Etika kot sredstvo proti razgradnji socialnega dela 
doi: 10.51741/sd.2021.60.2.99-100
Uvodnik
Številka Socialnega dela je posvečena tematikam, ki so bile kot pomembne teme 
oziroma plenarna predavanja obravnavane na sedmem nacionalnem kongresu 
socialnega dela (z mednarodno udeležbo) oktobra 2019 v Moravskih Toplicah. 
Na kongresu, ki je imel naslov Humanizem in etika v socialnem delu, smo želeli 
klasičnim temam v socialnem delu in varstvu dodati še posebej aktualne teme, 
kot so globalne migracije (dr. Hubert Höllmüller, dr. Jelka Zorn), razprave o etič-
nih dilemah v socialnem delu (dr. Ana Marija Sobočan), odzivi socialnega dela 
na politične konflikte (prof. dr. Shulamit Ramon) in izkoriščevalski kapitalizem 
s kaznovalnimi socialnimi politikami (dr. Srečo Dragoš) in zeleno socialno delo 
(prof. dr. Darja Zaviršek in dr. Sonja Bezjak). 
Tudi v Sloveniji se ukvarjamo z begunci, otroki brez spremstva in humani-
tarno pomočjo. Socialno delo je (skoraj) povsod po svetu udeleženo v procesih 
zagovorništva, krepitve moči uporabnikov, mobilizacije skupnosti; povečuje 
odpornost ljudi, samoodločbo, avtonomijo in spodbuja neodvisno življenje 
– vse to je del globalne etike socialnega dela. Hkrati se socialne delavke vse 
pogosteje srečujejo z omalovaževanjem svojega dela in kaznovalno državno 
administracijo, ki naj bi jo izvajali upravni delavci. Še več, strokovno razvre-
dnotenje socialnih delavk in delavcev ter razvrednotenje področja socialnega 
varstva in zato nemoč, ki jo doživljajo strokovne delavke, uničujejo vitalno 
moč stroke in oddaljujejo disciplino socialnega dela od prakse. Zdi se, da se 
je v tridesetih letih samostojne države zgodila prava razgradnja socialnega 
dela, saj je njegov položaj danes slabši, kot je bil v desetletjih socialističnega 
socialnega dela (1955–1991).  
Pričakujemo, da se bo moralo socialno delo v bližnji prihodnosti aktivno 
vključevati v reševanje okoljevarstvenih problemov, tudi v boj proti nevarni in-
dustriji, za pitno vodo, proti škodljivi hrani, saj je vse to povezano z družbenimi 
neenakostmi, zdravjem, neprostovoljnimi migracijami in pomanjkanjem dobrin 
v prihodnosti, celo s preživetjem naše vrste in planeta, kakršnega poznamo. 
Ko govorimo o etiki socialnega dela, si moramo vedno znova postavljati 
znani vprašanji: kakšne napetosti povzroča to, da je socialno delo podizvajalec 
državnih odločitev in hkrati avtonomna disciplina in stroka? Kaj so etične 
dileme, s katerimi se srečujejo socialne in druge strokovne delavke v centrih 
za socialno delo, v nevladnih organizacijah in povsod, kjer delujejo?
Eden od poglavitnih razlogov za nastanek socialnega dela konec 19. in na 
začetku 20. stoletja je bila revščina posameznikov, družin in skupnosti. V Slove-
niji danes četrtina prebivalstva doživlja občasno, trajno in situacijsko revščino 
in socialne delavke so vsak dan priče revščini, ki jo ljudem povzročajo različne 
100
U
vo
d
n
ik sistemske in osebne okoliščine. Za kakovostno delo v praksi potrebujemo na 
zelo natančnih podatkih utemeljeno raziskovanje obstoječih in ponavljajočih 
se socialnih problematik na eni strani ter socialne politike, varstva in prakse 
socialnega dela na drugi strani. V primerjavi z zahodnimi in nekaterimi post-
socialističnimi državami imamo velik manko na področju aplikativnih raziskav, 
ki bi imele za cilj dograjevanje socialnodelovne prakse. Po objavi raziskovalnih 
ugotovitev se praksa ne spremeni, pa bi se morala. 
Na sedmem kongresu socialnega dela smo ugotovili, da potrebujemo veliko 
več raziskav, ki bi nam pokazale, kako naprej, in manj deskriptivnih razisko-
vanj, ki v socialnem okolju ohranjajo status quo ali celo slabo prakso. Tematska 
številka Socialnega dela podaja nekaj takšnih znanstvenih odgovorov.
Darja Zaviršek, Sonja Bezjak
April 2021