Po odgodeni izredni skupščini JUU Neprimerno bi bilo, ako bi si prikrivali istino in ne bi priznali, da so rezultati naših glavnih skupščin od ustanovitve udruženja do danes slabi, odnosno no tako plodni, da bi krili fizične in gmotne žrtve, ki so bile doprinešene za naše glavne skupščine. Med hibe in zlo moramo prištevati nepairlamentarne razprave in obstrukcijsko preprečevanje dostojanstveiiega dela na glavnih skupščinah. Temu primerni so bili 'tudi rezultati in delo izvršne uprave na realizaciji zaključkov glavnih skupščin. Sklepi so bili izglasovani povečini v največjem hrupu. Poleg gornjega dejstva so ovirala plodno delo v našem udruženju tudi neprestana trenja, ki so se pojavljala med bivšo beograjsko sekcijo in med izvršno upravo. Ta trenja so bila vzrok, da se je zaradi njih izgubilo neizmerno dragocenega časa na sejah glavnega odbcnra in da tudi seje glavnega odbora niso prinašalc onih rezultatov, kolikor je bilo vloženih iizičnih in gmotnih žrtev. Najhujše se je pa stopnjevalo ncdelo v udruiženju v zadnjih letih, ker so vse sile absorbirale borbe, ki so se razpleitle širom državo po vseh banovinah. V odločilnem času so šli mimo večine učiteljstva važni problemi in zamujena je marsikatera prilika, bodisi glede vzgoje in priprave člainstva za bodočnost. bodisi kar se tiče rezultatov v pogledu aktualnih šotekih in prosvetnih vprašanj. Razume se, da mora biti takega stanja oim prej konec, ako nočemo riskirati popoln notranji razkroj in oslabljenje udruženja. Dejstvo, da smo Itcvilčno v tem času jako napredovali, nas ne sme omamiti pred pravim pogledom, da številčno naprodovanje še ne zadošča, ako istočasno ni tudi notranjega napredka itii ojačenja notranje zavesti in v pogledu konstruktivnega dela s strani članstva. Poleg učiteljstva, ki mora računati s svojim udruženjem, ima gotovo svoj interes na njem tudi -državna uprava. Interes državne uprave na našem udruženju se gotovo koncentrira samo na nekatere točike, ne pa, da bi državna uprava hotela imeti polno oblast nad udruženjem in bi hotela odvzefi učiteljstvu avtonomijo v lastnem udruženju. To, slednje, ne bi bilo niti v interesu državne uprave! Predvsem je inferes državne uprave pri učiteljskem udruženju ta, da ima isto vse nacionalne atribute, ki jih mora imeti danes šola in narodna prosveta; zato morajo imeti te nacionalne atribute tudi učitelji teh šol in njihova organizacija kot predlstevnica stanu. Interes državne uprave pri učiteljskem udruženju leži tudi v tem, d'a želi imeti državna upirava v udruženju konstruktivnega sodelavca na polju orgainizacije šolstva in narodne prosvete ter smatra učiteljsko organizacijo kot nekak nadome&tek stanovske zbornice, kakor jih imajo drugi stanovi in katerc zaslišuje državna uprava v aktualnih vprašanjih pri^ urejevanju strokovnih vprašanj. Tretji in zadnji interes državne uprave nad učiteljskim udruženjem se pa najbrže zircali v tem, da želi od učiteljstva dostojanstvo dela in nastopanja v javnem življenju, med kateri interes spada tudi dostojainstveno nastopanje učiteljstva na svojih skupščinah, da s tem ne pada ugled stanu kot vzgojevalca naroda v javnosti. Drugih interesov menda državna uprava ne more imeti pri učiteljskem udruženju in jih tudi ne more zahtevati. Vsi gornji interesi so pa tudi naša najiskrenejša želja, da se v polni meri uveljavijo v naših vrstah in iz tega razloga ne more biti razlike med državno upravo in med žeIjami učiteljstva, ki jih ima v pogledu svojega udruženja. Če niso stvari do danes tekle tako, je sigurno breba staviti vse napore v to, da se nedostatki, ki jih navajamo v prvem dehi, odpravijo. In prav v zadnjein času — mislimo —• da smo bili v tem pogledu na pravi poti. Takoj po letošnji skupščini smo poudarili, da vidimo izhod iz sedanje situacije za ozdravljenje razmer v preureditvi sedanjega sistema v udruženju samem in v preureditvi njene uprave. Izven vsake debate je, da mora sedanja linija udruženja ostati in je treba ojačiti garancije za njen obstoj. V udruženju samem je treba uvesti direktni sistem, da bo kontakt med izvršno upravo in med sekcijami čim večji in čim intimnejši, na drugi strani pa je treba tudi povečati kontakt med vodstvi sekcij in sreskimi učiteljskimi društvi. Sedanji upravni odfoori — pa bodisi glavni odbor ali upravni odbori sekcij — so se izkazali kot nezadostni v tem oziru, ker je bila piremajhna prožnost za njih skMcanje in se seje niso mogle vršiti tako pogosto, kakor bi to zahteval interes dela. Iz tega razloga je izostala inicijativa, ki bi morala prihajati od sekcij napram centralni izvršni upiravi in inicijativa, ki bi morala prihajati od sreskih društev napram vodstvu sekcij. Še bolj izoliran od glav- nega odbora je pa ostajal glede informacij o položaju v udruženju izvršni odbor. V zadnjem času se je celo izkazalo, da je ostal izvršni odbor v načelnem naziranju predstavnik samega sebe, dočim so pravi predstavniki mišljenja učiteljstva ostali predsedniki sekcij. Tudi ta primer nas uči in nam daje direktive za nujne izpremembe v pogledu ustroja našo organizacije. Jasno je, da v takem položaju, ako nima izvršni odbor predsednikov sekcij za sabo, ne more dati nikakih garancij niti za vzdržanje nacionalne linije med večino učiteljstva, niti v pogledu konstruktivnega soudejstvovanja večine učiteljstva pri aktualnih vprašanjih šolstva in narodne prosvete, niti v pogledu mirnega in dostojanstvenega poteka skupščin ter vzdržanja avtoritete na teh skupščinah. Iz tega nujno sledi, da je treba vrhovno in odločujočo oblast v udruženju prenesti iz sedanjega izvršnega odbora na predsedniški odbor, ki bi ga tvarili predsediaiki vseh sekcij z eksekutivo v Beogradu. Taka korporacija bi dala polno in najširšo garancijo, da se bo vzdržala v udruženju dosedanja nacionalna linija, da bo učiteljstvo konstruktivno sodelovalo pri ureditvi šolstva in prosvete tudi s privajtno inicijativo in da bodo učiteljske skupščine imele polno avtoriteto pri učiteljstvu. Razume pa se, da v tem primeru ne potrebujemo v Beogradu izvršnega odbora v sedanji obliki, temveč le eksekutivo, obstoječo iz predsednika, podpredsednika, tajnika in uredinika stanovskega glasila, ki bo izvrševala voljo in naloge skupščin in predsedniškega odbora. Prepričani smo, da bi nam dvomesečne seje takega predsedniškega odbora, ki bi moralie biti dobro pripravljene, prinesle več uspehov, kakor vse dosedanje delo sej glavnega odbora in delo, ki ga je upravljal dosedanji izvršni odbor. Prepričani pa smo tudi, da bi bile žrtve v gmotnem oziru, ki bi bile le nezinaitno večje od sedanjih, plodonosnejše naložene, kakor denar, ki smo ga do sedaj trosili za upravne posle organizačnih instanc v našem udruženju. Isto tako je nujno potreben večji kontakt med vodstvom sekcij in sreskimi učiteljskimi društvi. Sedanji upravni odbori te funkcije niso mogli vršiti, kakor bi bilo potrebno in mnoga tnesporazumljenja so nastajala pri sreskih društvih samo zaradi premalega kontakta med sreskimi društvi in vodstvom sek. cij. Iz tega razloga bi bilo treba pri sekcijah izvesti reformo uprave v tem zmislu, da bi se mesto sedanjih upravnih odborov sekcij sklicevali predsedniški zbori, ki bi obstojali iz predsednikov vseh sreskih društev in iz sekcijske eksekutive. Ta naj bi obstojala samo iz pred^sednika, podpredsednika, itejnika in eventualno blagajnika ter naj bi nadomeščala sedanje upravne odbore sekcij. Gotovo je, ako bi se ti prcdsedniški zbori sekcij sestajali vsaj trikrat med solskim letom, da bi nastopile v našem udružeinju tudi v sekcijah kmalu vse druge razmerc, kakor so sedaj. Ta predsedniški odbor je že dobro izprakti- ciran v dravski banovini, kjer se je ta institucija prav dobro obnesla. Druge sankcije, ki so bile predlagane za odpravo nedostatkov v našem udruženju in v svrho moralnega dviga poedincev in celote so že znane. Vsebuje jih skupščinski poslovnik za naše skupščine in zborovanja ter piravilnik za stainovska razsodišča. Obžalovati jc le, da tudi v tem pogledu izgubljamo čas in nimamo onega zmisla za te zadeve, kakor ga iste zaslužijo. Čas je že, da se enkrat konsolidirajo razmere in pridemo do resnega stvarnega dela v udruženju iter do potrebnega miru, ki je predpogoj za uspešno delo. V tem oziru nam ne smejo biti nobene žrtve prevclike in nas ne smejo motiti pomisloki, ki so samo momentanega značaja. Večina učiteljstva je danes trdno odločena, da nastopi odločno proti vsakemu izigravanju interesov udruženja iz lokalnih ali osebnih razlogov.