Leto I., štev. 74 PoAtnlna piviallrMii V Lfubl janl, torek dne (6. novembra (920. Posamezna fttev. 1 It bha|a ob « zjutraj. Stane eclolctno . 180 S easeč-io. • 15 • m za^ed. ozemlje 300 , ca inozemstvo <0p Oglasi za vsak mm višine stolpca (58 mat) 9 K urj°no Poročila, ki prihajajo o položaju Wranglove armade, govore soglasno o naravrost strašnem porazu. Boljševiki so baje zasedli tudi že Se-vastopol in zahtevajo kapitulacijo \Yra<\gIove armade na milost in nemilost Ogromne mase beguncev so napolnile pristaniška mesta. Zavezniške vojne ladje bljkirajo pristanišča in patruljirajo neprestano ob obali, da preprečijo vsako zvezo Ru-«j?e z r-riTr^-lcm. duje se, da so njegovi argumenti napravili velik vtis. Med Trumbičevim referaton je prišlo do incidenta. Ko je Trumbič poudarjal, da je n>iša notranja situacija, zlasti pa delovanje separatističnih elementov jako oslabila našo pozicijo. rV dr. Kukovec pripomnil, da je pri.' la naše delegacije še bolj periurbircla razpoloženje naroda in dala proiinarodni agitaciji dobrodošlega novega netiva. Trumbič je ostro poudarjaj da mu nikdo m mrre očitati pomanjkanja pravega jugoslove-iskega čuta. Njegovo dosedanje delovanje za narodno edinstvo, ie dovolj znano. vpraševala v Beogradu, ali je istina, kar poročajo Italijani. Ker je gosp. Vesniča slučajno nadomeščal gosp. Korošec, so ta vprašanja letela predvsem na njega. Korošec je izjavljal, da ne ve nič, ker niso došle nobene informacije. Odlagal jc sklicanje ministrskega sveta. Ko se je čulo, da hoče delegacija podpisati, dasi nima pooblastila, da knncedira Snežnik, je načelstvo JDS z nujno depešo zahievalo od predsednika ministrskega sveia (ki ga je slučajno zasiopal gosp. Korošec), da naj delegaciji ukaže, da mora poročati in da ne sme prej podpisali, dokler nima sklepa ministrskega sveta. Ta pa naj Zakon o redu in radu. Zadnji čas prevratni elementi do> sli razpravljajo o nameravanem zakonu „o redu i radu," kojega je parlamentu hotel predložiti minister Drrskovie. Predlog ni bil sprejet, torej je vsako hujskanje odveč. Pripomnimo pa, da je tak zakon sklenjen od angleške in francoske zbornice. Odtod so vzete glavne točk« Draškcvičevega načrta. Evo njegove vsebine: Po Draškovičem načrtu bodo mogle državne oblasti preseljevati dra. Ižine hajdukov in cdmetnikov. Usta- pred sklepanjem zasliši vsaj klubove Boljševiki so došli bežečemn na-načelnikc in skliče narodno predstav-^gprotniku za hrbet. Kavalerijske pa-ništvo. Z ozirom na pasivno držanje trole se že pojavljajo pred mestom, predsedstva ministrskega sveta je br- panjka in brez-lavost v mestu je nc-zojavka opozarjala na silno odgovor- • na nost, ki zadene državnika, ki ta tre-, „„ -- „„„„._„ v i noteic stoji na čelu države. Na to br- . lo- ™™bni\ Carigrad zojavko je JDS sprejela danes sledečo 1« da so k ljseviki osvo- depešo: 'J1'1 J3"0 ,n Evpatorijo. »Beograd. 15. novembra ob 17. uri: 1 Sebastopol, 15. novembra. Gcne- I ondon, 15. nc.vmibrs. Položaj na novi se za preganjanje hajdukov po-Kriimi je brezupen. Vsrkčas bodo' sebna varnostna četa. Ministrski svet rdeče čet" zavzele mesto Seba?topol. bo odredil okrožja, v katerih se smejo omenjena sredstva porabiti. Vsi oni, ki bi bili pri preganjanju zločincev ubiti ali poškodovani, bodo dobivali invalidsko podporo. Te določbe veljajo le za Srbijo. Hajduk je zločinec, ki je ropal ali ubijal in ki ga sodnija ne more najti ter ga vsled tega po predpisanem javnem vabilu __________ ____________ ________in preteku gotovega roka proglasi Ko je doiao Vaš telegram, več je po ral \Vranici je seda j v Sebastopolu.; „hrjdukom". ovdašnih izvešrajih podpisan i spora- Kri žarka .,\ValfIeck-I{onssean" čaka j Nepoučeno mladino do 20. leta zum i savez. O ratifikaciji zaključivat v pristanišču in jc pripravljena, da starosti in potepuhe ba sodilo sodi-ce ministrski savet kad sejjratt delega-iga vzaine na krov. V armadi generala j šče dobrih ljudi in jih kaznovalo z 'zaporom. V beju proti draginji bodo mogle državne oblasti obsojati krivce z zaporom do petih let, lahko bedo tudi razprodale in zaprle trgovino. Ra-z en tega bodo mogle državne oblasti narekovati tudi denarne kazni, ki bodo lahko dosegale vrednost vsega Ted domačtm prTbT- Premcženja krivčevega. Te kazni se cija. Da nameravate prebaciti odgo-(W ,a -fi izbruhllil vclik upor ki vornost lično na moju osebu je stra- . , n.ička Hrzkost tim više. čim ima Vaša 1® bl1 vzrok »H>,aza stranka u vladi i u delegaciji svoje za slupnike. Br. 5267 zast. min. saveta dr. Korošec." Užaljen ost dr. Korošca je zares Mučni incidenti na CeSkem. Heh, 15. novembra. (Tzvimo). porečja, k»jii brzojavilo se ni ri njega v soboto ^ vojaki ,ircvrl,ji; tukaj-kot strar.karja, ampak kot zastopnika g lik rj Jo?cfa Dcr ministrskega predsedmka. Kot tak je, , , . . 1 znal že dva dni prej, da je Vesnič {^°(leK 1° ,zzv Ljubljana, 15. novembra. 1 jih predstavnikov prekludirana že Včeraj in danes je ves naš narod! daleč, da ne more. nazaj brez izlil sveja Čustva glede S. Margherite v lapidarne izjave: govoril je Zagreb, završalo je v Ljubljani, v Beogradu pa je mogočno zagrmelo. Desettisoči so stopili v naši prestolnici na ulico. Ministru g. Trumbiču je mn'žica razbila okna. Poslaništvo našega najnovejšega prijatelja je reš 'v vcj.-šr/o. To je instinkivna kri i^a Ijuc's(va, kateremu ne more nihče zameriti in ki je gotovo pošte-nejša, kakor lažnjive besede o pri-jateFsrvu in slogi med Jugoslavijo in Italijo. Danes popoldne je zboroval ministrski svet. G. Trumbiču je bila poverjena težka nalega, da prepriča sveje tovariše, da je prav postopal Uvcrieni smo, da je ves ministrski svet čutil v svojem srcu tako, kakor onih desettisoč mož na ulici. Nava-jfli so se tehtni argumenti za raii-1 ie in proti njej. Razpravljalo j se je, ie li ni država s podpisom svo- j svojega odrešenja. če hujših posledic Odgovornost, ki zadeva vlado v takem trenetku, je tako velika, d a moramo priznati, da je sreča, da je ta hip koncentracija strank ha krmilu. Žal pa je smatral zastopnik Slovenske ljudske stranke za potrebno, da odpotuje iz Beograda k Sv. Bol-fanku na korieširanje, mesto da bi bil na mestu svojega poklica in dolž-nos.i. Tako je stal dr. Kukovec sam, da tolmači naša čustva in naše misli. Sklepanje je odloženo na jutri. Nihče ne za-dda vodilnih mož v tem irenutku. Vendar smo prepričani, da bodo storili v polni meri svojo dolžnost r.e boječ se odgovornosti in s pogledom obrnjenim na korist naše mlade države in našega naroda Sr-!wv, rirviov in Slovencev, h katere-rnu prej ali slej štejemo in bomo šteli neprestano ravnotako one, ki so e odrešeni, kakor one, ki še čakajo v..c -j, -- ,v ---------, . __1:, ___- . . v' . j bedo porabljale tudi proti tihotap- koncediral Snežnik. Vkljub temn jc od- ^ahl om vehko ogon.-e..,e. Na^le ' kJ ^ papirnatega lašal s spjo in delegaciji ni poslal no- so takoi et ne s strankarskega, ampak z obče narodnega stališča, katero trpi radi nekorektnega ponašanja načelnika SLS Stojanovič o jadranski oogodbi Zagrst 15. novembra (Izv.) Današnja ..Riieč" priobčuje razgovor z našim delegatom ministrom Sto-anovi-čem ki je poudarjal važnost dejstva, da suoav z ustjem in luko Baroš pripade ped popolno suverenost Jugoslavije. r.ifde našega naroda, ki pride pod Itn? io. br> podala i ta Iranska vlada v rad ic irjavo, ki bo jamčila s tv>-bod"o rCho r.a'ega jezika in kulturni c'a bo sporazum takoj potrjen. Po ratifikaciji bodo dotične listine deponirane. nato se bo pogodba izvršila ter izrekla aneksija Italiji priznanega ozemlja. Dogovorjeni manevri d*Annunzia. Bakar. 15. novembra (Izv.) čim ie dešla na Reko vrst o sporazumu v St. Margheriti. ci D' Anmmzii ukazal zaiti cospothrsk; n/voj. Glede Reke M>>fcs,i cl(*n ,v'rlc in Rab- Nie£°ve čete o-'".n<»!£0 sc razširile tudi proti severu. Italf-r.iso neor__________. ... ..... žavi postati ž niim Rlcde „rc(!,ivc.'mecfa. vendar so se čez nekaj časa vr-irr.iseiviinih oiIiiošai?v. G!o«ie /)' A«- n'1 D" Annunzio izjavlja, očlvl ino po tajnem dorovoru z itali-i.'' >'.o vi»>ko.. da zasede tudi še na - —- -■-» * t\Cr i 1 ( « t, — — - K>alijo in hi^oslrv 1sc I"1Zi"i,!'c i» sprejel, ker bi !>i!a nevarna za red v državi. Po v?i lliidžarski «> 'kl^pajo protesti proti usiljeni ratifikacijL • v Heb, 15. novembra. (Izvirna) Razburjenje radi porušenja spomenika cesarja Jožefa je izzvalo včeraj nove demonstracije. Češka šola je popolnoma deinolirara, inventar na cesti. Lceionarski oficirji, ki so biii v nekem hotelu so bili od množice napnleni in so so morali braniti s samokresi. Dcmoiisrr«ntje so napadli tudi nemška dekleta, ki so sc vračala z neke češke plesne zabave. Odstreli so jim kite in jih jiodili po ulicah. Pogaianja med Poljsko in Češko. Varšava, 12. novembra. Danes odpotuje poljsko odposlanstvo v Prago v sviho nadaljevanja pogajanj glede te-šinskega ozemlja, razdeljenega med Češkoslovaško in Poljsko. Razna poročila. Trst, 14. novembra. ,.Ern Nnova" prinaša naslednjo brzojavko iz S. Marjrhorite: Italijanski dele^a«iji je došla danes od logaškega simlika brzojavka, v kateri ,.sc" v imeru prebivalstva proirsiira proti nevarnosti. da se logaški okru j odstopi Jugoslaviji in .,se" v tej tiri naglasa slovesno volja prebivalcev, da ostanejo za vedno sjKijcni z Italijo. Beograd, 15. novcifibra. Predsedniki in člani volilnih odborov bodo imeli po 00 dinarjev dnevni« in prosto vožnjo v I. r;:>:red«t. Afj"na, l"i. nov«inLra. Po dosedanjih i>oro."ilili ima Vrjiizrloeova stranka pri voliivah za naroo skupščino čez 80 mandatov več nego opozii-i ja. Berlin, 15. novembra. (T/virno.) Lokalanzcijer javlja, da bo sovjetski rti I h." I ipr:ivi jen kot pla«"iii:0 smlstvo. J.».|»S.!«Vv3iijc sc lx> vršilo s plačilnimi nakaznicami, ki bodo veja vne za dva nicseca. Gdansko, 15. novembra. (Izvir.) Danes, ob 4. uri popoldne je bila zborniški dvorani izvršena slovcs-la proglasitev svobodne države □dansko. Navzoči so bili: poslanci, zastopniki cblasti in zaveznikov, oficirji angleške in francoske posadke, zastopniki poljske republike in konzuli. Proklamacijo je prečital višji komisar, polkovnik Sitnttt, predmetov, prepovedanih za uvoz ali izvoz. V boju proti korupciji in sabotaži državne službe po državnih uradni, kih se ustanovi disciplinarno sodišče; ki bo sodilo po svebodnem prepričanju. Uradniki, ki imajo čez desrf let službe so lahko odpuščeni s pokojnino brez doklad. Tako kaznovanje je po sedanji od Avstrije prevzeti pragmatiki ravno-tako že mogoče. Vsaka propaganda nstmena ali pismena, za nasilno spremembo da> našnje družabne in državne ureditve ia vsako propovedanje sile kot sredstva za gospodarsko in politično spremembo se bo kaznovalo z zaporom da dveh let. Tiskovine bodo zaplenjene, shod razgnan in društvo razpuščeno. Pri nas že zdaj velja kazenski z* kon z isto določbo. Vzdrževanje zvez z društvi in osebami iz inozemstva, ki propagirajo nasilno spremembo javnega reda, se bo kaznovalo z zaporom do enega leta. Tuji državljani se bodo kaznovali z zaporom do 5 let Zaplenjene bodo tiskovine, ki bi mogle zrahljati vojaško disciplino. Draženje enega plemena proti drugemu, razžalitev, ali poviševanje enega plemena nad drugo, vsako poniževanje države in izzivanje raz-očaran ja v njej, se bo kaznovalo z zaporom do enega leta. Niti k lokanstvu, niti k skupni usta. vitvi dela sc ne sme pristopiti, dokler se ni poskušalo doseči potom ministrstva za socialno politiko sporazuma. Delavci pri razsvetljavi vodovoda in pekarljali kruha ne morejo kolck-iivno zapustili dela, če niso 15 dni poprej obvestili o tem ministrstvo za socialno politiko. (Te določi* so no. ve, pa c.-lovo jnko umesfne.) V svrho. da poslane administracija hitrejvi. bo vlada na pniilog vsakega ministra izJata nove predpise. Kdor hladno in razumno vse io -Žita, mora da tli povoda 29 nikako ra/.bm j?rjc dehvurv, ie ai^nj pa privatnih orahiikov. f Protest proti nasilju v Sasiti Nar-gheržti. Ljubljana, 15. nov. Včeraj se je vršil v Unicnovi dvorani irapozanten shcd, ki je bil pravi tolmač onega splošnega ogorčenja, katero je zavladalo med vsem našim narodom na glas o doseženem „sporazumu" z Italijo. Shod je otvoril ob '/sil. uri gosp. Premk, ki je ob viharnem odobravanju zborovalcev izjavil, da dogovora, sklenjenega in podpisanega v Sami Margheriti naš troimeni narod ne priznava in ga nikdar ne bo priznaval. V imenu SLS. je urednik gocpod Smodej naglašal, da pride dan plačila. Italijani so sklenili z našo državo vojaško konvencijo iz strahu pred Habsburžani. Mi se pa Habs-buržanov nič ne bojimo in tudi vojaška konvencija ne bo imela nobene trajne vrednosti. Ljudska volja je suverena in ta volja ne bo nikdar mogla priznati krivic, ki se gcde narcdu. Bratom na zasedenem ozemlju kličemo: „Bodite junaški, mi stojimo za vami kakor en mož!" Gosp. dr.Fettich je v imenu JDS. izvajal, da smo pravdo z Italijo izgubili h pri tem ni najvažnejše vprašanje, ako se je to zgodilo vsled nesposobnosti naše diplomacije ali vsled sile razmer, katerim nismo bili kos. Važnejše je vprašanje, kaj sedaj storiti. Zgodovina je učiteljica Nobena mircvna pogodba, ki je bila krivična, ni držala in če se je stokrat v njej zatrjevalo, da je sklenjena v ohranitev „večnega" miru. Države, ki so hotele pogoltniti preveč tujerodnih elementov, so razpadle. V tem pogledu naj si naša „prijatelji-ca" Italija vzame za svarilen vzgled svoječasni rimski imperij, mogočno Španijo in v najnovejšem času Av-stro-Ogrsko. Vsako nasilje je še rodilo odpor, prevelik apetit pa pokvari želodec. Naš narod k tej pogodbi ni dal r. oblastila in on je nikdar ne bo f.-.-.;. ural! Za nas pomeni dogovor, sklenjen v St. Margheriii o sv. Martinu cunjo papirja, katere raztrgati se ne bomo ml manj ženi-rali, kot se je ženirala Srbija raztrgati od ranjke Avstro-Ogrske izsiljeno ji slovesno obljubo, da se za večne čase odpoveduje Bosni in Hercegovini! Gcsp. dr. Krivic je izjavil v imenu NSS.: Ne priznavamo st. mar-gberitskega dogovora, ki je akt imperializma, zasužnjujoč velik del našega naroda narodnostno, ne priznavamo ga zato, ker ima narodnostno žasužnjevanje vedno za posledico socijalno in gospodarsko zasuž-njenje. Samostojna kmetska in socijalno-demckratična stranka nista poslali na shod svojih posebnih zastopnikov, ker sta prepozno dobili vabilo in tudi ri bilo voditeljev v Ljubljani, ampak tajništva so poslala pismeno izjavo, da se stranki pridružujeta protestu. Govorili so še: gosp. dr. Oblak v imenu društva „Gosposvetski Zvon", gosp dr. Fornazarič v imenu »Jugoslovanske Matice" ter v imenu jugoslovanskih dobrovoljcev gosp. V. F. Jelene, ki je izjavil: .Jugoslovanski dobrcvcljci so si zapisali na prapor že takrat, ko je izbruhnila svetovna vojna, geslo, da mora biti svobodna tudi zadnja ped naše zemlje in temu geslu b:do sledili dobrovoljci tudi v bodeče." Z navdušenjem je bila sprejeta naslednic RESOLUCIJA: lugoslovani vseh političnih strank, zbrani dne M.noveinb. 1920 v veliki dvorani hotela ,,Union", protestirajo z vso odločnostjo proti odcepljen ju 600.000 Jugoslovanov, med temi tretjino slovenskega naroda, od Jugoslavije in proti njihovemu pri-klopljenju k Italiji, kakor to predvideva dogovor z dne 10. t. m., izsiljen naši državi v St. Margheriti Ligure; izjavljajo neprikrito, da slovenski narod nasilja, s katerim se njegov najzavednejši del proti svoji volji izroča iz enega suženjstva v dru^o še hujše ter obsoja na gospodarsko, kulturno in politično smrt, ne priznava in ga nikdar ne prizna ter da ne bo miroval, dokler se ne popravi krivica, storjena s tem dogo vorom, ki je najbratalnejša kršitev samoodločbe narodov in ki kruto na- sprotuje cd ententnih velesil ponovno in svečano tekom svetovne vojne podanim izjavam, da se bore za svobodo malih narodov: pr Jaku jejo, da kompetentni faktorji tega izsiljenega dogovora ne ratificirajo; opozarjajo italijansko javnost, da ne more biti govora o prijateljstvu med italijanskim in jugoslovanskim narodom, dekler traja to nasilje; sporočajo zasužnjenim bratom pordmve in zagotavljajo, da jih nikdar ne za-onste ter jih poživljajo, naj nnrtra-šeno vztrajajo v težkem položaju do jne, ko bedo danes že svobodni brat-, ie tudi njim mogli podati s«ojo rešilno roko ter jih pritisniti ra svoja orsa. Ta resolucija se ima po sklepu shoda izročiti vladi ter Njego"emu Visočanstvu prestolonasledniku regentu Aleksandru. Zagreb, 15. ncemiva. (Izv.) Včeraj se je vršil og-omen protestni shod na Wi1?ono"cm trgu v Zagrebu pred vneučillcčem, kier so nastopili zastopniki vseh strank in z ogorčenjem protestirali preti nasilju, napravljenemu našemu narodu od Italije v St. Marg ieriti. Zborovanje je otvori' minister na razpoloženju dr. Zivko Petričič v imenu Jadranskega Zbora, nakar je v imenu Hrvatske Zajednice dr. Nikola Hojer obsodil takozvani ..sporazum" kot nemoralen čin. V imenu Demokratske stranke je zavzel stališče doktor Ljubomir Tomrlič, ki je v daljšem lepem govoru poudarjal potrebo, da nas ta nesreča strne v močne vrste, da se posvetimo povzdigi notranje državne sile, ki naj rodi najlepši sad — svobodo zasužnjenih bratov. Ko je še govoril zastopnik Hrv. pučke stranke, je tih sprejeta resolucija, ki poudarja, da naš narod ne prizna in nZAar ne more priznati nasilja v St. Margheriti; po zdravlja zasužnjene brate in jih vzpodbuja da vzdrže junaško do dneva, ko jih svobodni bratje ujedinijo z materjo Jugoslavijo in poudarja konečno, da o prijateljskih odnoša-jih z Italijo ne more biti govora, dokler naši od nje zasužnjeni bratje ne bedo osvobojeni. Ko je govoril še neki komunist, se je razvrstil impozanten sprevod, ki je šel na Ilico in Zrinjevac, demonstriral proti Italiji, proti naši delegaciji in za nesvobedne brate, nakar se je mirno razšeL ravno je član IIT internadjonale.'lišče in izpraznili dvorano. Moslima- notra-njesra položaja in želja po ffo- ne priznava uriljenih meja in da se ni so potem na nlici priredili ovacije spodarski pomoči Italije! l) so jugo- mora rediti zasužnjene brate. — Pri Ilrasnici in Spahi, a demonstrirali slovansko vlado pripravile do prevri- prečitanih brzojavkah je bil s ; so proti Šerifu Amautoviču ker iz- čanja. da je poravnava spofa z Ita-sebnim navdušenjem sprejet po-!dajnlcn moslimnn°ke stvari. jlijo živi ionski !>ocoi za Jugoslavijo, zdrav iz Ljubljane. — Nato SO bile j v Povodom preda je btndidatsfoh ..Acticn Fran^aise" smatra pogodbo, sorejete sledeče resolucije: Meščani Ust za konstituanto jc prišlo v Osi- sklenjeno v S. Margheriti za prvi Bec°-rada, zbrani na današnjem jeku med prednitici demokratske in nspeh osvoboditve Evrope od Wilso- pretestnem shodu v nedelja H. no- zajedničarske liste do ostrega kon- nizmsj, kar jo posle ("i "a Ilanlinsove • . •• • _ _ - _ _ X - M?|« ' fl »1 . T\ 1 . * 1 M« _ -- * ^ —— . . . — A «,11.1 •! 1 11, I • IraiMlKl r bodo nikdar sprijaznila S pogodbo, | palači. Ko je predsednik sodnesa "som rijajno zmaso d\\nnnnzia. Soda bi izgubili preko pol milijona j ^ola konstatiral, da so demokrati cijalistična „L'Humanitč" pa izjav-svejih bratov, ki pridejo v itaHjan-1 prvj vložili kandidatsko listo, so za- lja, da je sporazum le poslediea na-sko robstvo. 3.) Ob tej priliki nam , iedni:-nrji za&li razbijati in niso stopa italijanskega in jusroslovan-je dobro znano, da račimaio naži :piTStili, da bi se sestavil zapisnik o skega proletarijata, ki sta odločna na-sovražniki na n?šo neslogo ter iz- j predaji list. Nazadnje je bil pred- sprotnika Vojne. javljamo proti prijateljem in sovraž- jsednik sodišča prisiljen zajedničarje j_■ _ nikom, da tvorimo nerazdvcjljivo j s p^očjo sodnih slug postaviti na : - Beograd, 15. novembra. V nedeljo dopoldne se je vršil tukaj veličasten shcd prebivalstva naše prestolice proti krivični in nasilni rešitvi jadranskega vprašanja. Velika dvorana Kazine je bila nabito polna, tisoči in tisoči ljudi so stali na Tera-zijah. Impozantnemu shodu je predsedoval stari dalmatinski borec Jura j Biankini. Kot podpredsednika sta bila izvoljena Slovenec dr. Ry-baf in Srb Mladen Belič. Biankini je otvoril shod in v svojem govoru poudarjal: Ogromne žrtve srbske vojske in jugoslovenskih legij niso dosegle cilja, ki nam je bil pred očmi. Doživeli smo drugo Kosovo. Diplomacija naj podpisuje kakršnekoli dogovore, narod ni podpisal pogodbe, ki zasužnjuje na stotine tiso-čev naših jugoslovenskih bratov. Srbija je bila prisiljena podpisati leta 1903. dogovor z Avstrijo, v katerem se je odrekla Bosni ^Hercegovini, toda kljub temu je dolel dan osvobojen j a teh dveh dežel. — Nato jc govoril predsednik centralnega odbora „Saveza jugoslovanskih dobrovoljcev" Sreten Stcjanovič, ki je v svejem goveru izjavil, da bo sovražnik plačal svoj račun v bodočnost še dražje kakor vsi sovražniki Srbije v preteklosti. Govornik je apeliral na delo, red in disciplino vsega naroda, da bi mogli čimprej rešili zasužnjene brate. — Pravoslavni pop Sergije Jckič je naglašal, da bo naš narod znal obraču r.ati s svojim velikim sovražnikom-v istem zmislu je govoril posl. Gju ro Džamonja, ki je obsojal zavezni-' :>:e, ki se niso ozirali na nas. Slovenec dr. Rybar ie izrazil svojo radost, ko vidi, da" v Beogradu, v srcu Jugoslavije, bijejo srca za ves naš larod in za vse brate, ki ječe pod italijanskim jarmom. Slovenci nis' oriscstvovali konferenci v S. Mar-Theriti in je tudi ne priznavajo. Slo. . enci upirajo oči v Beograd, odkeder naflt mora prisijati osyobojenje. — Za njim je govcril komunist Milo-rad Rajčevit, ki je izjavil, da ako- Prosvcta. Koncert A. Trost Ime Trost — bi vo-! človek mislil — zadostuje, da bi naša celoto, ki je nihče ne more razbiti. da je moj,'! sestaviti zapisnik 4.) Akoravno današnje razmere ni- ;n izroč:iti demokratskim predl«ga-so ug'dne, da bi nekaj stvarnega j(-.am potrdilo, da je njih lista prva. storili za naše bra(e izven naših i v Največ kandidatskih li*t za vc . , __________ mej, jim sporočamo, da ne bo juge-1 j jtve v konstituanto bo vsekakor v ! kcncerina publika napolnila dvorano. id, njihovi bratje, ki l j)a]macij;. <\0 z,ia; jp oddalo svoje Sai si ie 21131 virtuoz dobiti uspe- .....jih domovih in domovi-115stc scdem strank cdnosno organi-jhov «n Priznanja v dunajskem in drn- ni, nikdar pozabil nanje, dokler r.e zacij in s5cer. demokrati, narlstran- Kt\l°t S »•i/5 «ir?cnirpne 7plip vsepa /JCfOSlO-' i---«tAil i Ln*/; . «1 h/- « m or.l in_ ' T ... vidi ur^ničene žel'fcS^Kfla ' k,nrji' ra,d!ka>J' d?brwfci-M i koncert'ov^ed "njim £tato jTbi U SJ- vensxega naroda. Resolucija je Lila žka stranka, trgov« m obrtniki, 8a-| večer slabo obiskan, niti polovico dvo^ sprejeta soglasno, nakar so zuv.ro ai-1 n)ostojni seljaki. Ker vlože svoje li- . rane ni bilo zasedeno. Spored je bil ci odpeli vse tri narodne himr® — jste zajcdničarji, komunisti in kle- j izbran (Beethoven, Schumann, Brama. Po končanem shodu je sla vsa imo- tkalci, bo ter" j v Dalmaciji »kupno Si'V, Novak, Čajkovski j) ni treba omo' ...-----^ 1Q kaTuH,Ia^kill Jist. ^ ;---------- žica, preko 10.000 ljudi, pred stanovanje regei.ta, kjer mu je priredila navdušene ovacije. Nato je šel narod pred ministrstvo zunanjih zadev, kjer je bučno demonstriral pro-:i vladi in delegaciji, ki je podpisala tako sramotno kapitulacijo. Demonstranti so razbili na ministrstvu vs? okna. liato so se napotili demonstranti proti italijanskemu poslaništvu, t:da policija je zapvla dohed v ulico s kordonom, demenstranti so prebili kordon in hoteli pred posla ništva, kjer jih je orožništvo na konjih in vojaštvo zaustavilo. Tu je govcril narodu Joso Matošič, ki je izjavil, da nima nihče kaj proti Vojski in orožništva, ki ima neprijetno dolžnost, da brani posbpje i i ljudi, zastopnike nove pečenih zaveznikov. Kadar pride čas, bodo isti vojaki in orožniki, ki ob tej priliki zastavljajo jjot, prvi, ki bedo šli, da z nami osvobede naše brate v zasedenem ozemlju. v Radikalci nroti Trumhiča. Kakor smo- le poročali se je dosegel med vsemi strankami r Dalmaciji sporazum, da kandirajo vse stranke dr. Trumhiča. Tudi dalmatinski radikalci so v principa pristali na to, da kandidirajo, ali morejo poprej vprašati glavni odbor radikalne stranke. Ta pa je uka»«il radikalni stranki v Dalmaciji, da ne sme kandidirati dr. Trumbiča, ampak da mora nastopiti s svojo samostojno kandidatsko listo. Volilna borba v SKiedi in sestanki fDS na Štaj*r skem. V nedeljo sta se vršila v Ptuj'j in Ormožu sijajno obiskana demokratska sh.ida. V soboto je b»l v Balonovi gostilni v Pobrežju zaupni sestanek demokratov, ki je trajal nad tri ure. Profesor Voglar je razložil navzočim pomen volitev in opozarjal na nujno potrebo, da gredo vsi do zadnjega na volišče, da se stre klerika'ra premoč. Tudi v Marpergu je nedeljski shod uspel nad vse pričakovanje. Shodu je predsedoval notar Golob, govoril pa je profesor Mravljak, čigar izvajanja so sprejeli zborovalci z odobravanjem na znanje. Shoda v Vuzenici se je udeležilo nad 200 ljudi. Predsedoval je posestnik Bernik iz Vuzenice. Govoril ie ka^Vat nrof. Mravljak. v Kandidatura dr. Gregorina. Glnsilo Jugoslovanov v Istri .,Pucki prijatelj" javlja o Rvbarevi in Gre-jrorinovi kandidaturi, in korsta^ira, da je zadene krivica, da so kandidature onemogočene, dr. Rvbafa, ker i c on kandidiral kot strankar. a ne kakor predstavnik bocuneev. kar je storil dr. Grocrorin. List obžaluje, da je na ta način onemosrčeno, da pride v ustavotvorno skupščino od en naj-odlii-rejših naših narodnih delavcev dr. Grerrorin in pmvi. da jc velika škoda, da se to ne da več popraviti. v Volilne skrinjice nameravajo baje Vcrikalci opremiti z znamko križ v -deči baTi na b°lem polju. Politične beležile. + Delo razmejitvene komisije. Ker se jiuroslovanski in avstrijski komisar nista mogla sporazumeti slede črte, ki bi tvorila uiejo mc-d T\o-koSnjakom in Sv. Lovrencem, ki bi se po mirovni pogodbi morala določiti v terenu, eo komisarji ncinter-esiranih držav v komisiji uredili to mejo na ta način, da pripada skoro vsa občina Mlake, izvzem?i mali del kat. občine Ji lake, Avstriji, dočitu se občina Sv. Primož razdeli tako, da pripade večji del kat. občine Rad-vanjs Avstriji, manjši del te občine in del kat. olx'ine St.'Jernej s cerkvijo in šolo Jugoslaviji. — Ker ta meja na dveh krajili proseče posestva, so komisarji neinteresiranih držav pozvali jujrosiovanskejra in avstrijskega komisarja, da skušata ta nedostatek popraviti potom kompenzacije. + D' Aonunzio še ni zadovoljen! Iz Kraljeviče poročajo 14. t. m.: Po glasovih o sporazumu v S. Margheriti so se pričele nove norosti gra;en. Velika dvorana bo služila v prvi vrsti v telovadne namene, skrbelo pa se bo v niei tudi za dučevno izobrazbo vsega članstva in za - ' vseh pri;ateljev Sokolstva. V ta r;men je zgrajen v dvorani moderen oder za prirejanje dramatskih predstav, koncertov, različnih nastopov itd. Da pa bodo vse predstave dostojno opremljene tudi na zunai. je treba rane ' -me, različnih predmetov, ki se rabijo pri i'ori7oritvah, ki ra jih društvo n:ma in si jih radi velikanskih izdatkov za stavbo ne more nabaviti. Radi tega se obrača podnloani dramatični odsek do prijateljev Sokolstva in ljubiteljev gledališke umetnosti s prošnjo, da darujejo predmete, ki jih morda ne rabijo n jih lahko utrpijo društv:nemu odru, in sicer: stare obleke, narodne nose, uniforme, starinska pokrivala, orožje, slike posode itd. Darove bo pobiral v Ljubljani brat Sturm v Narodni tiskarni, doma pa brat Osredkar v Sokol-skem domu na Viču Vsi zunanji darovi nai se poslieio na ..S^-1^ društvo Vič". — Dramatični cdsek Sok:!:! -ga društva na Viču. . Ljubljana, 15. novembra. * Povratek jugoslovanske delegacije. V nedeljo ob 4. uri 10 minut zjutraj je jugoslovanska delegacija s posebnim salonskim vlakom prspela iz St Margherite v Ljubljano. Vlak je postal na glavnem kolodvoru kakih 15 minut, nakar je ob 4.25 nadaljeval vožnjo proti Zagrebu in Beogradu. Ljubljančan je so v soboto pozno v noč čakali na glavnem kolodvoru prihoda delegatov, katerim so nameravali prirediti poseben sprejem. * Vtis podpisa pogodbe v Beogradu. Vesti, ki jib priobčujejo beograjski listi o našem porazu v G. Marg-heriti in o novi jugoslcvenski-itali janski zvezi, sc povzročile v beograjskih krogih, političnih kakor meščanskih, zelo mučen vtis. Tudi komunisti se razburjajo. Današnje , Rad-ničke novine" prinašajo članek pod naslovom: „Novi poraz", v katerem očitajo meščanskim strankam, da so krive poraza, ker so se pred in med vojno preveč naslanjale na entento. V političnih središčih vlada veliko ogorčenje zaradi izgube, ki jo moramo UiT.en. Akademična omladina je prir: ila velike manifestacije. — Čuli so se vzkliki proti ententi, zlasti proti Iialiji. Sprevod je šel pred ko-nak regenta prestolonaslednika Ale-ksamira in tam oel narodne himne, fiato i) :-e manifestantje mirno in v redu razšli. * Slovenski novinarji proti pogfld bi z Italijo. „ Društvo jugoslovenskih novinarjev v Ljubljani" je poslalo na včerajšnji protestni shod v Beogradu nastopno brzojavko: Jadranski obrani, Kazina, Beograd. Pri-kljuctnerno se Vašemu protestu proti krivični ureditvi mej napram Italiji; vse lepe besede naših diplomatov o prijateljstvu so prazne fraze, dokler nam Italija ne prizna zadnje naše pravice. — Društvo jugoslo-ver,c* i1" r "vinarjev v l hiMiari. * Narodno voefalni kandidati. Pišp se nam: G. Deržič očividno ne verjame, bo izvoljen v Ljubljani. Zato se je preselil tndi na štajersko kandi l -fiio listo NSS. Toda on jc le form/1 "i nositeli list, kajti pravi re-prezentunt liste XSS. je g. Gobec iz Celja, dasi kandidira šele na 8. mestu. Ker kandidati neprestano odstopajo, je priglasil kandidaturo pri NSS. vsej Ljubljani dobro znnni g. /čuniif, ki je bil svojčas protikandidat dr. Tavčarja in res enoglasno izvoljen. * Značilno. Pišejo nam: K Vaši notici si dovoljujem podati tudi jaz sledečo dogodbico. Neki višji mini-sterijalni uradnik me je naprosil, naj bi mu preskrbel slovensko služkinjo, katera bi imela poleg popolne oskrbe v hiši še mesečne plače 123 dinarjev. Ta služkinja, ki naj bi bila predvsem sirota ali hčerka kakega sir.venskega invalida, stara okoli 15 ht, naj bi šla že v najkrajšem času v službovanje v Beograd. Na-svetcvalo se mi je, da naj povpra sam v tukajšnjem Lihteniuniovem zavodu, kjer oskrbujejo take sirote Ko sem tam povedal, kako d~bro mesto se nudi slovenski siroti, mi je rekla prednica, naj pride dotični go-pod takoj po njo. Ko sem prišel drugi dan v Lihtenturnov zavod, da prevzamem to siroto, so me naenkrat vprašali po veri dotičnega služ-bodajalea. Povedal sem, da je ta ministerijalni uradnik Srb, torej pravoslavne vere V moje začudenje mi je prednica odgovorila, da krščansko vzgojene deklice ne more dati v službo protestantovskemu verniku. Zagotavljajoč prednico, da ta uradni'; ni proiestnntovske, temveč pravsi-vne vere, mi je prednica re kla dobesedno: „To je vseeno ali protestantovske ?V pravoslavne vere k drucrovemiku deklice ne damo.'' Sirota je ostala v zavodu in je bilr ogoljufana za službo in eventualne bodočnost. S. K- * Zemljevid slovenskega ozemlja ki ga izda »Slovenska Matica" v Ljubljsni, se ravnokar tiska. Vec zemljevid bo 91 cm širek in 127 cr dolg ter izide na štirih listih, ki se lahko rabijo posamezno ali pa se d?jo zlepiti. Vsak od štirih delov b: stal oo sedanjih stroških sedeč 2C kron. torej celoten zemljevid 80 K brez nalepljenja. Nalepiti si mert dati zemljevid po želji vsak naročnik sam pri knjigovezu. Naročnine za -em1jev:d sprejema Matica takoj in sircr SO kron (poštnina posebej! na račun enega izvoda. Če bode streški večji, kar pa ni pričakovati, bodo morali naročniki še primerne vsoto doplačati. Mnogo matičarjev1 je plrčalo naročnino za zemljevid in nalepljenje že pred vojno. Ta plačili 'm vračunala. * V Ljubljano je prispel na po-vratku iz S. Margherite odlični jugoslovanski časnikar g. Ivan Tanovič, urednik beograjske ..Politike". — Sedaj je pri«pel tudi delegat ministra prosvete načelnik Knezovi^ iz Beocrada. * Primorski heg"n<*i, ki so vsled političnih prilik v zn*eden»m ozemlju bili m a torijevo oškodovani, bodisi vsled r ©opravičene internacije ali zapora, bodisi vsled izsrredov, se pozivajo, da v najkrajšem času pr«d-ložc Uradu ta zrš*itr brguncev, Ljubljana. Turjaški trg S, vsa tozpdevna dokazila oziroma verodostojne podatke o iitroljeni škrdi. V «pisn naj naj se navede im*. takr?tm bivališče in pristojnost oškodovanca. Pisarna „Gos/>osrcfskegi zroia" sc nahaja začasno v Dalmatinovi ulici štev. 15 (pisarna dr. Jos. C. Oll-tka), vpisnjejo fp tudi člani od 4—6 ure vsak dan. Članarina znaša mesečno 1 diiiar. Pristopajte k društvu ..Gosposvetskesa zvona"! * Državna vo*~edevalnica za delo naznanja, da so uvedene pri r jenih podružnicah v Ljubljani in Mariboru i odslej nepretrgane u^fdne vre od 8., ure zjutraj do 5. r-c zvečer. Razpis slvžbPri ,.Državni posredovalnici za delo" je razpisano mesto moške pisare;fke moči z lotno plačo 1200 dinarjev in dnevnicami, kakor za neuka^ne državne nastav-Ijence. prošnje je vlagati čr 25. t. m. j Pogoji najmanj 4 razredi srednje j šole ali pa meščanska in trgovska šola. Prosilci s pisarniško prakso imajo prednost. * Z naše univerze. Za docenta teoretika filozofije na ljubljanski univerzi je imenovan dr. Fran tVr^rr, doslej začasni dooent na zagrebški univerzi. * II. medicinski ples. Društvo Jugoslovanskih niedieincev v Ljubljani naznanja vsem vabljenim, da se vrši ..H. medicinski ples" v soboto, dne 20. t. m. Vstop ie proti vabilu — Odbor. * Iuženir je posfal slušatelj Pranja Sevnik na gozdarskem oddelku gospodarske fakultet« zagrebškega vseučilišča. * Učitelji ln učiteljice kamniškega in kranjskega okraja se sestanejo v čelrtek okoli 3. ure v Komendi pri Vndetu. Vreme ne zadržuje. Izven UJU. * Doneski za gasilne straže. Urad-' ni list deželne vlade za Slovenijo objavlja narc-dbo celokupne deželne vlade, s katero se med drugim odreja, da morajo domače kskor tudi inozemske požarne zavarovalnice in družbe, katerim je dopuščeno poslovati v naši kraljevini, vsako leto plačati dva odstotka od vplačanih požarnih zavarovalnin kot zakoniti donesek v k'-iist gasilnih siraž in en odstotek k;«i podporo easivem, ki so se ponesrečili v službi. Ti doneski tvorijo poseben gasilski sklad. Doneske odmerja, pobira in upravlja deželna vlada za Slovenijo, poverjeništvo za notranje zadeve. * Otvoritev telefonske centrale v Brežicah. Pri poštnem in brzojavnem uradu Brcžice se je o tvorila dne 26. oktobra t. 1. telefonska cen rala z javno govorilnico za krajev-u in medkrajevni premet * Dr. Alfonz Serjun, ki se je pred ratkim ponesrečil v baški dolini, ni »mrl, kaker so javila poročila, nego "o samo težko ranjen. Sedaj mu gre "e beljše. Zdravi se v goriški bol usmiliTiih bratov. * Dr. Milan Roje častni doktor. Ka zagrebškem vseučilišču bo danes, 10. novembra, promoviran za častnega doktorja medicine dr. Milan Roje, hrvatski podban iu poverjenik za notranja dela. * Politični kljub JDS. vabi svoje "lane na sestanek, kateri sc vrši v :orek. dne 1C. t. m. ob 8. uri zvečer v prostorih tajništva JDS. »Narodni lom". I. nadstropje. * Uslužhcnei za JDS. Dne 12. t. m. ko imeli uradniki in uslužbenci v "Mokronogu svoje posvetovanje glede bodočih volitev. Po vsestranskem raziuotrivanju strankinih programov in volilnih izjav vseh strank v Sloveniji in po temeljiti presoji že izvršenega uspešnega dela za javne uslužbence in uradnike so prišli do sklepa, da oddajo pri bodočih volitvah svoje glasove za demokratsko stranko. * Zakaj ven pela? Pišejo nam iz Kostanjevice: V sredo, 10. t m. okoli 3. ure popoldan sta prinesla botra g. Josip Zordan in njegova soproga iz Malih Malene v Kostanjevico otroka h krstu. Doma ni bilo ne župnika, ne kaplana. Botra sta "•ai'a1st potrpežljivo do 0. nre, potom sta se pa odpeljala brez krsta domov. Župnik in kaolnn sta bila, spveda, na jigit.em za volitve. k;er sta g->*ovo govorila tndi o pesa ni u vere. Seveda, ako se duhovniki ne brigajo za vero, kdo.se bo pa potem brigal ? * Kmečka bitna na Hrvatskem. Ker je medicinska fakulteta eodišču že predložila svoje mnenje o duševnem stanju obtoženca Blaža Tupeka, se bo 17. t. m. glavna obravnava v tej zadevi pred zagrebškim sadnim dvorom zopet nadaljevala. Kpkor znano, je Tupek obdolžen, da je povodom kmečke bune umoril kotar-skega predstojnika Spilerja v Sv. Ivanu ZelinL * Lep plen. Komisar železniške p«'i-cije v Mariboru, Majstrovič, je ustavil nekega potnika, ki je potoval na Dunaj in je že pasiral carinsko in policijsko kontrolo. Slučajno je g. Majstrovič zahteval od njega potni list Glasil sc je na ime Ašer Klapbolz, potnik z Dunaja. Konštatiralo se je, da je ta Ašer dobil od našega konzulata na Ducaju visum za potovanje skozi Jugoslavijo v Rumunijo; potoval je v Beograd, pa hajd nazaj zopet na Dunaj. Nosil je s seboj dva kovčka z vzorci. Komisarju so posebno padli v oči našim damam tako priljubljenih pajčolanov. Vzorci so bili vloženi v dveh trdo vezanih knjigah. Na posameznih trdih listih so bile lepe ženske podobe, a čez podobe vzorci pajčolanov. Lepi pajčolani, a komisar se je bolj zanimal za trdo vezavo. Prereza! je eno, in glej čudo: začeli so iz nje padati dolarji- Ravnotako pri vezavi druge knjige Komisar je naštel 11.736 dolarjev, katere je zaplenil, a Ašerja Klapholza je dal odvesti v zapor. Ašer čaka sedaj na obsodbo, komisar pa na lepo nagrado. V interesu pobijanja tihotapstva ie želeti, da bi nobeden ne čakal predolgo. * Delna ftavka privatnih nameščencev r Zagrebu. Včeraj v nedeljo se je vršilo v Zagrebu veliko zborovanje privatnih nameščencev, na katerem je bilo sklenjeno, da morajo nameščenci nekaterih večjih tvrdk stopiti v stavko. Gospodarjem se pošlje nova spomenica glede povišanja mezd za 50 odstotkov. Danes opoldne je po nekaterih trgovinah izbruhnila delna 6tavka, vendar pa ni pričakovati, da bi izbruhnil splošni štrajk. * Zagrebški hišni posestniki so predložili vladi spomenico, v kateri zahtevajo, da se iim priznajo pogod-^osti glede povišanja stanarine in odnošajev s strankami. V prvi vrsti zahtevajo, da se plačuje stanarina v dinarjih, in sicer za eno sobo 60— 100, za dve sobi 150--240, za tri sobe 300—380 dinarjev, za stanovanja ki obsegajo več 6oli pa naj se dovoli svobodna pogodba hišnih posestnikov s strankami. V soboto se je vršila pri mestnem načelstvn tozadevna anketa, katere so se udeležili zastopniki gostilničarjev, trgovccv. obrtnikov, jav nih nameščencev in skoro vseli organizacij. Vsi govorniki so se izrekli proti zahtevam hišnih posestnikov. st S. S. K. Sparta poživlja vse svoje liane, da oddajo zanesljivo do 30. t m. vso klubovo lastnino pri g. Kosec, Co oposvetska cesta 13/1, vrata 65. * Novi vlaki. Na progi Zidani most—Zagreb j. k. vozita počenš' z 13. novembrom osebna vlaka, ki sta vozila dosedaj iz Zagreba j. k. do Brežic in obratno, iz Zagreba j. k. b 0. nri 2 min., prihod na Dunaj 7. uri 32 min. V obratni smeri odhod iz Zagreba j. k. cb 12. uri 55 min., prihod v Zidani most ob 15. uri 39 min. — L!oyd ekspresni Vzovlak Dunaj—Trst ima poleg 'osedanjih voz od 17. novembra še •va voza za Zagreb j. k., in sicer 1 spalni in 1 voz I. in II. razreda Odhod z Dunaja vsako sredo ot 9. uri, prihod v Zagreb j. k. vsak "etrtek ob 7. uri 32 min. V obratn: "meri odhod iz Zagreba vsak torei ""b 10. uri 2 min., prihod na Dunaj /sak torek ob 11. uri 40 min , = ŽehzniSka konferenca v Mariboru. Prejeli smo sledeči komunike: Dne 10. in U. novembra so se vršila v Ma-! riboru pngajania med ljubljanskim in j dunajskim obratnim ravnat*i'stvom in | .astopmki glavnega ravnateljstva Južne že'ezni~e. Povod pogajam je bila j oko'nr*st, da se vlakovni promet med našo državo in Avstrijo kljub oe'stra-' nitvi raznih carinskih in prometoo-teh-! ničnih ov*r, ki so otežkečale dovoz in odvoz tovora preko Maribora in carinsko opravilo tamkaj, ni mogel razviti, •rer avstrijska Južna železnica nima dovolj osebja ne dovolj strojev, da bi premagala blagovni prom. med obema držav, in razen tega še služila mednarodnemu prom?'-i preko Jugusl-ivt:e Cspeh pogajanj je bil ta, da je ljubljansko Obra!no ravnateljstvo z ozirom na razpoložljivi stalež vlakovnega osobja in strojev sklenilo pomagati potrebam blagovnega premeta s tem, da se je zavezalo tovorne vlake med Gradcem in Mariborom do vsak čas mogočega prcklica voziti s svojimi stroji in spremljati s svojim vlakospremnim osobjem. Naši zastopniki so se v to zavezaii tem ložje, ker je izza časa motnega vlakovnega prometa v Mariboru toliko vlakovnem csobja na razpolago, da bi mu danes vsled nezadostnega vlakovnega prometa morali odpovedati službo in postaviti na cesto v najneugodnejšem letnem času. Koncesij naši zastopniki niso dali Avstriji nobenih, ker bo Avstrija morala dati za ta vlakovni promet precejšnjo množino rremoga in drugih potrebščin. Ukrep jc socijalno-gospodarsko utemeljen, ker bo s tem zagotovljen mnogim našim ljudem zaslužek. = Zadružni svet v Zagrebu. Pretc-čen" sredo se je v Zagrebu vršila prva seja te instii»rije, ki bo za bedoči razvoj naše a^rame relorme eminent-ne važnosU Na seji se je razpravljalo v prvi vrsti o oskrbi naših mest z mlekom. V posameznih krajih mestnih okolišev so osnujejo mlekarske zadruge, v Božjakovini pa sc priredi mlekarski tečaj. Sk'enilo se je, da se določita dve vrsti mleka, in sicer manjvredno v 1-5 do 3 % maščobe in polno mleko z nad 3 % maščobe. Zadružni svet se jc tobaka. Finančno ministrstvo se naprosi, da dovoli vsaki hiši 15 tobakovih rastlin za vsako nad 16 let staro moško osebo. Za vsako rastlino naj bi se plačala pristojbina 2 K. = Prepoved nvoza luksuznega blaga ni ukinjena. Ker so carinarnice naredbo o pobiranju davka na poslovni promet c št. 71.144., po kateri je bilo luksuzno blago obdavčeno razen s carino in prometnim davkom še z 10 % davkom od vrednosti blaga, neenako razlagale in so nekatere dopuščale uvoz prepovedanega luksuznega blaga, druge pa ne, se je obrnila ljubljanska trgovska in obrtniška zbornica na generalno direkcijo carinske uprave za po-iasnilo. Generalna direkcija je pod številko 72.639 sporočila, da prepoved uvoza blaga po sklepu ministrskega sveta c štev. 22.490 z dne 19. marca 1920 ni ukinjena in ostaja nadalje v veljavi. = Oddaja tri. Iz državnih trtnic v bivši Kranjski se bodo oddajale trte prihodme spomladi enim vinogradnikom, Ki se zanje zglasijo pri vodstvu pristojne državne trtnice ali pri državnem vinarskem nadzorstvu v Novem mestu do dne 20. decembra 1.1. Bližje oogoje se izve istotam ali pa iz razglasa pri županstvih v vinorodnih krajih. = Oddaja voženj za mestno plinar-io. Dne 24. novembra ob deseti uri do-ooidne se bo vršila v pisarni ravna-leljstva mestne plinarne na Resljcvi cesti javna pismena ponudbena razprava -dede oddaje voženj za čas od 1. januarja 1921. do 31. decembra 1921. Natančnejši pogoji so razvidni iz razglasa, nabitega na mestni deski. ' = Razprodaja carinskega blaga "Jprava glavne carinarnice v Ljubljani s pod št. 19.676 z dne 11. novembre t. L sporočila trg. in obrtn. zbornici, da naj pozove vse interesente, da takoj dvignejo blago, ki je bil pred 1. novembrom dospelo na carinarnico, ker !io drugače izloženo javni prodaii Zbornica pozivlje vse interesente, dr -»ravočasno dvignejo svoje pošiljatve -la se izognejo prodaji na javni dražbi = Cena pivo7* in kave v Neu>-lorlcu. Glasom zadnjih vesti cene pa-vole in kave v Kevvjorku konstantno padajo. Razlosi za ta pojav so pomanjkanje notranjega povpraševanja in zastoj v konjunkturi, a padanje ceno kavi so v glavnem provzro-čila poročila z brazilskih tržišč o znatnem padanju cen. — Obnova Francije. Z^lnia pa svetovanja dne 5. nov. med zastopniki Francije in Nemčije tičoča se obnove po vojni porušenih krajev Francije, so imela popolen uspeh. Zastopniki francoskih zvez so se soglasno zjedinili na tem. da mora biti pri obnovitvenih f"elih kkljnčefl vsak privatni dobiček. Nemško delavstvo bo dobilo o/kazano natančno ograničeno ozemlje in ne bo pomešano s francoskim. = Produkcija in poraba papirja na Poljskem. Pred vojno je imelo Kongresno Kraljestvo deset velikih tvornic za papir, a meseca maja 1.1. štelo je Kraljestvo z Galicijo vred 12 tvornic. Kongresno Kraljestvo jc produciralo pred vojno 62 000 ton, Galicija 8.000 ton. Gornja šlezija 70.000 ton; skupaj 140 000 ton. Cc vzamemo v obzir število prebivalstva od 25 milijonov duš, bi prišlo na osebo 5.6 kilograma. Kraljestvo lahko producira tudi rotacijski papir, in siccr ckoli 15.000 ton letno. Produkcija poljskih tvornic s Slezijo vred kriie potrebe zemlje. *= Gospodarska konferenca v Bratislavi. Dunaj-ki „Abenda poroča, da sta dve uaeijonalni državi odklonili sodelovanje na gospodarski konfcrcnci v Bratislavi iz povsem političnih razlogov. Kakor vso kaže, menda do te konference sploh ne bo prišlo. = Svobodna trgovina v Češkoslovaški. V Češkoslovaški bo v kratkem dopuščena že dolgo pričakovana delna svobodna trgovna. Blago, ki se bo nahajalo na listini, sc bo smelo uvažati in izvažati brez dovoljenja, treba pa bo prijaviti uvoz in izvoz. = Hrvatska centralna banka v Se-nju je dobila od ministrstva za premet koncesije za izvrševanje avtomobilskega prometa na progah Bakar železniška postaja-Bakar parobrodna postaja, Senj-Lešč in Senj-Novi-Cirkvenica. BersB 15. novembra Zagreb. Današnja borza je bila sicer dosti živahna, vendar pa nc tako, kakor prejšnje dni. Papirji so bili čvrsti, nekateri tečaji so se dvignili. Devize: Berlin 179 do 184, Milan 528 do 535, London čeki 505 do 510. izplačilo 510 do 515. Newyork 153, Pariz 8S0, Praga 102 do 165, Švica 2200 do 2303, Dunaj 26 50 do 27. Valute: dolarji 146 do 147.50, avstrijske krene 28.50 do 29.50, rublji 105. franki 900 do 925, napolcondori 492 do 498, marke 190 do 192, leji 235, lire 525 do 530. Efekti: denar Wa*o Hanha a Primor.e......isoi 1J.-0 /.a .reoviro. obrt in industrijo . 435 440 il valčka cb omptna banka.....li>[> 17 O liioJ ki Savi..........« 280 J .drsa', i b akti ........17.'5 Lubhanska ir ditna.......^90 lvOO Narodna bsnka .i. d.........'75 I S Pri-a hrv.U. a -led.........9i7i 9310 Itoika puika umita...........TOJ 7)0 SI .venska nk banka..............6^0 S.bsKa tanka..........>90 Dub ovadka parobt.po* Dnbrvnkio. . 60>>> G200 0<;ran:n ......7.-0 S'05 Jadransko he ekko drašlvo.....S2i S & .Naro-Jna iUin. .nuiulrna ...... "10 82j G-Jtrra. ..........-C06 iiii -lavama ...........liao 805 Lj& 3-s " «:r Sn~ ova n: n livure . — 9"0 Praga, devize: Berlin 113.75 do 115.25, Dunaj 15.87 do 17.87, Zagreb 61 do 62, Važava 21.75 do 22.75. Budimpešta 17 do 18, Amerika 95.5 do 96.5, Anglija 324 do 325, Švica 1479.5 do 1482.5, Italija 334 do 336, Jugo 243 do 245. Bolgarja 101.5 do 103. Zfiridi, devize: Berlin 7.60, New-vork 6.55, London 22 09. Pariz 37.65, Milan 22 60, Praca 6 70, Budimpešta 1.15, Varšava 1.50, Bukarešta 9.40, Dunaj 1.75, avstrijske žigosane 1.15. Berlin, devize: ltaiiia 239.70 do 20030, London 233.45 do 234.05, Newyork 83 91 do 84, Pariz 435 5 c'o 486.5, avstrijske žigosane 23.345 do 23.405, Praga 87.65 do 87.85, Budimpešta 13 93 do 14 02, llo'aiidska 2495 J 03, Francija 561.5 do 564.5.__ BOBER DAN! in nik-akih bolečin ne bo-L-te imeti, če uporabljate Fcllerjev Elsa fluid in Lisa kr.-giiicc. 6 dvo:na-tih ali 2 špecijalni steklenici E'sa fluida 42-— K. 6 šk-.iHjic lllsa-kroglic 1S-— kron Ideal vseh sredstev za negovanje lepote so Fellcrjeva obrazna pemada mcenej?e vrste 15— K. Fellerjcvo pravo medicinaino IMijuo mlečno r"o z znamko ..,Clsa:' 19— Fellcrjeva Tan-nokina pomada za rast las, veh!;i lonček 15— K — Tudi vsi druai Elea ;zdelki tvrdke Eu«en Feller v Donji Stubici. Elsa trg št. 55/ na lirv^em so vseskozi zanesljivi in pripor liivL 436 Vremensko poročilo. D z « r. ► e r M i H a o * E II: b - £ e. s -Z r Votror-. Neb« A a m 2 1 u V nov 7 ar ris 7 brez megle IS nov »i on 7 4 3 1* 3 15. OOT il. «r 7Ub 07 M M ■sr«mi s v<*r»iin)a en-peraiora 1-0 normalna tri Vrementka napored- Mep'en« hMon mto». -..tac nh-» * oh -Ql *% . « <»h «• 5 Lastnik in izdajatelj Konzorcij „Jutra'. Odgovorni ureanik Vii F. Telenc. Vesele zgodfte Iz žalostafb lasov. Rusko napisal Teffi. Ob času državljanske vojne v Rusiji sc je dogodilo mnogo zabavnih dogod-ko.\ ki jih ni nihče niker zapisal. V zgodovino ti dogodki ne bodo prišli in čez nekai let bodo delcma pozabljeni, delom3 popačeni z raznimi dodatki, tako da oodo zgubili svojo verjetnost in zanimivost. Zgodovina si zapomni samo velike ljudi, važne čine in dogodke. Pravi se n. pr.: Ta m ta dan je zavzel ta in ta general to in to mesto po težkem bo>u in z velikimi izgubami. Tu in tam bo popisana tudi cela taktika napada in obrambe, potem bo poiasnjeno kako se je mesto predalo, kakšna zmešniava ie nastala med prebivalstvom, nekaj posebnih slučajev divr"?tva — rmoak prave barve in okusa žive resnice vsi ti popisi ne zadenejo. V dnhrem' zabavnem ali tragičnem pripovedovanju pripro-stih očitih prič, se pogosto skriva prava fizionomija dogodkov, pravo življenje in ogenj. Mnogo se je n pr. v listih pisalo o tem. da je general flkurn z malim oddelkom zavzel vas, ki so jo držali bolj-ševiki. To ie bilo v listih. Pripoveduie na se ie o tem fako-le: V vasi, ki so io ime'; v rokih boljše-viki. se je že nekaj dni širila vest, da se bliža general Skuro. Prebivalstvo* io bilo vznemirjeno, komisarji so se zaklenili v hiše. zaprli so okna. pospravili so svoje stvari v kovčege in so hitro .službeno" odpotovali. Nekega lepega jutra pa je kozak sklonien v sed'u, v polnem diru preletel glavno vaško ulico. LeM i' kot vihar. v nolnrm diru je ustavil konja pred hišo občinskega prprVo:nj!----ri s klanca se je vsipaio nekaj, česar ni bilo mogoče spoznati. Izgledalo je to. kakor liudje na konjih ali celo morebiM sami konji brez ljudi. Sama kopp. razigrane grive. nSge, rrke se g«fc'jci<\ štren—a p> kajo . . Glej tu leti konj, sam sam-čat, sedlo je prazno, samo er- p "a štrli ven in od strani se trese k<-pje. Hop! Noga se je prevrgla in izuod konjcepa va^pa se dvigne divji kozak in zavpije in zahrešči: ; „Hup — hoi — sovražnik, brr . . .!" „Vr.->aagi-i-i!" Preplašeni gimnazije" so se razleteli. To so s° ble-Jr1-1- f"ort.enske pere! „Kaj ste storili! Kaka sramota!" so pm oči'a'i potem, .srj so to fcili noši ':07aki. šli so vam pa pomor" l Sam Bog ve, kako je to priš'o! S sovražnikom so se :n pred zaveznikom so se prestrašili. * Trihaja mi na misel še en dogodek o harkovski z''ito?i". Nedolgo pred tort, p^-eden so Ilorkov zavreli dchr-vclj«"«, je bil v ■v ir.^tu ctvorjen nov fotografski za-"cd, ki jc bil boljr-cviški vladi toliko udan, da je dal po vseh vogalih nabiti sledeče oznanilo: ..Komunisti Imajo 50 odstotkov popusta. Sodnice komisarje fotografiramo z velikim -eseljem brezplačno." Seveda se da rad vsak brezplačno fotografirati in tu celo „z velikim veseljem". In oblekli so se komisarji v novo obleko, obuli so do pasa visoke rjave čevlje, vzeli so puške, samokrese, skratka vse, kar spada h komisarski zunanji estetiki in so se. šli fotografirat. „Z velikim veseljem", jim je rekel " iogrrf. ..Samo, nrosim, izvolite ml pokazati dokaze, da ste res komisar, ii. Saj boste razumeli to — marsikomu bi bilo prav prijetno brez. plrč.to---" Komisarji so seveda predložili dokaze. Fotograf si je zaznamencval imena in pok!;c svojih naročnikov in jih je fotografiral z velikim veseljem. Prostovoljci so zavzeli mesto popolnoma nepričakovano. Samo nekaj boljševikom se je posrečilo odnesti ete. Oni. ki so estali, so se prebarvali iz rdečih v domače in so začeli mirno pričakovati boljših časov. Nae"kr?t — paf! Drug za drugim v zepor! In ravno najboljši i^ V3eh in najbolj prebarvani so bili prizadeti. „Kako so to o njih zvedeli?" „Kako in cd kod? Saj je tu delaj naš fotograf« 01 :j tu co zaznameJ novani vsi vaši dokazi in zraven sof priložene slike. Po teh dckazi.h ste bili spoznani." B'li?eviki so bili zmedeni, kot se spodobi — sicer pa so dobili, kar jim je šlo. „To je dober dovtip — ampak "am ni prišlo na misel." Preživljamo težke in grozne čase, teda življenje se smeje ravno tako, kakor preliva solze. Ena pasfeušnja zadostuje za prepričanje, da je Zlatorog milo Prvo mariborska tovarna milo, prej C. BROS, MARIBOR. najboljše^ 430 12-3 Slavno zastopstvo za Kranjsko: R. Bunc in drug ljulil|uia, Gosposvetska testa 7, I JI Tekoči ted.-n prispe ortland ceaceat I-marka ,,Sa Ona*'. 4» Oddsja na va"nne : Dr. F. Jet ko, Tmpor & Ekspert, Ljubi Jana, Ki ekov trg 10. Ker si Ie!" nabavit: pristnega Io inaneg: haložana naj se iilagoioll postiti tvrdke: Prva halogo trgovina z vinoir flnte tanjah ln drug pri Svet 289 Barbari v Halozah. 36 t< jVazoaiijsm oličiustru, da sem otvorila v IMani, Hi!Mv3 olica IL 5 I. nadstropje novo trgovino s klavirji in Naročajte dnevnik »Jutro"! Zahtevajte v kavarnah, gostilnah, brivnicah in javnih lokalih „JU7RO" •MttvMtumn wwau«» amBFikansfeo strojno8 Urednik se išie a gospodarski čavpls. Nastop takoj. Po-ndbe nasloviti do 20. t m. na upravo pod šifro ..Urednik". 449 2—2 Morislinjo /možno popolnoma slovenskega iu nem|kega jezika in slovenske in nemške stenografije iščejo Strojne tovarne in livarne, i < v Ljubljani. 459 3-2 Olj«, lahko, «a mten; olja za trantmisij«; Olj«, »trojno ste K Itf- - prišck za nit v ot>fk' in penia K to — nl»r . pn:ek prc<; mrovsom K 10 — n K 20 —, mnil« pre - ntem pri tmelo pri i F. Baftaar, specialna pekarija, Mest« pri J JnblJ nI. 425 4-3 XIaVIV. redni občni zbor Trboveljske premogoKopne družbe 86 Ttfl ; g torsS dat 30. sovsmbrs t.sli 11. nri pPBdpoIdns sa Dnnajii L, Falkenstrisss 1. Dnevni ved: 1.) Računsko poročilo in pre