GLAS NARODA Iisf^sloyeiistihidelavcevTAmeriSL « The largest Slovenian Daily w the United States IwofJ every da; except Sunday* and legal Holidays. 75,030 Readers. TELEFON: CORTLANDT 2876. Entered as Second Claaa Matter, September 21, 1803, at the Post Office at New York, N. Y., wider the Act of Congress of March 3, 187». TELEFON: COBTLANDT 2876. NO. 222. — ŠTEV. 222. NEW YORK, SATURDAY, SEPTEMBER 20, 1924. — SOBOTA, 20. SEPTEMBRA 1924. VOLUME XXXII. — LETNIK XXXII. ABBITRACIJSKI DOGOVOR V ŽENEVI Arbitracijski dogovor, o katerem sklepajo v Ženevi, primerjajo z desetimi versaillskimi mirovnimi pogodbami. — Anglija, Francija in mala antanta so se dogovorile glede statusa quo.— Pogodba za preprečenje vojne skoro pripravljena. — Beneš je izdelal angle-ško-francoski kompromis. — Anglija — mednarodni policist. Poroča Arno Dosch-Fleurot. Pariz, Francija, 19. septembra. — Arbitracijska pogodba, ki je skoro dovršena v Ženevi, bo skoro gotovo sprejeta, ker so se Anglija, Francija in mala antanta ze-dinile glede glavne torke — statusa quo v Evropi. Pogodba bo potrdila sedanje meje v Evropi. Zagotovila b<» nadaljevanje mandatov, poverjenih na temelju versaillske mirovne pogodbe, ter paiSstila Anglijo vladarico morja. Francoska varnost je zagotovljena, ker bo arbitracijska pogodba za desetkrat ojačila versaillsko mirovno pogodbo ter dogovor glede Lige. Oehoslovaški minister za zunanje zadeve, dr. Beneš, je imenoval v nekem pogovoru kompromis proizvod transakcije. Beneš mora vedeti to, kajti on se je pogajal glede kompromisa, potom katerega sta Francija in mala antanta privolili v to, da se odpovesta sklepanju medsebojnih dogovorov glede miru, raz ven onih, ki že obstajajo. To sta storili, ker bosta dobili nekaj, kar jima je ljubše, — ojačenje pogodb, ki so ustvarile sedanji zemljevid Evrope. Anglija je pristala raditega«, ker ni hotela vmešavanja na morju, ker je hotela ohraniti mandate kot so in ker hoče enkrat za vselej potisniti na stran vprašanje možne vrnitve nemških kolonij. Medsebojne pogodbe za vojaško pomoč so slabe za preprečenje vojne, v primeri z arbitraeijskim dogovorom. <\ bo Nemči ja stopila v Ligo, bo morala pristati v vse, v kar so pristale druge države. Avstri ja in Madžarska sta v Ženevi pokazali, da spoznavata, kaj tiči za arbitraeijskim dogovorom. Nemški ne-oficijelni opazovalci vedo to ter so informirali Berlin, da bo arbifrracijski dogovor onemogočil bodočo osvetno vojno in da vsled t<\ga nemški naeijonalisti uničujejo prilike Nemčije s tem, da nasprotujejo vstopu Nemčije v Ligo narodov. Med seboj opisujejo nemški opazovalci arbitracijski dogovor -'desetkratno versaillsko pogodbo", a spoznavajo, da je nemogoče boriti se proti dogovoru. Med delegati v Ženevi, kjer razumejo dalekosežne ličinke dogovora, se tudi spoznava. d|a bo arbitracijski do-gov« r dejanski sprejet, ker je angleški in francoski kompromis izdelal Beneš, ki je zastopnik male antante, koje glavna briga v sedanjem času je napraviti obstoječe meje v centralni Evropi malo manj kot večnim. Washington, D. C., 10. septembra. — Mornariški častniki z velikimi izkušnjami so danes izjavili tukaj, da bi se Angliji dejanski poverilo vlado nad morji, če bi Liga na rodov sprejela angleški predlog, naj se uporabi brodovje njegovega veličanstva za izvedenje ukrepov Lige narodov na temelju arbilraci js 1200 oseb. ZADEVA DETOMORfLKE MRS. E. SAUNDERS Državni pravdnik je rekel, da ni popolnoma jasno, kako morejo obstajati take nezaslišane razmere v civilizirani občini. Razkritja v zadevi zakopanega otroka. Toms River, N. J.. ID. sept. — Velika porota, ki je zborovala tukaj. je dvignila včeraj zvečer proti Mrs. Estella Saunders iz Forked River obtožbo radi ^telesnega napada s poskusom, da s*; izvrši umor". Kot znano, je ženska skušala živo zakopati svoje novorojeno dete. Veleporotniki, katere je sklical višji sodnik. Frank Lloyd, so porabili celo sredo za to. da zaslišijo priče v tem slučaju. Med temi je bil glavni Evgen Saunders, mož obtožene, in njegova mati. Mrs. Benjamin Saunders, ki tudi stanuje v Forker River. Mož obtožen* ženske je preje trdil, da je njegova žena vspričo slienih okoliščin zakopala še tri nadaljne novorojenčke. enega v Pasadena. N. -T., drugega a- Surf City in tretjega v Forker River. Razven objave, da je bila dvignjena obtožba, ni javni obtoži-telj Javne ničesar izjavil, posebno pa ne glede dokazilnega materi-jala. Javna obtožitelj Javne se je izrazil glede slučaja. — Nikdar bi ne mogel smatrat? za mogoče ali celo za vrjetno, da bi mogel kak prebivalec Ocean okraja zakriviti take stvari, o katerih se je pričalo pred veliko poroto. Moralna propalost. gotovih meščanov, kot jo je razkrila preiskava. kriči naravnost do neba. — Prava uganka je zame. kako je mogoče, da je tako .stanje v civilizirani občini, ne da bi prišlo na dan. Pričeli bomo s procesom, kakor hitro bodo dovoljevale potrebne priprave in prepričan sem, da bodo dejstva, katera ibomo predložili poroti. upraviČevala pravorek krivde. Mns. Saunders bosta danes zopet zaslišala državni pravdnik Jayne in okrajni detektirv Burdge v Paul Kimball bolnici v Lake-wood. Taan je kot jetnica radi po-skušenega detomora. Otrok se nahaja v isti bolnici in vsa znamenja kažejo, da mu ni nič Škodovalo počenjanje martere, ko ga je skušala kmalu po rojstvu zagrehsti v plitev grob. iz katerega ga je rešil oče sam. ki je postal pozoren ter pazil na ženo in njene kretnje. AMER. LETALCI V TEXAEU. Duesseldorf, Nemčija, 19. sep. Soglasno z londonsko pogodbo so francoske oblasti izjavile, da se smejo vrniti vse osebe, ki so bile izgnane iz zasedenega ozemlja. iz zaporov so bili izpuščeni skoraj vsi kaznjenci, ki so bili zaprti zastran raznih političnih pregre-škov. Obravnava proti 760 obtožencem je ustavljena. Samo v tukajšnjem mestu je bilo včeraj izpuščenih 145 oseb na prosto. Pariz, Francija, 19. septembra. Gospodarsko izpraznenje Dort-mund-Hoerde okraja se nadaljuje. Najkasneje do 15. oktobra bodo odpoklicane vse zavezniške čete. V Gruiden in Koenige v clber-feldskem okraju ni nobenega zavezniškega vojaka več. Soglasno z londonskim dogovorom za izvedenje Davesovega načrta bo vkratkem razpuščena bel-gijsko-francosska organizacija za Porenje. POVEST VELIKOMESTNEGA OTROKA. Dallas, Texas, 19. septembra. — Ameriški letalci, ki so poleteli krog sveta, so dospeli danes popoldne sem iz Muskogee, Okla. 235 mflj. Na policijski postaji na Astoria je sedel včeraj pritlikav deček, v ogromnem s vetru, čevljih različne' velikosti ter raztrgano kapo na glavi ter pripovedoval povest svojih petnajstih let življenja. Naslikal je sliko najbolj temne strani newvorškega življenja, ki je pre-sentila celo policiste. Joe Amelia je bil rojen na velikem plavu v ne\vyorškem pristanišču ter je postal sirota v starosti šestih let. Včeraj ga je prijel neki detektiv v Astoria parku ter ga oddal otroški družbi v družbi Brooklynu, dokler ne pride pred sodišče. Ko so stariši umrli, je vzel dečka neki moškii, katerega se Joe le malo spominja, razven da so mu rekli "stric" in da je bil vedno pijan za denar, katerega je zaslužil Joe, ko je snažil čevlje na Park Row. Joe se je tega naveličal ter zbežal. Šest mesecev pozneje je bil aretiran, ker je skušal krasti banane z nekega voza. Poslali so ga na Randall Island. Kmalu nato se mu je posrečilo pobegniti s petimi drugimi dečki in pričel se je potikati po Long Islandu. Na Asto-riji je našel prijaznega čuVaja, ki je stražil grajenje poslopja in ta mu je dajal dva meseca kavo in kruh. Zadnja dva meseca je živel od mleka in kruha, katerega je je-,mal s stopnjic sosednjih "hiš; PETINDVAJSETLETNICA. srebrno poroko. Mi-. Muhi - in gova gospa Marija -ta v lnil.'.lj-ših letih. Želimo jim. da h -••>* ko čila in zdrava obhajala t udi svojo zlato poroko. Naj reč j i slovenski dnevnik t Združenih dribwK Velja za vse leto • • . $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo cdo leto $7.00 DOSTI PORENSKIH JETNIKOV PROSTIH Zavezniki so izpraznili dve vasi v elberfeldskem kraju. Razpust belgijsko-francočke organizacije v Porenju. Senator Robert La Follette je otvoril svojo kampanjo kot kandidat tretje stranke v Madison Square -[glavi razsodbe najvišjega sodišča. Nadalje se glasi v njegovem programu, naj se predlog, ki vključuje vojno n;i-:poved, predloži narodu v splošno glasovanje. Splošno se je priznavalo, da je bilo to največjo politično zborovanje, kar se jih je kedaj vršilo v Madis. n j Square Garden. V tej dvorani je J4.000 sedežev, in ko j,-.imel senator svoj govor, so bili vsi li sedeži zasedeni, z izjemo par lož. Zunaj je poslušala množica nekako 70<■■>lilij« na zadnje poftte in IzpMaJe TaiM M»ns ITALIJA IN ZASEDENO OZSMLJX: 200 lir .......... $ 9.90 500 lir..........$23.75 300 lir .......... $14.55 1000 lir..........$46 50 JW nrofiUb, ki nai^J« mum} k«t Ni Ur hIhmi iiniQ p* IB n poitnim in draee stroike. E—P»inja na zadnje poito In fsplateje Hiranja luka v Trcta. C??, tm in Zadrm. ■a pošOJatre, ki presegajo PETTISOČ DINABJHV ali pa DVATISOS LIB dovoljujemo po mogočnosti Be poseben dopnst Vmiui* Dinarjem in Una sedaj nI stalna, menja se večkrat In aeprt •akevan«; iz tega razloga nam nI amgoie podati natančne cene vnaprej rafainams po eenl tistega dne, ko nam pride poslani denar v roke. POŠILJATVE PO BRZOJAVNEM PISMU IZVRŠUJEMO V NAJKRAJŠEM ČASU TER RAČUNAMO ZA STROŠKE •lada toplmčtt t amer. dolarjih giajU pogeben oglaa v tam Ifati, Daaar nam Je psslatt najialjs pa nmnili rostal Mmaj Ordsr aZS ja Mar Tsrk Bank Draft. PRAKS WAKflini BTATC BANK n Oarttaait ItnU, Maw York, M, T i M •wmatf tn< Publish«* fey Publishing Compear PRANK SAfCfeBR. Prmtrnm XA Corporation) LOUIS BKNBDIR. Placo of BualnoM M Cortlandt ttM Corporation and AddriMH of Abovo Offlooroi Soroush of Manhattan. Ntw Yarfe City. W. V. •••LAS NARODA" (Vole* of tho Pooplot I—m< Iwy Pay Cxeopt Sunday an< HolKaya. Iz Jugoslavije. Ka ft* Mia vol J a I lot mm In Amorlko ,Za Now Yorfc aa aolo ta*a ...... H.OtlZa pol lota —~..........— ....._ $3.00 Za Inozemstvo a ......... $1.60'Za pol Iota — 9TM ...... $S.B0 •rte.. 9TM Subocrlptlon YoaHy H-W, Advortlaomont on Agreement ir«4a" Izhaja vaakl dan Ixvxemil wodojj 1» proawll _w nai ■■■ iaiimj« T—M W»I ------* --- —----- tVopUt. feroa podplaa In ooebnoatl oo no prlobCuJejo. Donar naj so bla«ovoll PO-■Djatl pa Money Order. Pri spremembi kraja naroCnikor, proelmo, ton Man tndl projtnjl btvallBCo naana pi. da hltrojo najflomo naalovntta. « O L A S NAHOD A " stmt. Borough of Manhattan. Now N. Telephone; Cortlandt 287* V CANADI JE DRUGAČE Tako pogosto se omenja uspeli province Quebec, ko s*' razpravlja o zadovoljivi rešitvi problema kontrole pijač, da je naslednja razprava glede tega predmejtia, katero je objavil list "Current Events" v Montrealu, skrajno zža-nimiva za prebivalce Združenih držav. A meri kanci, ki se vračajo iz province, so polni hvale glede liberalnega postopanja z vprašanjem, ki je tako dolgo mučilo Ameriko ter jo muči v vedno večji meri. V članku se glasi: 44Cela stoletja je pivsko vprašanje vznemirjalo javno mnenje po vsem svetli. Splošna prohibicija je bolj dvomljiva kot je bila kedaj kot ušpesno sredstvo za zla, ki so posledica trgovine z opojnimi pijačami. "Glede ene točke je vsaka razprava nemogoča, — da je nezmerna uporaba alkohola škodljiva, ne le za posameznika. temveč tudi za družbo. Drugo vprašanje pa je. če je primerno ali neprimerno piti opojne pijače v zmernih množinah." Samuel Hopkins Adams, vodilni zagovornik prohibitive, je dal svojemu razočaranju! izraza takole: 4 * Skoro tri leta izkušnje so dokazala eno točko defi-nitivno: — da prohibicija ne prepoveduje. 44 M i v Quebecu hočemo ohraniti ono prostost, ki je tako draga našemu m rodu, ki noče, da mu diktiramo, kaj sme piti in česa ne sme. " Vsled tega smo Sprejeli postavo glede opojnih pijiač. Ta postava določa, da sme le vlada kupovati ali prodajjalfci močne žgane pijače in sicer potom posebne komisije. "Za to komisijo smo izbrali može najvišjega standarda in ugleda, poznane po celi Canadi radi njih zmožnosti in integritete, med temi sodnika iz Verduna, ki je resign iral, da prevzame mesto načelnika komisije. 44Ta komisija je odprla prodajalne po mestih, v katerih se prodaja žganje v zapečatenih paketih, a v omejenih množinah, po eno steklenico ob is/tem času. Prodajalne so odprte od devetih do šestih vsak dan in v soboto od devetih do ene. Xa praznike in volilne dneve so zaprte. Prodaja se vrši prosto in*odkrito. Žganje je čisto. Predno je naprodaj, ga analizirajo kemiki, ki so v službi komisije. Piva in vina se prodaja v hotelih, na vlakih, para i kili, a prodajalec mora imeti dovoljenje, -katerega izda komisija po svoji preudarnosti, brez vplivanja. 44Nobena prodajalna žganja ne sme biti otvorjena v občinah, ki so proti prodaji opojnih pijač. Na ta način se uvtažujo občinsko avtonomijo in ter želje prebivalcev. "Od k ar je bila leta 1921 uveljavljena ta postava, so vsi nepristranski in pošteni ljudje pričali o nje moralnem uspehu ter izvrstnih posledicah s stališča zmernosti. Quebec je lahko prepričan, da je rešil svoj pivski problem. Popolna prohibicija ne more pomenjati konečne rešitve tega problema. Če ne zadostuje splošno izjalovlje-nje prohibicijskih postav v Združenih državah iu drugod kot dokaz, nam ostane še vedno svarilo slavnega francoskega misleca Montesquiea, ki je rekel: "Nikdar ne,bom prenehal ponavljati, da ne vladajo človeštvu ekstremi, temveč principi zmernosti." Vlada je uveljavila to postavo kot zpiernostno postavo. Da drži svojo obljubo, mora ne le dvigniti višino, ki je obstajala pod dragimi sistemi, vključno prohibieijo, temveč mora tudi preprečiti, da bi padla provinca nazaj v al-koholične ekscese« Skoro dve leti praktične preiskušnje sta pokazali modrost te i>ostave. Pod vplivom te postave je zmernost vedno bolj in bolj pravilo med velikimi masami našega naroda. Toliko v pojasnilo sistema, ki je z eno samo postavo zatrl bUrlegarstvo in pijanost. DR. LORENZ 642 Penn Ave., PITTSBURGH, PA. COIN I SLOVENSKO GOVOREČI ZDRAVNIK tPECIJALIST MOŠKIH SOLE2NI. Mojo otroka jo xdravljonjo akutnih In kroniCnih bol«mL Jas » Ut tor Imam okuinjo v vooh boloanlh ^ : mer#m W««"« "sumotl hT mm« i^JlT * VM oadravlm In vrnem mo£ In adrovjo. Skozi ta het>Im pridobil pooebno akuinjo pri ozdravljanju moikth feofaznl. Zato aa moZote popolnoma aanoatl na meno. moja skrb pa Jo. da «00 MmImim a2rV wfm. No odlaiajto. ampak pridite tlmproja. " Jas ozdravim zastrupljeno kri. mazuljo in lloo po toleou. boloanl v ari«, h. E"*?"1^* v ko«toh, staro rana, oslabelost. Živino In boloznl v ma- nurju, iooieah, jetrah, telodcu, rmonleo. rovmatlzom, katar,zlato Silo. naduha Itd. Uradna ura: V ponedeljek, aredo to petek od f. dopoldne do I ponoldM^ • Četrtek In oobota od s. dopoldne «0 t. avo6sr; v aedeitefeta o« 1«. dopoldne do «. popoldne. J Dve smrtni obeodbd v Sarajevu. Sarajevsko krožno sodišče je obsodilo te dni brata Ivana in Stje-pana Salagiea v smrt na vešalih. Marka Kotarea pa na 10 let težke ječe. Imenovani trije so oktobra 1921 v bližini Livna zavratno napadli trgovca Jovana Stipka, ga vrgli na tla in zaklali z nožem. Misleč, da je že mrtev, so mu potem odvzeli 40.000 Din. Stipko. ki je imel grlo skoro popolnoma prerezano, pa je na čudežen način ozdravil in potem naznanil roparje oblastim. Kotarac je bil obsojen samo na 10 let ječe le zaradi tega, ker na dan zločina še nr bil 20 let star. Tovarna vagonov v Brodu je odpustila 400 delavcev ter tudi vsem uradnikom odpovedala službo. Delavci so poslali deputaeijo v Beograd, da zaprosi zaščito pri prometnem ministrstvu. V informiranih krogih so »mnenja, da odpuščanje delavstva ni bilo neob-,hodno pogrebno. Politična razbojstva v Medjlmurj^ Te dni so v Don j i Dubravi napadli kmeta-demokrata Čiimešijo ter so ga z besedami: Vražji sin, ti nočeš priznati hrvatske repu-.blike! s koli pobili na tla. Čiž-mešiji je bila zlomljena od udarcev roka in ključna kost ter prebita lobanja, tako da je ostal na mestu mrtev. Kakor je videti, se vlada reda in miru povsod krepko uveljavlja. * - Vlom v subotiški davčni urad. Kakor poročajo, je blagajniški kontrolor Stevan Pap v Subotici vlomil v tamkajšni davčni urad ter odnesel vso gotovino v znesku 282.000 Dn. Mestni urad je skle-nil, da izplača onemu, ki bi de-fravdanat prijel ali ga pomagal prijeti, nagrado v znesku 10.000 Din. ter razen tega še 5 odstotkov od zneska, ki bi se pri njem še dobil. Domneva se, da je Pap pobegnil na Madžarsko, kf>- je vršil obenem tudi špijonsko službo v korist Madžarske. Iz raznih krajev države. V Sarajevu se je ustrelil natakar Dragutin Bogoš. Težko ranjenega so prepeljali v bolnico, ven* dar ni verjetno, da okreva. — V Osijeku je bil pred kraiV-kim obsojen na 15 let ječe posestnik Petar Grčič iz Dalja, ker je moril posestnika Vojina Joviča. Stol sedmorice je sedaj znižal kazen na 10 let ječe. — Iz Sarajeva je izginil blagajnik družbe "Komercium", Adolf Vernje. Poneveril je 30,00(5 Din. Strahovit zločin pijanca v Dalju. V gostilni Milana Maslariea v Dalju je sedela večja družba gostov, med temi mlinar Anton Ku-baitinski, Miško Bokalovič in Sa-velj Miško, oba Rupsa. Nenadoma je vstopil v gos/tilno popolnoma pijan 34-letni sodar Branko Ara-k umov i č in zahteval pijače. Gostilničar mu pijače ni dal, ker je videl, da je pijan. Nato se je Ara* kumovič vsedel za neko mizo jn je pričel izzivati goste. Zahteval je, da Miško plača za vino. Miško je odvrnil, da nima denarja, nakar se je Arakumovič navidezno pomiril. Nenadoma pa je skočiJ izza mize, potegnil nož ter sunil1 mlinarja v glavo. Prerezal mu je obraz in usta. Mlinar je padel na tla. Podivjani Arakumovič pa je navalil na zidarja Bokaloviča in ga sunil v vrat. Prerezal mu je glavno žilo in je Bokalovič malo kasneje podlegel poškodbam. Kozaku Mišku je uspelo pobegniti, dočim je mlinarja Arakumovič še enkrat sunil z nožem v prsa. Po kravem zločinu je morilec pobegnil, vendar so ga orožniki še isti dan prijeli in oddali sodišču. Mlinar Kurbatinski je težko ranjen in ni verjetno, da okreva. .Čarnga pravi, da ni pl&k&l . . . Poročali smo, da je Čaruga pozval pred kratkim k sebi svojega zagovornika dr. Bujhera. Najpre-je je Čaruga prosil, da se demen-tira v časopisih vest, da je jokal v celici. — "Recite jim". — pravi Jovo, — "da sem samo ležal na trebuhu in da nisem hotel z 'nikomur govoriti". —. Čaruga je zaprt v mali celici, pripoveduje zagovornik, spi na mehki blazini, katero mu je poslala njegova teta in na stolu stoji steklenica, v katero je zataknjen šopek rož. Te cvetlice mu je poslala neka de-vojka z evharističnega kongresa. Razgovor z glasovitim razbojnikom se je tikal samo običajnih stvari. Jovo je zagovorniku pripovedoval o petrolej.ski svetiljki v njegovi celici, ki prične vsako noc po eni uri trepetati i. Ta trepet povzroča Jovu. ki vidi v tem "nekn znamenje", velik strah. V ostalem Caruga ves dan čita in sicer že tretjič knjigo-"Leteča ladja", — ker druge nima. Škrlatica v Dalmaciji. Skoraj v vseh občinah splitskega okraja razsaja škrlatica. ki je zahtevala že precejšnje število žrtev. Zdravstvene oblasti beležijo dnevno nove slučaje obolelosti. Ubil svojega prijatelja in se nato obesil. V bački vasi Kačunu sta se sprla med seboj kmečka fanta Josip Bajer in Kristijan Fiks. Tekom prepira je Piks nenadoma potegnil nož. ga zasadil svojemu nasprotniku v vrat in ga s t cm tei-ko poškodoval. Nato je pobegnil domov, ko pa je slišal, da ga išče policija, je odšel na podstrešje In se tam obesil. Uspela stavka v Subotici. Pred kratkim so zahtevali delavci v tvornici "Ferriun" v Subotici povišanje plač in sicer za 5 Din. dnevno. Po neuspelih pogajanjih je stopilo okoli 100 delavcev v stavko, ki pa je trajala samo en dan. Podjetje je namreč ugodilo delavskim zahtevam. Osem metrov globoko se je vrg«'l v samomorilnem namenu z obeliska na Opčinah pri Trstu 28-!etni Stanislav Lazič s Trstenika. Obležal je na tleh s pretresenimi možgani in notranjimi poškodbami, radi katerih leži sedaj v tržaški bolnišnici. Da se res dobro pripravimo, moramo sedaj določiti dan za mo-biliziranje bodočih vojnih profi-tirjev. Načini dobave ognja. Se danes proizvajajo številni divjaki ogenj s tem, da tarejo dva kosa lesa. Naši stari očetje so ga proizvajal? hitrejše, namreč s kre-silnim kamnom in jeklom, toda tudi ta način je izginil v skoraj vseh civiliziranih državah. Združene države uporabijo na dan štiri tr-soč milijonov žveplenk. Na vsakega prebivalca Združenih držav pride po 37 žveplenk, dočim jih pride v Evropi samo po 14. V službi imamo najboljše metode na vseh mogočih poljih človeške delavnosti. Trinerjevo Grenko Vinu je napravljeno z največjo skrbnostjo. Ves surovi materijal je preizkušen, predno se ga uporabi za Trinerjeva zdravila, vsi oddelki so pod nadzorstvom izkušenih strokovnjakov. Pred kratkim „*e pisal d-r. Kenner v "Therapeutic Record": "Trinerjevo Grenko Vino je jako izborno zdravilo. Izbor-no je, kot je izborno v vsem. kar prihaja iz Trinerjevih delavnic." Če trpite vsled slabega teka, zaprtja, naipihnjenosti, glavobola, nemirnega spanja ali drugih znamenj želodčnega nereda, poskušajte Trinerjevo Grenko Vino. Če ga ne morete dobiti od svojega lekarnarja ali prodajalca, pišite na; Joseph Triner Company, Chicago. HI. (Ad.) 4k Grozdje! Rojaki, ki boste rabili cele kare grozdja to jesen, obrnite se za cene in druge podatke name, predno naroču-jete od tujcev. Naslovite: A. J. TERBOVEC 2231 Chestnut St., Bas Francisco, Calif. Radoveden rojak, ki se zanima za politiko bolj kot za vse na svti-tu, mi je pisal pismo, v katerem me vprašuje, kaj je pravzaprav s kitajskim položajem, zakaj so se Kitajci udarili, kakšen je njihov cilj, — z eno besedo, naj mu razložim zapleteni položaj na Kitajskem. Kaj hujšega in kaj bolj zapletenega me skoraj ni mogel vprašati. To je skoraj tako kočljiva zahteva kot stvarno odgovarjati na nestvarna Kovertova in Matijaže-va izvajanja. Ker si pa mora znati časnikar pomagati, pomagati v vseh slučajih in pri vsaki priliki, pojasnjujem s tem radovednemu rojaku vprašanje z naslednjim: Sun Yat Sen. nasprotnik Chang Tso-Lina, je začel operirati pri ITunananu s svojimi Kiangsi četami, ker je rekel Kwangtunjr, da bi moral pravzaprav udariti na Kiaučau. Vsled tejra so se Cekiagove čete. ki se bore za Lu Yung Hsianga v IIwangtu-Nansiang okraju, morale umakniti ter prepustiti pozicije pri Ilansiaingu napadalnim četam Chi Hsieg-Yuana. ,Zato, k^r so Kitajci rmeno pleme, sta se zvezala Chang Tso-Lin in Lu Yun« lis i an g. bivši pristaš Tuan Chi Juja ter pristopila k Anhiu stranki. koje namen je enkrat za vselej uničiti agitacijo \Yu Fej Fua. To je povzročilo strašno sramoto in velik škandal. Yslecl tega je Hunsr Feng Lin. generalni poročnik Lu Yung Hsianga, povzročil harakiri Gonk Pejlinove neveste v tretjem kolenu, stopil na Sung llua Pagodo ter zaklieal vsemu svetu, da je ameriška prohibicija "no good". S t r m i besedami sem nakratko razložil kočljivo kitajsko vprašanje. Upam, da je sedaj kitajsko vprašanje vsakomur jasno. Meni hvalabogu ni in nočem, da bi mi bilo . . . ★ Naše ženske so jako demokratične. Ničesar jim ni očitati v nobenem oziru. Zadnjič sem po vsem Down townu iskal dragega rojaka, pa ga nisem mogel najti. Končno sem se s težavo odpravil na njegov dom. Dolgo sem trkal. Od pri a mi je njegova mlada ženica. — Ali je doma ? — sem jo vprašal ponižno. I Ona se pa veselo zasmeje rekoč : — Kar noter, kar noter, saj ga ni doma . . . ★ Rojak, ki .se je pred kratkim vrnil iz starega kraja, mi je naslednje povedal: — Ko sem se poslavljal od dr-mače vas,i — v gostilni je bilo — kje pa drugje kot v gostilni — se mi približa dvajsetletna punca in me pokliče na stran. — No, kaj bo dobrega, gospodična — jo vprašam. -— Ah, kaj gospodična — odvrne sramežljivo. — kar Tončka mi recite. — Dobro, Tončka, kaj boš povedala T — Vi greste v Ameriko, kaj ne? — Seveda zvečer se odpeljem. — Mojega fanta pozdravite. — Kdo pa je tvoj fant ? -— Jakob je moj fant. — Kje pa je ? — Dva štacijona od tam naprej, kjer se v Ameriko pride. Tončka ga bo nedvomno dolgo čakala> ker ji je dal tako natančen naslov. ★ Če bi človek vedel, kaj mislijo o njem njegovi soljudje, bi z nikomur ne izpregovoril niti besede. ★ Jugoslovanski zunaiiji minister Marinkovie in laški ministrski predsednik Mussolini sta se dalj časa pogovarjala. Bogve, koliko je moral Marin-kovič prispevati v fašistovski sklad, da ga je Mussoliiri sprejel j v avdijenci? { Slttgnslnumtska Ustanovljena 1. 1898 2Cutnl. dfrimnfa Inkorporirana 1. 1901 GLAVNI URAD v ELY, MINN. Glavni odbornki: Predsednik: RUDOLF PKRI>AN. 933 E. 165 St., Cleveland. O. Podpredsednik: Lul'IS EALANT. 1S0S E. S2fid Street. Lorain. t>. Tajnik: JOSEPH P1SHLER. Ely, Minn. Blagajnik: LOUIS CHAMPA, i>ox 961, Ely. Minn. Blagajnik neizplačanih smrtnin: JOHN MOVEKN, 412 — IStta Ave. Eul Duluth, Minn. Vrhovni xdravnlk: Dr. JOS. V. GRAHEK. SOS American State Bank Bldg. 600 Grant Street at Sixth Ave. Pittsburgh, Pa. Nadzorni odbor: ANTON ZBASXTK. Room 206 Bake well Bldg. cor. Diamond and Grant Streets, Pittsburgh. Pa. MOHOR MLADIČ. 1334 W. 18 Street, Chlcaro. TH. FRANK SKRABEC, 4822 Washington Street. Denver. Colo. Porotni odbor; LEONARD SLABODXTK. Box 4S.n. Ely. Minn. GREGOR J. PORE NT A, 310 Stevenson Btrtg. ruyallup, Wub, FRANK ZORICH, 6217 St. Clair Avenue. Cleveland. O. Združevalni odbor: VALENTIN PTPC. 7K0 London Road. N. E., Cleveland. O. PAVLINE ERMENO, 3R3 Park Street, Milwaukee, Wla. JOSIP STERLE. Pino Bluffs Wyo. ANTON CELARC, 538 Market Street, Waukegan, 111. Jednotlno uradno glasilo: "Gla« Naroda". Vse atvarl tikaJoPe se uradnih ladev kakor tudi dennme poilljatve naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se poSUa na predsednika porotnega odbora. ProSnje za sprejem novih Članov in bolniika ■pričevala naj Bd pošilja na vrhovnega zdravnika. Jugoslovanska Katoliška Jrflnota se priporoča vnem Jugoslovanom sa obilen pristop. Kdor želi postati član te organizacije, naj se zglasi tajniku bližnjega društva JSKJ. Za ustanovitev novih društev se pa obrnite na gl. tajnika. Novo drušfvo se lahko vstanovl z 8 člani ali članicami. Jugoslavia irredenta. Skrivnosten strel. Te dni so šli trije mladi fantje iz Lonjerja proti Trstu. Od poto-tovanja utrujeni so U-gli v travu na nck«-m travniku in ko >o tako počival', je nenadoma i>-><'-il nekj^ v ozadju strel in krogla i/, revolverja je zadela enega izmed če-tvorice. po imenu Faehina. v trebuh. ter ga nevarno ranila. Ranjenca so morali tovariši prepeljati v tržaško bolnišnico, orožn--šlvo pa sedaj raziskuj«* kak" j*-mo<_r!o priti do tega n«*p -ja>n.i<*ne- bil tudi druge opasne notranje poškodbe. Birokratizem. V ulici Eastello v Gorici stanuje G.Vletni Ivan Primožič. Bolan je revež in ne more se ganiti iz postelje Te dni je imel dobiti vojno odškodnino pri podružnici "P»an-ca d'Xtalia7' v ulici fodelli. Pre-skrbel .si je zdravniško spričevalo in druge dokumente. d:» Iti nj«4-gov zaupnik mogel dvigniti odškodnino 2000 lir. Ali v banki so rekli, da izroče denar samo Primožiču osebno. Prišel je na pomoč *'jZrsleni križ"' in Primožiča« so odnesli v banko. da. jo potem dobil tistih borih 'JOCO lir. Italijanska vlada ukine odredbo glede sekanja gozdov na Krasu. Vsled odloka o razpolaganju z lastnino v obmejih krajih, so bili lastniki gozdov na Notranjskem z«*to občutno oškodovani. Za les. ki so ga spomladi posekali na svojem zemljišču so morali plačati o-gromne denarne globe ter založiti kavcije. Ra«li teh dejstev je obmejno prebivalstvo vložilo pri rin^ki vladi odločne proteste in tržaški poslanec Suvich je te dni dobil od držav, potltajnika v mv-nistrskem predsedstvu obvestilo, da se bo o omejitvi zasebne lastnine razpravljalo na eni prihodnjih minstrskih sej ter da bo vlada gdtovo določila obmejnega odloka ukinila ter jih omilila. t;ik«i da ne bo več vzrokov za pritožbe. Slovenska društva v Julijski Krajini zopet dovoljena. Italijanski notranji minister Federzoni jo po-dal poslancu P«^-sednjnku pi*mo, v katerem mu na njegov«* ^voječasjio vprašan Jr. knj je /. izobraževalnimi društvi na Primorskt-ni. sporoča. e«laj dovoljeno obnoviti delovanj*" ne da bi to bilo treba javiti . prefektom. Prebovalstvo v Julijski Krajini je to rešitev pozdravili« z veseljem. Prva velika napaka, katero napravijo nekateri veliki možje, je ta. da se dajo fotografirati. Rad bi izvedel kje je ANTON VRTI. podomače Pavlino v iz iJoljnjega Zenuina ]>ri Ilirski lii-triei. Prosim. «la se oglasi svojemu prijatelju: Anton Pu-geij. Bakers Summit. Pa. (2x 19. L>a) Drgnenje vedno pomaga! Ne ^ana najfinejši in najbolj zanesljiv 1 ii-irnerif. ki (M. morete kupiti 7-i d'-nar. Ni prisU-n, če nima ANCHOR znamke. F. AD. RICHTER & CO. 104-114 So. 4tl> St., Itrooklyn, N.Y. Najboljše črtice Ivana Cankarja. Greh. Pri liiLS doma ni bilo pobožnja-štva, ne tistegra mrkega, trdejra, židovskega, ki ne nosi v udauo er-ee ljubezni božje, temveč vtepa s palico božji .strah, llili smo globoko verni; ne samo v meni, v nas vrh je ostal ostane pač do konca dni skrit »oltar. ]>red katerim da-' r nje jo čiste mid i <-b veselih in žalostnih urah. Še po/.no, ko ko me je bila že vsej:a opredla tuja učenost, ko se mi je bilo srce že vse raz-bdlt l ood soparoega spoznanja, se je mnogokdaj zganilo v srcu. kakor neazrt kljivo sladek in gorek spomin, k:»ke mežnarja, ne Boga. Podili smo se po temnem. pro_ stranem podstrešju ter lovili za-span<* netopirje; jK>tirkavali «mo ob petkih le]K» ubrano na vse tri zvo-n »ve, da so se ljudj'' po Vrhniki ču doma spojrledovadi: če se iiam je zazdelo, smo na slepo vero pozvonili 7. velikem zvonom, kakor o-znan.ja obhajilo bolniku; st-are že-n!i*e so drobile proti cerkvi, še_ pavi niežnar je lomastil v zvonik ter spol-ima grmadil prečudne kletve. V vsakem takem početju1 je bi! « samo čisto ves cilje, greha' nič. Katekizem, ki smo se ga učili v šoli. je imel komaj toliko veljavo iri spošt<»vanja kakor abecednik. A" sivih nam je bil napisan vse drug drujračen katekizem; bil je svet in stro«r. Tam >o bili sami ne-odpustljivi in vnebovpijoči grehi, taki grehi, ki jih ni poznal šolski katekizem. Xe bil bi aiikakšen greh če bi oklestil do zacbije mladike ves Majorjev vrt; ali bil bi vnebo-i vpij greh, če bi zatožil tovariša,' da je klestil. Fantje imajo svojo1 posebno pravieo in postavo nikjer priučeno, c-d nikogar zaukazano.' Mislim, da jo je 1» i I ustanovil za človeško dušo sam Bog in da so j<» šele kasneje, v pohujšatndh ea-1 s i h. i zk varili čemerna pisma rji in farizeji Posebna je bila naša vera, nikjer priučena, od nikogar zaukazana; čisto ponevedoma je bila od vsega začetka samovoljno vzklila v srcu ter ga .je vsega prepojila. Ne da s«1 razložiti z besedo te resnične ve. re; ker vsaka vera je nedopovedljiv«. je brez glasu m brez telesa, kakor luč in kakor ljubezen. Pri stari materi sem bral evangel j j o trpljenju Kristusovem; prav nič občudovanja in nič pohlevnosti in nič hvaležnotsti rtisem občutil ob podobi trpečega B 80 in 80 center. Vprašaji* srqjeflT* Lekarnarja. " w. f. s l v e r a co. ceoar rapids. iowa tisto noč. mi jie daljno, s*o moifcne sanje. Domač sem bil v cerkvi, kakor na peči, kakor pod mostom; tedaj pa se je mahoma vse spremenilo, icdprla so se nastežaj vra-1 ta nebeška. Xe od kora, iz daljano-daljinih krajev, iz samega paradiža so se glasile svete božične pesmi; omami ji ve dišave 5:0 se gade v dno trepetajoče duše; cerkev se je bila razmoknrila, razširila se do onkraj obzo-rja, do morja in oe«; in vse je bila sama luč, da sio me skelele oči in da mi je SLo na jok od radosti rn sreče. Ko sem se vzdramiO, sem bil v zakristiji; sedel sem na širokem stolu, držal sem v roki kos potice, gorke sjoIzc so me šče-getale po licih in zeblo me je. Xevesel mi je spomin in — zavržen si!" Tisti večer se je zgodilo prvikrat, da sem pomislil, kako bi kar nabitro končal to življenje, ki je sojeno in ob-jr,'\ i »vesel mi je spomin na prvo sveto obhaja ilo ne vesel na zadnje. Pri spovedi sem bi2, duhovnik mi je dal odvezo, še roko sem mu poljubil, "Da se mu le užgala ni, le ne užgala od tega Judeževega poljuba!" Zlagal sem se mu bil, za_ taj'1 sem mu l*il svoj greli, edini gr< h, ki me je bil takrat do kraja ,oskrunil, omrežil me vsega kakor jgn:!seti pajek. Sel sem cd spovedim-* daleč stran, v temno zatišje ob krstnem kamnu blizu vrat. Tam molijo »očitni grešniki, ki niso vredni, da bi klečali pred oltarje vi. Pred oltarjem, razsvetljenem od nebeške glorije, so dobivali v dar telo Kristovo moji tovariši. Kristus saan je sel mimo v svojem rdečem plašču in me nd pogledal, j Stopil sem na cesto m sem bil star. ^ Posledice kraškega terana. Te dni se je pripeljal v Skopo na Krasu neki Tržačan s Skorklje. Podnevi se je bil nasrkal čez mero vina in ko se je zvečer spravil na kolo je kmaln "zdrčal v neki jarek. Posledice padca pa so bile smrtne: mož je kmalu nato izdihnil v tržaški bolnišnici. OBLEKA IZ DOBE LUDOVIKA XV. Xa nekem pU >« v Sandy Point Farm, Newport, je nastopila Mrs. Reginald Vanderbilt v obleki iz dobe francoskega kralja Ludovi-ka XIV. Napredovanje Društva narodov, Polagoma se Društvo narodov j konsolidira, organizira in se zave-' da samega sebe v svojem delovanju ter dobiva točmejše obrise v mišljenju ljudskih množic. Vlade,' ki so ga v začetku skoraj vse gledale z nezaupanjem in ga tako raJ j de ob vsaki priliki sabotirale, so se navadile s e*ra posluževati. Če j-e nahajajo v nerazrešljivih težko. tali, nazadnje vedno bolj pogosto rečejo: '"Kaj pa. če bi šli v Ženo-vo?" Bliža se celo nova nevarnost, najprvo so Društvo lahkomišljeno zaničevali kot sanje idealogov, j slednjič pa bodo zahtevali od njega več kot more dati. Tej spremembi se ne smemo čuditi. Kvečjemu nam laliko še enkrat pokaže, s kako lahkomiš-' Ijenostjo se je šlo pri sklepanju mira mimo ene največjih težav, ki jih je ustvarja vojna, ne da bi je videli: mimo nevarnosti popolne, mednarodne ari a rh i je. Povsod in vedno imajo odnosa ji med državami, ki nočejo ali ne morejo živeti izolirane ali a* večni; vojni, za podlago pogodbe ali tradicije so samo mrtvi papirni list i,; a ko so prepuščeni sami sebi. ne da bi kdo — kako politična korporacija ali urad — imel nalog, razlagati in izvrševati pogodbe in ohraJ niti tradicije. Pogodba ali tradicij j a velja toliko, kolikor velja korJ p o rac ija ali urad, ki ima nalog, čuvati eno in drugo. Do leta 1914. so imeli v-Evropi, v kateri sta se nahajali samo dve republiki — Švica in Francija — dvori in dinastije to nalogo. Ti so delali pogodbe iti ohranjevali diplomatske tradicije, kakor tudi garantirale izvrševanje pogodb in vzdrževanje tradicij, vsaj v meri, ki je bila potrebna, da se prepreči splošna anarhije. Mednarodni odnošaji so sloneli na odnoša-jih med dinastijami in iz tega so sledile razne neprilike. Dinastični princip, kozmopolitičen po svojem izvoru in bistvu, je vladal v pre-obljudeni Evropi, natrpani držav in orožja. Partikularizem narodov i:: vlad je garantiral stalnost mednarodnih odnosa je v, brez katerih čudoviti razvoj devetnajstega stoletja ne bi bil mogoč. Po pad poslal obširno pismo policijskemu ravnatelju v Parizu v katerem veli. da je bila Dinorah že v mladosti sanjavo dekle. Služila je tudi kot medij in je znala tako ljudi kot živali hipnotizirati. To odkritje je vzbudilo sum, da so bili vsi ljubimci lepe Dinorah pod njenim hipnotičnim vlivom. Tudi mož Dinore dr. Galon je bil le slepo orodje v rokah zlobne ženske. Iz dopisov je razvidio. da je Dnorah strastno vdana vživanju etra. V starosto 17 let je imela Dinorah nevarno mrzlico, pri čemui-so jo zdravili 7. etrom. Po ozdravitvi pa se devojka ni mogla odre-etru in ga je uživala vedno v velikih količinah. Tudi njeni sosedje so izpovedali, da je Dinorah vdana uživanju omami j i ve tekočine. Zdi se, da. bo zagonetna ženska kmalu zamenjala svojo e«.*-lieo z drugo v norišnici. 1'soda adoptiranih dojenčkov je povsem negotova. Policija je sicer izsledila tri otroke, dočim o šestih adoptiranih dojenčkih ni sledu. Vsi trije najdeni, so sedaj že odrašeni otroci, so izpovedali, da je Dinorah mačehovsko ravnala z njimi in jih pretepala. Mi-cheline. sedaj 14-letna devojka pripoveduje, da jo je mačeha silila, da nosi deške obleke. Ker t25 Hitri računar ali Praktični računar_____.75 Slovenska kuharica, (Kalinšek). Z mnogimi slikami v besedilu, vsebuje 668 strani, trdo v platno vezano 5.—» Amerika in Amerikanci. Popis slovenskih naselbin v Ameriki Trdo v platno vezano _____________3.—« Narodni zaklad za klavir. Zbirka slovenskih narodnih pesmi .— _ - — _ .90 Pesmarica Glazbene Matice. Zbori za štiri moške glasove. Vsebuje 103 najboljših slovenskih pesmi _ 2.50 (K naročilu priložite pokritje v znamkah ali M. O.J Knjige Vam pošljemo poštnine prosto. ,, Slovenic Publishing Company 82 Cortlandt Btteal :.... .J ; Hew York, K. T, MORSKI JASTREB. Bpkml BKmI labrthil. — Z* G. N. prejeda C F. (Nadaljevanje.) j Devetnajsto poglavje. i "'v UPORNIKI, i - Pozneje tekem jutra, ko se je jralera že predramila iz spanja, je ISakr-t-l-Bar odšel, da obišče Kozamando. Našel jo je osveženo od spanja. ter ji prinesel sporočilo, da je vse dobro, škiiš.j! jo je navdati z upanji, katerih ni on sam niti v mali meri gojil. Ni ga ^prejela izrazito prijateljski, a tudi ne neprijazno. Poslušala j«1 njegova izvajanja, da št* vedno upa izvesti njeno oproščenje in čeprav >•? mu ni prav zahvalila za napor?, katere je vprizoril v njen prid. — ker jih je smatrala le za malenkostno odplačilo dolga, ki je obstajal med obema, — 111 bilo vendar v njenem obnašanju niti sledu one ošabnosti in prezirljivosti, katero 'je dotedaj kazala proti njemu. Pri>« ! j»» par ur pozneje, popoldne, ko st.i bila oba Nubijea zopet na sttazi. Nikakih novic ji ni prinesel razven' -sporočila, da so opazile -straže na griču jadra na zapadni strani in e ve. vse odpustiti, ni bilo to nikdar bolj resnično ki t v slučaju Sir Oliver Tre>siliana. Povedal ji je torej svojo jK>ve>t. Pričel je z dnevi, ko se je mu-1 čil pri veslu na španskih galerah p.: do ure. ko je na krovu španske galere. katero je zajel, sklenil vprizoriti potovanje v Anglijo, da obračuna s svojim bratom. Svojo povest ji je pripovedm*al pripro-sto. brez olepša van j. a izpustil ni ničesar, kar je prispevalo k temu. tla .je prišel na »»tališče, na katerem -e je nahajal sedaj. Ona ga je poslušala 'n v* kot enkrat j- bila tako ginjena. da so zablestele v njeniii očeh solze, katere je zaman skušala zatreti. O11, zatopljen v svoje lastne misli, pa tega ni videl, ker se ni nikdar ozrl v njeno smer. — In tako. — je rekel, ko je zaključil svojo čudno povest. — ti je sedaj znano, kakšne >ile so me vodile. Kak drugi, močnejši od mene. bi se mogoče upiral ter rajše prestal smrt. Jaz pa nisem bil dosti močan. Mog«.če tudi. da je bila močnejša kot jaz moja želja, da se '»svetim, da kaznujem in dam duška svojemu sovraštvu, v katero se je moja prejšnja ljubezen do Lnonela izpremenila. — In v sovraštvu do mene. — kot ste mi povedali, — je rekla. — Ne tako. — je popravil. — Sovražil sem te radi nezvestobe in posebno raditejra ker si neprečitano sežgala pismo, ki sem ti ga poslal po Pittu. Km si -torila to. -i prispevala k krivicam, katere sem trpel, uničila mojo edino priliko, da dokažem nedolžnost ter se rehabilitiram t»-r me za vedno obsodila na življenje, katero živim sedaj. Ta-1 krat pa nisem vedel, kako tehten vzrok si imela smatrati me tem. kari si domnevala. Nisem vedel, da so ljudje splošno vrjeli, da sem pobeg-1 nil. Raditega ti odpuščam dejanje, radi katerega, sem te nekoč so-, vražil in ki me je dovedlo do tega. da sem te odvedel, ko scem te našel v oni noči v Arwenacku. -- Torej pravite, da ni bil del vašega načrta storiti to? _ ga je vprašala. — Odvesti tebe z Lionelom* — je vprašal. — Prisegam pri Bogu. da nisem imel vnaprej tega namena. Izvršil sem to, ker nisem dejanja nameraval vnaprej, kajti če bi bil razmišljal o tem. bi se gotovo lahko ustavljal skušnjavi. — Sklep je prišel nenadno, ko sem le zagledal v družbi Lionela. Podlegel sem mu. Dosti sem kaznovaa za to. — Mislim, da razumem — je mrmrala nežno, kot ga skuša potolažiti. kajti v njegovem glasu je zapazila trepet. Vrgel je nazaj svojo glavo, pokrito s turbanom. — Razumeti je že nekaj. — je rekel. — V>aj pol poti je k odpuščanju. Prodno pa je mogoče sprejeti odpuščanje, je treba v polni meri zadostiti storjeni krivici. — Ce jc mogoče. — je rekla. — Treba je s silo omogočiti to. — je odvrnil on ognjevito, a prenehal je takoj, kajti od zunaj je čul glas. Spoznal je gia> Laroque-a. ki se je vrnil ob jutranji zori s postojanke, na vrhu promontorija. — Gospod, gospod. — ga je klical in glas je kazal veliko razburjenje. Saker-el-Rar se je hitro obrnil proti vhodu ter stopil na krov. Laroque je ravno hitel proti skupini, v kateri so se nahajali Asad, Marzak in verni Biskain. Z mesta, kjer je stal, je slišal Sakr-el-Bar gla-sno ugotovilo. — Ladja, katero sem zagledal zjutraj, gospod. — No? —- je zalajal Asad. — Tukaj je in se je ravno zasidrala. — Ni se treba vznemirjati. — je rekel paša. — Ker se je zasidrala. je jasno, da nima niti najmanjšega pojma o naši navzočnosti. Kakšne vr>te ladja je to? — Velika jadernica z dvajset topovi in zastavo Anglije. — Anglije! — je vzkliknil Asad presenečen. — To mora biti močna ladja da si drzne v špansko vodovje. Sakr-el-Bar je stopil naprej. — Ali nima nobenega drugega znaka?_je vprašal --- ^fcyfclSL - » (Dalje prihodnjič.) Konec Sherlocka Holmesa. Spisal Arkadi j Bnhov. (Iz zaqriskov dr. Watsoaia.) Znami angleški pisatelj Ccman Dovle. utemeljitelj modernega detektiva romana, se je odrekel svojemu pisateljevanju in pod vplivom gotovih ženskih krogov zapadel teozofija. Njegovi zadnji spisi vsebujejo žalibog le razodetja duh/erv, ki pridalo obi«kuj(a-jo sestanke njegove spiritist ičtie družbe. Naslednja ruska hir reška helče utemeljiti " Kanec Sherlock lliOlmesa'' z drugimi, za povprečmiega človeka bolj razumljivimi v zaroki. Nikoli nisem pričakoval, da bo moj prijatoeE'j Sherlock Ilolmes v teku nekolikih dmi tako žalostmo pro padci v očeh občinstva, toda, žaJibog, to se je zgodilo. Naj bi rajši poginil moj prijatelj »kot žrtev plačaoie roke zahrbtnega morilca. Toda njegov najhujši sovražnik, profesor Mori a rt h v, je tvegal vse 11 tudi zmagal. Sherlock Holmes je slutil že davno, da Moriarthy netka'j pripravlja in je pričel delovati. Vbrizg>nii si je morfij in igral na gosli. Preoblekel se je v ribiča, da >ai pribori vstop na velikosvetske plese. Zakrinkal se je kot stara prodajalka gnilih jaibdlk, da lahko uide cčean opazovaileev v najdražji loži državne opere, a vse je bilo zaman-" Moja pesem je končaiia," mi je- rekel žalostno neki večer, ko se je prižgal iz previdiitasti smotko tia drugem koncu. Moriarthy sd je izmislil neko peklensko stvar. "Vi boste zmagali, HoQm.es." — sem mu prepričan«> odgovoril in vstal iz postelje, da mu stisnem roko. "Vi boste zmagali!"' "To lnmio videM," mi je mračno odgovoril. "Borba se kmalu prične.** Nat.o je skrivnostno le-gel v posteljo. Borba se je resnično pričela. | -k- -2- * Poiiočii nas je zbudilo glasno zvonenje v predsobi. i "To je Gregson," je zanesljivo rekel Ilolmes v postelji. "Kako pa to veste?" sem vprašal začuden. "Poglejte zvonček!" je pokazal Sherlock proti predsobi. "Ne vaddm ga." "Poglejte na uro!" "Gledam. Ura kaže dve." "Vi ste slab opazovalec. Beri-1 e!" In Sherlock mi je pokazal pismo; "Pridem točno ob dveh. — Gregson." j "V našem pokllieu ni nič skrivnostnega, Watson." se mi je na-' smehnil Sherlock- "Treba je le praviliio sklepati. Vstopite, Greg-' son!" j Toda nihče m vstopdJ. Jaz sem prebledel in prijel za samfotkres. | "Pripravite rajše valerinjanske kapljice, Watson! V predsobi soji žena, ki je razburjena hn si ne upa naprej. Notefr!" Vrata so se odprla in na pragu se je prikazal velik rdečelas mož lirvavih rok. "Ali ste vi Sherlock Holmes?" Moj prijateflj mu je pokimaH z glavo. "Sem. Vsedite se. Ali ste vi zidar?" "Ime mi je James Conmor. Moj poklic je: morati nedlodetne. Ali vi preiskujete zadevo umora starke v Reginalde Parku?" "Videl sem, da so Holmesu vzplamtele oči. Vprašal je: "Kaj pa veste o tem?" Oni je odvrnil: "Starko sem ubil jaz." Padel sem y stol. Hoimes se je stresel. .. "Povejte podrobnosti!" "Saj podrobnosti (rti bilo. Stopil sem v hišo skozi odprta vrata, u-daril z gorjaeo an pobral denar." Holmes je zmajali z glavo. "Vi niste morilec." "Dovolite vendar," se je razburil Connor. "Menda bom to jas Iboftje vedel." "Na rete. Vab je poteLal sem Moriarthy." "Imate prav, kar se tiče obiska pri vas. Toda starko sem končal po lastnem nagibu." "Ali imate za to dokaze?" "Kojlikor vam drago. Ali me želite uklemiti zdaj ali pozneje?" * . s-* Pol ure poamejie sva bala ixa mestu dogodka v hiškri poleg Re_ ginoile Square. Stopili smo z Greg-sonom s*oter. Stražniki so ostali pri vratih. CoTimor je veselo korakal po sobi. "Tukaj sem vstopil," nam je mirno razlagali. "Starka se je začudila in zibežafta proč od metae. Tukaj sem jo doliatel in udaril po glavi" "Zlioctmee govori' resnico," Jje zašepeta"l Ilolmes. "Cantnor, Čemu pa ste vse priz^aHS?*' "Čemu pa ate bi? Saj je to nedvomna stvar. Ubil sem jo in to priznam." "Boste pač obešeni," je vljudno di'KlaJ Gregson. "Saj tudi nisem čakal, da me bodo za to pohvalili," je mirno potrdil Connor. "Bom pač visel starki v spomin." Holmes je bil mračen. "Ta dan je deževalo," je rekel v zadregi, "isi vi ste dolgo hodili po ulici." "Re.s je. Lilo Je kakor iz škafa, jaz pa sem moral hoditi peš." "Bedak." — nni je zaše,petal Holems, "ne pusti nri prav niče-sar prikritega... — "Potem pa ste zapustili hišo." ' "Ceit rt, ui}e pozneje. Šul sem skozi vrata."' Conner je zazehal in pogledali 11 a uro. "No pa pojdimo v ječo. Zelo zgodaj je še- Radi mene ne boste ničesar zamudili. ( Ko svo se vračala domov, sd .je Sherlock prižgali pipo iai dejal: I "Moriarthy si je izmislil Bieču-ven način b< rbe. Jaz sem na robu obupa" I * * * Se nismo prestali razburjenj te noči. ko je p ret redi a štiri dni pozneje ves London vest o groznem umoru v hotelu "Srednje Koze", kjer so bili ubita: stari oče, en njegov aakomski m dva nezakonska* sinova. Gregson nam je o tem telefoniral, čim je izvedela policija o zločinu. "IVidite," je govoril razburjeno. "Gospodar nas ne pusti v hotel. Zatrjuje, tla se je udeležil u-mora iai da ima nalog, nikogar ne pustiti v sobe ubitih, preden ne pidete vi." "Ali bomo vzeli revolver, — Holmes ?" 'Ni treba." je žalostno oil govoril moj prijatelj. "Ne bova ga potrebovala. Pojdiva." - (Konec prihodnjič). 1 _ Smrtna kosa. Dne 3. septembra je umrl Josip Susehnik. privatni uradnik. V svoji službi je bil nadvse vesten in marljiv. — V Litiji je dne 3. septembra umrl Martin Jeretin. okr. tajnik v pokoju. Pokojnik je bil zaveden narodnjak, izboren uradnik in prijten družabnik. V svojem uradu je rad, kolikor je mogel, pomagal ljudstvu, zato je bil tudi povsod priljubljen. Kje je moj brat FRANK PETER-NELJ, doma iz Cerkna in v Ameriki od oktobra leta 1910. Njegov zadnji naslov imam od februarja 1922 na Box 101 Avella, Pa. Tja sem večkrat že pisala, pa ni odgovora. Prosim cenjene rojake, če kdo ve, da mi poroča, ali naj se pa sam javi svoji sestri: Marija Peter-nelj, Oslavia, Peuma pri Gorici, Venezia, Guila. (2x 20. 22) ROYAL MAIL Naravnost v Cherbourg In Hamburg. PRIPRAVNE ZVEZE Z JUGOSLAVIJO. Privatna kabine — Ixborna hrana. Uljudna postrežba. ORCA ........4. oKt. OHIO.........8. okt. ORBITA......5. nov. Za Informacije vprašajte svojega lokalnega agenta aH pa THE ROYAL MAIL STEAM PACKET CO. Sanderson & Son, Inc. Agents 2S Broadway New York City Izlet v domovino. • * _ Francoska črat je ustregla želji naših rojakov, ki ne morejo pre-hvaliti potovanja na francoskih parnikih ter bo priredila dne 1. oktobra s parnikom 'Paris' izlet v Jugoslavijo. Že dosti rojakov se je odločilo za to potovanje in njiho-f vo število bo do dne odhoda znatno naraslo. I Izlet se bo vršil pod osebnim vodstvom rojaka Nikole Todoro-viča. ki je ravnatelj jugoslovanskega oddelka francoske črte v New Yorku. V njegovem spremstvu bo lahko vsak brez vsake naj-I man je skrbi potoval. Nikola Todorovič Parniki fraueoske črte so posebno znani po svojih prostorih tretjega razreda. To ni staromodni medkrov, pač pa udobne kabine, v katerih so vse ugodnosti. V vsaki kabini je tekoča voda. obede strežejo na pogrnjenih mizah in na krovu je dosti prostora za vsakovrstne igre in zabave. Vožnja iz New Yorka do Havra stane 00.00 (in pet dolarjev vojnega davka). Od Havra do Ljubljane je treba plačati za železnico -ti 1.23. Rojakom, ki so se odločili v do-glednem Času obiskati svojce v domovini. toplo priporočamo. na.) potujejo s parnikom "Paris", ki odpluje l. oktobra iz New Yorka. Nikomur ne bo žal 'GLAS NARODA", THE BEST JUGOSLAV ADVERTISING MEDIUM Kretanje parnikov - Shipping News 0. septembra: Pittsburgh. Cherbourg; Torte, Cherbourg in Bremen. M. septembra: Berengaria, Cherbourg; Chicago, Havre; Dulllo. Genoa. SB. septembra: Zealand. Cherbourg. t7. eeptembra: Leviathan. Cherbourg; Majestic. Cher boui*: Lafayette. Havre: Mount Clay Hamburg; Muenchen. Bremen; Volen dam, Boulogne; Conte Verde, Genoa 80. asptembrs: Resolute, Hamburf. * 1. oktobra: Paris, Havre; Mauretanla, Cherbourg 2. oktobra: Thuringia. Cherbourg In Hamburg. 4. oktobra: Olympic. Cherbourg: Geo. "Washington. Cherbourg in Bremen: Rocham-beau. Havre; Bremen, Cherbourg in Bremen; Albert Ballin, Cherbourg in Hamburg; Veendam, Boulogne. 7. oktobra: I)e Grasse, Havre; Arabic v Cherbourg in Hamburg. 8. oktobra: Aquitania, Cherbourg; France v Havn 10. oktobra: Pres. Wlison, Trst. 11. oktobra: Homeric, Cherbourg; Republic, Cher- bourg in Bremen; Hansa, Cherbourg In Hamburg; Stuttgart. Cherbourg in Bremen; New Amsterdam, Boulogne. 14. oktobra: Reliance, Cherbourg in Hamburg; — America, Genoa. 15. oktobra: Berengaria, Cherbourg. 16. oktobra: Minnekahda, Cherbourg in Hamburg; Westphalia, Cherbourg in Hamburg. 18. oktobra: Leviathan. Cherbourg: MajesUc, Cher-, bourg: Columbus. Cherbourg in Bremen: Deutsrhland. Cherbourg in Hamburg: Conte Rosso. Genoa. 22. oktobra: Paris, Havre: Mauretanln, Cherbourg: America, Cherbourg in Bremen. 23. oktobra: Martha Washington, Trst-25. oktobra: Olympic. Cherbourg: Cleveland, Cherbourg in Hamburg: Lancastria. Cherbourg; Muenchen, Cherbourg in Bremen; Rotterdam, Boulogne: Hullo. Genoa, Pres. Harding, Cherbourg in Bremen. 28. oktobra: Resolute, Cherbourg in Hamburg. 29. oktobra: Franco, Havre: Aquitania. Cherbourg. CUNARD Jugoslovani, odhajajoči na začasni obisk, pa se mudijo manj kot eno leto. bodo zopet spuščeni v Zdr. države, ne ozirajoč se na kvoto. V JUGOSLAVIJO v 8 in pol dne vsako sredo s tremi ekppresniini parniki BERENGARIA AQUITANIA MAURETANIA (preko Cherbourga) ČE nameravate dobiti svojo rodbl- 1 no Iz JUGOSLAVIJE, se takoj bripajte zn. potovanje. Naš urad v 1 Jugoslaviji jim bo pomagal in svetoval. Vsi potniki tretjega, razreda potujejo v privatnih kabinah. Nenad-kriljlva čistoba hrane. Za podrobnosti se obrnite- na lo- I V. kalne agente ali f na I —Jj B CUNARD LINE 25 Broadway New York r DSUHCtt1INF rlaravnost v Jugoslavijo V Presidente Wilson — 10. okt.; 29. nov. Martha Washington—23. okt.; 6. dec. V Dubrovnik ali Trst. Železnina v notranjost zmerna. Nobe-! nih vizejev. Vprašajte pri bližnjem j agentu ali pri PHELPS BROS. ACQ- 2 We»t St.. N. V. Pozor čitatelji. Opozorite trgovce in o-brtnike, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda". S tem boste vstregli vsem. Uprava "Glas Naroda" ADVERTISE in GLAS NAROD-A ZA NAKAZILA V AMERIŠKIH DOLARJIH - IMAMO DIREKTNE ZVEZE, POTOM KATERIH IZPLAČUJEMO DOLARJE POLJUBNIM OSEBAM V JUGOSLAVIJI, ITALIJI, AVSTRIJI IN NEMČIJI. Ker pa je zvezana nabava dolarjev za izplačila ▼ Jugoslaviji z znatnimi rtroški, smo bili primorani zvišati pri-stujbino, ki je sedaj naslednja: Za izplačila dolarjev brez pogoja: do $28. po tU od $25. naprej po 4%. Za izplačila proti predložitvi vidiranega potnaga lista: do $25. po 75 centov, od $25. naprtj po 1%. Denar, mtian r Jugoslavijo bres pogoja, se lsplaCa naslov* nlkn takoj ter Isti lahko takoj a denarjem razpolaga. Vsled tega priporočamo onim. ki poSljejo denar samo aa potna stroške, poslužiti se dragega načina ter označiti na nakaznici: Izplačati 1« proti predložitvi viffiranega potnega liste (pesa) za Združene države). Ako potem naslovnik nebi mo-mogel predložiti takega potnega lista, se stavi nmku^f snesei sopet na razpolago vplačniku. Pristojbina za izplačila dolarje? v Italiji, Avstriji in Nemčiji anaia do $25. po 75 eentov a nakazilo od $25. naprej po 3%, to je po S eente od dolarja. Nakazil m zneske pod $6. ne moremo prevzeti. Vsled ta-moSoJih odredb, ne moremo Izplačati v Nemčiji naenkrat eni la Isti osebi več kot $20. Znesek aa pristojbino nam Je poslati obenem s onim, ki naj se izplača. Povdarjamo pa, da Je najbolje in najenostavneje nakazati od tukaj dinarje oziroma lire zlasti, onim, ki bivajo na deželi dalef od banke ter v menjanju dolarjev niso Hfrnaonj. Na zahtevo isvrinjemo izplačila tudi brzojavno ta potov brzojavnega pisma. Stroški za brzojavno pismo (Gable Letter) znašajo $1., stroški za direkten brzojav (Cable) »a: t Jugoslavijo $5., r Italijo, Avstrijo ta Nemčijo H Vsi oni, ki tega oglasa nebi razumeli, naj nam pliejo za natantao p» JsaBile ter pripomnijo t kateto državo žele denar poslati. HULXK 8ASSES STATE BAHX MEW YORK HAM BUFtG ^ Joint Sertr'ce •»•'/A ^__ HAMBURG AMERICAN LINE Najkrajša pot v vse dele JUGOSLAVIJE Odplutja vjtafc teden z DiSlmi r:u:košnimi parniki RESOLUTE RELIANCE ALBERT BALLIN DEUTSCMLAND Pajniki s 1. 2 in 3 razredom In znani "Mount Clay", "Cleveland", "Hansa". "Thurinflia" "Westphalia" s kablniml In 3. lazredom. MOUNT CLAY — 27. septembra ob oooldn®. Uspesna. uljudna siuzt>a, lzborna kuhinja, prijetni in privlačni prostori. United American Lines 35 - 39 Broadway New York, N. Y. ŽENITNA PONUDBA. Kail hi s<> seznanil z dekletom ali vdovo v s vrbo ženitne i)onn