Letu XXVI. Ljubljana, jO. januarja 1944 štev. 3 in KMETSKV LIST Verivaltun« und Schrtftleitung - Uprava ln uredništvo: Pucclnljeva S — Tet 81-22—31-26 — Ersrhetnt vvochentllch ■ Izhaja vsak teden Festbezugsprels jahrllch • Naročnina letno Lir 24 — Elnzelverkautspreia • Posamezna Številka Cent. 80. PREGLED VOJNIH DOGODKOV Medtem ko sovjetski generali nadalje mečejo V boj množice ljudi in orožja, nadaljujejo Angleži in Američani svoje teroristične napade Med drugim so v zadnjem času napadli bolgarsko prestolnico, da bi tako strahovali ves bolgarski narod. V naši bližini pa so preteklo nedeljo napadli Celovec, kjer so nastale škode na poslopjih in so bile osebne žrtve. Pri tem napadu kakor tudi nad italijanskim prostorom le bilo sestreljenih 18 sovražnih letal, po večini bombnikov. O stanju na bojiščih nam je podalo nem-Iko vojno poročilo v torek. 18. t * m. naslednji pregled: Razvedrilo nemških rekonvalescentov Ftthrerjev glavni stan, 18. Jan. DNB. Vrhovno poveljništvo oboroženih sil objavlja: Severnovzhodno od Kerča in severnozapadno Od Kirovgrada so se izjalovili ponovni boljšev'škl napadi. Na področju Zaškova so naše čete v žilavih borbah zavzele več krajev. Siloviti sovražnikovi prot'napadi so b'll odbiti, sestreljenih je bilo SO sovražnih oklopnikov. . Zapadno od Rečice so nadaljevali boljševlki z močnimi slami svoje napade. V težk'h bcjih so bili odbiti, nekaj vdorov je bilo očiščenih al! pa asajezenih. Severnozapadno in severno od Nevelja Je začasno popustilo sovražnikovo bojno delovanje. Krajevni boljševiški sunki so ostali brez uspeha. Severno od Ilmenskega jezera so bili ves dan trajajoči, težki sovražni napadi zaustavljeni v srditih bojih ter so bili sestreljeni številni sovjet-«kl oklopniki. Južno od Leningrada in Južno od Oranlenbau-ma so se tudi včeraj 'zjalovtll vsi sovjetski poizkusi, da bi prebili fronto. Sovražnik je Izgubil v tem odseku 91 oklopnikov. Pri obrambn'h bojih v Južnem odseku vzhodnega boj'Sča se je vsled svoje neomajne trdnosti Odlikovala 10. bavarska divizija oklopnlških gre-ftadlrjev, ld Ji poveljuje generalni poročnik ScbTiidt. Na celotnem vzhodnem bollšču Je bilo včeraj •estreljenih 214 sovjetskih oklopnikov. Na jtižno!talijanskem bojišču je potekel dan »'no. Prišlo je le do obojestranskega delovanja tjdarn'h čet in do več neusnešnlh sovražnih najia-kih »oborcev. Po dva domobranca v vojni opremi sta tvorila ča-fliK. jUažo. K pogrebu je prikorakal častni vod domobrancev, ki je izkazal zadnji pozurav. Nato se je razvil žalni sprevod. Pogrebnim obie-e bilo objavljeno, da je zaplenjena imovina naslednjih upornikov in njihovih družinskih članov: visok ošoJca Jožeta Verliča. odvetniškega pripravnika dr. Martina Briškega, sodnega pristava dr. Boža Kobeta, sodnika Josipa Rusa. odvetnika dr. Borisa Puca in pisatelja Mileta Klobčiča Vsi so iz Ljubljane * I/. Grosupljega poročajo, da so si močno oddahnili. odkar so po železnici zopet zvezani z Ljubljano Težke čase so preživljali v zadnjih dveh letih, mnogo je bilo uničevanja In mnogo pobojev tam okrog -Nastopila je revščina. Mnogo delavcev bo moralo iti s trebuhom za kruhom. Zdni so Grosuplje zastražMI domobranci. * V Novem mestu se življenje spet normalno razvila. Mnogo beguncev je v Novem mestu ln zanje mora skrbeti dobrodelna pisarna, ki Je ustanovila tudi ljudsko kuhinjo. Po vsem mestu so zbra!; posodo, ljudje so darovali tudi živila. Delo dobrodelne pisarne dopolnjuje Zimska pomoč, ki Jo vodi novi okrajni glavar g. Skublc. Tako naj bi bila Nemčija zasužnjena Angleški dnevnik za široko množico »D a i 1 y M a i 1« se je te dni znova bavil z židovskimi utvarami o povojni ureditvi sveta, ki so postale v Angliji v zadnjih mesecih zelo priljubljen predmet časopisja ln radia. Angieški list podčrtuje krvoločne uničevalne načrte ter pri tem daje besedo tudi velikemu apostolu angleškega sovraštva Vansittartu. ki je izkoristil to priložnost za ponovno objavo svojih znanih blaznih idej. O tem poročajo nemški listi: Nov Je pri teh zahtevah po uničenju Nemčije predlog, ki zahteva pod vojaškim nadzorstvom odstranitev vseh naprav v tvornicah nemške tehnične industrije. Nadzorstvo nad Nemčijo naj bi trajalo 75 let. Za duha britanskih uničevalnih politikov je zlast' značilna zahteva, da bi bilo treba vsa podjetja, ki bi v Nemčiji morda znova pričela z delom, takoj bombardirati. Ti načrti pa Vansittartu. ki se Je že od nekdaj odlikoval z izbruhi svojega sovražnega duha in je vsem uničevalnim načrtom vedno še dodal kakšno abotnost, še niso zadostni. Zahteva najmanj 20-letno vojaško zasedbo Nemčije. Ce bi le mogel, bi to dobo še podaljšal. Zaradi tega bi najrajši videl, če bi trajanja te dobe sploh ne določil'. Njegove neozdravljive histerične ideje dosegajo svoj višek v stavku: »Nemci morajo biti ponižani!« Angleški zgodovinar in pisatelj H. G. Wells pozdravlja te uničevalne načrte. Zahtevo po razbitju Nemčije podkrepljuje s trditvijo, da vsa I nemško govoreča ljudstva niso en sam narod. I »Hanoveranci in Prusi, Saksonci, Bavarci ln Avstrijci so različni ločeni narodi,« pravi VVells, ki s tem dokazuje svojo politično nezrelost. Članek v Daily Mailu« znova označuje židovske uničevalne načrte nemških nasprotnikov, ki bi radi uničili vse. kar nemško govori, kar je nemško ln kar je od Nemcev ustvarjeno. Kaj pravi irski pisatelj | Irski pesnik Bernard Shaw je naredil nekaj zbadljivih pripomb k angleškim uničevalnim na-j črtom, ki proglašajo razbitje Nemčije. Shaw je | glede teh vprašanj drugačnega mnenja kakor Churchill, Vansittart in tovariši Vse te uničevalne načrte Imenuje namreč »bojazljivo nespodobnost in nezaslišano predrznost« ter očita Britancem In njihovim zaveznikom, da vojne ne vodijo viteško. Glede vprašanja vojnih zločincev opozarja Shaw Angleže na grozovltosti, ki Jih počenjajo pri bombardiranju nemških mest ter Izrecno ugo- * Življenje v Kostanjevici se je uredilo, kolikor je pač v današnjih razmerah mogoče. Zveza z Novim mestom je dnevna. V najbližji okolici Kostanjevice se komun sti ne pojavljajo, drže se bolj ualeč vstran. Ubežniki npovedujejo, da je zdravstveno stanje med komunisti v Gorjancih obupno. * Turjaški grad, prej najmogočnejši na Dolenjskem, je zdaj skoraj popolnoma razdejan. Streha jer bila že ob obleganju v lanskem septembru razbita. Strope je razdejal požar in so se zrušili do obokanih kleti. Grajska kapela je podrta z zakristijo vred. Gospodarsko poslopje je požgano, hiše naokrog so deloma porušene, deloma po-žgane. Ljudstvo je obubožano. * Novice iz Bele Krajine niso razveseljive. Zakaj ne, si lahko mislite. V Gradacu so komunisti ubili župana Ivana Pluta. Prav tam pa je končal svoje življenje komunist Cerjanc, ki je strahova! Gradac in okolico. Na Radovicl so komunisti zažgali župnišče in gospodarsko poslopje pri Me-telkoviču. Pri gašenju je zgorel Jože Bajuk lz Bojanje vasi. Na Krašnjem vrhu je umrl Matija Cesar, ki so mu komunisti na So&icah ubili sina Martina. Na Radovljici pa je umrl vinogradnik Matija Slobodnik, ki je prepotoval mnogo sveta. Zet mu je umrl v internaciji, da zdaj ni moškega pri hiši, ki bi skrbel za osirotele otroke. Na Lokvici je smrt pobrala Martina Pluta. * Nov slovenski župan v Idriji. Za idrijskega župana je bil imenovan g. Filip V i d 1 c, upokojen rudniški uradnik. To Je po dolgih letih prvi idrijski domačin na županskem stolu. Idrija je dobila tudi novega župnega upravitelja Ludvika Likai ja. * Zlata maša zaslužnega tržaškega župnika. Na praznik Treh kraljev so v Skednju pri Trstu slovesno proslavili 50-letnico mašništva splošno priljubljenega župnika Josipa Macarola. Slavljenec je po rodu od Sv. Križa pri Tomaju na Krasu, kjer se je rodil 1868. K zlati maši se je zbralo mnogo rojakov, prispele pa so čestitke tudi Iz Ljubljane. * Na Beki je umrl na novoletno jutro za srčno kapjo stolni kanonik msgr. Alojzij KraSevec. Rod'I se je 1882 v Tominjah pri Ilirski Bistrici. Služboval Je kot kaplan v Predlold v Istri, potem je bil 12 let župnik v Brezovici ln 18 let župnik in dekan pri Hrušicl. Pred po'drugim mesecem se je preselil kot kanonik na Reko, kjer ga je ugra- tavlja, da Je »mnogo bomb nedvomno podio otroška zavetišča in bolnišnice«. Ko je bUo pred* lagano, naj bi prepovedali tak način rojevanja, so Angleži vse te predloge odklonili. »Ali lahko trdimo,« pravi Shaw, »da so bila najhujša dejanja Nemcev grozovitejša kakor je pa smrt zaradi bombe v otroškem zavetišču v Berlinu ali Bremenu ?« Shavv zaključuje svoje opombe k britanskim uničevalnim načrtom z zagotovitvijo, da bodo angleški predlogi za razbitje Nemčije ter za unl-čenje nemžkega naroda Nemce nujno pripravili do tega, da bodo stisnili zobe ln sklenili, »da rajši umro v zadnjem grobu, kakor pa da bi kapitulirali.« Odmevi X Silovit potres v Argentini. Vsa Argentina je v obupu in žalosti zaradi potresne katastrof^ ki je zadela San Juan, glavno mesto Momensk« pokrajine. Iz doslej dospelih poročil je razvidno, da je nesreča mnogo večja, kakor so prvotno domnevali. Uradno poročajo, da Je porušenih 90% hiš, med njimi vladna poslopja, katedrala in mnoge cerkve. Vse Javno poslovanj« Je prekinjeno. me6to je brez elektrike, vode in plina, Nedeljski večerni listi v Buencs Airesu pišejo o 1000 mrtvih. »Crittea« govori celo o 3-500 mrtvih ter o več ko 7.000 ranjencih. S posebnimi vlaki je doslej prispelo v Mendozo že 2.000 ranjencev. Potres Je razsajal v soboto okrog devetih zvečer, bili so trije sunki, katerih raak j« trajal po eno minuto, bili pa so vedno bolj »t leviti Posledice so bile strašne, zlasti ko so nastali požari. Argentinska vlada Je odredfl* narodno žalovanje. X Proti moritvl lz zraka. Slovaški škof VoSčalt Je te dni pisal v »Slovaku«, da Angloameričani uporabljajo svoja letala kot morllne priprav« proti nedolžnemu prebivalstvu in za rušenje vsega tega kar je ustvarila krščanska kultura r 2.000 letnem razvoju. Niti v bolnišnicah niti r cerkvah ni miroljubno prebivalstvo varno pred temi napadi. Vražja jeza divji proti svetiščem ta molilnl-cam. Zaradi tega mora priti maščevanje, da bo potem zopet mir na zemlji. X Kolera v Indiji. Po ameriških veatek Is Bom« baya zahteva kolera med Indijskim pretrtralstvora v Bengalijl Se nadaljnje Številne žrtve. Slasti v Citagongu m v okrožju Barempore Je zahtevala bolezen številne nove smrtne žrtve. V dreto vasicah, ki sta šteli 2.000 prebivalcev, je aa primer umrlo na koleri 600 ljudi. bila nagla smrt. Bil je vzoren duhovnik, odločen narodnjak in velik dobrotnik istrskega ljudstva. * Sedemdesetletnico praznuje ugledni ljubljanski trgovec in posestnik Josip Olup. Po rodu je iz Draže vasi pri Konjicah ln se Je iz *romnih razmer povzpel do današnjega lepega položaja. Njegova dobrotljlvoet je splošno znana. Kakor j« skrben za svojo družino, tako mu je pri srcu tudi prospeh mesta LJubljane. Dolga leta Je pripadal občinskemu svetu tn je deloval r različnih odsekih. V jeseni svojega življenja je Se izredno čvrst in delaven, njegove največja sreča pa j« široki krog vnukov in vnučic. Tudi ml »elimo g. Josipu Olupu še mnogo zdravja! * Smrt na zaledenell Dravi. 11-letni šolar Karel Handel se je drsal s svojim bratom aa zaledenell Dravi pri Ptuju. Z brega ju Je ope«oval njun oče, upravni uradnik pri okrožnem vodstvu v Ptuju. Naenkrat se je led pod fantoma stri ln dečka sta pred očetovimi očmi izginila med debelimi ploščami. Karel je takoj zašel pod ledeno skorjo, da ga nI bilo mogoče rešiti, njegovega brata Albina pa je rešil neki delavec, M mu j« vrgel vrv * Žrtev nesreče z mino je postal dijak Hermajj Pirih, sin finančnega podpreglednlka s Trate pri Ljubljani. Prejšnji četrtek je šel v hrib nad Drav-ljami. Nič hudega sluteč je stopil na zakrito mino* ki je takoj eksplodirala ln dečka razmesarila. Preden so mogli reševalci prepeljati s smrtjo se borečega dijaka v bolnišnico, je Izdihnil. * Matičičeva povest »Petriuka«, ki Je pred kratkim Izšla v Vodnikovi družbi, Je globoko občutena epopeja slovenski materi. To zgtedao pripovedno delo iz kmetskega življenja na KotranJ-ksem bo še dolgo verno zrcalo in topel Izvir prave ljubezni do domače hiše in naše lepe zemlje. Vsi, ki ljubite slovensko Izvirno leposlovje, sezltš nemudoma po tej vredni knjigi! Knjigo dobite Y pisarni Vodnikove družbe (Narodna tiskarna), 7 knj'garnl Tiskovne zadruge, šelenburgova 3. au pa v knjigarni Učiteljske tiskarne, Frančiškanska ulica 6. Sprememba časa zatemnitve Od 20. t. m. dalje je čas zatemnitve «4 17.30 ilo 6. zjutraj. Mlmek Mimek je bila srčkana goskica. Našli smo jo nekoč o Veliki noči na bregu potoka Trnave. Sedela je v travi in milo javkala. Stare goske so že vse odšle s svojimi mladiči domov, le naš najdenček ni mogel ž njimi, kajti njegove notice so bile otrple in niso držale okroglega, melikega telesa. Mogoče se je prehladil v mrzli pomladni vodi, ali pa je bil že od rojstva pohabljen, kdo ve! Glavico je imel ljubko, očke bistre, telesce vse z mehkim puhom poraslo, čebljal pa je z nami tako zaupljivo, kakor bi pričakoval od nas rešitve. Postlali smo mu trave v bratovem cekrčku, nakrmili ga s kruhom in ga nesli donaoT. Spotoma smo vprašali soseda Jur-Jaševiča, če on morda ve, čigav bi naš najdenček bil, toda on se nam je samo nasmejal z besedami: »Le nesite si, žugeca, bom že povedal, če f>o katera pitala za njega.« s tem torej je bil mimek naš. Krstili smo ga za smimekat, za razloček od »pipekov«, ki jih je koklja ponosno po dvorišču vodila. Doma smo minieku postlali v košari in ga pokrili z lahko, volneno jopico, da bi mu nadomestili mehke pe-roti mamičine. Dal se je res premotiti ln je ponoči mirno spal zavit v jopico. Toda podnevi, ko sva a bratom v šolo odšla, je mimek očitno in glasno kazal, da mu je dolgčas. Venomer ga je morala kuharica Ančka tolažiti. Sklenili smo, da ga bomo aačeli zdraviti. Kopali smo ga vsak dan v topli slani vodi in mu mazali brezčutne nožu e z k&troro mažo za primer, da ima revmatizem. Tudi vaditi se je moral v hoji. Z eno roko ga je držala Ančka pod trebuščkom, z drugo mu je premikala nožice ter štela: »en, dva, en, dva«. Po končani vaji se je okrepčal s kruhom in sesekljanimi koprivami, ki smo mu jih zabelili z otrobi. Ta jed mu je šla posebno v slast. — Po enotedenskem trudu se je naš mimo« postavil na eno. cez nekaj dni pa še na drugo nogo. Gugftl sc je malo, kei ga noge še niso trdno dižale, tfoliler se ni prekopicnil. To je bilo veselja v »Naš mimek zna hoditi,* smo klicali sosedovemu Borisu ki je takoj pritekel, nakar se Je moral mimek pokazati pred cHo komisijo. Ar.rka ga je pobirala, kadar mu je zmanjkalo uL oz nekaj dni je lahko šel na dvorišče, kjer «c ie t.čil p&sti. Ni mu šlo od kraja. Z vsako travie«, ki jo je odtrgal, se je prevrnil. To ga je kmalu utrudilo, pa je poizkusil sed£. šlo je bolje. 8a»rr jeziček mu je bil neutrudljiv, čebljal Je venomtr ter budno pazil, da mu kdo od nas ne odide. Včasih ga je vzela Ančka na vrt, tam ga je posadila na gvedo, kar sredi solate, kn.iti mimek je bil njen ljubljenček, ki mu je bilo vse dovoljeno. Toda dopoldne, ko smo bili v Soli, je moral mimek sam gospodariti na dvorišču. Izpočetka mu ni bilo všeč, pa je uhajal na cesto. Kmalu je »rasel ln bil tako debel, da nI mogel ve* skoal plot. Takrat se je vdal v usodo ter je sklenil prijateljstvo z malim belim petelinčkom Stefkom. štefek Je bil žalosten, odkar mu je neroden kolesar povozil družico, zato se je njegovo za^ puščeno srce tembolj oklenilo sirote mimeka. Skupno sta hodila po dvorišču; samo temu se je štefek čudil, da njegov prijatelj ni maral za debele črve in rožnate gliste, ki mu jih je včasih kot posebno slaščico ponujal. Rajši se je mimek nespametnež trudil z ničvrednim listkom mlečca ali brezpomembno bilko trave. Na štef-kovo klicanje je pribežala kvečjemu košata kura, ki je hlastno pojedla ponujen prlboljšek. Štefek je bil namreč kavalir od grebena do ostrog in nI pojedel nobenega boljšega grižljaja sam! — Tako je rasel mimek od vseh ljubljen in negovan. še kopat smo ga nosili v potok, dokler mu nismo na dvorišču napravili posebne kadunje Iz cementa. Toda v vodi nI ostal nikdar dolgo, menda se je le bal za svoje, komaj ozdravljene nožice. ki so mu za vedno krive in šepave ostale. Tudi kljun je imel navzkriž, tako da mu je rožnati jeziček pri eni strani ven uhajal. Dokler je bil majhen, nismo tega niti opazili, in ker je jedel vedno lz polne sklede, mu tudi ta napaka ni bila v napo t je. Bil je vedno dobre volje ter nas je spremljal na poti v šolo do prvega kostanja v drevoredu. Potem se je vrnil na svoj prostor v grmovju pri cesti, kjer se je ves dan skrival pred vročimi sončnimi žarki. Rekr smo, da je tam njegova šola. Ce smo ga od daleč po- Naposled se mi je vendarle nasmehn.la sreča in sicer še mnogo prijazneje, kakor sem pričakoval Po dolgem, dolgem iskanju sem na*el službo »Večerni list» je potreboval novega urednika za podlistke in ta urednik sem postal i a z Lahko si mislite. kako sem bil srečen, da sem prišel do tako imenitne službe in bil tudi njci primerno plačan Dela nisem imel preveč. Od došlih rokopisov sem prebral le tiste, na katerih je bil potfp san eden ali drugi naših sodelavcev Deset takih pomagačev sem imel in ti so bogato zalagali moj oddelek s črticami. povestmi in roman!. Vse druge prispevke ie vtaknil moj sluga, ki je imel več dela od mene samega. v lep« nove kuverte in jih vrnil po»ijaicem, če je bila priložena znamka za odgovor, ali pa jih je pozimi metal v peč. poleti pa porabil za zavitke za sadje. Ker sem tudi muzikalčen. stm prevzel referat v open. pa sem imel. ker so » vsej sezon: igrali le tri spevoigre, bore malo dela. Referat o gledališču je sprejel moj tovariš, ki je imel mnoge sm:sla za humor, tako da so se na primer ljudje pri kritikah bolj smejali kakor pri burkah samih Razen tega sem moral vsako nedeljo spregovoriti o novih knjigah, o ka- kllcall: »Mimek!« se je odzval z zategnjenlra »kaaaj« in riam je počasi šepal naproti. 81111 nam je s kljunom v žepe ter iskal kruha, ki smo ga Imeli vedno v zalogi. Zato pa se je s nami popoldne vojake igral in tudi koračnico j« pomagal peti. Dober prijatelj je bil, da ga na bi bili dali tako rekoč za vse zaklade sveta. Na jesen, ko je listje na kostanjih porume-nelo ln je Ust za listom padal na tla, je mlmek prav počasi šepal vsako jutro z dvorišča na cestov tja v grmovje, v svojo šolo. Nič več nas nI spremljal v šolo, pretežak je bil ln ga je hoja preveč utrujala. Nerodno se Je kretal tudi po cesti, kjer je bil vedno živahnejši promet. Bali smo se, da ga doleti nesreča. Zle slutnje so se nam žallbog kmalu uresničile. Zastonj smo ga klicali nekega dne na poti lz šole — mimek se ni oglasil. Njegov prostor v grmovju je bil prazen. In v kuhinji, v košari je ležal mlmek — mrtev, z glavo zavezano. Ančka mu je skubla sivo perje ln debele solze so jI polzele po licu. Mame ni bilo nikjer ,v zadnjo sobo se je zaprla. Brez besed, v globoki žalosti smo stali vsi tri jo nad mrtvim mimekom. Sele bratec je z glasom polnim zadrževanlh solzA prekinil tišino: »Pojdimo in maščujmo ga!« Toda zastonj smo so ozirali po avtu, povzročitelju našega gorja. Avta n! bilo nikjer, in ga nismo videli nikdar vefi. Smrt mlmekova je ostala nemaščevana, tod« njegov lep spomin živi med nami. Posebno danes; ko je gosja pečenka redka, Jako redka. b. o. terih p« je že prej poročalo vsaj dvajset velkih čas®, pisov. To je bilo vse Za to sem dobil vsak teden tri metuljčke, kar je prav čeden denar, in vsako popoldne zastonj črno kavo , Tako sem živel v zadovoljstvu, delal malo, iedel mnogo, spal še več. Vsak dan bolj sem ljubil tako življenje. Če se danes spomnim, kako prijetno je bilo. me strese mraz. V raju ni moglo biti prjetneja Toda usoda je pocegla vmes s svojo kruto roko in naredila konec moji urednišk' slavi. Pol leta sem že »garal« v službi ko sta od mojih desetih strumnih pomagačev dva umrla, dva zapustila mesto i neko društveno blagajno, dva pa odpadla. Zarad: stare navade o kateri sem že pravil, nisem bil nikoli založen s podl stki za primer »tiske. Tako se je moglo /goditi, da nekega dne, ko sem pogledal v spodnji predal svoje pisalne mize, nisem našel nobenega rokopsa. Zahteval sem od sluge enega izmed nr>vodošl:h. Toda grom in pekel! Človek je. ko sem spal. že vse, kar je prišlo, deloma vrnil, deloma so-žgsl. Kaj naj storim? Nobenega podlistka nisem imat za naslednji dan, a bližal se je čas sklepa lista. V zadregi sem hitel k svojemu šefu Ko sem vsto- iPisateljev spomin 22 S^W5lNACYlTEi »Ta4e nesramne grešnice sploh ne bi smeli trpeti v Zionu,« jo vztrajal Eli v svoji ozkosrčnosti. »Nesmisel, Eli! Dekle ne sme ostati nezaščiteno in brez pomoči. Govoril bom s Pikle jem ... sklica] bom sestanek!« »S tem se boš samo osmešil, Filip,« me je Eli dobrodušno posvaril. »Tu živimo v krščanski zajednici, dekle pa je storilo smrtni greh.« »Vsaj sama ga ni zagrešila...« sem jo znova jel braniti. Toda Eli je hotel oditi. »Pojdiva, žena, to ni za najina ušesa.« Videl sem, da se je Linda ozrla vame in mislil sem, da me njene oči prosijo, naj odneham. Vendar me je presenetilo, ko se je okrenila k Eliju in retkla glasno in jasno: »Filip ima prav, Eli. Uboge revo ne bi smeli pustiti same na tistem strašnem kraju.« »Pojdi, saj ne veš, kaj govoriš,« jo je ukoril Eli, jo trdo prijel ta zapestje in jo potegnil za seboj ... Odkar je živel Phineas Pikle zgoraj pri Ožini, se je rad vozil v neke vrste kočiji, ki si jo je bil sam napravil. Bila je ravno dovolj vaika, da so štirje lahko sedli vanjo. Običajno je sedel Phineas s Keziah na prvein sedežu, dočim sta sedeli Mahitabel in Mary zadaj. Ta dopoldan pa se je Mary sama povzpela na zadnji sedež, med tem ko ai je Keziah stoprav pokrivala suhe noge z odejo, ko sem prišel k njim. »Pikle,« sem začel, »rad bi govoril z vami.« »No?« je dejal in videti mu je bilo, da dobro ve, kaj mu bo povedal. »O Mahitabeli bi rad govoril z vami! Razumem, da ste bili ogorčeni in jezni, vendar vsa stvar ni tako huda, kakor se vam zdi! Oba mlada človeka sta se pač ljubila. Nikar ne spravljajte svoje hčerka v še slabši položaj. Izgubila je človeka, ki ga je ljubila in postala bo mati. Vzemite jo nazaj v svojo hišo; pomagajte ji v tem težkem času.« Bil sem seveda neumen, da sem se v Keziahini navzočnosti potegoval za dekle. Phineas. ki je bil vedno nekoliko slabiča, je bil docela pod njenim vplivom. Zdaj je bil videti nesrečen in potrt, dajal si je opravka z vajeti ter je prepustil odgovor Keziahi. »Prav dobro razumem, gospod 01!enshaw, zakaj se tako toplo potegujete za dekle. Mahitabelin sokrivec je v vaši službi in ljudj« ne pravijo zaman: Kakršen gospod, tak služabnik. Toda dobri kristjani ne trpijo greha niti tedaj, kadar se skriva za lepimi besedami. Naprej, Phineas, gremo!« »Počakajte še!« sem zaklical in naglo stopil pred konja, tako da ni mogel dalje, ne da bi me povozil. Nisem gledal Keziahe, marveJ sem obrnil svoj pogled na Piklejev dobrodušni, ovčji obraz ter po« slednjič poizkusil. •»Saj vemo, kakšne so mačehe, nikar ne poslušajte svoje žene,« sem skušal vplivati na njega. »Rajši se spomnite dekletove prav« matere. Kaj bi ona porekla? Vaša hči je res lahko zgrešila, venda* stvari ne boste prav nič popravili s tem, da jo ženete v obup. Whist-lerjev Ralf vam je izjavil* da se rad poroči z Mahitabel in po mojih mislih to ne bi bilo tako napačno. Veste kaj, peljite se zdaj k mlinu, vzemite Mahitabel na voz in jo pripeljite domov na- kosilo, pa se T miru pogovorite z njo. Boste to storili, Pikle?« Kveker je za trenutek pomislil, nato je odgovoril: »Dober advo« kat bi bil, gospod 011enshaw, toda v takem primeru je zgovorno^ hudičevo orožje. Ako bi bolj pridno prebiral sveto pismo, bi moral vedeti, da so tisti, ki trpijo greh, ravno tako krivi kakor oni, ki greši, celo bolj krivi, ker se jim ni potreba boriti z izkušnjavo. — Deklo« tova mati je bila bogaboječa poštena ženska, ki je nikar ne omenjaj v eni sapi z njeno pregrešno hčerjo. Hvalim Vsemogočnega, da ni doživela takega dneva. Tudi ona bi rekla: »Kakor si postelješ, tako boš ležal... Hihot, Brownie!« Stopil sem vstran in šel svojo pot. Ralf je še vedno stal na istem mestu. »Vzemi mojega konja in jezdi k mlinu,« sem mu ukazal. »Vzemi Mahitabel in jo privedi v mojo hišo. Počakali bomo a kosilom, dokler ne prideta.« il v njegovo sobo. je pravkar jedel. Videl sem, ako je izginjal kos fazana v njegov h ustih O jojl V takem trenutku je dobro z njim jesti, a slabo z »jim govoriti. Toda obup me je opogumil in potožil •em mu svoje goije. Mrzlo me je pogledal. »Zakaj vas pa plačam? To je bilo vse. kar mi je rekel. Razumel sem m izgin-1 Vrnil sem se v svojo psarno. Vse lepe priimke, kt sem jih kdaj sli al, sem vrgel v obraz svojemu •Jugi, ki je bil tako vestno izvrševal svojo nalogo. Telefon: Halo! Sef me je klical. »Pros;m. gospod šef?« »Čez eno uro pridem k vam, gospod. Vi boste tako prijazni m m ob tej priliki prebrali svoj podlistek za prihodnjo številko!« »Se klanjam, gospod šef!« Da. da. jaz bom trko prijazen. V eni ur! Večerna poŠta pride 'ele v dveh urah! Kaj sedaj? Moral sem ps-ati, moral a kaj? V glavi se mi ni hotela poroditi nobena, bodi Je tako neumna misel »Ven!« sem nahrulil slugo, ki je stal sredi sobe, čakajoč mojih povelj. Nemudno se je odstranil Jaz pa sem začel kn drkler nret*rzneža. ki mu je ugrabil hčer. ne umori z 'a^tno roko Mesece in mesece b!od: po svetu, do kler slednjič ne naide svoje ed:nke v born- koči ob robu gozda Ona se vrže pred raz;arjen;m očetom na kolena in ga zakl:nja. nai odpusti njej in možu, ki jo je osrečil Oče pa ostane trd in neizprosen; ne sede. ne jč. Odit- hoče, ko je zvedel, ob kateri uri — pozno zvečer je b;lo — in po kateri poti se vrne Pedro, ljubimec njegove hčere Ne bo padel v roke ljubeče žene. padel bo pod mečem njenega očeta Ona je v strašnem položaju Oče jo hoče zvezati, da ne uide možu naproti in ga ne reši. Tu je treba naglega »klepa in ona mora voliti med smrtjo očetovo. umorom. k: bi ga morala izvršiti sama. in med med smrtjo dragega moža Priznam, da je bila povest precej plitka, toda bila Je poetična in napeta Priznam, da je bila tako izpeljana tragedija kruta, toda napisana je bila m konec ji mora odgovarjati Pravkar sem se hotel lotiti podlistka, ko je nekdo potrkal na vrata. Hiter pogled na budilko me je poučil, da je minila ura. Torej šef! »Prosto!« Res, bil je šef. »Podlistek?« »Skoraj gotov. Le konec še manjka.« »Berite, prosim!« Sedel je meni nasproti in bral sem. Bil je zelo zadovoljen z mano Ko sem prebral, mi je čestital ;n me pohvalil. »Zelo dobro, zelo dobro«, je rekel. »To prime ljudi in jih gane. Sedaj še konec in potem v tiskarno!« »Da. konec — to je ravno...« »To je otročje lahko, konec pride sam po sebi«, je menil šef »Ta bo posebno ugajal naročnikom. Či.sto po nj hovem okusu bo.« Pogledal sem ga začuden: »Kak;en konec?« »No, čisto naraven. Da pokaže svojo ljubezen, se zabode Juana — tako je bilo ime moj: junakinji — s prvim bodalom, ki ga dobi v roke, n nad njenim truplom se pobotata oče in Pedro. To je pravi Konec d vs> bodo z njim zadovoljni.« Taka porogljivcst v umetnosti me je užal:la, toda premagal sem se in se obrnil do njega »Oprostite,« sem rekel, »meni se zdi, da to ni pravi konec To bi ne bila prava rešitev.« »Temveč?« ie vprašai neprijetno presenečen »V vsej zadevi, predvsem pa v Juan nein značaju iež". da bo hotela na vsak način rešit ljubljenega moža in bo v skrajni sili kei ji ne preostane nič drugega, umorila lastnega očeta.« »Gospod1 V- ste zločinec U je vzrojil šef »Kolikor az poznam Juano « »Oprostte,« sem ga prekinil, »jaz jo moram poznati bolje Kdo jamči da njena smrt reši Pedru življenje?« »Jaz!« je prepričevalno odvrnil šel. »Oprostite!« sem začel znova, a nisem prišel do besede. X Razmere v južni Italiji pod angloameriškim gospodstvom. »Kdor ima R'm, ima srce italijanskega naroda«, je Se prea kratkim izjavil general Alexander na neki tiskovni konferenci. Toda, tako se bere v nekem poročilu Usta »Nevvs Kevvievv«. če sodimo o položaju v Južni Ital'ji po vesteh, ki prihajajo iz Italijanskih ozemelj, zasedenih po zaveznikih, je srce italijanskega naroda mrtvo. Brez cilja se na jugu dežele bor! italijansko prebivalstvo dan za dnem za svoje življenje, živci so popolnoma razrvani. Ob prvem tuljenju sirene se vse prebivalstvo kakor divje mravljišče peha v zaklonišča. Današnji Italijanski narod pa je, pripominja poročevalec, Evropa od jutri. Kar je doživel narod v Južni Italiji, mu vliva strah in bojazen. »Poglejte danes enkrat,« tako piše poročevalec, »z Vie Rome, glavne ceste, ki drži - »Gospod, vi ste blazni! Če bo konec tak. nam bodo ljudje pljuvali v.lice in na mtstu odpovedali list. Aii nimate človeškega srca? Moj konec boU Dvignil se je. Bil sem ves iz sebe: »To bi bila umetniška brea-vestnosti Pck1 to se ne podpišem. To bi b la laž in sramotna kapitulacija pred moralo množ.c pred os.udno sentimenta.nostjo Pa tudi .« Dalje n sem prijel. Šef je postal rdeč v obraz: »Gospod, vi ste zločinske narave in pr.dete na vislice. Očetomora ne trp m v svojem listu. Hočem samomor in sporazum, torej dober, edino pravilen konec. Ali ste razumeli?« Nekaj se je zbudilo v meni in mi reklo, naj «■ odneham. Začel sem znova: »Obžalujem. ..« Tedaj je enostavno pobral popisan« liste z moj« mize. »Če se premaknete, ste odpuščeni«, je zavpl in odhitel s svojim plenom V prvem razburjenju sem hotel skočiti za njim, toda obvladal sem se in ostal na mestu Nato sem vzel klobuk in od"el domov. Zvečer sem bral v postelji časopis in bral sem, prosim, svojo pojest s koncem n podpisom gospoda šefa Razžaljen sem začel spravljati svoje stvari v kovčeg Zjutraj sem šei v uredniitvo, da jav.m šefu svoj izstop iz službe. Sprejel me je zelo ljubeznivo. »Naj na povest je zelo ugajala«, je rekel. »Bralci so bili ganjeni do solz in posebno zavzeti nad lep m kcncem Vid te, jaz sem imel prav! In vaia umetniška duša se je gotovo že poto ažila. Sicer vam pa za bolečine povišam tedensko plačo za pol metuljčka « »Hvala!« sem odgovoril hladno. »Hvala za metuljčke. hvala za mesto! Klanjam se!« Od;el sem ponosno — ket zmagcva ec Od takrat nisem hotel več prevzeti nobenega i ren in doživeli boste, da Vas bodo na raz-i daljo 50 metrov italijanski otoci in 80-ietni starčki najmanj dvajsetkrat ustavili in Vas prosili za košček kruha.« * . . X Nov prevoz italijanskih otrok v Sovjelsk« zvezo. Z nekega sicilskega pristanišča se je pied božičem odpeljal v sredo nov transport ital jan-skih otrok v Sovjetsko zvezo. V nasprotju s prvi-; mi 6 ladjam:, ki so teden dni prej odpeljale sieil-! ske otroke v Sovjetski raj, je tokrat Badogllo i poslal svojega osebnega zastopnika k slovesu, i da izroči odhajajočim otrokom v imenu domovine j »njeu zadnji pozdrav«. Kakor dodaja rimski radio, je bil izraz Badoglijevega zastopnika »zadnji i pozdrav« res na mestu, ker utegnejo le redki teh I nesrečnih otrok zopet videti domovino. Judita je postavila na mizo še en krožnik, jaz ~>a. sem prinesel skledo jabolk in grozdja, ki ga je bil Ralf prinesel iz Salema. A kakor hitro sem zagledal Mahitabel, je splahnelo moje upanje, da Jo bom potolažil z jedili. Vedno je bila bledega obraza, zdaj pa je bila bela kakor stena. Oči so ji bile od dolgega jokanja vse rdeče in tako otekle, da je komaj gledala, nos pa ji je ves tenek štrlel iz upadlega obraza Sedla je na stol, ki sem ji ga bil ponudil, ter si primaknila krožnik t jedjo, ki pa se je ni dotaknila. »Oh. nikar, hvala vam,« je rekla, ko sem jo vprašal ali ne bi morda hotela kaj drugega. Nato je spet molče sedela za mizo. Mike ji je znova nalil vode v kozarec, ki jo je Mahitabel žejno izpila; sočutno je pogledal dekle in dobrodušno rekel: »No, no, ljubo dete.« Tedaj pa so se ji znova vdrle solze po bledih licih. Ni prenehala jokati in tako smo kmalu vsi odložili nože in vilice ter se spogledali, ne vedž si nasveta. Naposled sem mignil Juditi, ki je vstala ter s toplo previdnostjo odvedla revico v sobo, ki naj bi si jo delili. Ko sta dekleti odšli, si je Andy, ki je vedno jedel z večjim tekom kakor mi drugi, znova napolnil krožnik z zelenjavo, pa tudi midva s Mikejem sva se spet lotila kosila. »Res je reva,« je rekel Mike. »Ženskam pa res ni dobro na tem svetu. Poslušaj, Ralf, ako bi bil tvoj nemarni brat tu, bi mu že dal eno okrog ušes.« »Simon je imel poštene namene z njo,« je Ralf skušal zagovarjati brata. »Ljubil jo je. Vedno je pohajkoval okrog njene hiše in bral na travniku rože in ji jih nosil. Daroval ji je tudi najlepše krzno, kar jih je dobil. Ako ne bi Piklejevi — vrag jih vzemi! — tako grdo ravnali z njim, bi bil še danes tu. Odkar je bi) majhen deček, ga nisem nikoli več videl jokati, tiste noči pa je vpil kakor otrok. Kve-kerji so res lahko pobožni ljudje, vendar so mi ljubši Judje kakor oni.« »Tudi verniki lahko store komu krivico,« sem rekel, misleč na svojega očeta. Ti ljudje tu, ki jim je sveto pismo vedno na jeziku, se le zato toliko sklicujejo na dragega Boga. da bi imeli opravičilo za svojo lastno brezsrčnost. Popolnoma napačno razumejo Boga«. »Tudi vas, gospod Filip, ti ljudje ne bodo razumeli, to mi lahko verjamete,« je menil Andy. »Ne pozabite, da spadate med naše zastopnike in jako vam bodo zamerili, da ste vzeli k sebi ubogo dekle. Le počakajte, gospod Thomas vam bo kmalu za petami.« »Nisem si zaman postavil hiše, ki ima več sob, in res ne misljn spraševati gospoda Thomasa za njegovo mnenje, ako hočem vzeti koga k sebi,« sem ga odločno zavrnil. »Pastor bi storil bolje ako bi hotel pregovoriti Pikleja, naj vzame svojo hčer zopet na svoj dom.« »Bog obvaruj!« je prestrašen vzkliknil Mike. »Ne pozabite na Keziah. Filip! Bolje bi se godilo kaznjencu na galeji kakor dekleta v hiši njenega očeta.« »Prav imate, Mike,« sem pritrdil. »Se najbolje bi bilo, ako bi s» res Ralf oženil z njo — ako sta on in Mah.tabel seveda vol in«.« »Bil bi dober z njo,« je rekel Ralf sam zase. « Andyjevo prerokovanje se je kmalu uresničilo, še tistega večera sta me obiskala Pikle in gospod Thomas. na srečo brez Keziah. Vljudno sem ju pozdravil, trudeč se, da bi zavladalo med nami dobro razpoloženje. Andy je odvedel konja v hlev, dočim sem jaz p ros 3 gosta, naj stopita v vežo, ter jima ponudil pijačo, ki pa sta jo odklonila. Nekaj časa je vladala nekam mučna tišina, le od časa do časa je ta ali oni izpregovoril kaj nepomembnega. Ko je kmalu nato Judita privedla v hišo tudi Elija, sem takoj razumel, zakaj nista prišla možakarja takoj na dan z besedo. »Mislim, da ste prišli zaradi Mahitabel,« sem izpregovoril, da W jim olajšal besedo »Tako je,« je povzel Thomas. »Prišli smo k vam — gospod Makers, ki ga poznate že iz vaše mladosti, gospod Pikle, oče greš-nice. in jaz dušni pastir naše zajednice — da bi vam predočill, gospod OHenshaw, da ste zagrešili veliko neumnost, neumnost in krivico. Mladi in neizkušeni ste. Vaše dobro ime bo močno trpelo. Vsaj na to bi bili morali pomisliti, ako vam nič ne pomeni morala in božja zapoved.« Še preden sem mu utegnil odgovoriti, je že začel govoriti Eli — s tisto nevarno zgovornostjo, v kateri se tako pogosto mešata po-božnost in razum. 3(ameniti roji v vesotjstvu Na letošnji praznih Treh kraljev proti večeru smo tudi v Ljubljani opazovali krasen meteor, ki je šinil proti Šmarni gori in izginil nekje na Koroškem. Pravijo, da je najbrž treščil nekam v pogorje Velikega Venedigerja. Kaj so meteorji fn kakšne so njih poti? O tem govori naslednji članek. Taka je vnanja podoba meteorjev Splošno je znano, da so meteorji, ki j;h opazujemo kot lesketajoče se rakete na nočnem nebu. drobci kjBien-a in kovin, ki izvirajo deloma iz najod-diljenej"ih glcbin vesoljstva. iz območja daljnih stan c. Kemiki so jih natančno raziskali ugotovili so njihove ss'tavine. v novejšem času pa so uče-na'ci izumili umen postopek, ki nam omogoča do-lo »ati starost teh zvezdnih utrinkov. Neke prvine, ki jih vsebujejo izrodnsbn:ki. se namreč sprem niajo, a za te voremembe poirebujejo do'O:ene dobe. ki 60 nam točno znane. V nekem primeru so ugotovili, da je znašala starost izpodn bncea kamna 570 milijonov let, iz sestave drugega meteorita s0 sklepali, da je let h! c&roplo 930 milijonov let skozi vesolj-stvo. za tako imenovani NcVmo-v meteor pa so ugotovili, da je star 2600 milijonov let Povprečno bizino. s katero švigajo meteorni roj; skozi vsemirie in se pri tem kakšen drobec po nfkliučju preveč približa zemlji ter pade namo. cenijo na 60 km v sekundi Svetlin, ki b: prispel do nas tudi iz območja naj-bliž ih stalnic, n. pr Sirija, bi rabil za svoje potovanje torej 40.000 do 50.000 let. a razdaijo od Ple-jaa do nas bi preletel komaj v poldrugem m.lijonu leti Se neprimerno ogromnejSe pa so potovalne dobe za meteorne roje, ki izvirajo iz najoddaljenejših predelov Rimske ceste. V primeri s Številkami, ki jih dobimo pri tem. so brezpomembne vse predstave o času in prostoru, s katerimi računa človek v svojem malem svetu. A prav za prav nam ni potrebno izgubljati se v globine vesoljnosti, če hočemo srečati neskončno stare stvari, pred katerimi je vsa človeška zgodovina od pradavne ledne dobe do danes komaj bežen trenutek. O jantarjevem obesku, ki je v njem zaprta drobna murica. morda niti ne slutimo. kdaj je v baltskih krajih spolzel v obliki smolnate kaplje po deblu e>tare smreke na tla. Računati moramek da se je to zgodilo že pred 25 milijoni let Toda malopomembna vsakdanjost, košček črnega premega, daleč prekaša jantarjev biser, kajti ta košček premoga izvira iz karbonske dobe in je pripadal okroglo pred 250 milijoni let nekemu rastlinstvu, kj je tedai že izginjalo s površja zemlje. Z besedo »večnost* smo v vsakdanjem iiv* Uenju zelo radodarni Ka\ pa ie večno? Večen je Bog, prav'jo verni ljudje, večen jo svet kot celota, velijo naravoslovci, vse drugo pa n' večno, kajti vse poedine oblike, ljudje živali, rastline, morja, gore in celo zvezde, so nekoč nastala in propadajo. Tudi zvezde! Sonce, ta ogromna žareča obla ki bi jo lahko napolnil' z 1.300 000 z©, meljskimi kroglami izžareva vsako sekundo nepom-Ijivo velke količine energije v vesoljnost Naša zerrv Ija dobiva od vseh teh energij komaj 2735milijon?ld del. kakor pada na glavo človeka, ki sedi v ogromni dvorani, le majhen delček vse tiste svetlobe, ki jo izžareva močna svet Ika. A vseeno je energija, ki jo pre ema zemlja od sonca, tako silna, da bi ž njo v eni sekundi lahko dvignili 32600 milijonov ton težko gmoto cel kilometer visoko' Abotno bi blo misliti, da bo sonce vso večnost lahko nadaljevalo s tem razsipanjem svojih sil Tudi sonce t« stara, tudi sonce se izrablja tudi sonce ne more energij, ki jih oddaja, nadomeščati iz lastne moči Nekega dne se bo njegova radodamost ustavila. Seveda jo to eno izmed na i teži ih vnra?mi nfizike, ki ga Meteor, ki je pred leti padel na tla v Severni Ariconi v Ameriki, je izkopal velik lijak, š'rok 1300 metrov Ozrl sem se po svojih gostih. Hladno in strogo so strmeli vame trije obrazi. Uvidel sem, da so bile zaman vse moje besede. Po neskončno trajajočem molku je znova povzel besedo Eli. »Začenja se mi dozdevati, Filip, da moraš biti vedno in povsod drugačnega mnenja kakor vsi drugi. Sam si med nami s tem svojim mnenjem. Ali ti to ne pove dovolj? Ako se svoječasno ne bi tako upira! načrtu, da bi postavili kaznilnico, tedaj bi imeli danes primeren kraj, kjer bi se lahko Mahi tabel pokorila za svoj greh.« »Nemara ima gospod Ollenshavv resničen razlog, razlog, katerega mi ne poznamo, da se tako vneto zavzema za žensko, s katero je javno komaj da izpregovoril kdaj kaiko besedo,« je hinavsko menil pastor. »Pazite na vaš umazani jezik!« sem za vpil in planil na noge. »Glejte, da pridete čim prej iz moje hiše, da je ne boste več oskru-njali s svojo navzočnostjo.« Pastor je boječe vstal in stopil k vratom. »Podvizajte se;« sem mu zaklical, »ako nočete dobiti brce T zadnjico!« Tudi Eli in Pikle sta vstala. Eli ml je položil roko na rame in me skušal pomiriti. Jaz pa sem Be z nestrpno kretnjo osvobodil njegove roke. Zdaj je prvič izpregovoril Pikle. »Gospod 011eshaw, prišel sem k vam, da bi svojo... da bi spet spravil dekle v mlin. Ako gospod Thomas hoče, da naj bi bila Mahitabel jutri zjutrai privezana h kolu, da bi se skesala in bila v opomin drugim bomo potrpežljivo vzeli nase to sramoto... moja rodbina in jaz. To, kar si stoprav slišal iz pastorjevih ust, Filip, to bodo jutri vsi govorili, ako vztrajai pri tem, da iz napačne usmiljenosti nudiš streho grešnici...« »Pikle, vaše misli morajo biti jako grde, ako verjamete, da sa bom ravnal po umazanih nagibih in srečen sem, da smem trditi, da ne mislijo vsi v naši zaiednici tako kakor vi. Vaša hči bo vsekakor ostala pri meni tako dolgo, dokler bo sama hotela. To mi lahko verjamete. Ako bi jo hoteli s silo spraviti iz hiše, vam bom odvrnil s silo. Lahko noč!« Med tem smo bili stopili iz hiše in zaklical sem Andyju, da labko privede Piklejevega konja. Eli se je še enkrat očitajoče ozrl vamq, nato je majaje z glavo odšel. »Kes je, FiLp, mlad si, kakor je dobro omenil gospod Thomas. Mi vsi trije smo starejši m bolj izkušeni od tebe. Tako zlo je treba zadušiti takoj v kali. Kaznovai-i moramo prvi prestopek zoper nravst-venost, da se greh ne razpase. Več mladih deklet je med nami in izkušnjavec nikoli ne miruje, vedno je na preži, da izvabi neizkušenega človeka na krivo pot. Le tako bomo tudi druge odvrnili od grelia, da strogo kaznujemo posledice slabega dejanja. Nikakor ni treoa objokovati tiste Mahitabel Pikle, ki so jo njeni starši zaprli v samoten mlin, da bi tam razmišljala o svoji blaznosti in tam pričakala svojo težko uro — ne. take Mahitabol ni treba objokovati. Njen vzgled ne bo našel posnemalcev. Ta Mahitabel Pikle pa, ki jo je Filip Ollenshavv zmagoslavno vzel k sebi, sočustvoval z njo zaradi krivice, ki naj bi se ji bila zgodila — to je nekaj docela drugega, kakor boš sam izprevidel. Da je bila storila kaj plemenitega in velikega, je skoraj ne bi mogel bolj častiti. Mar res ne uvid.š, Filip — mlada zajednica smo; in tu imamo opraviti s prvim resničnim prestopkom. Tako ostro moramo obsoditi posledice greha, da bo 3leherno lahkomiselno dekle, ki se bo nahajalo v podobni izkušnjavi, prestrašeno pomislilo: ,Kaj se je zgodilo s Piklejeva Mahitabel!' Tedaj bo imela dovolj moči, da se bo uprla izkušnjavi. Mar ni to vredno solz ene edine ženske? Ženske so slabotne, čuvati jih moramo in paziti nanje.« Eli je govoril s toliko vnemo, da si je moral izčrpan oddahniti. Naglo sem se oglasil: »Pozabljaš, Eli, da zadene greh, o katerem govorimo, v nasprotju z večino drug.h grehov tistega, kdor ga je storil. Nobena kazen, ki ji jo prisodite vi, ne more biti težja od one, s katero jo kaznuje narava. Zaradi enega samega trenutka naslade mora vzeti nase bolečine rojstva in sramoto, da bodo vsi ljudje s prsti kazali za njo. Pa še nekaj drugega vas vprašam — in tudi sami si zastavite to vprašanje. Kakšno ceno bi imela čednost, ako bi jo gojili zgolj iz strahu? In dovolj slabo bi bilo za nas vse, ako bi zlo pobijali z zlim. Greh telesa ni tisto, kar je rop ali umor. Nadalje tudi pomislite, da da Mahitabel ne spada med lahkomisena dekleta. Ako njen oče ne bi zavrnil Simona Whistlerja s prezirom, ki bi se ga bil moral sramovati, bi bila danes Mahitabel cenjena gospa ter bi radostno pričakovala dneva, ko bo poetala mati...« znanost še ni dokončno rešila. Soncu, kakor tudi ostalim zvezdam, ki jih imenujemo stalnice, moramo pripisovati silno visoko starost in prav tako dolgo življenje; kolikor je bilo mogoče do danes dognati, znaša to življenje okrog osem bilijonov let. Ce si v jasni noči pazljivo ogledamo zvezdno nebo, bcmo opazili, da ne sijejo samo bele zvezde, temveč da so vmes tudi rumene, modrikaste, rdeče. Te barve izdajajo različno temperaturo nebesnih teles. Rdeče zvezde imajo na svojih površinah povprečno 3000 stopinj vročine, rumene 6000 stopinj, bele p« 15.000 stopinj. Zelo verjetno je, da se te vročine spreminjajo baš v skladu s starostjo sonc: nazadnje ugasne vsaka zvezda v temnordečem žaru. Ali ni bila tudi naša mala zemlja nekoč vsa] za »kratek« trenutek rdeče žareča krogla? Še danes se njene vroče mase skrivajo v globinah, pod debelo skorjasto plastjo, a geologi so izvršili skrbne račune, da bi ugotovili, kdaj je nastala ta plast, to je. kdaj je nehala zemlja žareti. Ugotovili so povprečno 1500 milijonov let in to število so prav dobro podkrepile novejše, zelo zanimive fizikalne in kemične raziskovalne metode. Kakor smo namignili zgoraj pri starosti meteorov. so namreč spoznali, da imajo mnoge kamenine zemeljske skorje na sebi pečat z datumom svojega nastanka. Določene Miovi v kameninah niso namreč nič večnega, spreminjajo se kakor vse drugo. Dobe, ki potrebujejo za te spremembe, pa se dado točno določiti. Tako razpada uran preko razn h vmesnih stopenj polagoma v svinec, in sicer se v določenih razdobjih stvorijo pri tem določene količine svinca Kem k lahko te količine točn(, določi in s tem tuid starost kamenin Tako so izračunali za najstarejše kamenine na zemlji starost okroglo 1000 milijonov let. kar se precej dobro ujema z zgoraj navedeno »tarostio 1500 milijonov let. ki so io ugo--vili z drugimi metodami — zlasai pa če pomislimo, da najstarejših sledov zemeljske skorje seveda ni več dobiti. Najstarejši, še dobro opazni ostanki živih bitij iz kamhrija ftc stari kak nih 600 milijonom let. Kako mlad je v primeri s tem človek, ki segajo njegovi najstarejši sledov) komaj v dobo pred kakšnega pol milijona leti Iz teh sledov seveda lahko sk'epa-mo. da živi človek najmanj milijon let na zemlji. Proti temu je pravi nič tistih šest tisoč let ali malo več. kar imenujemo »človeško zgodovino«! Skrbi so ptice selilke, ki se rade vračajo v svoje staro gnezdo. » Pred tigrovim stanovanjem, prazno blagajno ln krepostjo straža ni potrebna. • Nezaposleni se pritožujeje čez nezaposlenost, zaposleni pa čez prezaposlenost. .7* Ženski vestnik Za kuhinjo Ribji narastek. Zdaj se večkrat dobe na trgu ribe. Kajpada so zelo dobre, če jih spečea ali pripraviš v brodetu. Je pa še več ribjih jedi, od katerih naj predvsem omenimo ribji narastek z makaroni in krompirjem. Potrebno je pol kg riža, 1 kg krompirjevih rezin, 30 dkg makaronov, 4 dkg moke in 3 dkg masti. (Po možnosti še eno jajce in %, litra mleka, lahko tudi umetnega.) Ribo mehko skuhaj ln jo razkosaj. Kuhaj tudi krompir in posebej makarone. Napravi na vroči masti omako iz moke, mleka in soli, pridaj muškata, malce limonina in po možnosti jajce. Nato namasti kalup za narastek in vlagaj menjaje krompirjeve rezine, ribo in makarone. Povrhu vlij omako in speci narastek v peči. Med ribo, krompir in makarone lahko potrosiš parmezana, če ga še imaš; s tem okus še zboljšaš. Kibja žoliea. Sestavine: pol kg ribe, 2 dkg žeia-tine. V poldrugi liter vode denemo jušno zelenjavo, nekoliko zrn popra in dišavnega nageljčka, malce limonina, sol in kis. To lužo prevremo, ; Po pol ure položimo v njo očiščeno ribo in jo ! kuhamo do mehkega. Potem položimo ribo na j rešeto in jo lazkosamo. Ribjo lužo še dalje parimo. da se zgosti. Medtem pripravimo želatino, | ki smo jo oprali v mrzli vodi in potem raztopili | v malo vroče vode. Raztopljeni želatin pridamo 1 pol litru precejene ribje luže in vse dobro pre-i mešamo. Z mrzlo vodo oplaknemo primerno skle-i do, razvrstimo v njej koščke ribe, lično zrezane i zelenjave iz ribje luže, (po možnosti še kakšno zrezano trdo kuhano jajce) in polijemo nato j ohlajeno ribjo lužo z želatino. Drugi dan je žol'ca j trda. Na mizo jo denemo s kisom, oljem in če-| bulo. Drobni nasvet! Gošča ml kave je izvrstno čist lo za stekleno posodo, ki je postala motna. Kolikor mogoče svežo i goščo deni v posodo, katero hočeš očistiti 'n prilij nekoliko mrzle vode. Zdaj posodo dobro stresi, 1 da se odrgne prevlaka in potem splahni v mlač-! nih vodah do čistega. Kamen iz kotla spravimo s soljo in kisom, i potem se ne bo več nabiral. V kott'h se naiedi, ■ posebno še od trde vode, trda be>a prevlaka. Kotel, ki je z njo obložen se počasi ogreva in tudi razjeda stene in dno. Kotel je treba zdrgniti s soljo in kisem. Napravi močno slano vodo vlij jo v kotel in stresaj, drgni s krtačo in splahni z vročo vodo. Preizkušeno sredstvo proti kamnu v kotlu je, ako v nov ali do čistega opran kotel položimo kos marmorja, ki naj bo vedno v kotlu. Gospodinja imajo navado, da vsak teden enkrat očistijo kotel. Najbolje je da kotel vsak dan sproti očistimo. Vsaki gospodinji naj bo pravilo: kolikor vode od-točiš, toliko vode takoj prilij. Nemarna je ona gospodinja, ki ima skoro prazen kotel iz katerega se med kuho dviga para. Pri močnem kurjenju v dobrih štedilnikih voda v kotlu zavre, ki tudi dviguje paro. Vrelo, ali vročo vodo odtoči in prilij mrzle. Pred vsako peko v pečici je paziti tudi na kotel, da je poln vode in sicer tople. Mrzla voda ohlaja pečico, ki slabo zapeče zgornjo stran kruha, ali peciva. Poroke v starih časih Pri sklepanju zakonov so bili roditelji že v starih časih zelo oprezni. To se posebno dobro vidi iz poročne pogodbe izza časov pred Kristom, ki Jo hranijo v berlinskem muzeju. Listina ima naslov »Poročna pogodba med Heraklijom in Demetrijo.« V njej je napisana med drugim: »Heraklij vzame za ženo Demetrijo, hčerko očeta Liptinesa in matere Filetis, kot svoboden mož svobodno ženo. Prinesla mu bo oblek in nakita v vrednosti 1000 drahem.« Nadalje je v poročni pogodbi določen kraj stanovanja, o katerem odločata skupaj mladi mož in oče mladenke, na koncu pa je še točneje odrejeno vse za primer, če bi se zakonca kdaj razšla. Tisti, ki je krivec, mora storiti vse korake za ločitev. Vprašanje krivde rešuje posebej izbrano razsodišče. Ce se ugotovi, da je krivec mož, ; ali če moža zalotijo :n flagranti, mora ženi. od-nosno njenim roditeljem vrniti vso doto, povrh pa še 1000 drahem v srebru. Poročno pogodbo je podpisalo 6 prič. Listina je najboljši dokaz, da so bili starši pri porokah svojh hčerk sila oprezni. Skoro neverjetno se sliši, da je bila v prejšnjih časih dota maksimirane, odnosno določena najvišja vsota. Ko je namreč v 16. stoletju zavladal običaj, da so mladeniči izbirali samo bogate ne-I veste, in so zato s romašna in poštena dekleta ' ostala brez mož, so v nekaterih mestih, med dru-I gim tudi v Floienci, sklenili mestni možje, da i sme dota ilorentinskih deklet znašati največ 1600 j forintov. Iz tega denarja se je morala nabaviti tudi oprema za nevesto, ki ni smela stati več kakor 150 forintov. Toda kakor beleži kronika, tudi ! ta ukrep ni zagotovil revnim florentinskm dekle-. tom mož. Mladeniči so na vse mogoče načine ! izigravali predpise, tako da so še vedno prihajale v poštev za možitev skoraj izključno samo bogate mladenke. Tud' pri nas je bilo sklenjenih še nedavno cela vrsta zakonov, kjer so ženini in neveste, še j bolj pa njih starši izbirali zanje najrajši petlčne | zakonske druge. Hvala bogu, da se je začela ta I navada opuščati in da Je prevladalo prepričanje, da so pridne roke več vredne kakor vsa dota. Ko so moji gostje odšli, je Andy ogorčeno dejal: »Pastorjeve besede so bile pa res nesramne!« »Kako pa veš, kaj je govoril?« »Gospod, vsi smo stali zunaj pred vrati in prisluškovali.« »Ne veš, da tega ne smeš?« sem ga nadrl. »Seveda vem, gospod, toda stvar je bila taka: Najprej je bila pri vratih samo Mahitabel, in ko je začela jokati, je stopila k njej Judita, da bi jo potolažila in tako smo nazadnje vsi stopili zraven ter poslušali, ker smo bili veseli, da ste povedali pastorju odkrito svoje mnenje v obraz. Potem pa smo se začeli bati, da ne bi oni znotraj slišali jokajoče dekle in Judita jo je spet odvedla gori.« »Judita bi morala biti dovolj pametna, da bi to takoj storila. To kar smo govorili, ni bilo za tuja ušesa.« Sel sem v kuhinjo k Juditi, ki je pravkar pripravljala večerjo. Takoj je rekla: »Mahitabel se je pomirila, ko sem ji povedala, da sme ostati tu in zdaj leži zgoraj in spi.« Sedli smo torej za mizo k večerji, nato smo si prižgali pipe ter »e pogovarjali o dogodkih današnjega dne, tolažeč se z mislijo, da strupena jeza gospoda Thomasa zoper dekle ne more trajati večno ter da se bo sčasoma zopet vse uredilo. Ko smo se nekaj časa tako pogovarjali, sem stresel pepel iz svoje pipe, proseč Judito, naj pripravi skledo z mlekom in kruha. To sem hotel odnesti gori Mahitabcli ter ji povedati, da lahko ostane pri meni, kakor dolgo bo sama hotela. Ukazal sem Juditi, naj vzame lepo modro skledo, med tem pa sem vzel iz omare Nata-naelovo lepo srebrno žlico. Menil sem, da bo dekle veselo take pozornosti. Šel sem po stopnicah in potrkal na vrata. Ni bilo odgovora in da bi se prepričal, da Mahitabel mirno spi, sem narahlo odprl vrata in pogledal v sobo. V slabi svetlobi sveče sem opazil, da je postelja prazna. »Mahitabel... hej ... kje pa ste, kje tičite?« Še vedno je bilo vse tiho, dokler se ni od spodaj oglasila Judita: »Ste vi klicali gospod?« Natanko smo preiskali vso hišo, dasi nismo imeli mnogo upanja. Nato smo si prižgali svetilke in šli dalje iskat. Iskali smo jo vse do mlina, ko pa je tudi tam nismo našli, smo šli od hiše do hiše, povsod prebudili ljudi iz spanja in povsod vpraševali enako: »Ali ste videli Piklejevo Mahitabel?« A nihče ni ničesar vedel. Cim se je zdanilo, sta šla Ralf in Mike še enkrat k reki pri mlinu in zdaj sta našla Mahitabel. Utopila se je v jezeru pri mlinu. Prinesla sta mrtvo v mojo hišo. Bila je mrzla in otrpla. Njeni bujni lasje so bili polni blata. Judita je umila truplo ter ga zavila v svojo belo obleko. Sporočil sem to dekletovim sorodnikom, pa tudi gospodu Thomasu ter Eliju, a nobeden ni dal besede od sebe. Drugega dne sem stopil k pastorju in ga vprašal: »No, kako bo s pokopom?« Jasno in kratko mi je odgovoril, da niti misliti ni na krščanski pogreb. Samomor je smrtni greh,« mi je pojasnil. Šla sva torej z Andyjem, da bi stesala trugo za Mahitabel in ko je zdaj ležala tam, z majhno blazinico pod glavo, je bila videti v svoji bledi nežnosti neskončno ganljiva. Usmiljena smrt ji je izbrisala sledove trpljenja z obraza, ki nam je mirno in zadovoljno gledal naproti, obdan s svetlimi lasmi, ki jih je bila Judita skrbno uredila. Pod drevjem na bregu reke smo izkopali grob. Vanj smo spustili trugo in ob odprtem grobu sem izmolil kratko molitev. Preden smo odšli od svežega groba, sem rekel svojim spremljevalcem: »To vam rečem, dokler bo gospod Thomas dušni pastir v naši zajednici, tako dolgo ne pridem več k maši.« Mike si je znova posadil na glavo svoj Stari oguljeni klobuk ter izjavil: »Tudi mi ne prestopimo več tiste hiše, na to se lahko zanesete, gospod Filip.« Tudi ostali so pritrdili. Ta trenutek je zasopla od nagle hoje stopila Linda iz gozdiča. V rokah je nosila šopek rožmarina in sivke ter dva napol zmrzla rožna popka. Mike, Andy, Judita in Ralf so šli molče domov. Linda in jaz sva ostala sama. Šla je h grobu in ko se je sklonila, da bi položila na gomilo svoj prisrčni majhni dar, sem videl, da so padale solze na temno vlažno zemljo. Cisti vonj prsti se je mešal s svežim vonjem rožmarina. Linda je počasi vzela iz žepa robec, ter si obrisala solze. (Nadaljevanje) po svetu x o ščetka h. Kdo bi mogel poznati starost vseh neštetih predmetov, ki jih rabimo v vsakdanjem življenju! Kdo ve, kdaj so si začeli ljudje česati lžse ali snažiti obleke s Sčetkami? In kdo ve, kdaj se je prvič pojavila najmanjša ščetka, sobna, katere civilizirani ljudje zdaj ne morejo pogrešati ? ščetka za lase že pri starih Grkih ni bila nov izum. V starih časih je pa Imela obliko Čopiča. S tako ščetko si je Sokrat vsako jutro pogladil lase. Aleksander Veliki, ki je bil zelo dostopen azijskemu luksusu, je imel ščetko z zlatim ročajem. Rimljani so šli že korak naprej. Njihov peniculus, ščetka za obleko, nI manjkal ▼ nobenem rimskem gospodinjstvu. Pri Rimljanih so bile Sčetke večinoma iz konjske ali volov-•ke žime ln Imele so skoraj že Isto obliko kakor naše. Ščetka za lase je pa dobila pri Rimljanih praktično obilko ročne ščetke z daljšim ročajem. Zobna ščetka Izvira s Kitajskega, kjer se je pojavila v 17. stoletju, a v Evropo je prišla leta 1676. 6e v 18. stoletju je bila v evropskih deželah Belo redka. Sele sredi 19. stoletja se je v kulturnih evropskih deželah splošno razširila. X Točne ptice. Ljubitelji malih krilatih pevcev vedo, da začno ptice iste vrste prepevati vsak dan ob enakem času. Kosi n. pr. se oglasijo Skoraj v istem hipu, tako da je često nemogoče ločiti, ali je ta ali je oni zapel poprej. Isto velja ca škorce ln Sčinkavce. Raziskovalci so mnenja, da se ravnajo ptice po soncu in ne po svetlobi, ker sačenjajo svoje koncerte navadno ob enaki uri, ne glede na to, ali Je dan jasen ali oblačen. X Otrok brez očesnih duplin se je rodil leta J825. v Šablonceauxu v Franciji Seveda že živi fi raste popolnoma normalno, samo sledov oči nima sploh nobenih. Njegova glava je takšna, da prehajajo čelne kosti takoj v lične kosti brez sleherne dupline. Tam, kjer bi morale biti oči, le gladka koža. Nesrečni otrok ima šest bratov ln sester, ki so vsi zdravi in normalni. X Vančbigvej uspešno operiran. Predsednik narodne Kitajske Vančingvej si je dal te dni odstraniti kroglo, ki Jo Je dobil ob atentatu 1935., ko so nanj streljali na peti seji osrednjega nadzornega odbora kitajske narodne stranke v Nankingu. Operacija je dobro uspela, bolnik naglo okreva Predsedniške posle vodijo med tem preizkušeni uradniki ministrskega predsedništva. X Kaj so stroboskopi ? Nekateri stroji ln motorji se vrte tako hitro, da se izpremene premikajoči se deli v širok siv kolobar. Tako recimo ne vidimo propelerja pri letalu, delo elektromotorja Itd. In gotovo bi bilo zelo zanimivo ugotoviti ali opazovati, kako delujejo poedini sestavni deli, Če niso nevarno preobteženi. Treba je ugotoviti, ali nimajo krila propelerja, prožine v ventilu itd. nevarnih tresljajev, ali niso nevarno preobtežene. Pri nekaterih strojih bi moglo to uničiti ves mehanizem ln zato Je treba najti vzrok nevarnih tresljajev. Po tovarnah si poma- 0 lepi hoji In Lepo zgrajeno telo s pokončno ln ravno držo, lepo in varno hojo in s prirodno gracioznimi kretnjami je čisto gotovo prijetnejše kakor lep obraz na mlahavem, netreniranem telesu. Telesna drža odkriva človeka v njegovem bistvu — a tudi lz načina, kako hodi, stoji, sedi ln se giblje, lahko razberemo marsikaj. Na žalost Ima prav malo ljudi že od prirode lepo, prožno ln elastično hojo ln morda še manj lepo držo. Zato je treba pomagati s smotrnim in vztrajnim vežbanjem, začeti pa moramo že pri otroku, kajti v otroški dobi je izvir raznih razvad v hoji ln drž.l Ako vidimo starejšega človeka z okroglim hrbtom, vdrtlml prsi, naprej nagnjenim telesom ln povešeno glavo, smo si lahko v svesti, da si Je vse to pridobil že kot otrok, ker se njegovi starši niso pravočasno borili proti zlu. Posebno naloga matere je, da nenehno pazi na držo ln hojo otrok in da si jih večkrat pogleda neoblečene z vseh strani: tako more hitro ugotoviti, ali nima otrok skrivljenega hrbta, visečih ramen, preploSčatlh prsi ln podobno. Ako kaj opazi, mora pravočasno k strokovnemu zdravniku, da se pohaba odpravi, dokler je okostje, mišičje in kitevje raztezno ln elastično. Najbolje pa je seveda, ako se pohabe preprečijo, kar je možno s primernimi telesnimi vajami, plavanjem ln tekanjem. Poznati pa je treba tudi vzroke po-hab, da se jih varujemo. Slabo držo otroka najčešče zakrivi napačno sedenje v šoli in pri šolskih nalogah. V mnogih naših šolah so klopi naravnost nemogoče, toda gajo v takih primerih s stroboskopsklml aparati. Ti merijo število obratov, ker omogočajo opazovati ln fotografirati naglo vrteče se stroje. Stroboskop dela zelo kratke ostre bliske, če gre to enakomerno prekinjanje svetlobe sporedno 8 Številom obratov, se nam zdi, da stroj miruje in tako lahko opazujemo, ali se oblika sestavnih delov Izpreminja. Tako pride tehnika na to, kakor je treba nevarnost odstraniti, da se stroj ne pokvari. X Svečan pogreb dveh bolgarskih častnikov, kl sta padla v junaškem zračnem boju z ameriškimi letečemi trdnjavami nad Sofijo, je bil 23. t. m. v prisotnosti predsednika Sobranja (parlamenta) profesorja Kalfova, več ministrov ln številnih generalov. V Imenu kralja Simeona je položil na grobova venec princ Ciril, sledili so venci ministrskega predsednika in drugih ministrov. Svečane govore sta imela sofijski metropolit Štefan ln major Kombakov. X Japonci In jazbec. Japonski nacionalizem propagira povratek k starim Izročilom ln v skladu s tem povratkom Je, če v deželi vzhajajočega sonca sedaj jazbečevo meso spet bolj cenijo nego v desetletjih, ko se Je japonski jedilni list evro-pelzlral. že starojaponske junaške pesmi slavijo krepko in okusno Jazbečevo juho. Sodijo, da Je v tej deželi še danes kakšnih 200.000 jazbecev, a jazbečeve kože so bile vedno važen japonski izvozni predmet. Japonske družine cenijo sedaj dosti bolj tudi jazbečevo meso, kl spominja po lepi drži otrok vseeno jih odgovorni činitelji zaradi stroškov ne nadomestijo z boljšimi. Doma so pa stoli ln mize pogosto previsoke, saj so prirejeni za odrasle. Posledice so skrivljena hrbtenica, neenakomerno visoke rame ali boki. Doma si moremo pomagati tako, da otrcku sedež podložimo, a za noge mu oskrbimo podnožnik. V mestih hočejo vsi otroci Imeti mape, toda one povzročajo enostransko obremenitev telesa ln pogosto trajno slabo držo telesa. Tudi neprimerno, zlasti prezgodnje in pretežko telesno delo je krivo izobličenje telesa. To opažamo pogosto na deželi, kjer morajo mnogi otroci prezgodaj pričeti pomagati služIti kruh. K lepi drži mnogo pripomore način, kako nosimo glavo, namreč visoko ln z nekoliko naprej nagnjeno brado. Otroci se tega lahko igraje naučijo, posebno, ako morajo nositi na glavi majhna bremena — na primer kako blazinico ali knjigo in jih tako balansiratl, da ne padejo na tla. Primer za uspeh takih vaj je gracija v drži in kretnjah pri južnjaških ženah, ki večino bremen, vodo ln košare, prenosijo z glavo. Tudi lepe hoje lahko mati svoje otroke Igraje nauči, ako vadi z njimi hojo po črti, to se pravi, da se noge pri hoji ne postavljajo ob strani druga poleg druge, temveč druga za drugo. Uspeh je gibčna in prožna hoja, toda potrebna je primerna vztrajnost in mnoge vaje. Slednjič navajamo še stavek vzgojitelja Kru-sena, kl bi ga morale matere svojim otrokom vedno ln vedno ponavljati, ako hočejo pri njih doseči lepo hojo ln lepo držo: »Kadar hodiš, stojiš ali sediš, se naredi kolikor mogoče velikega!« okusu na račje me^o. Spet so jedi iz tega mesa na Jedilnih listih najfinejših restoranov v prestolnici ln njih cene niso nizke. Povpraševanje je tako naraslo, da so bile oblasti prisiljene določiti najvišje dovoljene cene. X Med nevihto slabše mleko. Prtjf. dr. Gtinger v Kielu je prišel do zanimive ugotovitve, ki je zlasti važna poleti ln med vojno. Napravil je več poskusov na kravah ln sicer med hudo nevihto. Poskusi so pokazali, da Je bilo v mieku, namolže-nem med nevihto, znatno manj maščobe kakor sicer. Odstotek maščobe v mleku ene krave je padel od 4.20 na 2.40. Dan po nevihti je bil pa odstotek maščobe v mleku zopet normalen. V splošnem je prišel dr. Giinger na podlagi svojih poskusov do zaključka, da izgubi krav.ie mleko ob dnevih neviht na maščobi dobro tretjino. X Nestrohnelo truplo. V cerkvi v Hechsviku na švedskem so v podzemski jami odkrili krsto s truplom mlade ženske. Truplo je bilo popolnoma nedotaknjeno, kakor so ga balzamirali. Tudi bogatega oblačila in belega pc ročnega paj-Čolana zob časa ni bil načel. Kakor so ugotovili, gre za nevesto, kl Je umrla 1. 1702. nenadno med poročno ceremonijo. Doslej še niso mogli ugotoviti, zakaj nje truplo do današnjega dne nI razpadlo. Zatemnitev ed 17.3o do 6. ure! Krizanteme Mali Milici je umrla zlata mamica. O, kako je bila sirota žalostna! Hodila je po zapuščenem domačem vrtu ln plakala. S svojimi zlatimi lasmi si je brisala svetle solzice ln mislila na svojo mamo. V prirodi je pa vladala pozna jesen. Listje je že odpadlo. Gola drevesa so strmela v žalostno deklico. Dolge veje so v vetru šklepetale. Milico je postalo kar strah. Zazdelo se ji je, da jo vabijo drevesa v svoj koščeni objem. Hitela je v hišico k svojemu očetu, ki je zamišljen sedel za mizo. Tedaj se Je Milica spomnila, da bodo prihodnje dni ljudje praznovali praznik Vseh svetnikov ln Vernih duš. Spomnila se Je na jesenske rože, s katerimi bo treba okrasiti materin grob. Vrnila se je na vrt. Pozabila je na strah, šla Je po gredicah pogledat, če raste še kaka zakesnela jesenska rožica da bi jo nesla na pokopališče. Milica je hodila po samotnih gredicah. Nikjer nI našla nobene rožice. Kako so lepo cvetele ponosne dalije! Se pred par dnevi so se deklici prijazno smehljale in zdelo se ji je, da Jo kar vabijo: »Natrgaj nas, veseli se nas!« Ona jih pa ni potrgala in ni se jih veselila, saj Je vedno mislila na svojo mrtvo mamo. Pa je Srišla slana. S svojim strupenim poljubom je po-.ubila nežne dalije in kakor bi jih ožele ognjene roke in Iztisnile lz njih življenje. »O, ti hudobna slana! Zakaj si mi vzela moje rožice? Kaj naj ponesem mamici na grob? Ali naj ga kar pustim, da bo ves žalosten in zapu-Ičen?« je tarnala deklica. Vrnila se je zamišljena v sobo. Sela je k odprtemu oknu. Jesenski hlad je bil zunaj, a ona ga nI čutila. Njene modre mile oči so vročično sijale. Ubožica je imela lahno vročico. Naslonila se je na okno. Sonca ni bilo nikjer videti. V daljavi so plavale lahke meglice. Nebo je bilo oblačno. Tedaj je stresel mraz šibko telesce deklice. Zavel je oster vetrc in hotela je okno zapreti. Pa je zagledala v ozračju prvo snežinko. Lepa in bela se je kakor prožno peresce spuščala niže in niže. Mihca jo je opazovala. Ko je bila snežinka že tik nad njo, Je zaplesala. Dekletce je stegnilo svojo roko ln snežinka se je spustila na njeno ozko dlan. Tedaj je začutila Milica v roki čuden tresljaj, kakor bi bila elektrizlrana. Snežinka na dlani se ni raztopila. Nekaj je na roki vztrepetalo in že je stala na Miličini dlani mala vila, nič večja kakor kazalček. Vila je bila popolnoma bela. Njenega telesca se je ovijal blesteč pajčolan. »O, kako si lepa! Kje si se vendar vzela, ti ljubka živa punčka?« se je začudila Milica in Jo hotela poljubiti. »Nikar me ne poljubi!« Jo je posvarila vila. »Ce me poljubiš, se raztopim in zginem na svoji snežinki,« je rekla vila in ukazala deklici, naj jo nese na vrt. Milica je ubogala in odnesla vilo na dlani prav varno iz hiše. Vila je pa pripovedovala: »Jaz sem vila Snežinka. Vsako leto splavam na krilih prve snežinke na zemljo. Tedaj tU v naravi 9e vedno poslednja iskra življenja. Zakesnete in najbolj žilave rastline se tedaj bore z mrazom. Jaz pa priplavam, da ugasnem tudi njim lučko življenja. Samo zaplešem nad naravo ln že zasanja svoje zimske sanje. Ko sem danes plavala v zraku, sem čula tvoj vzdih ln mahoma si se ml zasmilila. Tvoj vrtec je že prazen, brez rožic je. Zato ti bom jaz podarila svoje rožice, krasne rožice vile Snežinke. Cvetele bodo vsako leto baš na žalostni praznik vseh vernih duš. Snežec jim ne bo škodoval. Pazi in čuvaj jih pred mojo hladno sestrico Slano. Pokrivaj jih v mrzlih nočeh! Veš, deklica mila! Moje rožice so živo rdeče ko tvoja otroška ljubezen do drage matere. Med njimi so tudi bele, nedolžne kakor tvoja čista dušica. Nekatere imajo celo črne ln mračne cvete, mrke kakor tvoja žalost. Našla boš med njimi tudi rumene cvetke, kl gore kakor lučke na grobeh rajnkih.« Vila je umolknila. Splavala je z dlani deklice in že je zaplesala nad vrtnimi gredicami. Milica jo je gledala. Mahoma je uzrla nežno belo snežinko, ki je splavala k vili. Vila je zginila. »Dobro se Imej, deklica ljubljena!« je tedaj začula Milica glas vile iz višave. Ozrla se je. a vilr nI videla nikjer. Hitela je na gredico. Kar vidno so poganjale in brstele iz tal rože Preden je deklica odšla v hišo, je rasla pred njo polna greda samih pre-lestnih — krizantem. Pestri cvetov' so se deklici prijazno smehljali in se odpirali pred njenimi očmi. Naslednji dan je nesla Milica šopek teh krasnih rož na grob svoje mamice. Ljudje so se čudili in ugibali, kje neki Je bila dobila deklica tako cvetje. Tisto leto je b'l okrašen z najlepšimi rožami preprosti grob Miličlne mamice. G. S. SMEŠNICL NI ZNAL POVEDATI PO KRANJSKO Cebulovec in Cesnovec kolovratita trda kakor kanona domov Pa reče Cebulovec: »Salamensko dolgo sva ga žehtala, saj že sonce vzhaja!« cesnovec: »Kaj besedičiš! To je vendar mesec.« Cebulovec: »Stavim, da je sonce.« Medtem srečata Italijana, ustavita ga in ga prosita za pojasn'lo, ali je na nebu sonce ali mesec »O, salamenski. to Vam ga bom prau nagel po-vedu,« reče Italijan ln nekaj časa premišlja. Nato zmaje z glavo in reče: »Gošpoda, Vam ga ne morem povedat po kranjski, ker šem ga iz Trieste doma ...« ▼ TRAMVAJU — Gospodična, koliko Da ste prav za prav stari? — St r in dvajset Zakaj t>a vprašate? — Kar tako. No, s temi leti bi se že lahko po-stavili na lastne noge. POKLICNA USPOSOBLJENOST Sef: »Imam le eno tajnico na katere molčečnost se lahko absolutno zanesem: ona prvič ne razume, kaj ji diktiram; drugič pa pozabi, kar je nap'sala.« STITDENTOVSKO PISMO Mrdnikov Bolte študira v Ljubljani. To se pravi, ne študira ne preveč, pač pa potrebuje mnogo denarja. Zato piše očetu: ».. . Razen tega Vas prosim za denar in za klobuk, ker imam hlače že tako strgane, da hodim bos.« SE NIMA ŠTEVILKE Janez (v trgovini s čevlji): »Dajte ml par čevljev za mojega sina.* Prodajalec: »Katero številko ima?« Janez: »Moj sin. še nima številke. Do sedaj je vedno hodil bos.« PRI POROTNI OBRAVNAVI To je bilo takrat, ko smo imeli še porota Predsedn'k: »Torej, obtoženec, lepo po vrsti povejte, kako je bilo.« Obtoženec: »Takole se je zgodilo: Moj prijatelj je bil vinjen, pa je udaril po mizi ln zakričal: ,Vsi skupaj ste svinje!'* Predsednik: »Obrnite se proti porotnikom, kadar govorite!« 2ALNO VINO Golobivniku je umrla žena in možak Je ves mračen prišel tolažit svoje gorje v gostilno: »Natakar, prinesite mi liter vina!« Natakar: »Črnega ali belega?« Golobivnlk: »Črnega, seveda, saj vidite, da žalujem.« ŽID OSTANE VEDNO SAM SEBI ZVEST žida Izaka so napadli v gozdu razbojniki in njihov poglavar mu je zagrozil: »Daj, kolikor Imaš, sicer te ubijemo.« »Sto lir imam ln nič več,« Je rekel Izak ln odštel poglavarju denar. »Prijatelj,« se je razjezil poglavar, ko je pre-štel denar, »saj manjka Sest Ur.« »Oha, če takoj plačam, dobim povsod Seet odstotkov popusta.« OTROK Mati: »Sinko, pojdi lepo Iz sobe, ker pride zdaj k men! zdravnik!« Sinko: »Mamica, prosim te, naj ostanem tukaj, da bom videl, kako te bo zdravnik potegoval za nos.« Mati: »Kako to?« Sinko: »No, saj je atek včeraj dejal, da te zdravnik samo za nos vleče.« CE SE STAVBE podirajo »Jaz sem prav natančno vedel, da se bo ta stavba podrla.« »Zakaj pa niste tega javili oblastvu?« »Hotel sem imeti dokaz, da je bilo moje mnenje pravo...« POZNA SAMEGA SEBE Na lipskem velesejmu je bila svoječasno navada, da je razstavljalec po sklenjeni kupčiji poklonil kupcu kako malo dar'lce. Artur Kohn je tudi kupil precej blaga, za katero je izstavil menico z rokom treh mesecev. Dobil je tudi pol tu-cata nogavic v poklon. »Kaj samo pol tucata nogavic mi daste?« je razočarano vprašal. »No, kaj pa še hočete ? Ali želite, da Vam dam po vrhu še Vašo menico?« »Ne, ne!« je žurno odgovoril Kohn, »Imam že rajši nogavice!« Domače zdravilne rastline Kako iib nabiramo (n sušimo 35. NAVADNI SLEZ. Navadni slez raste tu pa tam po vlažnih krajih, sade ga pa tudi po vrtovih, ker je tudi med preprostim ljudstvom znana zdravilna rastlina (ajbiš) — Slez je do IV« m visoka, žametno dlakava, sivozelena rastlina. Porasla je spodaj s peterokrpimi, zgoraj s trokrpimi listi, ki so r obrisu okroglasti in pri dnu nekoliko srčasti Peclji so precej kratki in imajo pri dnu dva. po 1 cm dolga, črtalasta prilistka. Po več cvetov raste skupaj ali na koncu vej alj med listi ter steblom; povprečno merijo po 5 cm v premeru. Cašo ogrinja 8—10 podpornih listov, ki so pri dnu obodasto zrasli. Venčnih listov je pet; sve-tlorožnati so alj beli in narobe srčasti s plitko zarezo. Prašniki imajo rdeče prašnice in so zrasli z nitmi v cev, ki pokriva kolačasto plodnico in obdaja snopič peštičevih vratov. Listje obiramo sproti, ko dobro doraste, in ga sušimo v senci. Cvete, in sicer cele. beremo v juliju in avgustu. Korenike kopljemo jeseni; še sveže olupimo in potem posušimo pri toploti 35° C. Navadno jih zrežemo v majhne kocke. Skorja korenike in odrezane korenine so dobra klaja za krave rrvlekarice. Iz sleza kuhamo čaj proti pljučnemu katarju, kašlju in hriipavosti, navadno kot primes z drugimi zdravilnimi rastlinami (prsni čaj). Križanka št« 3 Besede pomenijo: Vodoravno: 1. slovenski politik in socialni delavec, 5. ptica, 9. alkoholna pijača, 13. delo, opravek, 18. ozek pramen, 20. vrsta plesa, 22. začeti misliti o zadevi, katere izid se nas tiče, 25. dežela v Zadnji Indiji, 27. grški bog vojne, 29. kvartaški izraz, 30. enota evropske valute, 31. reka v Sibiriji, 33. vojaški pratež, 35. pokrajina v Arabiji, 37. tekočina, pijača, 39. egipčanski sončni bog, 40. glasbeni pojem, 41. morala, čud, 43. ponovno, večkrat, 46. okrajšan veznik, 47. okrajšano žensko Ime, 48. japonska dolžinska mera, 50. svetopisemska oseba, 51 gospa (tujka), 53. svetopisemska oseba, 55. enota evropske valute (množina), 57. stara beseda za pivo, 59. enota evropske valute, 62. svetopisemska oseba, 64. svečana predstava, obleka, 66. pesem, 69. igra, 70. v prsih, 72. severnjaško moško ime, 74. potem, 76. šop prazne slame, 78. v ukazu, 79. grška boginja, 81. vas pri Kamniku, 83. glasbeni pojem, 85. zanos, gorečnost, vnema (tujka), 87. pritok Save, 88. svetopisemska oseba, 90. racionirano živilo, 92. gršk: bog ljubezni, 94. predlog, 95. turški fevdalni mogočnež, 96. veznik, 98. namestnica za izvoljeno vod teljico, uradno postavljena voditeljica, 102. slovanski kralj, 104. vinski kis, 106. temveč, kakor, 107. električna merska enota, 108. znak za kemično prvino, 110. utežna enota, 112. menično poroštvo, 114. nerabljena, 116. oblika pomožnega glagola, 117. bole-aen, 118. gora v severni Grčiji, 119. padavina. Navpično: 2. skrajni del celine, 3. doba, čas (tujka), 4. nemški filozof, 8. glej 70. vodoravno, 1. oče, 8. rimljanski cesar, 10. predlog, 11. vodni pojav, 12. del kolesa, 13. del mize, omare, 14. reka v Sibiriji, 15. prenašalec vesti, 16. hlapljiva tekočina, ki se uporablja v zdravilstvu, 17. potrebuje točaj, 19. maškarade, pustne prireditve, 21. pisalna potrebšCna, 23. del ladje, 24. okus Časa, 26. sredstvo za ugotavljanje količin, 28. veter, dih. 32. tovorne živali, 34. predlog, 36. del ust. 37. domača žival, 38. letopis (tujka), 42. zlodej, satan, 44. de! človeka. 45. mestece v Dalmaciji, 47. moško ime 49. azijska visoka planota, 52 riževo žganje, 54. predlog. 56. glej 85. vodoravno. 58. odde!k;. skupine, 60 drag kamen, 61. hribovje na Primorskem, 63. vrsta lesa, 65. snovni delec. 68. vas pri Kranju, 71. stoj, pik* (tujka), 73. teritorialna enota cerkvene uprave, 75. o bleškem pravi pesem, da je klnč nebeški. 77. vodni hlapi, 80. glej 92. vodoravno, 82. medmet, 84. pristanišče v Siriji, 86. neumne, norčave, 89. mesto ob francoski obali, 91. beseda v oče-našu, 93. briga, težava, 95. bog ljubezni pri Rimljanih, 97. reka v Rusiji, 99. moško ime, 100. Italijanska poročevalska ustanova (krat'ca), 1f>l. evropska prestolnica, 103. glej 7. navpično, 105. izmikavt, dolgoprstnež, 109. egipčanski sončni bog, 111. medmet, 113. italijanski spolnik, 115, Igralna karta. * • * REŠITEV KRIŽANKE ST. 2 Vodoravno: 1. Ljubljana, 9. Groseto, 15. Ob, 17. jase, 18. agilen, 20. Jokohama, 22. upokojen, 24. maček, 26. črtan, 27. boj, 28. cc, 29. enota, 31 .skalna, 32. Benver, 35. oni, 36. Havana, 39. nor, 40. olja, 41. Mura, 42. as, 43. ta, 45. stop, 47. komora, 50. od, 51. nocoj, 53. dož, 54. siro- mak, 58. lepi, 60. etilen, 62. zalivati, 63. placet; 65. masonl, 66. ej, 67. zel, 68. Adam, 70. rep* 71. dan, 73. Valo, 75. Iran, 78. teran, 79. kič, 8(X kolera, 83. os, 85. ravan, 87. Ir, 88. okaran, 89. sol, 92. Levanta. 94. po, 95. atom, 9«. dober, 97. zardlm. Navpično: 1. ljub, 2. Japod, 8. usojen, 4. bek, 5. Jajce, 6. age, 7. Nine, 8. al, 9. gnati, 10. oj% 11. sok, 12. ek, 13. točka, 14. ohrana, 15. Omaa 16. banana, 19. Emona, 21. atlas, 23. ocvrto, 25. ča, 30. noji, 31. svarilen, 33. nosnica, 34. ropot, 36. Hum, 37. Arosa, 38. stolp, 41. mož, 44. Adela, 46. ocet, 47. konopec, 48. Arij, 49. vatel, 52. jim, 53. deset, 55. ov. 56. mazač, 57. kilogram, 59. padala, 61. Lar, 62. zidar, 64. emirat 68. da, 72. anal, 73. vinar, 74. skop, 76. rano, 77. nos, 79. kava 81. oko, 82. era, 84. sod, 86. vez 87. iti, 90. lo, 91. le, 93. nd. Fttr das Konsortium — Za konzorcij »Domovine«: Josip Relsner. Direktor I. R. — direktor v p., Igriška 8. — Schrlftleiter — urednik: Davorin Ravljen, ffoornalist — novinar, Stsr! t-* 7. — Ftir die Drnckerel — Za tiskarno »Narodna tiskarna*: Fran Jeran, Direktor — ravnatelj, Alešovčeva 6. — AH® ln Laibach — vsi v Ljubljani.