Poštnina plačana v gotovini.
Posamezna številka 1.25 Din.
DELAVSKA POLITIKA
Izhaja dvakrat tedensko, in sicer vsako sredo hi vsako soboto.	Malih oglasov, ki služijo ▼ posredovanje in socljalne namene delavstva ter
Uredništvo In uprava: Maribor, Ruška cesta 5. poštni predal 22, telefon 2326.	nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. - Malih oglasov trgovskega zna-
Podružnice: Ljubljana VII, Zadružni dom — Celje, Delavska zbornica —	čaia stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta
Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo.	Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaša
Nefrankirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo.	mesečno Dhi 10.—, z« Inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št 14.335.
Štev. 98.	Sobota,	9.	decembra	1933.	Leto	VIII.
Prvo zasedanje novoizvoljene skupine Delavske zbornice
V	nedeljo, dne 10. t. m., se bo vršila prva seja novoizvoljene skupščine Delavske zbornice V Ljubljani.
Na dnevnem redu so: konstituiranje skupščine, poročilo o aktuelnih socialnopolitičnih nalogah zbornice, volitev upravnega in nadzornega odbora, volitev tajnika, sklepanje o računskem1 zaključku za 1. 1932/33 itd.
Skupščina se bo pričela ob 9. uri dopoldne v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani.
Nezaposlenost mladine in nevarnost
zanjo
Nezaposlenost je ostudno zlo. Pomislimo. Mlad človek stopi v življenje z vsemi nadarni in iluzijami Meni, da bo odslej zavzemal važno mesto. Toda kljub njegovimi naporom in brigi staršev ni nikjer v produkcijskem procesu niti prostorčka zanj. Odvisen je od preskrbe pri starših ali sorodnikih. Tudi, če ie mladi človek iztaknil učno mesto, ni nič, ko konča svojo učno dobo. Prav takrat, ko bi se rad izpopolnil v svojem poklicu, moria ostati brez dela na cesti. Kaj bo s kvalitetnimi delavci pozneje. Toda iz teh razmer nastaja neposredna nevarnost: ti nezaposleni mladi ljudje ustvarjajo v več deželah gonilno silo političnega preobrata.
Mednarodni urad dela je zbiral podatke <■■ nezaposlenosti mladine. Nezaposlene mladine do 25. leta je na Danskem 36.000, na Švedskem 59.000, v Veliki Britaniji 144.000, na Norveškem 20.000 in v Nemčiji se je ugotovilo sredi leta 1932 celo 1.360.000 mioškili in 400.000 ženskih
nezaposlenih v starosti do 25. leta.
saTn'<> nekaj, toda učinko-, ,™^v- Velika nezaposlenost mladostnih delavcev v Nemčiji po.iasnujc, kako velik Jitok z
vrst mladostnih deliavn	r
. uuavcev so mora i
rniet. fašisti z „z,r„ril
peljive rbtidtoe Kaj w bil,/t,.eba ukreniti, da se to zlo prepreči? Zaposlitvena politika sc mora v svo-jem programu ozirati predvsem na mladino. Poleg tega pa se mora storiti vse, da se jim Vzame občutek dolgočasja ter da so nepotrebni. Prostovoljno delo uvajajo skoraj Povsod. Na Danskem nadzira to delo komisija, ki je sestavljena iz zastopnikov delavskih strokovnih organizacij, zastopnikov delodajalcev in članov parlamenta. Razen-tega je vlada dovolila tri milijone kron strokovnim organizacijami, občinskim zvezam itd., da zaposlujejo in vzgajajo te delavce. Podobne akcije so bile uvedene v Belgiji, Avstriji, Veliki Britaniji, Italiji, Novi Zelandiji, Norveški in v Švici.
Orozi vsekakor nevarnost. Naj bo ta nevarnost kjerkoli in kakršnakoli, morajo strokovne organizacije Povzeti inicijativo. Lenoba se bo usodno maščevala. Zato: Skrbite za mladino, ne bojte se nobenih sredstev.	i	^
Molitev pred poukom in po pouku v šoli, ki je bila ob prevratu odpravljena. ie avstrijska vlada sedaj zopet uvedla. Proti temu so pa od-•octio nastopile učiteljske organizacije ki bodo novo naredbo bojko-urale.
Za priznanje Sovjetske Rusije
Zgodovina uči.
Ko je pred skoro eninpol stoletja izbruhnila zmagonosna francoska revolucija, so se dvlignile proti njej sile starega, fevdalnega sveta. Re-volucijonarna in republikanska Francija ne samo, da ni bila priznana, ampak so proti njej vodili tudi vojne. Njo so smatrali kot rušiteljico mira in požigalko, ki v od pamtive-ka postoječe družabne odnošaje vnaša nedisciplino, nered in nesrečo.
Nezaupanje in vseobči odpor absolutističnega sveta proti veliki francoski revoluciji odgovarja nekako razpoloženju, ki je zavladalo, ko je koro trinajst desetletij kasneje izbila velika ruska revolucija.
Francoska revolucija je naskočila fevdalno posest in je stremela za tem, da z agrarno reformo ustvari gospodarsko demokracijo, »enakopravnost« na podlagi male posesti za vse sodržavljane. Medtem ko je ruska revolucija naskočila zasebno lastnino sploh in krenila po poti, kjer je treba orati šele ledino. Problemi ruske revolucije predstavljajo posebna vprašanja, o katerih ie možno razgovarjati.
Res pa je, da je tako ruska, kakor nekdaj francoska revolucija trčila na odpor inozemstva, ki jih ni hotelo priznati.
Kakor francoska, tako je tudi ruska revolucija v prvih dneh svojega velikega zanosa, nasičena revoluci-jonarnih parol, želela, da požene val revolucije preko vseh melja in po celem svetu. Eni so pridigali »svobodo. bratstvo in enakost«, a drugi uničenje zasebne lastnine. Ena kakor druga revolucija so morale nositi posledice parol, s katerimi so operirale. Prvo, kar je bilo. so bili oboroženi spopadi na mejah, nazadnje pa odrekanje »priznanja«.
Od svojega prvotnega agresivnega (napadalnega) zadržanja v zunanji politiki, je ruska revolucija prešla na Nep, pozneje na prvo petletko in nazadnje na drugo petletko, ki predstavlja načrt za njeno notranjo izgradnjo. Odkar se je vrgla na izgradnjo svojega notranjega gospodarskega programa, Sovjetska Rusija ne samo. da ne vodi nobene napadalne zunanje politi-
ke, poskuša baš nasprotno, da s kapitalističnimi državami stvori kar najprisrčnejše i gospodarske i diplo-matične odnošaje.
Njena zunanja politika od pred nekoliko leti in njena zunanja politika danes predstavljata dve skrajnosti. Pred tem je Sovjetska Rusija stala na čelu revizionističnih stremljenj in je podpihovala nezadovoljstvo vseh onih, ki so izšli iz svetovne vojne kakorkoli nezadovoljni.
Sedaj je na čelo revizionistične kampanje stopila hitlerjevska Nemčija zaeno s fašistično Italijo. Medtem ko Sovjetska Rusija stoji odločno na strani tistih, ki se bore proti stremljenjem hitlerjevske Nemčije.
Ob priliki mednarodne gospodarske konference v Londonu, je Sovjetska Rusija po svojem komisarju za zunanje zadeve, Litvinovu, sklenila celo vrsto nenapadalnih paktov. Tak nenapadalni pakt je bil sklenjen tudi z Malo antanto. Po londonskih paktih — katerim so predhodili pak-ti, sklenjeni s Poljsko, Rumunijo, Francijo in drugimi državami, je te dni sklenila Sovjetska Rusija prijateljski aranžman tudi z Zedinjenimi državami Severne Amerike. In znano je tudi, da se tudi fašistična Italija trudi, kako bi uredila svoje odnošaje s sovjeti, da bi ne bila zadnja.
Mnenja srno, da je	t
urediti tudi diplomatične odnošaje med našo državo in Sovjetsko Rusijo. Ako imamo urejene diplomatične odnošaje s fašistično Italijo, hitlerjevsko Nemčijo, plcmenitaško Madžarsko, Dollfussovo Avstrijo — potem pač ni razloga, da bi se ne uredili diplomatični in gospodarski odnošaji s Sovjetsko Rusijo.
Staro pravilo da se nima nihče^ pravice mešati v zadeve v tuji hiši — ki velja za ves svet, da Vsaka država sama urejuje svoje notranje odnošaje kakor najbolje ve in zna, mora veljati tudi v odnošajih s Sovjetsko Rusijo. Nepriznavati Sovjetsko Rusijo pomeni nepriznavanje načela o n e vmešavanju v tuje zadeve, ali z drugimi besedami, priznavanje pravice vsakemu, da se meša v naše notranje zadeve.
Dollffussova diktatura se maje
Katoliška cerkev na umiku. Strah pred posledicami.
Na predlog dunajskega nadškofa dr. Innitzerja so avstrijski škofje na svoj i konferenci sklenili, da naj se si duhovniki umaknejo iz politične-g življenja in odložijo svoje inan-
zastopihPar meiltarnib in občinskih
V zadnjem
‘-asu postaja vedno
bolj očividno, da kancler dr. Doll-fuss ne bo uspel, zato se je cerkev pričela bati posledic, ker se ie tako očitno angažirala za diktaturo. Da bi ne trpel prestiž cerkve, je cerkvena gosposka ukazala umik. Podgane prve zapuščajo ladjo, kadar je v nevarnosti.
Henderson v Parizu
Na delu za razorožitev.
Henderson se je ustavil v Parizu ter obiskal francoskega zunanjega ministra Pavla Boncourja, grškega državnika Politisa, ruskega poslanika Dovgalovskega in španskega poslanika. Tem osebami je poročal o poteku komisijskih sej, zlasti pa opozoril na osebe, ki se resno trudijo, da bi razorožitvena konferenca uspela.
Litvinov ne mara
Ruski komisar za zunanje zadeve je v Rimu povedal Mussoliniju, da ga nič kaj ne veseli vstop v Zvezo štirih velesil ter se kratko zbližati z Nemčijo. Litvinov obišče sicer tudi Berlin, vendar predvsem v informacijske svrhe. Mussolini bi zlasti tudi rad dosegel, da se za Italijo odpro Dardanele (morska ožina pri Carigradu), ki so že od nekdaj važen problem evropskih velesil.
Sodrug! December je mesec agitacije za naš list!
Si že storil svojo proletarsko dolžnost? Koliko naročnikov si pridobil?
In Amerika?
(Pojasnila k Rooseveltovi diktaturi.)
Mednarodni urad1 dela poroča:
Zedinjene države Severne Amerike, »dežela nemogočih stvari«, so imele takorekoč prenagel gospodarski razvoj. Kakor po drugih državah, se pojavlja tudi v Ameriki kot posledica vojne in zrahljanega mednarodnega gospodarstva gospodarska kriza, ki je ta razvoj usta-vilia. V dobi neprestano naraščajoče j>rosperitete so blagoslov tega stanja uživali v Ameriki skoraj vsi stanovi. Zato tudi niso čutili potrebe j>o ustanovi socialnih institucij, kakršne so bile že zdavnaj prej ustanovljene v Nemčiji in v Veliki Britaniji. Ker v Ameriki takih socialnih ustanov ni bilo, je povzročila gospodarska kriza prav posebno težke socialne razmere.
Od nastopa vlade predsednika Roosevelta se je pričela namesto politike čakanja na slučajni razvoj, velikopotezna načrtna politika urejevanja socialnih in gospodarskih razmer. Zakaj že za predsedstva Hoovra so razmere v Zedinjenih državah znanstveno raziskovali ter so sedaj takratne ugotovitve objavili v »Internationale Rundschau«, kjer o njih obširno razpravljajo. Te raziskave jasno kažejo, v kakšni smeri žele, da se giblje socialna in gospodarska politika Zedinjenih držav. Odbor, ki ga je bil imenoval Hoover, je štel 50 znanstvenikov in gospodarskih voditeljev. Imel je nalogo. da dožene temeljna dejstva in jih obrazloži, po katerih so se vršile socialne izprememibe od počet-ka tega stoletja, v svrho ugotovitve, kje so nastali socialni i^oi^emi ali bodo nastali v bodoče. Veliki pomen tega znanstvenega dela je razviden za praktično politiko tudi, ker se nahajajo v njem obenem predlogi glede strožje oblike vlade.
Kcit jedro težkoč, ki jih ima Amerika, navaja to delo naslednja štiri, moderni svet označujoča dejstva :
1. Stalno naraščanje števila iznajdb in odkritij povzroča v različnih življenjskih panogah nove probleme.
2. Socialne gonilne sile niso isto-smerne, zaradičesar ne morejo nastajati harmonični odnošaji.
3. Sestavni deli gospodarske in socialne organizacije se izpreminja-jo v neenakem ritmu. Odtod prihaja na primer, da se dotok kredita ne ujema s produkcijo in možnost izdelovanja blaga hitreje narašča kakor možnost pokupa oziroma kou-suma blaga. Dalje sc širi delovni trg bolj počasi kakor izboljšavanje ptrodlukoijskih strojevl Prekomorski promet se izpreminja hitreje kakor nova ureditev mednarodnih odnoša-jev. Tovarna odvzame delo domačemu! gospodarstvu prej, preden se utegne to preurediti na nove razmere. Razen tega se pojavlja obenem s tehničnim napredkom nazadovanje naravnega prirastka prebivalstva.
4. Na produkcijo in trgovino vt>!iya tudi to, da so razdalje s hitrejšimi modernimi prometnimi sredstvi skrajšane. Produkcija in kon-suim nista več razpoložljiva za rodbino ali občino v vidnem območju, marveč sta zamrežena v nerazrešljivi meri, ki se razpenja j>o vsej deželi in zadeva vse razrede prebivalstva. Zaraditega je potrebna centralizacija socialnega življenja, politike in mednarodnih odnošajev.
Raziskovalni odbor je pirati tem temeljlnim dejstvom, ki so povzročila slabe razmere v produkciji in razdelitvi blaga, predlagal vrsto nasvetov, cd katerih naij bi se ne.va-teri izvršili takoj, da se odpravijo najnujnejši nedostatki, drugi predlogi pa bi bili za podlago, da se dežela trajno opomore.
Takoj se mora izvesti skrajšanje delovnega časa; z uvedbo šestil r nega delovnega dneva ob petdnevnem delovnem tednu se da znatno nadomestiti izguba prilike za delo ter defo vsaj delfcmia bolj enakomerno razdeli kakor doslej. Z nadaljnjim ukrepom, ki se mora takoj izvesti, mora se povečati kupno moč množic. Naraščajoča kupna sila z mezdnih množic bi prodajo mnogega blaga povečala in bi zara-ditega mnogo delavcev dobilo delo. Iz dejstva, da je umrljivost večja med sloji, ki imajo majhne prejemke. kakor med drugimi, sklepa odbor, da mezdni delavci in nameščenci nikakor še ne prejemajo »mezde, ki bi zadoščala za preživljanje«. Z ozirom na ogromno množino naravnih pomožnih virov in visokega razvoja tehnike, gre za to, da se izravna padanje naravnega prirastka prebivalstva s temi. da se dvigne kupna sila ter poveča med množicami uživanje in poraba raznih dobrin. Naraščanje nezaposlenosti ii?i istočasna nesposobnost industrije, je odgovornost, da je za nezaposlenost vsak sami odgovoren, omajala ter priznala potrebo socialnega zavarovanja. Odbor priporoča predvsem uvedbo starostnih rent, ki jih bodo prejemali delavci, ko izgube delo v starosti, ker jih nihče več ne želi sprejeti v delo. Stroški za nezaposlenost naj se enakomerno podel e na delodajalce, zaposlene delavce in javne blagajne, da bo s tem tudi vsak opozorjen, da je treba nezaposlenost pozitivno odpraviti.
V	svrho trajnega izboljšanja gospodarskega stanja odbor seveda ne priporoča toliko posamezne ukrepe, kakor izvajanje novih načel. Izpreminjanje je poseben znak nove dobe. Zato tudi ni mogoče novih vpraševanj reševati s starim naziranjem, ki je slonelo na statistični socialni podlagi. Iniciativa in lastninska pravica mora ostati dalje. toda ker se dve načeli nanašata danes mnogo bolj na življenje drugih kakor prej, je treba nad njih ravnanjem uvesti javno kontrolo. Gre za to, da se ohrani enakost kljub gospodarski neenakosti in svoboda kljub mogočnim socialnim in gospodarskim skupinam. Ena najbolj glavnih nalog je ta, da se zbližajo različni deli socialne zgradbe čimbolj k sporazumu. One faktorje, ki se naglo razvijajo, je treba ovirati v razvoju in druge zopet pospešiti. Narod ne koraka sami naprej s svojimi dinamičnimi silam, marveč
mora ohraniti tudi ravnotežje med posameznimi silami, ki ga gibljejo.
Ameriški raziskovalni odbor je izprevidel, da se ta načela ne bodo dala izvesti, če se ne izpremeni način vliad. Zahteva zato, da si pridobi avtoriteto, da bo zmožna, uspešno poseči v revolucionarne izpre-membe socialnega, gospodarskega in znanstvenega življenja. Raziskovalni odbor zaokroži velike socialne probleme Zedinjenih! držav v enemi vprašanju, kako naj se svoboda, pravičnost in demokracija spričo nakupičenja velikih bogastev
v rokah manjšine razvija ter sklepa svoje poročilo s tehtnimi vprašanj emi; »Ali naj postanejo možje gospodarstva dejanski oblastniki, ali naj postanejo oblastniki gospodarji, ali pa naj delo in znanost vladajo oni, ki so prej bilii oblastniki?«
❖
To je bistvena pojasnitev ameriške kapitalistične diktature. Tudi tam pride v akuten stadij' vprašanje: Kdo naj vlada, delo ali kapitalizem. Ekspoze raziskovalnega1 odbora kaže, dra tudi Amerikanci razumejo to vprašuje.
Propad tekstilne industrije v Čehoslovaški
117.000 tekstilnih delavcev brez dela.
Medtem, ko je v Jugoslaviji v tekstilni industriji še z rožami postlano in rastejo vsled tega tekstilne tovarne kakor gobe po dežju, je v Češkoslovaški republiki za to industrijo ravno narobe.
Te dni so se zglasili zastopniki Zveze tekstilnega delavstva Češkoslovaške pri vladi v Pragi ter predložili obsežno spomenico, v kateri so naslikali krizo tekstilne industrije in bedo v rodbinah' nezaposlenih delavcev.
Statistika zaposlenosti tekstilnih delavcev v posameznih okrajih je naravnost porazna. Nič manje kot 117.000 tekstilnih delavcev je brez dela.
V zadnjih treh letih je ustavilo delo čez 300 tekstilnih tovarn. Po drugih tovarnah, ki še kolikor toliko dihajo, pa delajo samo po par dni v tednu, največ 40 ur tedensko, ali pa nekaj tednov stojijo, potem zopet delajo in vnovič ustavijo obrat. Nekoč cvetoči tekstilni okraji so danes podobni gospodarskim pokopališčemi Včasih pa so bili ti kraji znani po kulturnem in gospodarskem- razcvetu.
Tudi mezde so padle. Zaposleni tekstilni delavci životarijo, ker delajo le po par dni in zaslužijo tedensko po 64 Kč, t. j. 160 Din in še manje.
Milijonske podpore nezaposlenim.
Velikanska sreča tega delavstva je še bila, da je bilo strokovno dobro organizirano ter leta in leta v boljših časih plačevalo v podporno blagajno. Na ta način je bilo mogoče, da so strokovne delavske organizacije tekstilnega delavstva v zadnjih treh letih krize izplačale nezaposlenimi čez 320 milijonov Kč, t. j. okrog 800 milijonov Din. Kako bi šele delavstvo trpelo in stra-
dalo, če ne bi imelo teh ogromnih prihrankov za podporo v delavskih organizacijah?
Poduk za nas.
Naši tekstilni delavci pa povečini že danes niso boljše plačani kakor češki, ki delajo le po par dni tedensko za znižane mezde. Zato pa imamo celo emigracijo čsl. tekstilnih fabrikantov pri nas, ker vedo, da se da pri nas še dobro zaslužiti in lahko pri nas že sedaj plačujejo beraške mezde. Ustanavljajo preko potrebe tekstilne tovarne s starimi izranžiranimi stroji in to blazno širjenje tekstilnih podjetij bo samo pospešilo krizo tudi pri nas, ki pa bo potemi še bolj strahotna, kot je na češkem. Sedaj vse dere v mesta, kjer se za silo preživlja za beraške mezde po tekstilnih tovarnah, a ljudem od vsega tega ničesar ne ostane, niti za obleko, in ne za zadostno potrebno prehrano. Jasno, da tak delavec ne more dolgo vzdrževati in da bo kmalu vse bolno. Strokovne organizacije so slabotne, ker se to nezavedno delavstvo niti ne organizira, in tako ne bo ob času krize tekstilnih podjetij, niti milijonov, niti tisočakov za podpore brezposelnih.
Fabrikanti iz ČSR in Avstrije in drugod
pa bodo svoje mastne dobičke pravočasno in sproti spravljali čez mejo, in čez r.oč bodo zginili in nami pustili tukaj svoje po-trene, nič vredne mašine. Ali ne bi bilo pametno, da bi tudi vlada vso to mizerijo predvidevala in že sedaj skrbela za potrebne preventivne odredbe? Ali se moramo pustiti res že od vsakega tujca tudi pri sedanji revščini izmozgavati?
Irska v borbi za samostojnost
Protisredstva angleškega imperija.
Irska se že leta in leta bori za svojo neodvisnost. Gibanje je precej podobno fašističnemu, vendar pa uči zgodovina, da so Angleži neverjetno izkoriščali to deželico, ki tudi versko pripada večinoma katoličan -stvui in ne anglikanski cerkvi. Po zadnjih vesteh je predsednik »donti-nijonske« vlade De Valera javil angleški vladi, da bo nadaljeval dosedanjo politiko do popolne samostojnosti Irske. O zadevi so pred kratkim govorili V angleškem parlamentu. Parlament bo Irski nedvomno predlagal na izbero, da ali razpiše zopet volitve ali pa se kar podvrže suvereniteti angleškega kralja.
Če Irska tega ne bo storila, naj izstopi iz zveze britskih držav, na
kar bo Anglija sklicala konferenco britskega imperija ter odvzela vsem Ircem, ki se nahajajo V deželah angleškega imperija državljanstvo ter izgnala iz svojih ozemelj več milijonov Ircev, ki jih naj potem prevzame in prehrani Irska sama.
V	teh ukrepih obstoja moč angleškega kapitalističnega imperija. Irci so se že od nekdaj pritoževali zaradi krivic, sedaj jim mogočni gospodar nastavlja mesarski nož na vrat.
Ali sl že dobil novega naročnika za „Delav-sko politiko", smatral to za svojo dolžnosti
Panevropski kongres pozdravlja Loebeja
Na Dunaju se vrši kongres pan-evropejcev. Gibanje Vodi znani propagandist mirui Coudenhove-Ka-lergi.
V	otvoritvenem govoru se je predsednik tudi spominjal bivšega predsednika nemškega parlamenta s. Pavla Loebeja ter miu izrekel srčne pozdrave, čeprav se nahaja v ječi nemškega fašizma. Rekel je:
»Naši pozdravi veljajo tudi bivšemu socialnodemokratičnemu državnozborskemu predsedniku Pavlu Loebeju, dobremu Evropejcu, ki je danes v zaporu). Ta miož se ie v dobi svojega političnega delovanja izkazal kot pravi nemški patrijot in njegovo energično nastopanje za združitev je bilo polno odkritega domovi n sk ega mii š 1 j e n ja.«
Kalergi je povedal dalje, da je povabil še več Nemcev, ki so sodelovali na prejšnjih konferencah, toda sedaj so se opravičili s praznimi izgovori. Nemci niso prišli na kon-fcrenco, ker se ta vrši na Dunaju.
Doma in p® svetu
Bolgarski kralj Boris in1 kraljica Ivana posetita v nedeljo, 10. t. m., Beograd, da vrneta obisk našega kralja. V Beogradu, kjer bosta ostala tri dni, jima pripravljajo svečan sprejem.	'* * ? t -
Val hudega mraza je zagrnil ves evropski in severnoazijski kontinent. Pojavil se je nenadoma v noči od nedelje na pondeljek. V srednji Evropi je dosegel ta zgodnji mraz mestoma 16 stopinj pod ničlo. Nad Črnim morjem divja strahovit orkan, ki je več ladij potopil. V Sibiriji imajo že 50 stopinj mraza in je železniški promet deloma ustavljen.
O poneverbi v Zvezi liabavljalnili zadrug v Beogradu razpravlja te dni beograjsko sodišče. Obtožena sta blagajnik Bulič in glavni knjigovodja Markovič, ki obtožujeta drug drugega. Skupno je doslej ugotovljenih nad dvesto poneverb.
Dunajska občina najame v Ameriki posojilo. Ker je avstrijska vlada silno obremenila dunajsko občino, namerava občina najeti posojilo v Ameriki (200 milijonov šilingov), da bo mogla nadaljevati svoj stanovanjski in občesocialni program.
iiein;wetirovske pomožne zaščitne čete je začela te dni avstrijska vlada na tihem demobilizirati. Po odločnem posegu Winklerjeve kmečke stranke v domačo politiko, je začel vpliv Starhemiberga in njegovih Heirmvehrov vidno nadati.
Nacijonalno - socijalisiičnim obrtnikom v Avstriji, katerim je bilo dokazano sodelovanje pri raznih »akcijah«, je vlada odvzela obrtno pravico. Mno-
Tone Maček;
28
Stulai
»Ti si upaš to meni očitati? Veš. da te grem lahko tožit.«
»Kar pojdi. Tudi jaz sem s Kala doma in vem marsikaj, tudi to, zakaj je morala mati tvojega otroka konec vzeti.«
Staremu, ki ga niso nikjer prav marali, vendar se je povsod vtikal v pogovor in je skušal obešati svojimi sobesednikom svoje nauke o verski morali, je pri teh očitkih kar sapo zapiralo, vendar je skušal izvesti vsaj navidezno časten umik.
»Ali slišite? Takile so ti brezverski opravljivci. Čast kradejo, komur le morejo. Sama zelena nevoščljivost jih je. Še boš klical boga, pa te ne bo maral slišati. Ti brezbožnik! Socijalist!«
Pri zadnjih besedah se je pa tudi ostalih, ki so doslej brezbrižno poslušali prepir, polasti lit nejevolja. Več pesti se je grozeče skrčilo in stopili so bližje k staremu fanatiku, ki se je začel plašno odmikati, kar je več glasov zaklicalo doli od vrat:
»Halo! Kreže, Kumše, Lačen! Na red!«
»Saj res. Mi se tu bavimo s to staro klepetuljo, gori bi pa kmalu izplačevanje zamudili.«
Bilo je že blizu poldneva, ko je končno bilo tudi to končano, 'l isti izmed lahkomiselnejših, ki so bili med prvimi izplačani, so ga imeli že pošteno pod klobukom, ko so zadnji zapuščali iz-
plačilnico. Mladi svet se je že ves razšel, samo nekaj starejših je še postajalo po ulici, večinoma takih, ki so prišli iz daljne okolice in so vsaj vsak mesec enkrat lahko prišli tukaj vkup z znanci iz drugih vasi.
Gori nad naselbino, v domini za samce se je zasBišala harmonika, z Ojstrega se je razlegalo petje in gori v Studencih se je slišalo prešerno tikanje. Bilo je pol industrijsko, polkmečko nedeljsko opoldne, ki ga pa ni motilo običajno zvo-nenje iz cerkvenih zvonikov. Cerkve ni bilo v vsej dolgi dolini. Le kadar so zaveli jugozapadni vetrovi, sc je tu in tam slišalo zvonemje od svetega Marka ali od svete Katarine. Včasih celo iz Trbovelj. A takrat se je Vedno reklo: Vreme se bo spremuilo. Nevihta bo.
France je bil čakal pred izklicevalnico in opazoval to zanimivo in novo življenje, dokler ni Janez prišel na red.
»Ga vidiš, kaj, ali ni lepo pisan?« je podražil Franceta in mu pomolil bankovec za 25 kron pod nos. »No nič ne maraj, prihodnji mesec ga boš tudi ti lahko imel, če boš zdrav. Verjamem, da ni kaj prijetno, takole postopati, gledati in poslušati kako drugimi žVenkljajo kron-ce v žepu, medtem ko moraš sam v žepni kačo stiskati. A glavno je, da si dobil že nakupovalno knliižico. Z najpotrebnejšim si preskrbljen. Za danes si pa moj gost.«
Mahnila sta jo po dolini proti kolodvoru.
»Veš, Zavškova Meta mi je obljubila, da me danes obišče. Pojdiva ji naproti.«
Tudi ta dolga, sajasta in ožgana globel je bila danes kakor sveže umita In prerojena. Iz visokih tovarniških dimnikov danes ni puhtel v gostih oblakih težak sajast dim, le tu im tam je iz tenkih cevi sikala sivkaslta para. Po cesti se ni bilo treba izogibati težko natovorjenimi parizar-jem, ki so s svojimi širokimi platišči drobili cestni gramoz v siv prah. Tudi ni danes glušeče škripal s premogom natovorjen vlak preko visokega viadukta in po strmem' železuiškemi tiru proti kolodvoru. Človeka v umazani delovni obleki se je le redkokdaj srečalo. Vse je bilo vedrejših l‘c in pražnje oblečeno. Srečavala sta ravno množice ljudi, ki so se vračali odi poznega Cerkvenega opravila pri tričetrt ure oddaljeni tari na Dolu. Večina je bila oblečena s posebno knapovsko eleganco: polkmečko, pohneščansKo. Pri moških je prevladovala črna barva: kakor da so bili na kakem pogrebu. Ampak k elegantnemu črnemu smokingu, ki bi se lahko pokazal v vsaki mestni plesni dvorani, je Knap gotovo nosil svoj neizbežen »žametast lajblc«, črn z rožicami, ali zelen ali rdeč, z malimi morskimi polžki mesto gumbov, in s težko srebrno verižico s šmarnimi tolarji, pripeto od enega telovnikovega žepa do 'drugega. Vratovi so jim tičali v visokih trdo na-škrobljenih ovratnikih, ki so se zdeli kakor ko-miat pri konju in je bilo v takem ovratniku nemogoče glavo obračati na levo in desno: če se je hotel ozreti, se je moral okreniti z vsem telesom-
(Dalje prihodnjič.)
gi so bili tudi obsojeni k dolžnosti prijavljanja; ti se morajo vsaki dve uri javiti pri policiji ali žandarmeriji. Kakor med vojno tisti, ki so imeli značko p. v., politično nezaupljivi.
Čehoslovaški zunanji minister Beneš se sestane te dni z ruimun skim zunanjimi ministrom Titules-com v Košicah, kjer bosta razpravljala o zunanjepolitičnem! položaju Male antante. Govori se celo o morebitnem potovanju Beneša v Moskvo, ker so celo češki agrarci sprevideli, da s priznanjem Rusije ne kaže dalje odlašati.
Kraval v praškem parlamentu so izzvali nemško-nacionalni poslanci, ki so očitali nemškimi socialnimi demokratom izdajstvo nemške narodnosti v Čekoslovaški, ki so jo še leta 1929 čisto drugače ščitili pred preganjanjem vlade. Pri tem je prišlo do ostrega prerekanja med obema skupinama, fizično razračunava-nje so pa ostali poslanci preprečili.
Hitler sanira socialno zavarovanje. Nemška vlada je sklenila na predlog ministrstva dela, da naj se sanirajo invalidsko, nameščensko in rudarsko zavarovanje s tem, da se zvišajo prispevki in znižajo podpore^ To ni umetnost! Umetnost za fašizem bi pa bila, če bi morala bogata javnost kaj prispevati za tiste, ki jih je v življenju, dokler so delali, izžemala.
Doktorski naslov je razveljavila nemška vlada raznim zdravnikom in pravnikom, ki so nasprotniki nacionalnega socijalizma.
Rusija ie dovolila za nekatere svoje zvezne dežele svobodno trgovino z žitom. Dovolila je to svobodo onim pokrajinam, ki so v redu prispevale državi pripadajočo kvantiteto žita.
Bitka med policijo in kmeti, ki je cel dan trajala, se je vršila prošli teden v Marylandu (USA). Policija je hotela vloviti 4 agitatorje, ki so hujskali kmete proti vladi. Kmetje so se pa za svoje simpatizerje zavzeli in se s policijo spopadli s strelnim orožjem, radi česar je na obeh straneh precej ranjenih. Ker policija kmetov, ki od vseh strani dero skupaj, ni mogla obvladati, je bila poslana nad vstaškc kmete redna voj-ska.______________________________________
Ljubljana
Otvoritev delavske šole bo v sredo, 13. decembra t. L ob pol 8. uri zvečer v veliki dvorani Delavske zbornice. Predaval bo s. dr. Henrik Tuma o fašizmu. Predavatelj bo izčrpno obravnaval vso snov, razložil bo nastanek in razvoj italijanskega fašizma, nemškega narodnega socia-^ologijo fašizma, korpora-' 1 a ,sn,ov se bo obravnavala L ^čeril, 13.. 20. in 2i. decembra. Pridite Vsi, ki ste že lani obiskovali snlv* ;«	•	v
druge!	11	pripe,jlte	se
Oton Župančičev »cioik.	a
»Svobode«. V nedeljo, ob 4. uri popoldne bo otroški	e
bode «v Ljubljani uprizoril v union/k-’’^0" rani eno izmed naj lepših otroškihtL »kih zbirk z imenom »Ciciban«. DramaU-een odsek ljubljanske »Svobode« ho,p vztrajno nova pota v umetniškem in prole tarskem oblikovanju. Pokazal je že več posrečenih novosti. Naj omenimo samo »Hlapca Jerneja in njegovo pravico« ter »Hlapce«, ki so bile podane popolnoma drugače, kakor jih podaja takozvana »umetnost radi umetnosti«. Že lani je otroški oder »Svobode« dal »Cicibana« v ljubljanskem gledališču. Letos ga je prenovil in preuredil, izboljšal, vložil nove lepote, oskrbel lepo idasbo, da bo ta otroška revija rajanje otrok-igralcev in obenem spremljana z nalašč za to prirejeno glasbo. Tudi ansambl Otroškega odra »Svobode« se je od lanske-sa leta znatno zvečal. Lani je bilo 18 sodelujočih, letos pa že kar 34. Očetje in ma-ere — proletarci in proletarke, pripeljite 'Voje otroke, da se razvedre, razigrajo in ,7sldejeJo' Cene sedežev so po 20. 18, 16,
* pL 8, 6, 4 Din, stojišča 3 Din. Nizke vJsarn<) toliko, da se krijejo stroški.
lfnmP,-'-lce se dobivajo v pisarni Strokovne Komisije.
Litija
»Racionalizacija dela in delavstvo« Preda-
točno °ob 7 mdV/w iZ ph'bljane. Začetek meno ob 7. uri zvečer v dvorani s Fr«
te sp Cerarja. Sodrugi, sodružice, udeležite se ga še v večjem številu, kakor ste sp
miiafpii predavanja- S sdboj pripeljite Vaše Driižnost! znance- Vstopnine ni.
Zopet krasna zmaga odpuščenih železničarjev pred sodiščem
Čanžek Andrej in Lekš A. morata dobiti pokojnino.
Naši javnosti je še v živem spominu velikanski proces, ki se je vršil leta 1930 proti šestim želzničarjem' delavnice drž. železnic v Mariboru i	|	j* .
Andreju Čanžeku, bivšemu občinskemu svetniku in tovarišem, ki jih je ovadil kon-fident Ivan Pečnik. Kakor znano, je Pečnik takrat pravil nekemu tovarišu med vožnjo na lokomotivi, da radi te ovadbe ne bo več dolgo nosil črno suknjo, ampak si jo bo zboljšal z belo. Pred sodiščem v Mariboru in tudi pred najvišjim sodiščem v Zagrebu pa so bili železničarji oproščeni vsake krivde in kazni.
Ostalim železničarjem, Andreju Čanžeku, Lekšu in Reberniku, pa uprava ni hotela izplačati 1 niti pokojnine, takozvane »provizije« iz provizijskega fonda, v kate-
rega so vsi plačevali že nad 10 let predpisane prispevke, bili pa so v službi Čanžek 15 let, Lekš in Rebernik pa po 22 let.
Ko so bile odbite vse tozadevne prošnje v Mariboru, Ljubljani in Beogradu, sta se končno čanžek in Lekš odločila za sodno pot in sta vložila letos po odvetniku dr. Avg. Reismanu proti Državnemu zakladu pri sodišču v Ljubljani tožbo na plačilo pokojnine. Ta teden so prispele iz Ljubljane
sodbe,
s katerimi se Državni zaklad obsoja, da mora Čanžeku in Lekšu, ki sta že več let brezposelna in živita v največji bedi z rodbinami, plačati pokojnino od odpusta naprej, t. j. od 12. marca 1930 dalje.
Zlato naše hrane
„Pekatete“
Makaroni, špageti in juhine zakuhe.
Ljudje brez prepričanja. Sodr. urednik! Bodi tako prijazen in povej nam, kako naj bi imenovali človeka, ki je skozi desetletja zagovarjal najčistejši socijalizem, ki pa se-daj_ iz strahu pred železno peto izjavlja na občnem zboru meščanske politične stranke, da je z vstopom v njo šele prišel na pravo pot spoznanja. — Odgovor uredništva: Mi bi takemu človeku rekli »kameleon«, ki lahko vedno barvo spreminja. Kako pravi Cankar v »Hlapcih«: »Brata bi izdal, zoper očeta bi pričal in mater bi zatajil!«
Maribor
Vso našo delavsko javnost opozarjamo na prireditev dramatične sekcije »Svobode« v počastitev spomina 15 letnice smrti našega največjega pisatelja Ivana Cankarja, ki bo v soboto, dne 16. decembra v tukajšnjem Narodnem gledališču. Uprizorilo se bo odrsko delo Ivana Cankarja »Hlapci« in kolektivna _ drama (po Delaku) »Hlapec Jernej«. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnice se bodo dobile v predprodaji. Vsi agitirajmo za čim večjo udeležbo!
Lepo uspela predavanja in diskusijske večere prireja v tej sezoni naša delavska kulturna organizacija »Svoboda«. Prejšnjo sredo je bil zelo dobro obiskan diskusijski večer, ki ga je vodil s. Eržen. Razpravljalo se je o stališču žene v družbi in družini. Diskusije se je udeležilo mnogo sodružic in sodrugov, ki so živahno posegali v debato. Diskusija o temi vprašanju se bo nadaljevala na enem izmed prihodnjh večerov. — Minulo sredo pa je predaval s. Petejan o »Delavskem gibanju v Italiji pred zmago fašizma«. Predavatelj, ki izborno pozna razvoj italijanskega delavskega gibanja, je na lahko razumljiv način orisal boje in mentaliteto italijanskega delavstva, zlasti pa prikazal tudi vzroke, ki so pripomogli fašizmu do zmage. Poslušalci, ki so do zadnjega kotička napolnili dvorano, so z vidnim zanimanjem sledili govoru s. Peteja-na. Ob zaključku predavanja je žel predavatelj za svoja izvajanja dolgotrajno odobravanje. Prihodnje predavanje se bo vršilo v sredo, dne 13. t. m., in sicer bo predaval s. prof. Teply o »Ivanu Cankarju«.
»Žena in vzgoja.« Zveza delavskih žen in deklet v Mariboru priredi v petek, dne 12. t. m., v dvorani Delavske zbornice, Sodna ulica 9-11, predavanje. Predmet predavanja bo »Žena in vzgoja«. Predavala bo Milica Stupanova. Začetek ob 20. uri. — Vstopnine ni.
Smrtna kosa. V tukajšnji splošni bolnici ie preminul v torek, dne 5. t. m., mestni gradbeni nadsvetnik inž. Albin Černe. Po-sreb pokojnika se bo vršil v petek, dne rUv ob 15. uri iz mrtvašnice na mestno Pokopališče na Pobrežju.
dnp ^aro.dl,° gledališče v Mariboru. Petek, žane čenpCCmria ob 15- >"T »Voda«, zni-uri- »Orlov eteb' dl!e 5- decembra ob 20. viča — Soho?°S ^va Djuke Trbulio-»OrlovT Ab H o i6 9' dec’ ot’ 20- «ri: hoviča. ’	Ciostovanje g. Djuke Trbu-
Ceste pometajo v Mariboru. Za
avOmiobih se dvigajo oblaki prahu kakor sred. poletja, pa jc prišla na Aleksandrovo cesto četa pometačev ki pometa novi tlak, na katerega so še pred kratkim debelo nasipali peska.
žence tečaja. Tečaj se bo nadaljeval v nedeljo, dne 17. decembra v Orni in Prevaljah.
Trbovlje
Me2iSka dolina
Socijalni tečaj. Ker bodo v nedeljo, dne 10. decembra, vsi predavatelji iz Maribora zadržani, se ta dan socijalni tečaj v Črni in Prevaljah ne bo vršil. Prosimo sodruge v obeh krajih, da o tem obveste vse udele-
Grožnje z redukcijami. Sedaj ob pričetku zime, ko ima TPD največji odjem premoga, se širijo nerazumr ljive govorice, da se bo ponovno izvršila občutna redukcija rudarjev v Trbovljah. Te govorice širijo posebno po jamah. Navadno se slišijo besede: »Ako ne boš dovolj priden, si lahko reduciran, ker jih bo 160 reduciranih,« Ali pa: »Kateri ne bo dovolj »leistal«, pride pri predstoječi redukciji na listo, ker jih bo 250 reduciranih« itd. Potrebno bi bilo vedeti, odkod imajo gospodje te informacije. Ali so te govorice na podlagi izjav merodajnih faktorjev utemeljene ali ne. Ako niso utemeljene, potem govore ti gospodje na svojo pest, in jim služijo grožnje z redukcijami za priganjaški sistem. Ako se bo v bodoče res izvajala redukcija pri rudniku, še s tem ni potrebno begati rudarje mesece v naprej, ker je še precejšnje število delavcev, ki so bili pri prejšnjih1 redukcijah označeni kot »nenadomestljivi« in ki imajo toliko posestva, da bi se vsaj za časa krize preživljali od njih. Zavedati bi se pač morali vsi tisti, ki imajo dobre mesečne plače in ne občutijo krize in ne pomanjkanja, da, če delaVec-rudar ne bo zaposlen, bodo tuidi oni pri rudniku odveč.
Anonimnemu dopisniku. Pisca anonimnega dopisa, ki je bil naslovljen na mene, imenujem prostaško podlega strahopetca, ker se ga ni upal podpisati in ker se ga tudi ni upal nasloviti na tistega, katerega v dopisu podlo napada. Podla in strahopetna kreatura si v svoji omejenosti domiš-ljuje, da bom jaz sodruga, ki ga imenuje v anonimnem dopisu, omalovaževal. Propa-lice, klečeplazci, izdajalci, podleži im strahopetci pošiljajo denuncijantska anonimna pisma in temu izmečku pripada tudi pisec, ki mi je poslal anonimni dopis. — Trbovlje, dne 6. decembra 1933. Pliberšek Franc.
Jesenice
»Delavsko Politiko« v vsako delavsko hišo! Jasuo je, da je vsakomur potreben jasen vodnik im učitelj. Kdo pa naj bo tak vodnik, na katerega se lahko zanesemo in ka-teremlu lahko zaupamo? Vsekakor pač oni, ki nam je najbližji! In to je naš delavski časopis, ki naj bo za delavca edino merodajni vodnik in glasnik njegovih teženj in ciljev, njegovih zahtev in pritožb. Vedno naj bo njegov napadalec oz. vodja v napadu, pa tudi vodja pri obrambi. Zaradi tega jc dolžnost vsakega delavca, da se naroči na svoj lastni list. Na Jesenicah to lahko storite pri svojih zaupnikih in pri upravi v Delavskem domu na Savi. Poleg tega je potrebno tuidi še nekaj: Vsak obrtnik, ki ga naši delavci podpirajo, naj bo naročeni na delavski časopis in naj ga nudi v svojem lokalu bralcem/ in gostom na razpolago. Zahtevajte v vsaki brivnici, v vsaki gostilni, sploh povsod, kamlor pridete in kjer lahko kaj zahtevate:
Vaš lasten časopis!
Čim bolj se bo ta časopis razširil, tem večji vpliv bo imel. tenu več bo njegova beseda zalegla — in če bo
Proč z zastarelimi metodami, proč s škodljivimi sredstvi! Persil, to odlično pralno sredstvo, ki ga uporablja že milijon gospodinj, Vas reši skrbi za pranje in prekomernih naporov. Persil Vam pripravi vedno obilo veselja s snežnobelim in svežeduhtečim perilom, katerega Vam tudi izredno ohrani.
njegov vpliv večji, bo Vaš tudi in če bo njegova beseda upoštevana, bo Vaša tudi. V decembru mesecu je treba pokazati,	kaj jeseniško de-
lavstvo zmore. Na plan!
Potreba po preureditvi pokopališkega reda. Dogodki, ki so se odigrali neposredno pred pokopom našega pok. sodruga Antona Zugvvitza, so	pokazali, kako nujno
potrebna je preureditev pokopališkega reda na Jesenicah.	Dosledna svetovnemu
naziranju in željam svojega soproga, je pokojnikova žena odklonila cerkven pogreb pokojnika. Za take pokopance pa je na Jesenicah določena zaenkrat krpa sveta ob zidu za križem. Tu je želela vdova dva prostora, kar pa ji je bilo z izgovorom na premajhen prostor od obč. organov odklonjeno. Zaradi tega je kupila dva prostora na tkzv. blagoslovljenem svetu, za kar je dobila od mestnega županstva potrdilo, da sta ta dva prostora njena last za 50 let in lahko z njima razpolaga. In to poterm ko je županstvo o tej stvari izrecno vprašalo za mnenje svojega pravnega zastopnika. Drugega dne je pa župan to izjavo prekli-cal in izjavil, da bo dal že izkopani grob zasuti, češ, da se mora ukloniti pokopališkemu redu in pismeni zahtevi g. župnika, da s pokopališčem, razpolaga župni urad, ki bi pri takem pokopu moral uporabiti tozadevne predpise in na novo posvetiti celo pokopališče jjo škofu. Ce bi Pametnejša stranka, t. j. vdova, ne odnehala, bi se morda razvila tu pravda zaradi motenja posesti, potem bi sledila morda ponovna posvetitev pokopališča in še kaj. Jasno pa je pri vsem1 čudno postopanje in disorienti-ranost lastnika pokopališča in pa nevzdrž-nost takih razmer. Zaradi tega bo treba, da se to pokopališče, če je res občinsko, tudi za ^ tako napravi. Ali naj se povsem sekuia-rizira in naj — katoliška in druge cerkve — če hočejo posvetijo vsak svoj grob sproti, tako da ne bo na pokopališču nika-kih razlik med pristaši posameznih veroizpovedi, ali jia naj se — če bi ono, prvo, edino pravo, stališče ne prodrlo — razdeli pokopališče na posamezne četrti in te četrti naj se dodelijo posameznim- religijam. Pokopališče je dovolj veliko in res ni treba, da bi bila polovica pokopališča prazna, druga polovica pa vse — razen ozke krpe °b fidu — prid,ržana eni sami, pa naj bo to katerikoli religiji. Zakaj je treba imeti mesta za mrtve drugih ver samo, ob zidu na ozki krpi? Sicer so ob zidu navadno grobnice imetnikov, toda dajmo vsakomur možnost izbire. Za mrtve je to pač povsem postranskega pomena, toda žali se čut preostalih in pieteta do pokojnikov. Na občinskem pokopališču naj imajo vsi občani in vsi stanovalci enake pravice, kakor imajo do občine enake dolžnosti, ki se po religijah prav nič ne menjajo. Občinsko pokopališče naj se napravi res za občinsko, in posamezni grobovi pa naj se urejajo po okusih posameznikov. Občinski upravi, ki trdi o sebi, da je svobodomiselna, naj bo to ena prvih nalog. — Mimogrede omenjamo tu, da je nastala pri poročilu o pogrebu pok. s. Zugwitza majhna netočnost. S. Toman je končal svoj govor z besedami . »Ker si se odrekel cerkvenemu blagoslovu, te blagoslavljamo mi vsi ki verujemo v bodočnost in- napredek človeštva.« Po našem prvotnem poročilu bi pa izhajalo, da je s. Zugwitzu tak blagoslov odrekel kdo drugi. Sicer so si pa to napako lahko čitatelji popravili iz logičnih posledic vsega ostalega kar sami.
Na robu Sahare se imenuje kulturni zvouii velefilm UFE, ki ga bo predvajal Kino Radio v petek ob 3. uri popoldne in ob 8. uri zvečer po nalogu Podmladka Rdečega križa na Jesenicah. Krasni velefilm- si oglejte vsi.
Kino Radio bo predvajal v soboto, dne 9. t. na in v nedeljo, dne 10. t. na ob 8. uri zvečer (v nedeljo tudi ob 3. uri popoldp^) tonfilmisko opereto UFE Ronny s Katho v. Nagy in Willyjem Fritschem v glavnih vlogah.
in iii ii Del
ii
Ako hožete biti nacijonalni — bodite tudi socijalni!
Danes, ko se tolikokrat povdarja beseda »nacijonalen«, posebno med našo rudarsko inteligenco, je prav na mestu, da se s tem vprašanjem nekoliko bolj pobavimo.
Res je, da narod, ki nima svoje narodne zavesti, tudi nima bodočnosti. V tem smo si menda edini vsi, ki imamo čut in spoštovanje do svojega materinega jezika. Zato nas je zelo bolelo, če se je naše slovenske delavce v preteklosti od strani tujerodnega uradništva in pazništva radi tega preziralo.	.
No, sedaj pa. ko so tisti časi minuli, ko smo dočakali, da vsaj v rudarski stroki prevladuje naše slovensko uradništvo, smo si mislili, da bo tudi za naše delavstvo nastopila nova boljša doba. Ali žal, varali smo se. Kapital je ostal isti kot je bil, to se prav: nemški, angleški, francoski itd., kateremu služi sedaj naše slovensko uradništvo prav tako zvesto kakor prej nemško.
Za delavca se torej ni nič drugega spremenilo kakor to, da ga je prej nemški uradnik po nemško priganjal, sedaj ga pa slovenski, kar še bolj boli. Bič se torej ni spremenil, pač pa roke, ki ga držijo.
Ker pa vidimo, da se ravno z nacijo-nalne strani tako rado povdarja socijalno pravičnost v časopisju in besedah, bi želeli, da bi v interesu našega narodnega delavstva imelo naše uradništvo v praktičnem primeru več socijalnega čuvstva do svojih sorojakov, kakor ga pa danes nekateri imajo. Zakaj ne zdi se nam pravično, če n. pr. en inžener delavca zato preganja, ker si ta upa javno izpovedati svoje prepričanje. Ne smatramo za potrebno, če zopet kakšen drug inžener polaga več pažnje na svojo čast, kakor pa mogoče na varnost delavca. In zopet drugi dajejo delavstvu izjave v podpis, potom katerih se kršijo pravice le-teh poslednjih.
To smo smatrali za potrebno, da javno povemo, ne z namenom, da bi koga žalili, temveč zgolj z željo, da 'bodo dotični, ki se bodo čutili prizadete, spoznali, da so na nepravi poti, če mislijo, da se s službo mednarodnemu kapitalu in obenem s po-vdarjanjem nacijonalnih gesel rešujejo tudi socijalni problemi človeštva.
Tu narodni socijalisti zagrabite; tu uveljavite načelo socijalne pravičnosti!
Ruše
Proslava 15 letnice smrti Ivana Cankarja se bo vršila v nedeljo, dne 10. t. m., v Sokolskem domu. Dramatični odsek mariborske »Svobode« bo uprizoril Cankarjevo odrsko delo »Hlapce« in kolektivno dramo (po Delaku) »Hlapec Jernej«. Vsi zavedni delavci in delavke, pa tudi vsi iskreni častilci Ivana Cankarja so vabljeni, da se v čim obilnejšem številu udeleže prireditve. Pričetek ob 4. uri popoldne. Vstopnice se dobe v predprodaji.
Skrajšani delovnik v tovarni za dušik. Gospodarska kriza, katere breme mora v pretežni večini nositi delavstvo, prihaja v zimskem času tembolj do izraza, ker ta čas težko pritiska na posameznika in ravno v zimskent času pride vsa bridkost do izraza. Tudi v tovarni za dušik v Rušah je pritisnila »kriza«, da je nastal zastoj. Vodstvo tovarne je sporočilo, da so naročila skoraj popolnoma prenehala, skladišča pa da so do vrha polna. Radi tega se je odločilo, da bo eno peč ustavilo. S tem bi bilo prizadetih čez 60 delavcev. Grozila je redukcija, torej beda in glad tistimi, ki so garali v največji vročini pri težkem in nezdravem delu, sedaj, v sredi zime, pa hajd na cesto. — Ker pa je delavstvo solidarno in razume, kaj pomeni beda, je sklenilo, da stavi vodstvu tovarne zahtevo, da nobenega delavca ne odpusti, pri tem pa se je solidarno izreklo za skrajšanje delovnika po 2 uri dnevno. Ravnateljstvo je predlog delavstva sprejelo ter je s tem preprečena redukcija, omiljena Je beda za tiste, ki bi jo najhujše čutili. Čut solidarnosti je
zmagal in sedaj nosijo breme krize vsi delavci enako, vsi enako čutijo bedo.
Sladki vrh
Rdeča je zmagala. Volitve v Delavsko zbornico so za nami in nič več se ne vozijo »plavi« generali v avtobusih iz Maribora na Sladki vrh. Ostal je samo grenki spomin na tiste razburljive čase, ko ;e gospod Jakopec začel svoje izvenšolsko delovanje s tem, da je zapisoval delavce in delavke med »ta plave«. Potem so še tudi v časopisih pisali, da je plavili vpisanih že 106, a rdeči blagajnik ima baje še samo 4 člane. Potem so gopod Jakopec še naprej pridno agitirali in smo torej mislili, da bo dobila plava lista g. Jakopeca pri volitvah najmanj 200 glasov. A glej, plave legitimacije so kopnele do volitev hujše, kakor pomladanski sneg. Najbrže jih je vse odnesla Mura proti Cmureku, kajti pri volitvah so dobili tisti štirje člani rdečega blagajnika toliko mladih, da je padlo v rdečo skrinjico 63 glasov, v plavo pa niti 200, niti tistih zapisanih 106, ampak samo 53, torej še za 10 manje kakor rdečih. Tudi beli so dobili 51 glasov. Rdeči so torej dobili največ glasov	t
Delavci s Sladkega vrha.
V st, Icac ca&itt za pisocnt, ftuiic v tc^ovini £{udsUt ti-sUacHt d. d., Stomšicov izg. 6
PERJE
sivo, čehano,
kg 25*— Polpuh beli,
kg 95*—
Puh sivi, kg 100"—
Puh beli, najfinejši kg 220*—
vse kemično čiščeno!
Eksportna hiša „Luna“, Maribor
Vozički za lutke
m&m
komad od Din 75"—, Din 100"—, Din 140--.
Eksportna hita Luna
Maribor, Aleksandrova c. 13
Ročne torbice
listnice, denarnice itd. v veliki izbiri po nizkih cenah priporoča
IVAN KRAVOS
Aleksandrova cesta itev. 13
Nalagajte svoje prihranke
v štarjeski hranilni*! in posojilnici v Mariboru, Slomškov trg štev. 6.
Fini
Doublč
od Din 58*— naprej, samo v
Trpinovem
tekstilnem bazarju Maribor
Vetrinjska ulica It. 15
Gugalni konjiISANKE
komad od Din 85"— do Din 100-—
Eksportna hita Luna
Maribor, Aleksandrova c. 13
Gospodarska poročila in novice
Zlato iz piva!
Nedavno je imela svoj občni zbor Smichovska delniška pivovarna v Pragi in bilančno poročilo, ki ga je predložil upravni svet temu občnemu zboru, je pokazalo 12.8 milijonov Kč ali 25 milijonov Din čistega dobička. To je sicer za 1.5 milijona Kč manj kakor leto dni prej, vendar še vedno ogromno. Ta dobiček bo razdeljen takole: Kč 7,800.000 za dividende (t. j. Kč. 1.300 na eno delnico, lani isto plus Kč 200 bonusa), upravni in nadzorni svet dobita Kč 1,397.490.45 tantijem, pokojninski sklad dobi 200.000 Kč, 500.000 Kč dobi podporni sklad, 400.000.— Kč dobi delavstvo kot izredno bilančno darilo (primerjajmo z dividendami in tantijemami!!), 80.000 Kč pojde za dobrodelne svrhe, 200.000.— Kč dobe praški brezposelni, 50.000.— Kč brezposelni obmejni prebivalci, 200.000.— Kč dobi vojno ministrstvo za nakup šolskega letala
Kulturni pregled
Narodno gledališče v Ljubljani.
Drama.
Miroslav Krleža: V agoniji. Videl sem njegov bič, ki je bičal hinavščino srednje meščanske družbe z imenom, »Glembajevi«. Moč in sila Krleževih dram se da samo videti in občutiti. Drama »V agoniji« je del velikega cikla o Glembajevih, ki obsega poleg drugega tudi tri drame. Dasi tako-rekoč ciklus, je vsako delo zase popolnoma samostojno, le rodoslovne vezi jih vežejo.
Režiral je dramo »V agoniji« priznani režiser velikega slovesa. Gavella kot gost. On je eden izmed plodovitih vzgojiteljev slovenske gledališke umetnosti in drama »V agoniji« je bila skrbno, umetniško in tako živo uprizorjena, da sem pozabil na gledališče in se mi je zdelo, da sem priča vsej tisti agoniji današnje človeške družbe. Nekdo je rekel za menoj, da je preveč žalostno in bi bilo lepše, če bi se videlo vsaj malo svetlobe, ki bi kazalo pot iz prepada. Hm, sem si mislil: Poti človeštvu iz takega prepada ni. Rešitev le, če se spremeni cesta, po kateri hodi. Igralci so bili na svoji umetniški višini.
Miroslav Feldmann:	»Zajec.« To je
tragikomedija s fronte. O fronti in o vojni je že toliko napisanega, da je že človeku nekako odveč. Kajti vkljub vsem grozotam, se vrše razorožitvene konference, se povsod oborožujejo, na kakšnem delu zemeljske oble se še vedno koljejo, Hitler
in 2,000.000.— Kč bo uporabljenih za popravo in nabavo novih strojev v podjetju. Ostanek v znesku 3,815.961 Kč pojde na novi račun. Delavec, prečitaj in premisli. Je res povsod kriza?
Zasebni trgovci med seboj. Konkurenca se je dandanes že tako razpasla, da ni čudo, če trgovci sami že ne vedo več, kako bi jo pobijali. Prva tarča so jim vedno delavske in nameščenske konz. zadruge, kajti dobro vedo, da je delavec zanje najboljši odjemalec. Zdaj so pa začeli napa-j dati ponekod tudi lastne vrste. Tkzv. trgovine z enotnimi cenami so jim na poti. V ČSR zahtevajo zdaj, da se za take trgovine, ki so prav tako zasebno-kapitali-stične kakor one druge, poviša davek .. . Kaj ni to zanimivo, da se kdaj tudi volkovi stepejo med seboj? — S—s.
ropota s kanoni, Mussolini z aeroplani in mladina po veliki večini sanja o junaštvu na bojnih poljanah. — Takšne misli so se mi pojavljale, ko sem šel, da vidim »Zajca«, tragikomedijo, kakor so rekli, na fronti — odru. Režiral je prof. Šest. On ima rad hudomušnosti. In »Zajec« je hudomušna reč v 6. dejanjih, ki jo je napisal priznan pisatelj mlajše frontske generacije in takorekoč dal glavnega junaka zajca. Gledališče je bilo polno in komedija je dosegla lep uspeh. Dogodivščine te komedije so žarki tistih človeških, da se tako izrazim, malenkosti, ki so zraščene s človeško duševnostjo, ki so vedno z njim, a so tako majhne,, da ne prihajajo v kronike. Vkljub temu pa govore o zločinstvu vojne, o človeški duši, kakršna je v trenutkih živčne napetosti. Stotnik Doringer je bil častnik stare garde, krut in strahujoč. Feldmann, vojak-človek s ponosom človeka, je odpel stotniku bluzo, nič se ni bal, in tako je razgalil prsa trdemu poveljniku pred domobranci in s tem dušo pred vsem svetom: dušo, ki je bila majhna, siromašna, vsega pomilovanja vredna, kakršne so pač duše v ljudeh, ki si domišljujejo, da so nekaj, pa najsibodo potem v uniformi ali v civilni obleki.	—g—
(Dalje prihodnjič.)
Delavci in nameščenci jedo samo v Javni kuhinji na Slomškovem trsu I št. 6.
najboljše kvalitete
enosedežne . . . Din 65*— dvosedežne ... Din 85 — trisedežne . . . Din 95"—
Eksportna Mia Luna
Maribor, Aleksandrova c. 13
Mi varujemo Vaše
zdravje!
Nafti
zajamčeno
nepremočljivi
HUBERTUSI
varujejo Vas pred
dežjem in mrazom«
TIVAR-OBLEKE
.Tiska: Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavltell Josip Ošlak v Mariboru. — Za konzorcij izdaja in ure|u|e Viktor Erte. t Mariboru.