765
Kuropatkinovim poveljevala poleg Linjeviča ruskim vojnim silam na suhem. Admiral Felkersam je pa poveljnik onega oddelka baltiškega brodovja, katero je obstreljavalo pri Hullu sumljive angleške ribiče. Zlata gora (str. 756.) je pa na vzhodni strani Port Arturja najjužnejša utrdba ob morju, katero napadajo Japonci s posebno ljutostjo.
Msgr. Tomo Zupan.
Danes podajamo svojim čitateljem sliko moža, katerega ime je dobro znano v slovenskih krogih, saj mu je rodoljubno zaupanje izročilo v vodstvo eno najvažnejših narodnih družb.
Msgr. Tomo Zupan je bil rojen v Smokuču pri Breznici na Gorenjskem in je bližnji rojak Prešernov. Zagledal je luč sveta dne 21. decembra leta 1839. v trdni kmečki hiši „pri Novakovih". „Novakovini" še zdaj gospodari mlajši brat monsignorjev; profesor Ivan, znani slovenski pisatelj, tudi brat našega mon-signorja, je že pred leti umrl.
Mladi dijak je bil sprejet v knezoškofijsko „AIoj-zijevišče" v Ljubljani. Gimnazijski zrelostni izpit je dovršil z odliko v Ljubljani 30. julija 1858 in je vstopil v bogoslovno semenišče. Zupan se je odlikoval ves čas svojega učenja, in zato ga je že 1. oktobra 1.1862. duhovska oblast poklicala v „Aloj-zijevišče" za prefekta. Naslednje leto, dne 14. marca 1. 1863., je bil posvečen v mašnika.
Takoj po končanih študijah je mladi duhovnik že nastopil učiteljsko službo, kajti že 2. okt. 1863. je
Dr. Kosel, novi avstrijski finančni minister.
bil poklican za začasnega veroučitelja in propoved-nika na ljubljanski nižji gimnaziji. Odslej je deloval v šoli kot učitelj, v „Alojzijevišču" kot vzgojitelj dolgo vrsto let.
Leta 1868. so ga prestavili v Kranj, kjer je deloval skozi enajst let kot gimnazijski veroučitelj, po-loživši izpit za veroučitelja na celi gimnaziji. Dne 28. jun. 1869. je bil pa na Dunaju od  gimnazijske
izpraševalne komisije potrjen za učitelja slovenščine na celi gimnaziji. V Kranju je poleg tega poučeval tudi v risanju in bil član c. kr. okrajnega šolskega sveta.
L. 1879. je pa prišel nazaj v Ljubljano, kjer ga je knezoškof Krizostom Pogačar postavil za ravnatelja ,,Alojzijevišču" dne 8. sept. 1881 kot naslednika rajnemu dr. Gogali. Naslednje leto je bil že konzi-storijalni svetnik, in 28. nov. 1882 imenovan članom c. kr. deželnega šolskega sveta vojvodine Kranjske, v kateri častni službi je deloval 12 let. Tomo Zupan je bil tudi do 1. 1892. član občinskega sveta ljubljanskega, kjer je bil večinoma načelnik šolskemu odseku.
Kot vodja „alojzijeviški" je vpeljal v zavod strogo disciplino in gledal z vso pazljivostjo na odlične šolske uspehe svojih gojencev. Sam humanistiško izobražen, je v tem duhu deloval tudi v zavodu.
Kdo bi naštel mnogoštevilno vrsto njegovih gojencev? Zadostuj, da imenujemo kot njegovega gojenca iz „Alojzijevišča" samo sedanjega ljubljanskega
Admiral  Felkersam.
knezoškofa dr. Ant. Bonaventura Jegliča. Kar je še sedaj delujočih slovenskih pisateljev duhovnikov, so večinoma bili v „Alojzijevišču" njegovi gojenci — in tudi marsikateri laik. Zlasti je navajal gojence k leposlovnemu delu. ,Domače vaje" so se povzdignile, in dajal je rad nagrade boljšim pisateljem. Sam je tudi deloval kot pisatelj v raznih listih in je po Jeranovi smrti prevzel uredništvo „Danice", katero izdaja še zdaj, bogateč jo tudi z izvirnimi spisi.
Izredna delavnost g. profesorja pa ni bila zadovoljna samo s tem obilim poslom. Naložil si je veliko delo, katero izvršuje še zdaj v korist slovenskemu narodu s trudaljubivo marljivostjo: Prevzel je vodstvo šolske „Družbe sv. Cirila in Metoda8, katere prvo-mestnikom je bil izvoljen dne 5. junija leta 1886. Ves čas njenega obstoja je Zupanovo ime najtesneje združeno s tem velenarodnim zavodom, katerega namen je, staviti in vzdržavati slovenski deci slovenske šole, da je ne iznenarodi in ne izneveri tuji naval.
To Zupanovo delo mu bo ohranilo časten spomin v Slovencih; zato so pozdravili vsi rodoljubni krogi z velikim veseljem, da je bil prvomestnik naše