lotili ia bi raje pooakali,  da ae naberojo dolgoletna opazovaiija.  Žal pa naloga ai le »golj toor«tlčno^, t«raveč trenutao predvseca praktičnega enačajr.,  saj  ae stalno ogla^ajo projektanti ln zavisi od odgovora nažin,  kako Iskoristiti deaetla« la de««tiae fidlijonov dlaarjov, ki bi bil« aorda po aepotrebneffl vložeua v pretaofiao proiektiraao kaaalisaoijo. Jaftno jet da preois&aega ai maijoSe d&ti, sfc «akxat uaraill aepopolaih podatkov, v 8e vedji meri pa radi problama san«gat njegovega fizlkalaega Jtnačaja« Vsekakor pa bo projektant na osaovi pr©dlo2enega gradiva ia tolmaSenja Ia2j: našel vsaj osnovno orienta-
112
$a prvi pogled se vsiljttje sledeSa rešitdv:  Ako iakasuj^ta ediai postaji, kX imata podatke aa obc opaaovalni dohi, r daljSi dobi dvakrat ve-5Je vrednosti kot v kimjši, potem bi kasalo vse vroaaosti kmjSe dotoe po- množiti a 2. To aeveda poaeni, da i&s y Ya©j Slovealji aožne rrodnoati nad 80 roo/uro.
<7z V resnici verjatno ni tako hudo, Sketl mvaja za Ljubljano za
1946 d«bo 1921-1946 maksiiaalao vredaofft 51^2 (av^ista iS»S). I« približao iste
dobo so tudi vrednosti na prejSni Btrani. V »adnjem nisu pa izkaauje Lju-blj&aa 56,2, Odai-fcuo 49fC, ^Ja-idbor 41,9» Ako upo^tevarao Se notice Y že flmaftjealh prlmcrih v iiovem moatu in Celju i.n pa nadalje primorjaiso dolžino opaaovolnih dob, potem pridcmo do eaključka, da raakBimlno ume vrednosti nikjer v Sloveniji aiso pod 5o ka ma/urof v Furlaniji, prvih kxaL!dh plano-tah in alpakih obrockih, kl ao dvigajo ncposrodno :iad Furlansko nižiao pa a* pod 80 iaeu
 je poetavitl gorajo mejo» V prej^nih po^Lavjih je bilo povdarjono,  da jo glavni oskrbovalec iiloveiilje za vlago jugosahodsik« Ali tako, kot smo pri obj?af»avaaju prejpaih po^lavij poiaislill tudi 11 a dejstvo, da prinašajo obilno padavine nerodko vehodni tropski vetrori, m smomo tudi v t&m poglavju preko ooenjcacgu. dejetva« ^aj  so tudl ume mksiinalJie vrediiosti redao v svezi s globokim vdorora hladnega arftka. ±n to bodisi v obliki hladne doline ttad Kapadao ^vropo ali pa voč ali   :anj
 j@dra nad Jadranom.ali Panonsko nižino. Tu pa s© pokaže . Velike kolldlne padaviit v v«hodn«m strujenju ao posledica »aje-zitre in dolgotrajtte^- caaeda: ja na na&ih vahoditih gorskih ovirah; manjSo stopajo vlažnosti,  ki jo značilna sa kont inentalni 2rak, ki ae ni glbal preii^ iporja, v veliki mftri nadomesti dolgotrajnost procesa. Pl juaki La nalivi pa aastaaejo obij^ajno earadi prodora hladnega zra-.a, odnosno njcgor« Infiltracije ia ao vpra^auje krajšega razdobja, pa se toroj manjfta absolutna k vlaga BK>ra jiujjho pokasati tudi v manjiSih vreciiostih izla^ene raods.  Trdi-tve Al mogode podpreti s primeri, je pa logldim,  fizikalno uteineljeaa.
Ako ae nasloairao aa fcako toldiičenje in upo:itevamo polog ragpo-reditve postaj seveda tudi ismerjeae makaitaalao vrednoati, pot©m pridemo do slode5e goinjo moje. V nizki Furlaniji, pi*vih kzfitjtx krafikih planotah ia prvlh alpakih v«petoatihf ki se dviga^o n«^oar«aao aad nižino, viedaosti verjetao m gr©do preko loo b». ^lučaj Bazovico je osaraljen,  kar kaie tudl naslodnja maksimalua vrednost le 7o B«#pri drugih postajah je nasledii4& maksliaalna vrodnost blizu prve. Oddaljaaejio kiaSke planotc, la Julljske Alpe ae gredo proko 80 am, vaa ostala alovanija pa ae proko 6
113
h) Makalmalne 5 ralautne vrednoeti
Podobao, kot smo imeli tabelo aa uisae vrelnoati, Imatso raapo-rejoao tudi tabclo za 5 niautae vrednoatl; ker ;a Gomoioe ia PliUiia nia&ta dacvaih trakov, sta ti dve postaji izpušdesij sato pa so vfcljttfcenl pod&tki 5 postaj x bivše Fziffiorske, v^ndar ne za dobo 1949-1963, tea&veS sa 1925-41*
Postaja       Ljttblj.    iiavlca   Majibor   M*ovica Červiaj« Kofcarv BiikoT«   Po ikraj
 o       lo,2         13,o         2o#8         19,8     18,o         19,2
 So vx* 53    vx, 4i
Kot $g razvi&ao, zija mod goratim ia rriraorskira svetota na ©ni stitini, pa sed notranjo ^lovcnijo po drugi strafli, v«Liko nasprotjo. V petl©tnem nizu aočao izstopa MNrlbor v priaoii 3 Savico in Ljubljaiio^ Tendar jo treba podčrtati, da jc količina 15 iara v ii&vioi osamljen priaer* Vsekakor so pa pri ^avioi vrednosti okoli lo m& moga fiošSe,  kot pa n& ostalih dveh poctajah« To n^c pove preprlčljivo tudi dejetvc, da 4 Istai povpredek inaksinalaih mesačnih vrednosti pri L&?!&  9,4 tm medtea ko prl Martboru le 7t4iam (junij), pri Ljubljatii oelo saoo 6,3 m (jiualj).  JMsna sti^aja tabelo prikasuje podatks *a storej.^o dobo, isopet le 8& Frinorako. Vidiiao,  da s« g3uik^^K giblje taaažiaa v glavawn okoli 2o ian« Ča k tonai pri/itojeno Sc dejstvo,  da bo tudi v Ljubljani nauerili v 6aau iaven na/ioga iiiza to je 1945 lcta 2o 21,2 «m padavin la ne prezi-mao podatka sa Savico in a<? save^mo, da je oposovalna doba -ratka, potoc uore-mo aa vso Slovenijo v»oti spodnjo raejo pri pribliŽno lo ma, kot največjo 5 caiJiu-tno vredaost pa 25 nau
e)  laeaačene vr^dnosti
MIejo ©kstremnih vrednonti, Iaraž«iih v siliiaBtrlh, p^dstavlja-$0 la projektaaia a««^aoi3»»tljiv podatok tudi varjetsl aastopi dolo5«jift kolidliie« 2& tak progled 00 seveda, v &e v#5ii Eaeafi kot sa piejšai a»© poglavji, potrebna dolgoletna opuzcvanja,s katerimi pa etojimo,  kot vamo, *elo lil&bo. Sdlna na;>a post&ja j« Ljublj&na. lK«aaČcne vreanosti narn pr©-dočuje nasledaja tabela(T // ).
	o,ol	oto5	0,1	ot5	lvo	2,o
s	29,69	21,18	18,c3	11,58	9,o^>	6,S9
15	47,49	33,49	28,54	18, ol	13,95	lo,43
60	49,28	39,22	35,14	25,26	21,14	16,90
9o	49,84	41,o7	37,34	27,88	23,88	19,47
 prfi poglod 30 pod&tki t tabsli; dobljeni a potaodjo ek*ta?apolaeij#
 fako Sitaiso r tretjl vodoravni rufcriki, da cnaše. verjetnost 39,3 iBaci/ttro komj o,ol «11 na vuekih loo let onkrat. ~J± pa smo omenili,  da ata bila dosloj kar dva primcra, ko je zna.^ala urna vredi:cst v©5 kot 5o mci. Odstop med opazovanji la račužtom nastana slftdeče:  iacnaSenc vi^dnosti ae dobiao enostavno z ckstra-poladjo primorov poijufcnih jakocti v dolodonem časovaem r&zdobju na loo lotno dobo,  teirvoč sc upcSisvftnsl tudi kollSlnsld rasmaki cied aajviSjicii vrednopiial, In ciiu več je pcdatkov odnosLO primerov, tem točnej.U in uporabljiv©j»i ac rssult&ti* &er v ^aši tabeli priraer is l«ta 1951 ie ai upaSt«vaa, »tarejii podr.tefc pa je feil a»ogo vi^Ji od naslodnjega,  sato izpade po ekstiapolaciji ˇ Ljubljani mouioat 5o ^ pada-vin na uro kot loo-l«tn^ redkost«
Ako se usta7irao pri pi-vl vodora?ni vrtti vidirao, da so vredjiostl blixu lo taffl (9,3) verjetne vsako loto «nkrat. V obiroSju dvakratne omenjeno vrednosti pa j© pogostost »elo i-aiiilSnaj  saj nastopa koliSina 18 om vaakih lo lot, količina 21 mm pa komaj vaaiih So let. Vrednost približno 3o ma/5 pa komaj vsakih loo lot enkiut. Sadajlh vrodnosti doalej $0 nlso opazovali in je njih viižiaa «ato nakoliko dvomljiva.  Cdgovarjajoče podatkc dobimo tudi xa dalj&tt čaaovna razdobja.
^er predstavlja ekonocičac»t projektij^i-s kajialisacij? ravno pogostdst ali verjeinost letaih paAmerov, ko je EaogljiTost odivoaae^a siste-m loo p iakorisčena,  za o pr«dstavljajo >fIr«nač 5no vrednosti^ za projcktanti 9Bftov3ti podatek. Pomanjkaitjo registrimih instrum«^tov v preteklosti pa one-mogoSa njih izračunanje za ostale pr«dele
115
f moMih botodah 3® bUo pmtimj&m dejstvo, da ps«<i«t**ljajo pa-AftvLae« podoba* toot roroltatl fbaoloufclh opa*ovoaj, po«>bfto priklaaofl aatorl-
protola, hat tako pa Jo bilo v flKi#y» % poraaijeoo, da ¦mt»n
fe&* »1» »a4o8titi i§otj oskia sisokovnia poiro%«if toavd5 eerl »ahtorsia pxn&tifift6g&f »»afcdattjoga Sivi jonja* ae«ultato opmvl J«»»& bl
 ^4&n««iBa »oSim, 5iju elaml podroJSJi pa sta.
 daleS* 7 ttdsllh »^a taitiBoatalAi la e»dlt©joa»ki tlp*                   r — ¦
-¦p   -^
ffl«*i prvfljp* komo podftrteti, da jo ajofcm fjlA«u» pcNtesiJe l«i|
 od aafe^ fiNMMN^ fert pa volia to m totgi prloap« ^fsm a^
 od fcatorlli »9 šlri amtlolJaoocaot v glaimaa
geo v ©trtijpi lo sa velik polot ok» caaSloaJ on jra io aa^jio polotelbo, aaA
f tan mi i&iiatl gusml **mk9 »a^J J# v slil f3»Mi& «iflwtei
f swl^|i^ p<*gl«r3ih # IM »kotjBlffiiT Jodro. ai bdlo  IJ1wo# saj ^KwaMWNt 9tt%x«v& pafeviae* ki 0 ia 11« aaticifelooo.
 polovloo Jvropo jo
<Sao polovloo  )»ropo w «la»fel dte 1 Xota
 v v^ioail mumm&l tdp in obmtoo, pri Soaor at#eM ti* toliko
 dolodom roglia Io21,
 ista v evoii b maaeuaaiiaiBi strujonjam brezpadaviaako, [ da celo sonCno vreme tudi takxai# ko jo evr&zijski aaticiklon pocsaknjen dokaj proti v«hodu.  V skladu s toitni5ain gradientora pri tloh izaamo namiofi T rižinah scvcroaapadno vetrovo, to pa poaoiii, da leHiao na odvotmi in *ato suhi strani Alp.
Kadar Je evrazijoki aatielkloa aa Uralu oli Se vmho&aoje, tedaj pride torej »apadaa polovica LVrope v obraočje zapadno cirkulaoije,  ki ao ufiinkuje eaako kot hladon evrazijaki anticiklon* iovomcjiSi, aorodko polarno-arktiSni srakt ei brez vočjih toLav izsili pot proti jugu, pri ficmor pride do aktivnlh frontalnih noteaj ia Bvrfcpo prcplavijo na Colni stranl udorno^. podrocja topli, maritioao-tropski jugoaa^jadnl votrovij ta zvetk $q glavni nosilec vlftgo ne le v simskera fiasu, tenveii v vseh lctnih Sasih* Pozini so taki prodori relativno rodkir sato pa globoki ia bogati na padavinah. Zato je variabllnost prav v fobruarju aajčo;;5a,
Sposnall aiao toioj dva regulatorja vronienoidh in s tera padavinslcih prilik ln to «a sls&Jd 5aa: Eapadao plaaetarno cirkulacijo s rednimi vdoii hladnoga ln posrettoo toplcga sraka tor zato o epremonljivim tipom Tsomeaa, tor mon»unalno cirkulacijo s nlzki/ni torg?craturaoi in Btalnim viemenom pri Tihodnom stru^enju« Zapadna polovica Svropo je v »iia3ki dobl leta izrazito pxoho<iao po Jroč je med t«na dveoa faktorjema«                                                      '
? polotju oo aa^protje kopno * morjo umafcao izraEitojšeidU aaspro-tju taed različnioi aemljcpisniKii Sirinani; pas subtopBkega viaokega priti-»ka ae poiaika vzporedno % navidozniK potovajijora sonca la medtara ko je v nažia» aimskoia Saou njcgovo rnosto nad Saharo,  se poloti pomakno do Alp in Se proko njih. fo pa pomenl, da je vae obiaoSje SredosoioskGga morja prehodno podro5je med ciapicttlacijo    severaoga »ubtropskoga pagtt fisokega pritiska ˇ poletju ia podroftja mpadaih vetrov a pogoatiiai Tdori Kladnega «raka ˇ  polovlci leta*
 Ha tom mostu nas zanima situacija predvsom v poletnih mosoclh,      ^  »ubtrc^akoga visokoga prltlalca - v stvarl je pas lo reaultat povprečkov, saj dacvna razporedba zračnoga pritiska pasu ae pozna,  tennreč le anticiklo-nalna področja, 1& lmajo dokaj konstantiio seciljopiano šlxdaot dolžina pa močno varlra - eozo tudi do Skandinavijoj all Isto, kar smo dojali o razLi-^? ritvi i3vrasij skega alm3koga aaticlklona proti zapadu, mozeno ugotoviti za rasftiritov aaorGkoga anticiklona proti cevcru v poletni dobi: 5im dlje aa aever,  tem redkojo!  Obratno volja ga prodoro hladnega zroka v sklopu zapadne oirkulacije (v stvari udori prokinojo zonalno olrkulacljo ln jo nadoooatijo z meridionalnlm stnajeajem); 5im manjSa zoniljopisna ?>irina, toci redkoj.^i jo
 pojav v toplom delu leia. Vsokakor p   Jo Bvropa tudi v polotju pro-hodno področje, prl 5©aor igrajo Alpo važno vlogo. Povprečne lotae karte« hladnih vdorov aaiareS pokašojo, da je ajih meja v oteaoSju Alp, kar pomeni, da smo aa jugu Alp poloti pod večjin vplivom aubtropeke aaticiklonalnc cirku-lacijo,  sovorno od njih pa sapad&e cirkulacije. V vsakor.1 prloesu pa je «apa-daa polovioa Svrop© 1aidi polerti aa pjjohodu dveh kliisatfikih tlpov, kl izneno-aa asa»5irjata evoje podroSje v domoao nosprotno^a tipa«
iiaEfSiritov    odrouja pa ponciii sovcda spromombo sraSiie aaae, kar Je sopet v zveei s prohodoci froat ia pojavoa padavia. In ker predstavlja •apadaa polovica Svrope lsrauito prehodao podroSje v obeh glavnih letnih časih, je ta pojav, prehodnoat, v proliodaih dveh letaih časlh Jeseni in pomladip §© stopajevaa, 2ato aiiaaao r dolgolotaih povpreSkih v ^vro^i aeisra* zito suho in ne izraBito mokre doboj 1« istega rsroka pa nastop&jo poaamesna leta ali letni dasi prav lahko 2 ekstromnimi oblikarai kataregakoli vreraenskil prototipov«
Potem, ko smo našli ^lrok okvir sa prikass padaviaskih prilik v Jfrrropl, aaffl no bo tožko poiskati mesto tudi ta aaše ožje podrocjo, Slovonijo.
Ako protohtano položaj Slovoaije v odnosu do »imskega in pole-tnega ohmSja aihaaj OEJSJijeiilh treh faktorjev: pasU zapadnih v«trov, v oIkbo-fijtt katerlh prid© do vdorov polaittega sraka proti ju^n, tako poleti kot po-zimi,  dalje asorskoga anti iklona, s&atiaa©ga kot Gloraoat subtropskcga paga visokega pritiska,v katorcga obnaočju sno predvaem poleti in kon^no evraaij-ski anticiklon, kot izhodišSo zimsko monGonalnoga ctrujoiija, potem u^ptovimo, da l@2imo pribliiSno v geogmf ski s3?odiM ocsenjonih treh podrodij« Zato bi bilo brozpredraotao dokoKovati, oonosao Iskatl vzroko, aakaj ina 5asovna rasporedb   x padaTina« tako iaraeit atnaSaj pre|pdtiega podr^ja.
FollajMili siao, da piedstavlja vsa »a^adjm polovica 2brop© la 5e  Sredoaonlje ierasito proliodno oboočjei v priaeri e to povi^ino prodata- axeal eelotae Slovenlje tako ooaaai©** dcl, da bi bilo prlSakovati v  Sloveaiji isti padairiaaki peMim v kateremkoli lotaoa fiaou. Ifaka jo »ituacija v poraladi, jesoai in zitai, ni pa v poletju. Spoi-adicni n»»^j?i prodori hladiiGga *i^a v polerfcjaih taesecili proti iug^ «0 nasloiiijo aeredko aa iCLpo in njihavo nadaljev&nj©,  soveme gsebom DlnarslsDga gorstva. Prl takih situaoijah južna pobo5ja oasajoaih gorskih »kupln aiso #avaa pada- vlaska podroujat toravoS provzamojo 1» ftiakoijo sovoma poboSja« ^Uako posta-llejo v glavnem vsporedoiško potekajode gorako skuplae vaina klimatska meja* Južno od njih prevladujc znač:ij sredozomske kliiae 2 zimskimi makaimalaimi padavinami,  sovomo obratiio,  s polotniroi laakalaalntmi padavinctmi, kot glavuo  koatiaentalm, v aašcan priraom srodajoovropake klliaD.
Obe gorski skupiai,  Alpe ia Biaarsko gorstvo,  sta Siroki. Grlo aed ajima pa predstavlja prav področje Sloveaije ia to tako v pogledu abso-lutalh višia kot tudi širiae.  Uezaatne višiae poveSujejo možaost,  da se »dvektivai tip vremeaa reprezeatira v glavaem v vseh delih republike z eaa-n   kim zaaSajem. Ožiaa grla pa dovoljuje,  da se v poletaih mesecih sreSujeta v aa tako ozkem podroSju kot je Slovebija dva klimatska tipa z diametralao
nasprotnim hodom padavia.  Zaporedje v glavnih vzporednih vzpetosti:  Slovigor«? podaljSki Karavank, Fosavsko hribovje ia koaSao Dimrske planote,  to pa je ˇzrok,  da meja ai ostra,  temveS gre za prehodi  to tembolj, ker aobedea od omenjealh hrbtov,  odaosao plaaot, ae dosega/saj aad aašim področjem^izdatnej-
Zaradi aaše perifeme lege v odaosu do osredajih področij se aiti sredozemski aiti celiaski tip aista mogla pri aas razviti s svojimi glavaimi zaaSilaostii,  to je Sasovalm aastopom maksimalaih ia miaimalaih pa-davin, ia v skladu s pogostostjo prehajaaja odaosao zadrževanja polame roate v aaših širinah,  to pa je jeseal ia spomladi,  sta ta dva letaa časa (¦   glaval deževai dobij vso Sloveaijo StGJemo zato v pas ekviaokeialaih padavia. Saj  spreml^ajo pomike subtropakega pasu vzporedni pomiki pasu zapadneg cirku-lacijef  ki jih pedao prekiajajo hladai vdori proti jugu.  V zvezi z aihaajem pasu subtropskih aaticikloaov med aajseveraejžo lego v poletju ia aajjužaej-§o pozimi nas prehajajo polarao-froatae motaje redao v jeseai ia spomladi; V omeajeaih dveh letalh Sasih so zemljepisae giriae, v katerih ležl slove-aija /glavno froatalao področje,  pa je  zato razumljivo,   da sta fa dva letaa sj Sasa« aajbolj aamoSeaa«  Obratao smo poleti ia pozimi aa periferiji froatalaih ' moteaji pa je zato temu primeraa tudi koliSiaa ia seveda proceat padavia.
Spozaali smo tako aestalaost lege polaraofroataih moteaj« pozimi je ajihovo aihaaje predvsem v poldaevaiški smeii« Močao razvlti evrazijski aaticikloni jih potisaejo aa obale Atlaatskega oceaaa, ajihov izostaaek pa pomeai umik v Sibirijo. Poleti prevzamejo ajih mesto subtropski aaticikloai, pomiki pa se vrše v vzporedaiSki smeri«
V osnovi je shema jasaa ia odgovarja doloSeaemu letaemu 5asu dolodeai faktor kot aajverjetaejše, aikakor pa ae ediao možao akcijsko jedro aad določeaim podroSjenu S tem spozaaajem pa smo pii šli tudi do pravilaega /Vrredaotdaja zbraaega giediva, Ni5esar aimamo v rokah,  kar bi aam dajalo oaaovo za trditev,  da predatavljajo bodisi srednje vredaosti,bodisi ekstrenad primeri, podatke trajae vredaosti. Hegulatorji vremeaa še vedao aiso pozaaaij
aaj ne vomo nidesar o vzrokih, ki imajo za poaledico,  da so omenjeni trije faktorji v raxli$nih letih i» letnih Sasih različno aktivni, tako po 5asu trajanja kot tudi po stopnji učlnkovaaja. Obojo pa odloda o vioiaenu, o tem pa tudi po arednjih in ekstremnih vrednostih« liiino dejatva, da je bila v predloženi razpravi obravaavana doba v poslednjih loo letih najbolj naiaočena, koristniki Ebranego. gradiva omonšenogp, dojatva nc BJnejo zgubiti imxl^ax ia ˇlda.
^1.                      V toku razpravo, onako kot v zaključku, sta bila omonjena
padavinaka režima, sredajoevropaki in sredozomski, 7zrok tenu je aasproten hod padavin, ki jo polog količlne moče ^lavna poteaa, ki zmim koriatnika, pa naj bo alednji lx katorogakoli podrožja gospodarskega udojstvoranja« ?
',   danos ofioialni klimtografski razporoditvi avota, ki posm le velike paaovo, teh naiiih dvoh tipov ni mogoče brez aadaljnega uključiti« Oba, sta aicer čle-c« mezotermalaa klime,  ki Io5i v pogledu padavin dva različka:  tip s suhim poletjeci, kl odgovarja n&hem srodozcraskoinu, in dru^i tip,  ki aima israzito suhe sozone. V ta tlp je vključena vsa zapadna Bvsopa zrieme^ pasu, v koli-kor nl vkljuSena v področje suhoga polotja. Pogoj sa vključitov v paft a au-him polotjem,  torej mediteranBko klimo je nod drt|gim9 da najbolj BUhl meaeo v poletju ae prejmo več od 3o naa. Takoga priiaera prl nas alf Mlmo dojstva, da naatopa prl Has ralnirnuin pozini ±n ne poleti. Tako potoka meja nekoliko južnoje od oaše linije kontincntalnosti iii vsa Slovonija jo sestavni del ( ditigoga pasu> sa ka-teroga Jo zaačilno,  da nima. izrazito »uhc aezone. ilazlike mod Fanousklmi predcli la oatalo ^lovonijo ao pi^jnajhne, da bl jih bilo V klasifikaciji,  ki zajaiae ves svet, mogoče upo^tevati. To pa pomeni,  da sa praktlSiio življeaje e&otae idasifikacij©,  kl «ajaa@jo ves svet, a© pride-jo v počtev ia da bodo f»e aadalje potrobni podrobnojši prikasi bodisi klijae kot aintoze vsoh dogajanj, bodisi posameznih elemeatov. Do tega saklJuSka pridomo, 5im si prikličeniD v spomin ie.zli5no kulturo v posaao«Mh geografsklh cnotah aaše ožje docaovine.
« dne 18»XH»X955*
Literntura
!¦ Ssidl F«:  Daa Klima von Srain. Mitteilungon doa Muaealveroina fUr Krain. Ljubljaaa
2» Masele L.: fias Hisia von KU*teiiland# Wien 19o3.
3« Klein E«:  Klimatographle von Steiennark, Zoatralanstalt ftlr Motaorologie«
4* Conrad V«:  KHmatographie von Ktoiten, Zcatr. f« iiet» ^lea 1913, 0* fiann J.*.     Citira Floha H. Glej pod 6*                   .
6. Hann J«:    navaja Flohn H*: Die Niederschlagefortoilun^ in 5tlddeut»chlaad und ihro Drsaohen im Lichte dor raodesnen Klimatologie, Mltt* de» Geographischcjn GoseAcliaft ia MUnchon. Muachen 1939»
?* Bergeron f*: Eiohtlinien eiacr dyaaeiiachen Klimatologie. Met«Zeit« 47, 193o.  3tr. ^46-262.
8» LinJte F.ottd Dinles B»: Ubor LuftkSrporbcstimiLa^en.  Zeitachrift fttr
 Uoteorologio, Borlin 193o. 47«
9« Diniea B#: LuftJtSrper - KHmatologle, Arohiv do» Deutschea Soemrto Nr.6. Hamburg
10.   Flohn IU:    Oio MedorBchlagsvertcilung in S^deutachland und ihre
Uroachon im Lichto dor modornen Klimatologie« ^litt,  der Goographiachen GosollBchaft in ^lilnchon. MUnohon 1939*
11.  Flohn H.:    ?(ltterung und Hima iii Doutschlaad,Leip«±g 1942.
12« Flohtt H»:    tltteuuag tmd Kliiia iJt Mitt©l-Eua?opa« Kjajižsl referat
H.Attiol, Bad K.iB»ingon v:Stea±*«Ji Metoorolo^ische rtundschau Bad iaasingen 1964, 5/6*
13» Flohn U.; Glej pod XI. 14» Floba H.: Glej j^od lo« 15. Schultee A»:  Grotsatadt aad Medersohlag. Bet.Zeitachrift 1927. 44.
II.
2.6« Furlan D.: Makaiaalns snezne padavine v februarju 2952» V 17. Furlan D.: Padaviae v maju 1954« Geografski vestnik 1954. 18* Flohn H.;    GteJ pod 11.
19.   Seilkopf H.;  Synoptiache und chronologischo Hethodoa in KHmatcjlogio.
Zolttchrift fUr Hetoorologio 194?, 6.
20.   Knooh K.:    Dle neuen Iliedorschlagskarnten des iieiohands fOr ITottordiontt,
Met.Z. 1937.
21» Aeya 0*:  Letni tok padavin na SlovonBkem. Geografskl vest&lk V-VI.
 193o, 63-62.
 Seya 0«:      Cikloni in padavine na SlovGnsfcem. Ooogsaf. v*  VTII. Lj. 1932.
23. Eeya 0.:      Odnogaji caed padavi&a&i in cikloni v Jugoslaviji.  Geogr.T* IX* Ljublj. 1933.
 Oskar Rsya: Vronenska katastrofa v Žiroviiici na Gorcnjskem. Proteua XII. Ljublj. 1936
25. Mym 0«;        0 toči v Dravski banovini v letu 1936.  Geograf »v >stnlk
 . 1937.
26.  R*ya 0.:        Padavine na iilovenskora v dobi 1919-1939. Geogr.v.
Ljublj. 194o. 25-4o.
27.   Heya 0.:        iiajviS.jo dnevac padavine v Uloveiiiji.  Zavod za aetoorologijo
in geodinaiaiko na Univorzi v Ljubljani. Ljublj. 1945.
28.  Heya 0.:        Maksinalne intenziteto padavin v Slov.Prinio.rju.  Geograf.v.XX.
XXI. Ljttblj. 1949. 8
29. Hoya 0.:        Padavinaka karta alovonije.  Zavod za meteorologijo in
 na Univerzi v Ljubljanl, Ljublj. 1946.
» B&y& 0.:        Mo5aa in dolga deževja v Ljubliaai. Izdala Uprava Mdro-
 alužbe pri vladi LaSf I^ubljaaa 1947.
31. Kaoeh K.ond Heichol E*: Verteilung und jiihrlichor Gang dor IJledorschlage in den ^lpon.  Abhandl. Freus. Meteorol. Iast.,  IX. Nr. 16» Berlia 193o.
III.
32. Furlan B.:  Hova padavtnska karta Slovonijo. Goograf•voslnik XXV«
. 19S3. 189-196*
33» TCagnor A.: Une boaerkens^orte acchJBcnjahrige KHmasohnankung. Siia. B*r« Hian 133 (1924)* Citira: iu Seherhag: Wetteraaalyee uad ftetterprogaoae. Berlin 1948«
34» BrUchner 1«:  KlimaschT?ankuJigen acit 17oo nobat Bomerkun^n Ubcr die
KHmaschminkungGn &®r dluTialzcit, Geogi-aphischc Abhandlun-gon 4» B* 2 (189o)« Citira:  u« »okarga ochorhag,  ;,. uad W.
 Uttla^er H*:  StatlBtische Uaterouchungen Uber don Einfluss der Orographio auf die iiiodorBchlagsvortailung, I^vloček ˇ:   Vei-haadlungefl der 3ch*elsoriBchen ilaturforshanden Gesclsohaft« Davoa 19JSo.
36« Seiai F.:    Diaartko^orsldl foa« G&ogv&t. r* XI«-2II« Lji^lj. 1935, 1936.
37* ao»ssan*i F«: Uber dio Vorteilung des Niederschlages an der Erdoberfliich«,
 , 7/8, str.
38. Furlaa D«:  Gloj pod 17.
39* tiu&aax$xx Siaixp»AxaLac Ekhard B*:  Die Mederschlagsvcrtoilungon ini don Alpon nach ism d®2i /jiomalioGjjrinzip,  O.iografiaka Aon,
iflis                     1948« Citira:  Glej pod 4o.
4o* UttiJagcr II.:  2ur Hohottabhangigkoit der NiedorschlagBmeu^cn in doa
Alpon. Aroih fiir Hot, 0©ophya, 4nd Bioklin. Sorie B; 4.Heft, 1951.  Dunaj.
._     frenartlta G,: An Introductloa to Weathor and Climato. fiew York 1943*
41 #
4L* KSppea Y?• ttad &©igey !¦: Haadbuch d©r Sllmatologle. Borlia 1936. 43* Seya 0«:    gloj pod 21«
44» Maaohia Y»:  Kratsk pregled toa^ratur ifl padavtn v Ljubljaal v loo-letal opazovalni dobi 1851«195o» Geograf.  v, XXIV, Ljublj, 1952. 135-144.
4$* Furlan B»:  Gloj pod 1G.
Steinhauser F#:  Neue Srgobniaae vor Niedorschlagsbeobachtungen In dcn Hohsntauom. Uet.Zeit. 1034* 3G-4o.
4?.  RosBby C.G.:  Ott the Distributioa of Angular Volocity in Gaseous
E&volopes undar tbe Influence of Large - Scalo Horizojital  Processos. Bull^ of the Aau, Met. soc. 23 (194V)Nr2
48•   StarrP.V,:    Tho Phjrslcal Baais for tiie Goaeral Circnlation. Con^ondiua
of Met. Boston, 2&i8Bachusett»« 1951. 541-551.
49.   ^remrtha 0*:  Glcj pod 41*
52. Scherh&g B»: Neue .lethodoa der V*Qttoranalyse und. riOttcr progaose«
Berlin 1940«
53• 2onono U.:      L'innuonaa del clcloiie di Gonova sul tecipo del c&iiton
Ticino. lavlooek; Riviata Geoflaica piira e applioata.
54» Bmtti*ry !¦:    Bi© Verteiluag der Mi©<i«*rae!il$ige mxt 6X® Jahressoitoa
ili Mitteljae^^gebiet. fi»t*aui4« Beilia 195o» 5/6.
56. Hromov S.P»:  SLej pod 51*
56« Haon J* v»:    Haadbuch cior Himatologle# B* d.I.: Algeootne
 otuttgart 1932.
 23«
58« Hromov S.P.:   GHoj pod 51.
59« Baur F»:         Binfuhrung in die Groaswetterfor»chuJig. Berlin-Leipzig
1037.
5o* Bcbber Yan J,:Typiacho mtteruua^serahhelnuagon 1», II* Arcbiv
warte V« 3, 1882. in IX* E. 1306.  Citira:  H. Flohn:  Uber die Bedeutuag der V. b - Lagea fUr das ITiedcrsohlagsrD-gime ilitteleuropas. Mot, Hund. 195o# 7/8.
51. Iir^aov S*t»: Sicflihruag in die aftaoptiacbe  »YQttoraaaly«e»  TTlen 194o.
60• Seidl F*:  Glej pod 1. 61« Furlan D.:  Glej pod 16.
62.  MargotlS ?.:  Oboriae Y knjigi »KLiiaa Ilrvatske", Zagreb 1942.
63.   Conrad V. aod Pollak: Method« iti Qimatology. Cambridgo* Masaaehusets 1050«
64* Sohulze A»: GrosBBtad und Idederschlag. ^©toorologiftcho Hundachau, Bad Kisaiagen 1950« 164-167.
65* CJickmaan A.: GeBchloasene und gebrochene M©derschlag»-und Trochonporiodea. Ver5ff. Pr«tts. Meteor. Iast. X93o* ^p» 38o, 173* Citim
66* Huttary J.: Haufigkeit von frookenon und nasen poriodea in ver»chi%onen
Hioaten; Beriahte do» Deutschen PtetterdienBtes ia der US-iono, llr* 42. Bad Kiasingen 1952.
67. Johannsen E*: lUeder»chlag»tage-Iileder»clilag8«ujaon. B«richt© d.D. 1» US-2. Hr. 42.
60» Heya 0.:        Glej pod 21.
69* Conrad V.:    Fundaaaatals of Physioal Climatology,  Cacibridge, 1942.
7o. jctosoabaum L.: Uber die Abhangigkeit der elfjahrigen KliEja5ohmaituJig©n M«t.2eit. 1929. 217-221.
71«  Schmausa K.:  Der Siim der 21ngularitatenforschung« ^ettor 1932* 97-lo7. 72* Manohin V«:    (3.oj pod 44*
73* ŠtefaaSiS P.: Stndij padaviiiskih podrodij ig# soč© la Idrijce s oairoia
na visoki odtoSni kooficlont. Strokovna aaloga*  Uprava hi-di-omet orolo:iko slu^be L:U>, Ljubljaaa 1954* Arhlv,
74* 5exae Vladijair: Eezultati aerjeaj padavin v 'PfiglavslcaEa pogorju v poletju
1954» Str^kovaa nalo^t. UIS Ljul»ljaaa#1955* Arhiv.
75» KSppeja W* und Goigor il*:    Gloj pod 42.
VI.
76« C«W. Thomthnalte: m Approach Toward a itational dasslfleation of
CUnate.  Hhe Geographical Eevie* Voluae XXXVIII, 80 • !¦ 1948.
77»
78« Vajda Z.;
79.  Vajda 2.:
80.   Fttrl&a L.;
81.  Hadži J.: 82* Hadži J.: 83. Ferjaae o#:
84» Potkov.^ek V. 85.
86.   Conrad V.:
87.  Schirmer B«:
88.  Byora H.;
89«  0* Reya:
9o. Gradnik Mra:
91.  ieya 0«: 9Zm Sketolj       :
Zur Featlogung der KlimaborGicho. Berichto d.D. Wett. lL * Zone* 38. 137-138* Bad Kiftsiagen 1952.
 uglbanja biijestova. Zagrofe 1946.
Utjecaj lclieiatskog kolebanja na suiicnjo hrastovih Poeavskih i Iloajepodravakih niainskih šuma* Zagreb 1943.
Lastna opasovonja,
Pojav grlieo v aa^ih ki^jih. Protous XH. 195o.
Pojav grlioc v naših krajih. Proteus XV. 1953«
I^Jofcolko pozaamog o krdoličko zabradnej ovroaziskoj.
 TIII. 1946. Bratislava.  Citira Had2i, glej 82.
Laformaclje »em projol od prof. univ. Fetkovška v januarju 1954. Za ljuboznivost topla zahvala.
Cliaatic Classificatioa and Climatio Cliattge. Erdkuade 1954. 246-252.
 pod 69.
T&g98k&rt>n des Mederschlags uad Ihr «it dem Bynoptiachen Geachehon.
 « 29 184 (1949).
Thundoratoitns*  Compondiura of Meteorology*  Boston, Massachusetts 1951. 681*094.
Slej pod 27.
 padavin v Sloveaiji v letih 1949-1953. Dprava hiar<»i®teoiololke sliUbe Ljufcljaaa. Strokovaa
naloga.
CEej pod 28.
Podatke isi jo tov# ualv.pxof. Skeielj dal iz svoje Se
ao dotlskane knjige. Za ljub©^ldvost topla »ahvala.
december
Mesečna   razporedba   padavm
januar
/.   y 'S
aprii
MU
4.
". 7/
^   <•/
februar
i^f---¦--T~ »J          •       '      /
september
¦'A
~(<tober
november
januar
50
:50 februar
0
70
6'0
Letni   hod    padavin
•n/-   *-¦
60
7R
 r
h \
8 6.
7)
d C
"; c
70
o -
 1U U
vc
v . in
13'
 V:
oktotier
rrn
1CG
'\8V
november
Histograml   reprezentativnih   postaj
STRUNJAN
J
n-
~*NOMEU
KAPELE
SOBOTA
1
				i   ;	i	L
ftARIBOR
rrTL
GLAŽUTA
5L0VENJ6RADEC
JEZERSKO
PREDIL
PLANINA pri RAKEKU
LJUBUANA
SENTJOŠT
KAMNIK
.050
\ow
december
040
lanuar
050
februar
Mokri in suhi meseci
junij
090
apr/7
/700
100
juLJJ
7.20
T20 /
T20
 f 20
september
160 r~~
160
\        ^^
oktober
?50 x-'
100
novembe.r
10,-
12
decemtcr
Gostota   padavinskih   dni padavine ž 0'1 mm
to
16 ,
Januar
apnl
februar
10
maj

16
jumj
12
september
...*0<1II*~"Nj     •      '
10
K
november
\
december
Gostota   padavinskih   dni padavine S 100mm
marec
Juntj
januar
N
april
julij
• \
...3 '
maj
 gu<>(
•¦'    3
september
8
oktober
8
8 \
"L--
X -  '\
november
!K ------
dlecpmber
i   C
11
11
januar
7 X. >7'
'tevilo   sušnth  dni
juntj
julij
; 5  ^=
<vgust
cktcber
100    .._.
1926
300
0
1921
1928
Absoiutni    letni  odstopi -100
100
300
1930
100
-100
1931
-700
-300^ ¦>
- 300-4" V---
•"¦¦'/
 V
'300
-3GL
<L°)
ca
-300^
1932
•100
0, -
-100
/933
300
1934
300-
-300
>300
-100
1936
1937
 500r 700 f"
1100
100
-700
1939
300
500-
1940