%
Danica izhaja 1.. 1». ia 20. dne vsaciga mesca na celi poli, in velja po pošli za celo leto 3 gld.. za pol leta 1 gld. ti« kr \ tiskat niči eprejemana na leto 2 gld. 60 kr. in na pol leta 1 gld. 30 kr., ako uni dnevi zadenejo v nedeljo ali praznik, izide Dan.ca dan poprej
Te*žy XVII._V Ljubljani 20. velicega travna 1864.	U»t 15.
Katolišk cerkven list.
Pogovori oti spovedi.
S p i s u j e M. S m o I e j.
(Dalje.)
l'as tur. Naše vodilo je in ostane, nikogar m; siliti, pri nas velja prostost vesti.
I) u li o v n i p o m o č n i k. To je pač lepa prostost, posebne baže. Ako se tedaj kdo pri vas leto in dan ali tudi več It t za nobeno Božjo službo in spoved ne zmeni, ako se tudi veliki petek vašega obhajila ne
v	deleži, ga vi ne morete siliti, ne mu braniti, kajti braniti in opirati se more na oklicano prostost vesti.
tiospapastorjeva. 0, takih ni najti samo pri nas, imate jih obilo tudi pri vas. Jest sama poznani več katoličanov in katoličank, ki po pol leta in še več cerkve od znotraj ne vidijo, in že več let pri spovedi niso bili, se sploh zanjo ne zmenijo. Jim mar
vi	morete braniti, ali pa jih prisliti, da naj pridejo v cerkev in k spovedi?
Duhovni pomočnik. Nikakor ne; siliti in morati mi nikogar nc moremo, in tudi nočemo. Katoliška cerkev nima žandarjev, ki bi ljudi v cerkev ali k spovednicani gonili; pa ona ima druge sredke in pripomočke za krotenje in kaznovanje nepokornih in terdovratiiili. Kdor celo leto, tudi o velikonočnem času k spovedi ne pride, jc izobčen, iztrebljen kot nerodovitno drevo iz verske družbe, taki se po pravici ne more več imenovati pravoverni katoliški kristjan, in ako več let in tudi na smertni postelji terdovraten ostane, mu katoliška cerkev odreče tudi katoliški pokop. „Vsak pravoveren obojega spola," tako se glasi določilo žc imenovanega IV. cerkvenega zbora v La-teranu pod papežem Inocencijent lil v letu 1SŽ15, .,vsak pravoveren obojega spola, ki je že leta pametnega razsodenja dosegel, se mora naj manj enkrat v letu vsili svojih grehov svojemu duhovnemu pastirju sam natanko spovedati, in naloženo pokoro po svoji moči opravljati....; če ne, bo v življenji iz cerkve pahnjen in po smerti ne bo v blagoslovljeno pokopališče zakopan." In tridentinski zbor govori in določi takole: „Ako kdo pravi, da po Božji postavi v odpušanje grehov ni potrebno se v zakramentu sv. pokore spovedovati vsih in vsakih smertnili grehov, tudi skrivnih, kolikor se jih kdo po dolžnem in skerhnem premišljevanji spomni..., bodi izpahnjen." (Sess. 14. Can. 7.).
Ali je tudi pri vas tako? Ali bi se smeli n. pr. vas gospod soprog prederzniti, udu vaše cerkve, ki ze več let ni obhajila vdeležil, zažugati in naznaniti, da je iz verske družbe izobčen? Kje je cerkvena postava, na katero bi se smeli in mogli opirati? In ako bi tako ojstro ravnati hotli, ali menite
mar, da njih duhovni tovarši jim bodo njih ravnanje poterdili in z njiiui potegnili? Omenim le, kar sem o ti zadevi bral pomenljivega v nekem nemškem časniku V nekem mestu n.t Nemškem namreč so imeli nekteri duhovni tistega okraja cerkveni zbor in posvetovanje, in tuše je neki govornik britko pritožil, da so uradniki, posebno pravoznanci, izmed vsili naj bolj mlačni iu zanikarni, kar zadeva obiskovanje cerkva in Božje službe. Da bi se ti tako žalostni nepristojnosti v okom prišlo, svetuje govornik, da naj sc v prihodnje uradnik. ki v šestih letih vsaj enkrat k sv. obhajilu ne pristopi, višji deželni oblasti naznani iz tega namena, da bode taki, kot nevreden služabnik deržave od svoje službe odstavljen, ker ni upati, da bi on dolžnosti svojega stami zvesto spoluovati hotel in mogel, ki tako silno lahkomišljcno svoje naj sveteji dolžnosti v nemar pusti. In glejte! hvale vredni govornik, ki se je za čast vere iu Božje službe potegnil, jc mogel umolknili, v si pričujoči so bili zoper njega. Zavergli so vsi z vso večino njegov nasvet, rekoč, da je prostosti vesti in vere nasproti. — Znano, mislim, vam jc tudi iz časnikov in mi toraj ni potreba posebej praviti, kaj in kako v resnici brezbožno, da je groza, sc je govorilo, posvetvalo in nasvetvalo, ko je pred kratkim, 24. in 25. oktobra 1N63. tako imenovani ,,re-ligioscr Ilcformverein" v Frankohrodu poti vodstvom slaboslavnili in razvpitih odpadnikov ltonge-tas Czer-ski-ga, Dukat-a i. d. imel svoje posvetvanje Tu vidite sami, gospod pastor, kakšen zapopadek od tc prostosti vesti imajo sami vaši duhovni tovarši in voditelji verskih družb.
Pastor. Bogu bodi potoženo, da jc skorej res tako!
Uradnik. Kakor sc vidi, vi pač dobro pazite na vse, s čimur bi nas černiti in nam očitati zamogli; toda meni sc zdi, da imate pred svojim pragom zadosti pometati in trebiti. Zlasti kar katoliško spoved zadeva, bi se zamoglo še marsikaj ugovarjati ir. grajati, posebno zastran koristi posebne spovedi. —
Duhovni pomočnik. Nc zamerite, častita gospoda! preden od tega govorimo, ali je katoliška posebna spoved koristna ali škodljiva, moramo prej zgo-toviti in končati poglavitno reč, in morate poprej ovreči ali poterditi moje izpeljevanje in dokaze o veljavi naše spovedi in njeni Božji vstavi po Kristusu in apo-steljnih: potem še ie bomo govorili dalje. — Vidili smo, da je spoved ali obtožen jc grehov starodavna, žc otl nekdaj znana reč, da so jo poprej ko ne judje v stari zavezi že imeli in jo se imajo: da tudi pri neverskili narodih obrede nahajamo, ki so naši spo-
•) Corre^pondf-nt von und fur Ueut-cliland ts4"J. »t '*77. ••) M Volkcfreund ls«3. št. 24H- 49 in Zg Danica -t J3
vedi zelo podobni: <ia toraj Kristus, ko je posebno spoved v zakrament povzdignil, ni kaj novega ali ne-inogočnega zapovedal in postavil. Napeljal sem celo versto veljavnih in popolnoma verjetnih prič in skazal, da je bila nasa katoliška spoved v vsih stoletjih znana in navadna reč; in vi mi niste mogli in ne morete imenovati in naznaniti kakega cerkvenega zbirališa, kakega papeža ali škofa, ki bi bil posebno spoved še le vpeljal. Znan nam je čas in poznamo tudi može, ki so se vzdignili zoper posebno spoved, niste pa, gospodje. v stanu imenovati leta, mesta, in moža, kdaj, kje in kdo hi bil našo spoved iznajdel; kdor koli jo omeni, govori od nje kot od znane in navadne reči. Skazal sem vaiu, da kakor ustno izročilo, nam tako tudi sv. pismo u. z. dostojno in jasno spricuje, daje res Kristus sam po besedah pri sv. .Matevžu, zlasti pa pri sv. Janezu (5£O.J, posebno spoved postavil, in slišali smo, kako je Luter sam te besede v pomenu posebne katoliške spovedi razumel. Več k'.»t 15 sto lei so vsi cerkveni učeniki omenjene besede v tem pomenu u-meli in razlagali, in še le tedaj, ko je bilo na tem, posebno spoved odpraviti, bi bile drugi, nov pomen, dobile! Morete li misliti in verjeti, daje llog pripustil, da bi njegova cerkev bila več kot poldrugi tisuč let v tako silni zmoti zapletena, al mogoče, da bi temu tako bilo ie i (Ml let, ali tudi le eno samo leto? Kje je potem duh resnice, ki je cerkvi obljubljen? Ali bi bila pač to cerkev Kristusa. Kozjega Sina, v kteri bi se nahajale tisučletne zmote? Ali hi bila to tista cerkev, ktere peklenske vrata premagale ne boilo. Ali pa mar menite, da so ravno Luter in učeniki njegove verste s\. Ilulia v posest vzeli in je llog nanje čakal, da hi svoji cerkvi pravo luč in razumnost zasvetiti dal?
Ali morete verjeti, da hi si bili kralji iu cesarji
—	vesoljni keršanski svet, naložiti pustili jarem, ki bi ga poprej nihče ne bil poznal, dokler je vender vsaka krivovera in novinarija toliko hrupa vzrokovala in Iii tudi dandanašnji vse nasprotovalo, ako hi kdo pri va* spet posebno spoved vpeljati bolel? Al menite mar. da se jr nekdaj prirojeni napuh, lastna ljubezen in posvetna imriiiluost osrainotenjii manj ustavljala kakor m' zilaj ustavlja, in so bili kristjani nekdaj res le lapice in bedaki. ki hi hili brez umnosti in lastne volje, kar moicc in slepo vse sprejeli, kar bi bilo koli kakemu papežu ali škofu na misel prišlo? —
Dobro znano jc. da je Nektarij odpravil očUno oblozenjc. kako da ne poznamo nikogar, ki hi bil odpravil tudi posebno spoved, ki je vender, kakor protestant je sami poterdijo. ze dolgo pred Nektarijem v navadi bila? Kavno ker je nihče odpravil ni. Nihče pa tudi ne vr. koga imenovati, ki bi jo bil vpeljal;
—	da je pa zmiraj bila in so jo kristjanje vselej in povsod imeli, to je skazano iu znano. Kar je pa v katoliški cerkvi \eduo. vselej in povsod v navadi bilo iu se verovalo, lo, glejte, pa ima od Kristusa in aposteljnov svoj začetek. Povejte, gospodje, ali ni r« ^ tako? Overzitc. poderite iu vničitr moje izpelje vanja iu dokaze, ako vam j to mogoče! —
• V -i •iui<ilkncj>i. in k -i dalj cas.i nihče nc sprcguvuii. poprime l.«r»e«to >pet)
Duhovni pomočnik (rekoč); Tako tedaj, častita gospntla. ako imate zdaj še kaj opomniti in naši spovrdi nc.;r«ti. -cm pripravljen, vam prav rad odgovor dati.
Prilika.
(konec, j
Pri-li -o rumie« p., večletnem bivanju med diugimi nai udi 11 i»• «!• lati. -pet nazaj v domovino svojo, tci se tu
v svojem rojstnem kraju uselijo. Zelo so ti novi naselniki ločili se v vsakem obziru od svojih rojakov. Njih noša bila je vsa drogačna od navadne domače, njih vedenje nekako gosposko, sicer prijazno, pa manj priljudno ko gizdavo. govorica bila je neka zmes, in kjer so mogli, zaklenili so jo po ptujem ter kazali ravno ua tem svoje posebno dopa-dajenje. Veliko so vedili naši naselniki pripovedovati od tega, kar vse so vidili, slišali in skusili na svojem pot-vanju; toliko lepega, toliko dobrega iu koristnega bilo je po njih pripovedovanju drugod po svetu nakopičenega, da so bili dolani skor da milovati, da tudi prt njih ni kaj takega. in da so v primeri z drugimi deželami še tako revni iu siromašni. Je bila tudi doliua rodovitna in krasna. so bili tudi prebivavci njeni lepe iu čverste rasti, umni in previdni, pa tudi verni in pošteni, zadovoljni iu srečni, in na potu veselega, modrega likanja in uapredvauja: vse lo bilo je le malo vredno, med tem ko jim je bilo drugod skor da vse izverstno in popolnoma. Djali so zato večkrat, da bi bilo soditi, nuj bi posnemali dolani druge ljudstva in se od njih učili, da ne bi zastajali, temveč po lirjanju časa likali se , gospodarili iu za blagor svoj skerbeli. Pristavljali so pa tudi, da l.očejo oni sami, ker ljubijo svoje rojake iu svojo domovino, jim biti v zgled, ter vsak v svojem lii-e-vanju kazati, kaj iu kako? Povzdigovali so šc posebno radi ptujih krajev uatvorno lepoto, iu v idilo sc jc. da jim jc svet drugod, skorej bi rekli, bolj pri sercu od domačije.
Tako in enako vedli so se navadno iu ustili \ družinah ti trije možaki dolani, njiii rojaki pa so jih poslušali, ter sc jim nekteri čudili, muzali se drugi, in tretji ■/. glavami majali. Cuduo! so si mislili ti. nam so naši kraji dobi o znani, in ce ludi nismo dalječ po svetu bili. vcudci slišimo in beremo, kaj se vse po svetu godi. in marsikaj lesu. kar napredek svetuje in priporoča, sinu poskusili ter olna-nili. samo da sc je to za naše kraje zu dobio poterdilo; tudi zanaprej hočemo tako ravnali iu po zmožnosti, loia pametno in modro napredvati. ker čez vse. ako nočemo praznili plev sejati, nam mora bili llog iu na- pravi blagor. Mi ljubimo v druzih narodih svojega bližnjega, smo pa sami sebi nar bližnjiši. in toraj med tem. k<» druge deželc in narode cenimo, cenimo iu ljubimo se posebno kraje domače, domovino svojo iu govorico materno. in ti naši rojaki, ua pol poptujčeni, pačijo na- lepi jezik, zanemarjajo našo nošo, ne vedo zadosti obširno pripovedovati od uapredvauja drugih narodov iu od lepote ptujih dežela, in nimajo skoraj besedice za dobro, lepo in koristno. kar vidijo med nami, ako slepi bili nočejo; tudi kažejo v svojem govorjenju, da ne poznajo ue zemlje naše. ue na-ili razmer, iu da nimajo prav za prav še pravega zapopadka nc od tega, v čimur je prava in resnična omika. pia\i blagor naroda, in vender hočejo bili rodoljubi iu nam učitelji iu svetniki v napredvanju? Čudno!
Take in tem enake so bile misli dolanov zastran naših treh mož, zato se pa niso nikoli z njimi razperli in v rcsnici skregali. Brezstrastno, pa tudi šaljivo bilo je pomenkovanje, kadar so suidli se z njimi, in če jc bilo tudi različno njih mnenje in večkrat kak živejši prepir, žaljivega in razpertivnega krega ni bilo med nijuii.
Naši iz ptujega prišli rojaki vender niso bili kaki ba-liaci. ki veliko govore, store pa nič. temveč jeli so tako rekoč djausko utelcsovali svoje misli ter kazati z la-lnim izgledom, kako naj se poslopja zidajo in delajo, kako naj sc živina redi, polje obdeluje, kako naj se > travniki ravna iu z gozdi, pa tudi kako da sc morajo dolani osebno vesti in obnašati, da zadostovali bodo temu. kar cas t i rja. in stopili v kolo omikanih ljudstev, liolaui jih gledajo. pa le mulo lega, kar vidijo, jim dopade. vse drugo pa se kaže takišuo, kakoršno jc v resnici bilo. neprimerno, nektero tudi nespametno, drugo celo pregrešno. Svoja glava, svoj svet. si mislijo ti. ter iili puste hiševali iu gospodarili po
svojem, ker poznali so jih kot termoglavce. in toraj tudi vedili, da bi bil zastonj vsaki ugovor ali svet.
Drugači vender sc zasuče reč, ko so naši možje zahtevali , naj bi jih posnemali vsi drugi. Takem željam ustreči, ni bil, kaj pa da, nikdo previdniših dolanov voljan, kar jc pa zelo žalilo izgledue može, in pritožili so sc pač večkrat čez dolane in njih vnemarnost; ali slišati so mogli vselej, da je vsakemu na prosto voljo dano, delati in gospodariti. se ve da brtz ptuje škode, v svojem okrožju, kakor je komu ljubo in drago, toraj njim, kakor se njim. iu spet drugim, kakor se drugim zljubi iu prav zdi. Pa, da ti tudi so toliko radi od svobode in nje osrccevavue moči govorili, tu, v ti zadevi, kakor se jc kazalo, bili so bolj sainosPuiki ko prijatli svobode. Njih zunanjšina kazala jc njih znotranjo nevoljo, in radi so omenili dolanov ko njih, ki so vsi mlačni do občnega blagra, ki ne ljubijo prav svoje domovine, in niso za nikuki napredek, in gotovo skalila bi se bila ljubi mir in stara prijaznost po dolini, ko bi ne bil odvernil vsega tega moški pa prizanesljivi in miroljubni značaj dolanov. Vsak njih šel in hodil je svojo pot. vender brez nasprotnega zavjedanja. Previdni dolani so koraiih po poti modrega iiaprcdvauja naprej, omenjeni in znani trije možje, in z njimi njih posnemavei, hodili so svojo lastno stezo, in vidilo se jc kmalo očitno, kje da je tesnimi in pravi napredek.
V ti priliki viditi je marsikoga, ki se rad rodoljuba imeuuje. v resnici pa ni. Ne da bi vender vse take tir naštevali, omenimo Ic enih samih, in ti so oni. ki žele. da bi spisovali Slovenci znanstvene knjige ne v slovenščini, ampak v hrovaščini. Večkrat smo brali in culi od takih cvetov, ki se nam pa, naravnost moramo reči, prav čudni zde. Ali pa ni morda vsakemu, kdor je sposoben za to. ua prosto voljo dano, spisovati knjige v kterem jeziku koli ? In če je temu tako, in ve vsak za to, čemu potem taki svčt? In če sc vender svetuje, kaj sc s takimi sveti zahteva?
Spoznamo popolnoma vso ccno sprelepe ideje enega »aiuega knjižnega jezika na Jugoslovanskem; vender, če je morda to. kar pa še ni po naših mislili dognana resnica, k izobraženosti slovanskih narodov bistevno potrebna reč, je pa tudi, in še vse bolj gotovo iu jasno, da se taka, toliko imenitna reč, meni nič tebi nič, oktroirati in usiliti ne da in ne sme, temveč prepustiti se mora natvorni poti razvijanje posamnih slovanskih jezikov iu naravnavi prihodnosti.
Narod še niso kaki učeni in taki, ki znajo hrovaško, naroda jc iskati v kmetiškem stanu, v stanu duhovskem. rokodelskem in obcitnijskem. narod so sploh mestnjani in deželaui domači, in ako usiluješ slovenskemu takemu narodu hrovaščiuo, potisneš ga namesti naprej, veliko več na/.aj, in ustavil si ga. kdo ve, za koliko časa v napredovanju. Ali pa misliš, da sc bo poprijel Slovenec tako hitro hrovaščinc? Ako to meniš, ne poznaš naroda, zatopiti moraš v njem prej slovenščino, potem še le znaš upati kaj: predeuj sc pa to zgodi, preteklo bo še sto in sto let: kajti narod nc zapusti brez posebno sovražne osode po spričevanju zgodovine tako lahko svojega jezika in značaja svojega.
Svetuješ potem takem Slovencem, da naj znanstvene predmete pišejo v hrovaščini, svetuješ ravno s tem. iu slišiš celo, kaj pa da nekako skrito in posrednje, Slovencem hrovaščiuo ko kniževni jezik, in si ves podoben našim trem možem v priliki naši. Kakor oni, tudi ti svete daješ, nc da bi prcvdaril, kaj svetuješ, ne da bi ti tvoji sveti Slovencem v resnici v prid bili; in ko vidiš, da se narod po tebi ravnati noče, ko vidiš, da ti pusti ves miroljuben, pisati kakor se ti poljubi, pa tla ravno tako tudi moško to pravico za-sc tirja. mu to razžaljen v svojem tako imenovanem rodoljubju še zameriš, mu očitaš, da »e prav še
ne zave, in si ves nezadovoljiu, da si književnega jezika oktroirati ne da.
Ali če vse prav prevdariš in preišeš, kdo ima bolj prav, ti ali narod ? Mislimo da narod. Prevdarimo namreč le nekoliko, kar je ravno navedeno. Kaj se nam razodeva, kaj naznanja? Ali se nam ne odkazuje resnica, ki kliče: Slovenec, tako početje ni tebi v življenje, ampak v smert! In res, prevdarimo vse prav, spuzuati moramo, da oktroirati književni jezik med Slovani in jim ga vsiliti, se pravi, ponemariti vse druge slovanske jezike, da se pravi, enega pestovati, vse druge pa zavreči, tla sc pravi, en narod povzdigniti za gospodarja. vse druge storiti pa sužnje. In da ostanemo pri slovenščini, oktroirati književni jezik se pravi, meni nič, tebi nič, lastno mater za peč potisniti, žlahtnico pa posaditi za mizo ko gospodinjo iti kraljico, sc pravi slovenščini zavdati. da bi hirati jela in sčasoma ua večno zamcrla; sc pravi, izobraževanje naroda na domači iu toraj edino pravi podlagi podkopovati. toraj i/.ubra/.e-vanje naroda ne le zaderževati, ampak celo tudi nemogoče storiti: se pravi zatirati značaj Slovencev, ki je iic malo različen od značaja drugih Jugoslovanov; se pravi, da ob kratkem in vse izrečemo, zatirati iu moriti Slovencj ko Slovenca, ter ga preroditi počasi v drugo stvar — ali boljši. ali slabši. kdo ve ? — Tako početje pa. kakošno se ti zdi? Kako ga boš imenoval'' Po na«-em prepričanju zna \>e drugo biti. le — rodoljubje ne!	V—1.
Ogieti po Slovenskem in dopisi.
Iz Ljubljane. Milostljivi Škot' so biiiko*toc dni |n*l osebam zakrament sv. birme podelili.
Iz Ljubljane. (Vprašanja za duhovske po-skusnje. I. Paraphrastico modo proponantnr: 1 ) Kvangclii s. J o a n n i s caput 3. a v. 1—|j. iuelusive. 2| hpistolac s. Pauli ad T i mol h. secundae cap. I. a v. I s. iuelusive. lir. Keonardus Klofutar. — II. Ouibus infiriuis ex-trema uuctio est peiiitus dcucgauda et «|Nihtis non mini-strauda? An etiam ameutibus non est praebciida' An coeci. surdi. ni ti t i et carentcs mauibiis uiigeiidi suni in -etisibus, ijuibus non peccaveruut? — 2. Oui infantes sepeliendi sinit r i t u parvuloruiii ? Korsan ornues ante primatu t 'oiomuiiionem pereeptam? I bi ct ipiomodo sepeliendi sunt pariuli non baptizati. et ubi protestante*, <jui proprium cocmeterium noti habent? — 3. Ouibus suh conditionibus lit adultei iuni soimu (sine conjugiciilio) secundurti jus canonicum iiopedioieiitum dirimens? — ( t'um adjeetis e.vemplis. i J. Vole. —■ III. I. Uc diabolicis tentationibus ijuid credendum ct docendum '* -
2.	1'onTessionis iiiaiidutum esse divinum , demonstretar. —
3.	Doctrina de intcrcessione Sanctorum cvplanetur. J. Za-vašnik. — IV. 1 ) (Juoduani sit suinmiim hominis bonuni. probetur. — 2) Ouaenain causae sint ecclesiae , praeci-piendi diebus Testis (dic dorniiiica alii-ijuc Testisi cessatio-iicui ab operibus servilibus? — 3) Ouid sit aridilas spiri-tualis , et cur eam Ueus saepe etiam hominibus vere pii« im-rnitat, csponatur? Ur. I.eonardu-: Klofutar. — V. Pridiga v 2 delih za praznik presvet. Hešnjcga Telesa po reku : „Moje meso je res jed, in moja kri je res pijača.** Joari. ti, 51». Vpeljava naj se zdela, deli in sklep so pa Ic osnovati. J. Pavšler. — VI. Keršauski nauk: Od izvirnega greha. J. Pavšler. — VII. 1. Dc se pri sklepanji zakona nc stori kak pregrešek — al celo neveljaven zakon . kaj vse mora duhovni pastir pozvediti. in vprašati ženina in nevesto, ki se pred njim oglasita zastran sklenitve zakona * — 2. Kdaj naj bo spovednik spovedencu po zadobljeni odvezi sv. obhajilo vendar Ic odrekel? — 3. Kako mora biti altar napravljen. ali ktere reči so pri altarjih bistveno potrebne, »le se sme daritev sv. mase opravljati? J. Pavšler.
Iz Ljubljane. Predvčeranjcm smo dobili perve liste (11.. 21., 2*. mal. trav.) po gosp -ii ~ijonarju Pirca *ib-
ljubljenega amerikanskega cerkvenega lista ..Kat. Kirchen-zeitung in Nev\ Vork." Pisma pa nič ui zraven.
fl Ljubljane. Gospod Miroslav Vilhar priporoča v ,,Novicah" svojim volivcem iz zuotranjskega, da naj namesto njega v volitvi, ki bo 30. t. m. v Postojni, izvolijo dr. Ktbina C os t a v deželni zbor. Priporočajo ga živo tudi „Novice" same in dopis iz Zuotranjskega; g. dr. E. Costa pa naznanuje. da se bode zvesto in nepremakljivo poganjal za narod in njegove pravice, ako bo izvoljen. ,,Danica" ima upanje, da se bode obnašal g. dr. Costa tudi pri obravnavah zastrau cerkvenih reči kakor zvest sin matere katoliške Cerkve in s tako pogodbo ga tudi ona volivcem zaupno priporočuje. — Volitve v mestni odbor so se sploh prav dobro obnesle; izvoljen je med druzimi verlimi možmi gosp. profesor Jan. Pok I u kar. Zdaj je še želeti , da bi mesto dobilo prav čverstega in keršanskega župana, ki bi zraven telesnega mestuega bla-gra tudi duhovnega ne pozabil. —
- - Rokopisi, ki so po ..Zlatim veku" ostali, so izročeni vredništvu ..Zgod. Dan." in bodo sčasoma razglašeni, ako ni komu bolj všeč. de bi svoje delo nazaj vzel.
Z Dolenskega. 5. vel. trav. K. D. — Pred malo časom smo brali v Danici, de hudobni luh po več krajih in tudi v cerkvi svoje kapelice in svoje častivce iina. Resnica jc. de na kmetih se vsi sprideni hudobneži zadej pri vratih ustavijo, ali pa zunaj cerkve. K sveti maši pridejo iz navade, pogovarjajo se pa dostikrat od svojih pregreh in neumnost, namesto de bi molili. Na altarju se daruje naš Zveličar nebeškemu Očetu v veči Božjo čast, v zahvalo za brezštevilne dobrote, v spravo naših grehov in za pomoč in milosti, kterih potrebujemo; pobožne duše prosijo usmiljenja in pomoči. Boga hvalijo, častijo, molijo, se mu zahvalujejo: zadej pri vratih, ali pa zunaj ga pa hudobneži z govorjenjem iu nemarnim obnašanjem križajo, ker v svetišu pri naj svetejši daritvi grehe delajo, za ka-koršne je bil naš Zveličar umorjen, in tako jezo llozjo nad-se kličejo.
Ce/. vse velika neea-t se dela Bogu teh v rečeh po več krajih Za odvernjenje tega groznega žaljenja Božjega se je pač treba prizadevati in poslužiti se tega ali druzega pripomočka, de hi >e ta nečast odpravila ali saj pomanjšala. Bil sim v kratkem v nekem kraju pri sveti maši; ustavim se zadej. kar tudi duhoven pastir k sv. maši pridejo in se zadej pri vratih ustopijo. ter so pri sv. maši. Vidil sim dosti takih, ki so se tudi zadi ustavili; ti bi se bili radi pogovarjali in slabo zaderžali; ali zdaj so bili prav mirni in čednega obnašanja. ker pričujočnost duhovnega pastirja jih je odvračala, de niso hili napačni. Po sv. maši vprašam nekega moža, ali vselej pridejo g. duhoven k sv. maši? Vselej, mi reče; eni mašujejo ali keršanski nauk imajo; drugi pa zadej v cerkev pridejo in s tem vso nečast Božjo odvernejo. Kes je to dober pripomoček za odvračevanje slabega zaderžanja. Kjer so pa en sam dušni pastir, naj bi nekterim pametnim možem »ve'vali. de naj bi zadi ostajali, ker gotovo je povsod, de le 'ludobneži, razuzdanci in vse pleve zadi ostajajo, kar je kej boljšega, le naprej gre; iu ker sami ničvredni zadi ostanejo, se po tem toliko ložej prav slabo obnašajo. Boga se v svoji »lepoti ne bojijo, gotovo -e pa dušnega pastirja in tudi pametnih mož zavolj časnih nadlog bojijo, de se lepši vedejo, lles to ni kaj vreden nagih, al s tem se odverne veliko greha iu ne-časti Božje, katera sc sicer Bogu dela.
Z Dolinskega. (Odpei to pisemce duhovske matice.) - Ravnokar sem se od svojega popotvanja po lepi slovenski deželi spet vernila na dom. Ni mi bilo .-ko-raj že ver prebiti; nihče se že ni skoraj zame več zmenil, bila sim prav kakor ptujka. zapusena in pozabljena — in moja družini« a tako rahla in mala. da me vselej rudečica oblije, kadai koli se mati« drugih stanov in svojih sester v blizu i h in daljnih škofijah -pM...ijam. in ako sem bila
prej zavoljo tega nevoljna, se mi je zdaj v resnici silno v serce užalilo, ko sim v poslednji „Zgod. Danici" dopis iz Maribora brala, kjer dopisnik veselo novico naznanuje. da namesto njih 200 se je skoraj vsa duhovšina brez izjeme na poziv knezoškofa te blage naprave vdeležila, in ima torej matica že zdaj okoli 1000 gold. letnih dohodkov zagotovljenih. In pri nas? — Že je več kot pol leta minulo, kar se je o meni govoriti jelo, in vcuder še nisim daljej prišla, kakor da prav borno životarim! Ali so res, si mislim, razmere duhovšine dveh sosednjih škofij toliko različne, da, kar se tam potrebno in koristno zdi, bi tukaj koristno in potrebno ne bilo? V ti svoji tugi sklenem tedaj, nekoliko se po deželi ogledati in pozvediti, kaj moje napredovanje ovira, iu ako mogoče, si osebno pridobiti verlih prijatlov in sinov. In res, mnogo tolažbe tni je došlo in upanje se mi oživilo. Kajti v primeri le malo nasprotnikov sim našla in le eno se mi je naj bolj očitalo, da namreč še nimam pravega gospodarja in duhovnim še ui glas o meni od ondod došel, od koder bi se krepko po celi škofiji razlegal. Ako bi se to zgodilo, mi rečejo, bi potem naj berze nihče ne poostajal. Naj bi se le gospodje oglasili, jim opomnim, da sim jim po volji, terdno upam, da se bo potem tudi ta splošnja želja spolnila. Nekteri bolj terdi so pač o tem in unem dvomili in besedovali, pa tudi nje sim kolikor toliko dobila za svojo stran. Omenjeni dopis iz Maribora je bil kakor nalaš voda na moj mlin. Priznavati mi je mogel vsakteri vsaj to, da so časi iu okolišine sedaj vse drugačne, kakor so bile nekdaj. Dohodki duhovšine se niso pomnožili, temveč so ravno na nekdaj naj bolj slo-večili farah službe duh. pomočnikov mnogo slaheji. in naj si bo tudi žito nekoliko dražje, imajo vender tudi vse druge reči skoraj čez polovico veči ceno in je mnogo izdaj. ki jih nekdaj niso poznali, med tem ko je tudi mašnih štipendij vedno manj, tako da se skoraj reči sme. da kar je zdaj 200 goldinarjev, je bilo nekdaj 200 cekinov. Uradniki dobijo o dragi n i svoj „Theuerungsbeitrag." duhoven si po mnogem trudu k večemu sprosi kak „Pferdebeitrag." In bodi si tudi temu res tako, da se je tako imenovani ,.luxus." zlasti pri mladi duhovšini tu iu tam uekoliko vsilil iu bi si nekteri prihraniti zamogli, kar uekterikrat brez posebne potrebe izdajo, se vender to sploh očitati ne more iu dobro delo podpore gotovo zavolj tega pred Bogom ne bo manj veljave imelo. Tako in enako sim besedovala in kolikor toliko zmagala. — Zadnjič po naključbi zadenem še na družbo omikanih gospodov neduhovnov. Zeljna zvediti, kaj kej ti o meni mislijo, se jim ..iucognito" pridružim iu rahlo napeljem besedo na svoje zadeve vprašaje, kaj kej oni menijo o duhovski matici ? In tu se neki veljaven iu skušen gospod med drugimi takole oglasi-): ..Matica! das \Vort ist mir nicht ganz verstandlich, aber ich eriunere micli, dass auch die Laib. Z. vor einiger Zeit bereits von ciiiem zu errichtcnden Lnterstiitzuugsfonde fiir kranke und bediirftige Geistlichc Ervvahnung gethan. Aber vvic ich hore. scheint die ganze Saclie nicht rccht fortkommen zu vvollen. Es \vundert uiicli diess uuisomehr, als man unserer Geist-lichkeit im Allgemeinen in der That nicht Schmutzerei vor-vverfen kanil, \vo es sich um Errichtung \vohllhiitiger An-stalten und Beforderung niitzlicher Z\vecke handelt. \Vie gegenvvartig die Strouiuug der Zeit ist, scheint dic Geist-lichkeit ueniger zu hofTen als zu furehten habeu, um so vveniger solite sic daher auch in dieser llinsicht iu ihrem eigenen Interesse indiffereiit sein uud bleiben. Fast alle »Stiinde und Genossenschaftcu haben bereits ihre eigenen L' u t e rs t ii t z u ngsf on d e uud Bruderladcn : uarum solite auch die Geistlichkcit zum cigenem Besten iu dieser llinsicht niciit diess Beispiel nachahmen ?" itd.
Sapicnti sat! sim si pri teli besedah mislila in se poslovila. — Tako tedaj veste, pri čem da ie. Zdaj [»a sam.)
") Istimi.	!>j(..
to ne rečem: Tako ne inore ta važna reč viseti; povejte, kaj mislite? Ako ste zame in sim vam po volji, oglasite se! Ako pa menite, da uisim za vas, da sim brez koristi in odveč, pa tudi povejte, kajti vsilovati se, me nikakor ni volja; da tedaj poberem svoje kopita in otresem — o ne! tega pa spet ue, — preveč všeč mi je na Slovenskem in predragi ste mi: — temuč, da se poterta in osramotena skrijem v kaki temen kotiček ljubljanske hranilnice in čakam za se bolj ugodnih časov in za opoiniuovanje aposteljna, (Gal. 6, 2.) še bolj vnetih sinov! — Fratrcs, probate oni-nia. et quod inelius, tenete! — Z Bogom!
Iz Celovca piše „Slov. prijatel" 11. maja. Kerška škofija šteje 24 dckanij ; 20 dekanov je denes v Celovcu. Naš prernilostljivi knez iu škof dr. Valcutiu so jih poklicali k sebi. Kaj mora neki biti? Nekaj prav imenitnega in prav veselega je! Zc v per ve m listu do svojih duhovnikov so milostljivi naš viši pastir dovolili in priporočevali, naj se duhovniki shajajo pri svojih dekanih in obhajajo dekanijske shode ali kouferencije. 12. februarja t. I. so pa zaukazali, da se vsako leto po vseh dekauijah vsaj enkrat obhajajo dekanijski shodi. Letos mesca julija se bodo začeli. Da se zavoljo teh shodov s svojimi dekani spogo-vorijo in posvetujejo, sklicali so vse čč. gg. dekane v Celovec. Denes ob osmih se je zbralo 20 dekanov in pogovarjalo o tej zadevi. Milostljivi knezoškof so očitno rekli, da jih močno veseli. da se z denešnjim dnevom stori spet nov in velik korak na polji cerkvenega življenja. Saj dekanijski shodi so podlaga diecezanskih sinod, ktere se bodo s čas o m tudi vpeljale. Potem so gg. dekanom svoje misli na znanje dali, kako bi vsi zamogli v duhu sv. katoliške cerkve, v duhu edinosti iu ljubezni delati iu dekanijske shode modro voditi na čest iu srečo sv. katoliške cerkve, na čest in srečo vseh duhovnih pastirjev, v spodbujo iu vnemo vsem duhovnikom. Povabili so tudi <rg. dekane, naj vsak svoje misli svobodno razodene. Marsikteri gosp. dekau povedal je serčno marsikaj, kar se mu je potrebnega iu koristnega dozdevalo. Več kot tri cele ure se je posvetovalo, iu marsiktero zeruo je padlo na rodovitno zemljo, ktera bode o svojem času bogato rodila. Vsi čč. gg. dekani so potem južinali pri mil. knezo-škofu in vsi vneti iu vsi živi se vernili na svoj dom. Bog jih spremljaj in daj dekanijskim shodom svoj blagor ! Vse čč. gg. duhovnike pa lepo lepo prosimo, da dobro voljo in dober namen našega premil. knezoškofa na vso moč podpirajo , do dekanijskih shodov pravo veselje imajo iu jih pridno obiskujejo: duhovno življenje bode spet oživelo in se vterdilo, sv. vera in lepa obnaša bode spet prišla med naše ljudstvo, in duhovniki se bodo veselili obilnega plačila za ves trud in vse pote. Vse v večo čest in slavo Bogu in rožni devici Mariji!
Družita sv. Moliora leta 1864. Število družni kov. letnih in do smertnih, sc čedalje bolj množi; tudi iz Kranjskega se jih več in več oglaša. Letos bode izdala družba še eno knjigo več kakor lani, namreč: 1) Večeru ice s povestjo „oče in sin" in s sostavkoma „C e r k e v sv. Križa pri Belaku"' iu ,,Ozir po Pri morji itd."; 2) bukviee ,,Jezus Kristus devicam, svojim nevestam na serse govori" od g. prof. A. Lesarja; 3) zgodovinsko povest „Juri K ožja k. slovenski janičar," od J. Jurčiča; 4) pripovedko ..Hudo brezdno ali gozd nar-jev rej c nec". od g. prof. Fr. Erjavca in 5) Koledarček za leto 18U5 z imenikom čast. družnikov. Vse te knjige se razpošljejo, če ne prej, vsaj perve dni mesca julija. Kdor želi za tekoče leto še pristopiti, naj se oglasi vsaj do konca maja, ker se tedaj da imenik v natis. Let-nina iznaša 1 goldinar, dosmertnina pa 15 gld. Želeti hi bilo, da najde prekoristua družba sv. M jhora povsod obilno podpore med kmeštvom in med gospodo, pa tudi med dijaško mladino t ktera sme katoliškim družbam (bratovščinami brez skerbi kol ud pristopili, kar je pri drugih društvih, se
veda, prepovedano), da bode mogla vsako leto se več koristnih bukev na svitlo dati in še več v povzdigo domače književnosti in v omiko slovenskega naroda storiti.
(Slov. Prij. )
Mi({j Je Hej novega po širokem sveta ?
Neki dunajsk list pravi, da avstrijanska vojska vštric s Prusijo zoper Danijo nima več njegove simpatije : zdijo se mu Prusi preveč samopridni, in če Prus po Slesvik-Holštein-u seže, bo procej Napoleon eno rekel. Sploh jo tisti dobro godejo zoper Prusijo, ki so vendar nekdaj snubili za prusko prijaznost: da pa Prus nc iše loliko Avstrije, kolikor samega sebe, to je pokazala laška vojska, naslednji čas , iu kažejo sedanje zadeve. Sicer pa so prečudue pota previdnosti Božje, kakor vselej tako tudi še posebej v t. vojski. Vlade so imele svojo politiko, nemški domorodci in deržavni zbor svojo, nemški zavezniki in Slesvik-IIolštcinci svojo, in delali so veči ali manjši vriš: uar veči dobiček vsega tega pa bo želo — k a t o I i ča u s t v o. Od avstri-janskih katoliških vojakov, zlasti od pobožnih Poljakov, si severni prenapeti sovražniki in preganjavei katoličanstva lahko prepričajo, da katoliška vera je vse kaj druzega. kakor pa so si jo oni dozdaj mislili. Kazuti tega je do poldrugsto katoliških redovnikov in redovnic na bojnem polji, kakoršui so v krimski vojski Turčiua iu liusa oinečili in z za-čudovaujem napolnili s svojo neutrudljivo delavnostjo v prid bolnikov ter s svojo pravo „ljubezuijo" do bližnjega: čimui tudi Sevcrjani svojega — če tudi terdega serca ne bodo mogli čisto zapreti. Pruska vlada pa. ki je dosihmal katoliškim redom njih pravice merzlo kratila, bo prisiljena jih priznavati, kar je tudi že pričela. Masiktcri avstrijansk usiniljcnesctrcžerci iu ..Slesvik-Ilolštein-Mcerumšluugarji" bi se bili pač za ušesi praskali, ako bi bili pred nekimi me-ci vedili. kako oni s svojim vpitjem katoliški veri vodo na mlin napeljujejo.
Dauija se opira na Anglijo in na Francijo, — ua uu< ki uič ne more; na to, ki uič noče. J. d. Camp.
V Tunis-u se začenjajo rovarji podajati.
Policija v Kimu ie pred-sc poklicala 4 rovarje in jih. je naznanila, da ima pisane spričevanja njih zakletve. ter jim jc na voljo dala, ali v pregnanstvo iti, ali sc pa pravdi podvreči. Izvolili so poslednje. Koliko vlad bi tako človečno delalo ?
Poslednje novice iz Madagaskarja naznanujejo. ds pridni katolški kraij Kadama jc res še med živimi.
Naš rojak Dobravcc (M. Ic chcvalicr Dchrauz dc Sal-dapeuna) glavni vrednik dnevnika „Mcmorial diplomati^ue." jc izvoljen od cesarja Maksimilijana za častnika pri častur legii.
Na Portugalskem vstajajo rovarstva po raznih okraji-nah iu mestih, kakor pišejo iz Pariza v „Armonio." Pre-bivavstvo mesta Figuerio je rovarilo zavoljo nove me«liic takse: gosposke, ki so hotlc ljudstvo tolažiti, so bile kain-njane, vojaki niso hotli na ljudstvo streljati itd. Portugalijo že delj časa mavtarji spodkopujejo, torej sc začenja njih sad razodevati.
Od pogovorov v London-u dosti nc pričakujejo, ker vsak na svojo stran vleče. Anglija sc očitno poganja za Danijo iu Francija saj ne kaže, da bi bila zaveznikoma prijazna Prusovo poganjanje, da bi Šlcsvik-llolstcin k Prusii pritaknil. je vsim zoperno. Boje se. da bo kar neulegoma rc« obdelana (fait-accompli). Dauija, pravi ...lour. des Cani| et d. Villes," preveč nadjavši sc v angleško pomoč, »e * ministerskem prevratu iu morebiti skorej ua pragu pi« kočije. ktera bi pa vse pretežnosti presekala. Baltiški ključ l. vzela Prusija. in Kusija bi nc milovala: ona bi imela en« nogo v Kiel-u in drugo v Carigradu, v tem ko s s\oj«» neusmiljeno roko mečka Kvropino serce: Polonijo Fto-vspeha diploiuacijnega od enega leta '
V	me*ticu §ajteny na Ogerskem v čanadski žu-paliii je 300 družin nezedinjenih Gerkov se zopet veruilov katoliško cerkev. Ta dogodba jc tolikanj bolj vesela, ker ravno v ti župauii živi veliko nezedinjencev, ki neprenehoma ovirajo razširjanje katoliške vere.
V	Rimu to leto mislijo napraviti procesije sv. Heš-njega Telesa s Ta v posebno slovesnostjo, to pa, da bi se nadomestovale ^^jenja, storjene pretečeni čas božanstvu Jezusa Kristusa. Po veliko francoskih škofijah enake priprave delajo.
Il Laval-a na Francoskem piše ..Jour. des Villes et des Camp.": „Imeli smo več spreobernjenj, ki napolnujejo z veseljeai serce dobrih kristjanov ; med druzimi je gosp. Hubois Fresnai, oče našega starega poslanca, ki je očitno opravil svojo velikonočno pobožnost. Ze je sto let, kar ni imci tc sreče; šteje zdaj sto in enajst let.
Is Reiuies-a na Francoskem je bila dobila neka pobožna oseba v Kiiuu privoljenje vzeti seboj za duhovuijo presv. Zveličarja telo mučeuice, ki je bilo še le poslednji ca- vzeto iz katakomb. Po stari navadi papež takim svetim imena dajejo, kterih ui>o znane. Obudilo pa je posebno veselje. da tej svetnici so dali svoje lastno ime, namreč Pija. Naj imenitniši umetnik v Parizu g. Jul. Talrič (Talrich) je svete kosice prelepo oblekel. Znano je, da se take svetinje navadno v vosek denejo, kakor bi bilo živo celo telo. Mlada svetnica s paluio v roki ima resnično rano na vratu 'ii jc umirajoča pred oči postavljenja tako ginljivo, da se vse čudi. Vikši škofje imel goreč ogovor. ko je bilo telo postavljeno v cerkev presv. Zveličarja. Neštevilne množice so potem cerkev obiskovale.
V	novem Jorku je 1. in 2. nedeljo po veliki noči oudtoni viksi škof za dve novi katoliški cerkvi vložil vkladni kamen: ena bo za Angleže, ena za Nemce. Tudi general Kosenkranz se je slovesnosti vdeležil in je vikšemu -kolu pri pozdravu perstau poljubil. To uaznanuje novojorška ..kath. Ztg." in pravi, da pri vsem napadanji vender iatoličansivo zmiraj mirno napredva. Tudi nad viteškim cesarjem Maksimilijanom, še preden je prišel v svoje cesar--tvo. je novojorška .,Slaatztg." prav neolikano jezik brusila, ker je verin sin katoliške Cerkve. — 3. nedeljo po veliki noči s o imeli v novem Jorku slovesno pervo sv. Obhajilo •t.a otroke in posebno uiično je to opravilo delalo, da je bilo tudi več zamurskih otročičev med pervimi obhajanci. —
Severni amerikanci niso srečni v vojski zoper jugovce. Na južnem severu je južna vojska terdnnvo Pillou napadla in ua stotine scvercev, med njimi veliko zamurcev, je bilo pobitih iu poklanih. General I.ee je zdaj tu zdaj tam s svojo močno vojsko, iu nie prav iic vedo zvezniki, kam da meri. Pli-"•out h in severna karolina sta bila napadena in vsa posada, 2"»00 mož, se je mogla vdati. Z železjem oježen brotl južnih jc napadel m pokončal ondotne brotlarstva severnih. V Virginii pričakujejo velike bitve. K temu pa pravi ..Neu-Jork. „kat. Ztg.": Novi cesar Maksimilijan pride kmali v Vera-Cruz. To-ti bo še čudnih reči, ako bi ou južne deržave priznal ali poterdil. .. . Gotovo Maksimilijan ne bo delal brez zedinjenja z Napoleonom. In Napoleon je nar bolj prcbri.-an politikar, kolikor koli jih svetima skazati. — Res jc. ako že cesar Maksimilijan tudi ima kej simpatije za sever. hi mu jo take barbarske zabavljanja lahko skerhale, kak "r jih kroji novojorška ,,Staats Ztg."
Letniki, jnbeikn in tesni ka.
Kakšnega župana ?
Bela Ljubljana Iše župana.
Ako potrebujete sveta: dajte revežem očeta: — mestu modrega mestnjana , cerkvi moškega kristjana: —čednosti, pravici hrambo, grehu iu nesnagi kambo: —za beznice in pivnice «kerčevavca. za ulice o mraku pometavca. — za
lenuhe, postopavce šilo, za igravce, potepuhe pa strašilo; — za terštvo, obertnijo podpornika, za šole in učenost zagovornika; — za oginj in prepir gasivca, za prederznost pa grozivca; — za rojake vstave zverševavca, za vse dobro prijatla in spolnovavca. — Po ,,Unita cattolica" našteva „Bien pub." vse napade na Napoleonovo življenje od leta 1855. Bili so zgolj Lahi, ki so mu po življenji stregli, in vse obravnave so skazale, da so bili vsi naklepi v Londonu skovaui. Iz Londona so dobivali morivci vodila; ki jih je dajal, bil je stari Mazzini. Nesrečnih, ki so tako černo nalogo sprejemali, jc dozdaj enajst. — Časniki pišejo, da gosp. Neander. protestanški škof v Be-rolinu, je eden naj višjih freimavrarskih glavarjev, in izmed 175 lansko leto (1803) od protestanških škofov poterjenih ministrov je njih veči število med framasoni... To, če je res, je saj enkrat zadosti „1 i bc r a I n o !*' — Rimske zaveznice ali obligacije po evropejfkih teržiših imajo za veljavni tek številko 75, zaveznice italijanske grabi-vlade pa le samo 69; to kaže , kje je več zaupnosti. — Misijonar Laufliuber S. J. v severni Ameriki v BufTali je v Ireh misijonih 57 oseb pridobil za katoliško Cerkev, 1 izraelca in druge protestante. — Kakošni olikani cmoki se na svetu najdejo, sta pokazala undan dva tuja gospoda v Pragi, ki sta s klofutama na glavi šentviško stoljnico znotraj ogledovala. Le samo neka gospa je imela toliko serčnosti, da ju je rezno opomnila, naj se odkrijeta, in stareji je precej slušal, mlajši je tudi klobuk z učene glave snel, pa le, da je z njim gospo ogernil in si ga potem narobe na glavo posadil. V tem so se vender tudi drugi oserčili in so oba pretlerzneža
ua policijo odpravili.....Reiianistoin utegne ta pokvečeni
pinč služiti za veliko svetinjo, uni neobtesanec pa za svetnika. — Napoleon III. je bil poslal preti nekaj časom generala Bissona z vojaštvom, tla naj kje ob ahisinski meji napravi vojaško naselbo. Veliko ljudi pa mu je pomerlo, drugi so ob serčnost. — Sardinski lov na napolitanske brigante stane čez 22 milijonov lir na leto. — Zastran koti-feremcije v Londonu pravi „Morning-IIerald ,w da ste samo Rusija in Anglija edinih misel, Francija se zmiraj pri strani derži in noče nikakoršnega djanskega posredvanja, temuč le, da naj se ljudstvo popraša, če hoče danskega kralja ali kneza Avgustenburškega. Rusija in Anglija pa nočete od tega nič vediti. „Morning-Post" terdi, tla celota Ilani-inarke ue bode pretresena, temuč se bo ohranila, če boste Avstrija in Prusija tako storile, kakor govorite.
Pogovor.
Moralist. Vidiš, pacck gre v lužo, ves sc bo udelal;
daj daj ga zaverniti! Humanist. O tega pa nikakor ne; bi grešil zoper svobodo današnje dobe. Moralist. Oh, kakošen je pacek! daj daj ga malo o-stergati!
Humanist. Tako djanje zoper vsaki humanizem gre v nekdanje temne, ne pa v lučne čase sedanjega veka! Moralist. Vidiš, vidiš! Trije psi jagnje napadajo; ztlaj
zdaj ga bodo stergali : daj jih s palico odpoditi. Humanist. Za tako seganje v prostost bližnjega bi me
klel ves olikani svet. Moralist. O zlata, solnčna svoboda! Ta nam bo vse za-temnila, kar je svitlega; vse umazala, kar je čednega; vse pomorila, kar jc živega!
v,	v
Ad Beatissimam Virginem.
Raphael Zoveozonias.
Sit %enedicta dies. qua te Regina Polorum Anna parit nobis, sit benedieta dies.
Sit benedicta dies, qua ta Virguncula Christuru
Concipis e coelo. sit benedicta dies.
Sit benedicta dies. uterum qua numen adorat
Elisabeth vates. sit benedicta dies.
Sit benedicta dies. hominem qua Virgo Deumque
Ad praesepe pariš, sit benedicta dies.
Sit benedicta dies, qua tres duce sidere reges
Dona ferunt Domino, sit benedicta dies.
Sit benedicta dies. stvgis cjua Christus ab antro
Surreiit victor, sit benedicta dies.
Sit banedicta dies, taus qua Filius arces
Scandit in aetliereas. sit benedicta dies.
Sit benedicta dies. qua te quoque Rcgia coeli
Accepit. semper sit benedicta dies.
Preblažeiii Devici
Rafael Zoveiuoni ').
Bodi nam dan posvečen, ko tebe, Kraljica nebeška!
Ana nam porodi. bodi nam dan posvečen.
Bodi nam dan posvečen, ko v tebi, prečista Devica.
Kristus sc včloveči. bodi nam dan posvečen.
Bodi nam dan posvečen, ko pozdravila je Lizabeta
V	tvojem telesu Bogu. bodi nam dan posvečen. Bodi nam dan posvečen, ko Dcvica Boga in človeka
V	hlevu pri jaslih rodiš, bodi nam dan posvečen. Bodi nam dan posvečen, ko od zvezde peljani Gospodu Modri podajo dari. bodi nam dan posvečen.
Bodi nam dan posvečen, ko Kristus vstane od mertvih
Premagovavec pekla, bodi nam dan posvečen.
Bodi nam dan posvečen, ko se vzdigne v nebeško poslopje
Jezus Kristus tvoj Sin. bodi nam dan posvečen.
Bodi nam dan posvečen, ko tudi tebe. Kraljica!
Sprejme nebeška svetlost, bodi nam dan posvečen!
J o z j a n k o v.
Marija Devica v ,.Dorfeii-ii" na Parskem in njena podoba v ursuliiiski cerkvi v Ljubljani.
,.Marija-Dorfen" je terg na Parskem z 207 hišami, 11 ur od Monakovega, ua Erdingskeni. Zidati jc v podobo križa, tako, da ko si štiroje vrata na štirih konceh nasproti. Zunaj terga proti severju je šentruperška gora z veliko prelepo ozališano cerkvijo Marije Device, ki deleč na okrog slovi kakor imenitna božja pot. Proti večeru od cerkve je v štirvogelnati podobi semeni.še, ktero kakor imeniten grad v dolino gleda. Po 14S stopnicah sc gre lahko in zložno ua prijetno gorico.
Ljuški glas pravi, da tukaj jc o svojih apostoljskih popotvanjih sv. Rupei t stanoval in učil, od tod je ime šent-ruperška gora. Ta svetnik je neki zidal in posvetil ondotno kapelico sv. Jožefa, in v to kapelico jc bila, žc o njegovem času ali pozneje, postavljena čudežna podoba Marije Device. ki zdaj že več kot 1100 let tako deleč na okrog slovi in se časti. In ravno po ti podobi jc narejena tudi čudežna podoba Marije Device sladkega Miru v ljubljanski nunski cerkvi, ktere oltar je zdaj tolikanj lepo ozališan, ker se ravno tukaj tudi Smarnice obhajajo. Torej je vredno, da se ta zgodovina nekoliko popiše.
L. 1350 so na šentruperški gori zidali novo veliko cerkev z visokim stolpom, in so vanjo predjali tudi čudežno podobo — na veliki altar, kjer je še zdaj. Podoba sama na sebi je mojstersko delo nekdanjega podobarstva ali kiparstva; 5 čevljev in 4 palce visoka; glava je nekoliko k desnici nagnjena in obdajajo jo dolgi rumeni lasje; z desno derži Jezuška v naročji, v levi roki pa ima rožo vertnico ali gartrožo. Dolga obleka je rudeče barve in z zlatimi obšivi; telo obdaja pas s pozlačeno zapouko. Na sercu so besede: „Milostna Mati."
Božja pot je bila sčasoma silno sloveča in velike milosti so verniki ondi dobivali v svojih potrebah iu britkostih. V tridesetletni vojski pa so Švedi v deželo pridcrli, div-
•) Rafael Zovcnzoni. sloveč latinsk in lašk pesnik. rojen v Terstu I. 1431 in umeri 14b5.
**) Kterih neusmiljeno ravnanje do katoličanov tudi sedanje ča>e je Danica zadnjič omenila.
jaški sovražni vojaki cerkev oskrunili, jo v konjski hlev in mesnico spreobernili, in na velikem altarji je bilo ognjiše. Lepotičje z altarja, obljubne tablice, pisma, zapisnike milost in čudežev so požgali, čudežno podobo z altarja stergali, oskrunili, blato vanjo metali; vender pa je ostala cela in nepoškodvana.
Tako divjanje in razdevanje je privleklo v deželo pa tudi vse stiske, dragiuo, lakoto, kugo in vsaktere bolezni, veliko katoličanov je postalo med divjimi vojskami mlačnih, in tudi imenovana božja pot je bila močno zatemnjena in pozabljevaua. Tode kmali sc jc zopet poživila. L.1057 se jc vstavila ondi roženkrauska bratovšina. Posebni pospeševavec Marijine časti je bil ranjki Jožef Sailcr, 1705 ondotni fajmošter . ki je precej pri ^stopu svoje duhovnijc daroval 3000 gld. Mariji Devici, s čimur so se napravili stranski altarji. veliki altar z orglami sc obnovil, in vsa cerkev je bila olepšana. Dal je tudi svetinjice te božje poti kovati iu jih je delil med romarje. Marija pa je ohlagodarila zaupanje svojih otrok; velike pomoči v dušnih in telesnih potrebah so dosegali pobožni romarji. Na vse kraje se je razširjal slovez čudežev, ki so se godili. Na sporočilo častiti, duhovnega pastirja do frizinškega kneza škofa 1707 je bil izvoljen odbor, ki jc preiskal zapisovane čudeže. Sto in trideset vdeleženih je priseglo, da so res dosegli posebno pomoč (veči del nezapopadljive ozdravljanja); razne zdravniške iu policijske spričevanja so bile sprejete, pa tudi deset naj starših oseb v Dorfcn-u in na okrog je s prisego po-terdilo. kar jim jc bilo znano zastran sloveza iu obstoja te božje poti; starejši in novejši pisma so bile preiskane, in po dobro prevdarjenih vsih okolišinah jc bila častitljiva podoba Marijina razglašena za milostno iu čudeži. <» Da jc odsihmal božja pot šc le veliko bolj slovela, bi bilo od več praviti; tudi druga nadaljna zgodovina manj tiče v ua-namen. Samo to naj opomnimo, da jc I. lSo| oudotna vlada cerkvcnega premoženja se polastila. iu tudi to bo/.|o pot je zadela škoda 0300 gld. Pobožne ondotue vernike pa je v serce bolelo, da bi moglo toliko lepih cerkvenih posod in reči v denarokovnico se vleči; torej so za gld. teh lepot radovoljno odkupili, da so pri cerkvi ostal«
Izmed čudežev in milost, ki so jih verniki oudi dosegli, naj zaslišijo bravci le nektere.
Afra Ileretzer i/, duhovnijc Kamnika (Stain) mu reškem je bila padla v kotel s kropom in si je eno oko iak< poškodovala, da dolgo časa ni vidila. Obljubi sc pa « »v. mašo k Marii v Dorfen, in ozdravela je tisto uro.
Peter \Vild iz Daising-a jc sem obljubil »\ojega 17-letnega sina Jožefa, ki jc bil skoz dve leti mutast. ter vsi poutočki zdravnikov niso nič izdali: in dosegel jc pomot
Neki vradnik iz sosesčine jc bil zavolj težkih zato/.b v nevarnosti svojo sltibo zgubiti; njegova /.ena i»c pomoči pri Marii Devici vDorfenu, in glej! nesrečna reč seje w drugač zasukala in obcrnila se v njegovo nar veči -ic« •• (Do tod po ..Ott Marianum, Regensb. 1S50.**)
II.
Kako pa je prišla podoba Marija - Dorlenska v rerkev presv. Trojice čč. gg. (Jršulinaric v Ljubljano ?
Stari spis na pergauientu to reč natanko popisuje. I»\e sestri iz Mildorfa na Solnograškem, hčeri mesarja Jožeta Gnatz-a. ste bili I. 1704 sprejeti za redovni-ke se-tr« (laiki)v ljubljanski nunski samostan, namreč Marija Ljud-garda sv. Klemena in Marija Hedviga sv. Dizuia. 4. listopada 1730 ste sestri storili očitno obljubo iu tudi njun ou je bil pričujoč. O tej priliki je oče prednici neko posebno darilo obljubil: starejši hči jc namreč očeta serčno prosila, d^ naj milostno podobo Marije Dorfen da ponarediti in naj jo za darilo seui pošlje, ker ima do nje neizrečeno veliko hvaležnost in češenje. Ko je že namreč imela zagotovljeno, da ho v Ljubljani sprejeta za redovno sestro, se ji nesreča primeri, da ii je pri kuhanji kaplja vrelega masla v oko «kocila,
oko ji je zateklo in je vid čisto zgubila. To ji je delalo toliku veči britkost, ker je vedila, da la skaza ji bo na poti, ter ne bo mogla tolikanj zaželenega poklica doseči in v samostan sprejeta biti. V tej nar veči britkosti tedaj, pravi zapisnik samostanski, je iskala pomoči pri milostni Materi Marii - Dorfen, ktera v neki cerkvi na šentruperški gori v parski okrajini, proti Svabii, slovi z velikimi milostmi; tje se jc bila obljubila in šla na božjo pot: in s tem je zadobiia popolno zdravje svojega očesa ; torej tudi -erčno želi podobo te svoje Dobrotuicc vedno častiti iu pri -ebi imeti. (Dalje nasled.)
III.
Iz Teržiča na (ioreiiskeiii. Dalj časa minulo ježe, diaga mi ..Danica/4 da ti celo nič pisal nisem. Danes pak »i ne morein kaj, da bi ti ue naznanil čuduib reči, ki so -c dogodile lansko leto v Mošniški dubovnii ; tudi me k temu spodbuja cveteči majnik, ki je vsi Ijubeznjivi Materi posebno posvečen. Vem, ta in uni ue bode verjel, kar bom pisal: vendar pa pisati moram, ker bere se dosti manj tehtnih reci po časnikih, iu tudi sem uaprošen od častite duhovščine. ktera ti je porok, da so moje današnje verstice v-e skozi resnica. — V Mošniški duhovnii, v okrogu Ra-•Ioljskem. je na prav zali m prijetni ravnini podružnica sv. Vida. pravimo ji sploh na nemških Brezjah. Ta je marsikteremu tudi naših duhovnijanov draga cerkvica, k kteri s pobožnim sercem potujejo, in marsiktero sv. mašo najmejo. Posebno pa ljudi tje vabi podoba Device M a-r i je Pomočnice, ki jc v stranskem altarji v obokani kapelici na desni strani. Najpred naj vsaj nekoliko po /možnosti opišem kapelico, v kteri stoji čudežna i/.verstno na platno risana podoba Marije Device Pomočnice. — Kapelica jc prav umetno in prijetno ozališana z raznimi podobami. V oboku je Kristus s križem v desnici, v levici deržeč pšice; proti njemu oberujena jc Marija z napisom nad glavo: ..Pomoč keršenikov," — govoreča: ..Kriste ♦ leison (Kristus usmil se),*4 in nižej za Kristusom je množica vernih iu betežnih, med njimi nekdo (Laver?) vklenjen. Pripoveduje se namreč, da Laver, sloviti slikar, rojen v kranji. ki je zalo podobo Marije Device Pomočnice na platno narisal, iu tudi kapelico s podobami ozališal, je bil zavoljo ponarejenih bankovcev na veliko let v ječo obsojen; v jet-nišiiici |ia goreče k Mariji moli in jo prosi, naj mu izprosi milost, da bo ječe rešen in ako sc mu želja spolni iu on zopet prostost zadobi, obljubi omenjeno kapelico prav lično izraalati. To se je pozneje tudi zgodilo, kar sledeči napis kaže: ..l.copoldus l.aver piusit anno 1814 c.v voto.4' Štirnajst let poprej pa je bila kapelica zidana, kar pričajo besede za altarji iii. ..Haec capella aedilicata est anno 1800 paroehi-zaute 1'rbano Aschbe.** Spredej v oboku so zapisane lepe besede: ,.Blagor človeku, ki vsaki dan čuje pri mojih vratih.*4 Na desni in na levi strani kapelice narisane so podobe Marije prečiste Device z raznimi in pomenljivimi besedami v latinščini; kakor n. pr.: Klecta ut sol. Cant. VI. tjuasi aurora consurgens. Cant. VI. Terribilis ut castrorum acies. Cant. VI. Pulchra ut luna. Cant. VI. itd. — Nekai mescev pak je preteklo, odkar se je romanje k podobi Marije Device Poinočiiicc na nemških Brezjah iz več krajev posebno pomnožilo. \i ga bilo skorej dneva, da bi se ne bilo bralo po več ss. maš pri altarji Marije I)., še celo po 7 zaporedoma na dan. — Vzrok posebnih shodov k tej cerkvici j-a jc 22letna deklica iz Zagoš begunjske fare, Marija Jane po imenu, šivilja nekega kajžarja. Ta je v petek pred rožciikrausko nedeljo, to je, 2. oktobra 1863 ondi zadobiia posebno milost, prečudno ozdravljenje Naj zapišem :ukaj. kar jc sama v teržiškem farovžu sv. Andreja dan pripovedovala, pridši sc v bratovšiuo sv. škapulirja zapisat. Nas čast. gosp. duhovni oče Alojzij košir. ki so že poprej
čudno zgodbo slišali, so imeli priložnost osebno z dekličem govoriti. Poprašajo jo tedaj: „Mica. ali je res, da si na nemških Brezjah zdrava postala?44 In ona pripoveduje: O sv. Jurju bo 9 let (to je bilo letos), kar sem na desni nogi, blezo ko ne, strahu obolela. Od tistihmal je bolezen nogo tako skrivila, da je bila peta spredej, persti pa zadej (tega je priča vsa begunjska okolica), in tako seni reva primorana bila po bcrgljah hoditi. Slišala sem pa, da je osemuajstletna deklica Mica Tavčar iz Begenj (tudi ta je bila omenjeni dan v tukajšnjem farovžu), ki je tudi od letošnje velike noči ob bergljah hodila, 22. sept. pa. to je, v torek pred Šmarnim Marije rešenja, je v omenjeni kapelici svoje berglje popustila; iu to je tudi mene gnalo tje k Mariji Devici v sladkem zaupanji, da bom tudi jaz pri Mariji sprosila zdravje. Naprosim begunjskega kaplana gosp. Blaža Muhovic-a, da bi tam maševali, in so mi tudi obljubili. Jaz pa grem že večer poprej tje. ker imam svojo teto tam in sem pri nji prenočila. Do treh po polnoči sem spala; potem pa nisem mogla več. Vstanem, se napravim, grem k cerkovniku in ga poprašam, če je že cerkev odperta. Ta mi jo odpre. V cerkev stopim in berž pokleknem pred altar Marije Device ter jo prosim v goreči molitvi, naj bi ona, ako je k mojemu zveličanju, tudi moje berglje k sebi vzela (namreč uied tiste dvoje, ki so že na steni visele od poprejšne deklice). Po dokončani prošnji grem moleča trikrat po kolenih okrog altarja, potlej pa zopet pred altar pokleknem, iu glej! — tu čutim, kakor bi mi kdo nogo z oljem mazal brez vsih bolečin. Noga se je začela polagoma stegovati in jaz na enkrat z nogo stopim. Kdo popiše veselje moje, kdo pa tudi strah, ki sem ga občutila? Proti dnevu so začeli ljudje prihajati v cerkev in tudi gosp. kaplan pridejo. Ko pa jaz ljudem povem, da že hodim, in jih tega grede tudi prepričam, so strahu vsi zavpili in hite gosp. duhovnemu pravit, kaj se je zgodilo. Čast. gosp. Muhovec pa so mi rekli, da ne smem Marije nikdar pozabiti, da naj se ji vselej priporočujem. in jo prav z gorečim sercem ljubim. Obljubila sem jim iu svojo obljubo bom tudi vselej spolnovala. — To je deklica pravila, in za resnico tega govorjenja so porok naš čast. gosp. duhovni oče sami. Pripovedovala je tudi še dalje, da je danes že v drugo v Teržiču. Pervokrat je bila prišla z očetom pred osmemi leti k tukajšnjemu gosp. zdravniku, kteri jo dobro pazna, iu ji ni mogel pomagati; in pa danes v drugo se zapisat v bratovšiuo sv. škapulirja. Šaljivo ji še gosp. oče rečejo: ,,Mica, zdaj pa ne smeš plesati!" Ona pak: .,0 gospod, tega nikdar ne!44 in se vesela skozi vrata zasuče. — Noga je zdaj ravno tako obuta, kakor una zdrava, le malo tanjši je. in mulo kruuca. —? (Konec nasl.)
Duhovske spremembe.
V	ljubljanski skolii. Hotederška duhovnija je podeljena gosp. Fr. R i barju, duh. pomočniku v Logatcu. Cmeri je g. Juri Jonke, jubilarni duhoven in fajm. v pokoju, 12. t. m. v Cermošnicah.
V	teržaški skolii. Cmeri je gosp. Anton B r a-juha, duh. pom. v Umagu. R. I. P.!
Dobrotni darovi.
Za Riharjev spominek. G. fajm. J. P. 3 gld. G. kapi. M. K. 1 gld.
Za misijon gospod Pirca: G. Lor. G—r. 5 gld.
Popr. V 13. listu namesto: ..gosp. in neka dekla*., naj se bere: .,gosp. J. —k 10 gld. in neka ..
Pogovori z gg* dopisovavei.
Nekaj sostavkov in več pesem ni moglo na versto. torej o drugi priliki. — G. —ev— v Z.: Unkrat in zdaj prav hvaležno vse vse prejeli. Gg. k. K. in T.: Posebno vstregla. — Več gg.: ..Zlatega veka" blezo ne bo več.